255. številka. Ljubljana, v soboto 7. novembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MUL Ishaja vsak dan Kveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerbke dežele za vse Mo 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za posiljimje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje do*ole toliko več, kolikor poštnina znasii. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrBte po ti kr., če se oznanilo jedenkraf' tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo jo v Gospodskih ulicah fit. I "J. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Kdo laže? Z uprav čudovito jezuviUko dijalektiko in per-tidnim zavijanjem resnice skuša se organ naše klerikalne stranke izviti iz Škripcev, v katere je zabredel poslednje dni. Sklenili smo bili, da budemo o volitvi deželnega poslanca za notranjsko skupino mest in trgov pisali ld toliko, kar bode neobhodno potrebno. Tega smo se tudi držali. To pa našim nasprotnikom v klerikalnem taboru menda ni bilo po všeči. Pozvedovali so na tibem, kako bi bilo s klerikalnim kandidatom pri tej volitvi, a od povsodi so dobili le negativen odgovor. Za nekaj trenutkov bo celo pokazali tega svojega kandidata, in ker je bil to dr. Gregorič, smijal se jim je ves notranjski svet. Bridko je bilo vse to tembolj, ker jim je bilo znano, da volilci občujejo le s „Slovenskim društvom" in od njega celo zahtevajo, da postavi za to volitev svojega, na stališči društvenem stoječega kandidata. In kmalu je tudi res „Slov. društvo" proglasilo gosp. Lenarčiča svojim kandidatom. Kaj storiti sedaj ? To uprašanjo je strašilo po mladih glavah odbornikov v „Kat. polit, društvu". Z lastnim kandidatom nič, zmaga nasprotnega kandidata gotova ! Dobro, so si mislili klerikalni gospodje prav po rokovnjaško, napravimo vsaj — škandal, če drugega ne moremo, to moremo gotovo. Iu res — „Katol. polit. društvo" objavi oklic, v katerem naravnost pravi, da g. Lenarčič „kandiduje na svojo roko in ne kot kandidat „Siov. društva", katero ga je torej popolnoma neopravičeno proglasilo svojim kaudidatoin." Svet naj bi torej iz klerikalnih ust, katerim se skomine poznajo, zvedel, da si je „Slov. društvo" gosp Lenarčiča kar samovoljno prilastilo in njega oklicalo že dne 2G. oktobra svojim kaudidatom, dasiravno gosp. Lenarčič tega noče ! Mislili so si ti političui rokovujači: udrimo po „Slov. društvu", če ne moremo po njih kandidatu! Ali prišlo je drugače. Koj drugi dan smo jim brez komentara sijajno dokazali, kako bo se debelo zlagali, in prijavili smo telegram g. Lenarčiča samega. Gospod kandidat Bam razglaša, da kot kandidat ^Slovenskega društva" se vdeleži v nedeljo shoda v Postojini. Tu bi mislil Človek, da se bodo klerikalci, tako na laž postavljeni, poskrili pred belim dnem. A tega neso storili, kajti toliko jih je 8ram,Jkakor volka strah. Zavijaj in lagaj pogumno naprej, to je njih geBlo, saj imajo svoje lehkoverne čitatelje, kateri morajo ua komando „Slovencu" verovnti. Vrhunec nesramnosti in trdovratnega hinavskega zavijanja resnico pa je doBegel „Slovenec" v svoji včeranji števiki, kjer nam kliče „Kdo laže?" in nas naravnost izziva, „da pomiluje gospo io, ki se hoče z lažmi in kleveto pomagati iz zadrege." Kdo je pomilovanja in Šo kaj druzega vreden, razvidno je iz nastopnega popravka, ki ga „Slo-venec" prijavlja v isti številki, v kateri tako perfidno skuša izviti se iz zagate. Ta popravek se glasi: „SI. uredništvo „Slovenca"! Na podlagi zakona vsprej-m it o popravek: „Slovensko društvo" me je opravičeno svojim kandidatom proglasilo. Na Vrhniki, dne 5. novembra 1891. Lenarčič. Ako primerjamo te dve odločni, neovrgljivo jasni izjavi gosp. Lenarčiča samega s skrajno zlobno in v zavijanji resnice vse dosedanje sofizme presezajočo „SlovenČevo" pisavo , ni nam težko dati odgovor na uprašanje: , Kdo laže ?• Navesti hočemo navzlic temu nekoliko fakt. Gosp. Lenarčiča postavilo je „Slovensko društvo" svojim kandidatom, po izrecni želji zavednih notranjskih volilcev, ki so izrekli, da bodo glasovali le za kandidata naroduu-napredne stranke. Gosp. Lenarčič prijavil je svojo kandidaturo le „Slov. društvu" in prosil, naj se tudi razglasi. In zdaj je to javno dvakrat potrdil. To je golu, neovr«ljiva resnica, katera kaže vso sramoto nas|)rotuiške taktike. Da bi klerikalna klika nekoliko olepšala svojo očitno blamažo, katero je doživela z nesrečno kandidaturo dr. Gregoriča in so vsaj kolikor mogoče Velecenjenim p. n. volilcem volilne skupine: Lož, Postojina in Vrhnika! Dne 9. novembra t. 1. voliti Vam bode poslanca v deželni zbor namesto odstopi vsega gospoda Josipa Goru p a. Gotovo si želite za novega poslanca moža, kateri bode, kakor prejšnji Vaš velezaslužni poslanec, razumno zastopal Vaše in deželne koristi in v političnem o.ziru vedel se kot značaj en in odličen narodni Slovenec. Tega si želi tudi narodnonapredna stranka in „Slovensko društvo" se je v ta namen zavzelo za moža iz Vaše srede, kateri ima um i dobro voljo, kateri je nezavisen in značajen, da bode on, v najboljši dobi moških let, lahko vesten zagovornik Vaš iu narodov v deželnem zboru. Ta mož je gospod Josip Lenarčič, posestnik in trgovec na Vrhniki. Slavni občinski odbor Vrhniški je naprosil gospoda Lenarčiča, naj se da voliti, iz Loža in Postojine pa so prišli „Slov. društvu" mnogi glasovi, da si uprav gospoda Lenarčiča žele svojim poslancem. Odbor „Slov. društva", ki sam pozna in ceni gospoda Lenarčiča, rad ustreza obči želji, da ga proglaša sedaj kandidatom za prihodnjo deželno-zborsko volitev. Velecenjeni volilci! Pridite dne 9. novembra t. 1. vsi na volišče in ne oddajte za nikogar drugega svojih glasov, kakor le za gospoda Josipa Lenarčiča. Naše priporočilo Vam bodi odločivno, ker izvira iz poštenega rodoljubja in prave vneme za narodni napredek. Držite se naše zastave, složni bodimo ! V Ljubljani dne 26. oktobra 1891. Odtior »Slovenskega društva". LISTEK. Nedeljsko pismo. Naša staroBlavua prati k a je res že močno zastarela, njena vremenska znamenja se ne strinjajo več z našo dobo, kaze se tudi druzih nedostatkov, a nekaj se jej ne mora odrekati: izvirna je, jako izvirna. Će se ozremo le po tekočem meseci, kako plastično so naslikani Vsi svetniki in Verno duše. Človeku so kar milo stori, zagledavši grozno gnečo v vicah. Kako izborno je pogojena sv. Cicilija z orglami ali pa sv. Androj s svojim križem. Najbolj izvirno pa sta naslikana sv. Martin in sv. Utmar, prvi z gos k o, drugi z bari glico, zato hudotnušniki trde, da sta v novembru bv. goBka in sv. bariglica najimenitneji svetnici. Sv. Martina imamo že pred durmi. Še par dnij io prijahal bode na svojem belci, če dotlej sneg ne skopni, v nas krščevat mlado vino. Po njegovem krstu dobi viuo So le pravo rez, da kar samo po grlu teče. Zato je Maitinov god imeniten 8opraznik v vseh vinorodnih krajih in vsi hrami so ta dan živahni. Vsak vinogradnik ubere ta dan pot v svojo gorico s torbico ob strani, iz katere gleda kak kljun ali pa kaka sočna gnjat. In v vinogradu se malo prigrizne, poskuša vino, dokler ne nastane prava temperatur*, ko se tačne prepevati in vriskati, da se daleč razlega. Letošnje vino bode raz- vozljalo jezike in radovalo srca, ker je dobro. A tal, malo ga je, bore malo in cena mu je visoka, da Bkoro kar ne kaže, kupiti ga. Za prijatelje žlahtne pristne kapljice so časi vedno žalostneji. Z*to pa blagor mu, ki se na Martinovo navžije v hramu vina, katero je sam pridelal. Sv. Martin donaSa nam torej iz svoje starodavne Pauouije vesele ure. Saj je svoje dni sam bil veselega usmiljenega srca, saj je znanemu na pol golemu prosjuku jtoitlouil odrezano polovico plašča, dočim je z drugo sam dalje jahal. Sv. Martin je bil srečen, da je kot vojak živel pred stoletji. Naj bi sedaj poskusil kaj jednacega, z mečem presekati svoj plašč in polovico zmrzujočemu prosjaku podariti, hudo bi jo naletel. V vojašnici bi ga takoj prijeli „Kaj je z „inontelnom ? Ali ue veš, da je .montei" eraričenV" In začelo bi se za-slišavauje, potem „raport", naposled pa — zapor, kajti plašč je eraričen. Tako bi Be godilo sedaj, takrat so bili drugi, vse boljši časi in ni bilo tako teško priti mej svetnike. Sedaj pa kaj tacega že kar ne gre. Pretekli teden dobili smo prvi sueg, ki je tla pobelil. Malo ga je, prav malo, a vender se je temperatura takoj znižala in danes smo imeli že prvi led. To je nekoliko prerano in če pojde tako dalje, bodemo zopet imeli strašno dolgo zimo, da bodemo zopet dolgih šest mesecev rašaviuo io zimsko obleko nosili. Tužna perspektiva 1 Ker sem s praktiku začel, naj s koledarji končam. Z veseljem konstatujem, da glede koledarjev prav lepo napredujemo in da je zlasti letošnje leto v tem oziru odlično, ker nam je „Narodna Tiskarna" hkratu tri slovenske koledarje založila. Ti so: Skladni koledar (lilock), Stenski koledar in Dijaški koledar. Oe je človek prejšnja leta pohajal mimo naših knjigotržnic in videl, koliko se koledarskega blaga od drugod uvaža k nam in koliko gre za tako nemško kulturo denarja iz dežele, se mu je milo storilo in želel si jo dobe, ko se bodemo tudi v tem oziru emancipovali od tujcev in postavili ua svoje nogo. To se je deloma sedaj že zgodilo in vsaj glede koledarjev smo samosvoji, preskrbljeni. Ilečeni koledarji imajo elegantno vnanjost in bodo dobro služili narodnim uradom, čitalnicam, bralnim društvom, narodnim trgovcem, odvetnikom, gostilničarjem iu kavarnarjem, ki naj hitro sežejo po njih, da s tem podpirajo slovensko koledarsko literaturo, ob jeduem pa tudi v svojih prostorih s tacimi proizvodi pokažejo, da smo Slovenci tudi na tem polji že doma. Dal Bog, da bi tudi v kaki drugi Btroki doživeli jodnako vesel razvoj, da bi skoro bvojo božično jelko krasiti le z domaČimi proizvodi! Le s takim tekmovanjem bodemo napredovali in se gmotno utrdili, kar je prvi pogoj ob« stanku našemu. s. rehabilitovala pred svetom, izumila je frazo o „kandidaturi na svojo roko", s katero pa ima isto tako smolo, kakor jo je imela s prvotnim svojim kandidatom. Da bo klerikalci naši veliki mojstri v zavijanji resnice, to smo znali že davno, da bodo pa tako drznim čelom se upali dokazani resnici v obraz biti, to je nov žalosten dokaz, kako daleč so že prišli v svoji slepi, vse zanikajoči strasti. Zavedni volilci notranjski pa bodo na jutranjem volilnem sbodu v Postojini in pri volitvi v ponedeljek imeli priliko, dati najbolji odgovor in bodo dejanjsko pokazali, da le kandidat „Slove uskega društva", gosp. Lenarčič jo mož, kateremu zaupajo, kuteremu bodo dali svoje glasove. Državni zbor. Na Dunaji 6. novembra. V včerajšnji 14. seji nadaljevala je zbornica obravnavo o proračunu naučnega ministerstva. K pivi točki govoreči govorniki ho zahtevali in utemeljevali potrebo, da Be povišajo plačila duhovnikov pri škol>jskih Btolicab. Prvi govornik dr. Gregoree dokazoval je, da imajo katoliški kapitularji premujhue, da, njihovi čusti in ugledu nepristojne dohodke, namreč plačo od 3G0 do 840 gld. Predlaga torej, da vlada v soglasji s Škoti izdela zakonski načrt, s katerim se dotacija kapitularjev uredi in da se ta načrt predloži kakor hitro možno zbornici. Katoliški duhovnik vzhod, obreda posl. B r y 1 i ii s k i zahteva i.-to tako podpore za stolice vzhoduega obreda, sosebno se poteza za Stauislajsko, in prosi, da se tamošujemu vladiki plača poviša od G000 na 12 000 gld. Posl. A da me k podpira zahtevi svojih pred-govoruikov iu izvaja, da bi se sedaj, ko se je kon-grua duhovnih pastirjev i učiteljev verouka povećala, morala povišati tudi kupitularjem dotucija tako, da bode ]>rimerua visokemu njih dostojanstvu. Govornik slika žalostno stanje aarodnih manjšin po mestih, ne le v šolskem, temveč tudi v verskem oziru. Kjer se le more — pravi, zatira se po nemških mestih češko petje in češka služba božja. Niti prošnjam mnozih tisoč vernikov, hrepeuečih po domačem verskem pouku, ae ne ugodi, kajti na Du-naji, kjer biva v istini 200 000 in še po uradnem poročilu G8 000 Čehov, se vzlic premnogim prošnjam zatira narodna j)ropovcd in kakor trdi nadškotijski ordinarijat, se ne prizna „potreba" uarodue službe božje. Nasprotno pa imajo v Čehih povsod Nemci svojo službo po cerkvah in v Pragi, kjer biva le 32.000 Nemcev in Židov, imajo oni v lf) cerkvah in 5 shoduicah svoje prepovedi Na Dunaji seveda se tolikemu številu Čehov dovoli|o le 4 propovedi ob nedeljah in praznikih. Še celo divjakom dovoli h ', da se jim po misijonarjih oznaujuje v domačem jeziku ista vera, ki bo Dunajskim Slovanom noče inače prepovedovati, nego v blažeui nemščini. — To je uaj boljšo sredstvo, če se hoče izročiti vernega delavca soc jalističnim krogom, to uzrok toliki množitvi te stranke. Živahno odobravanje in mnoge čestitke osvedočile so govornika, da je govoril vsem iz srca. MiniBter Ga u tac h izjavi, da upu v kratkem ugoditi želji govornikov glede ureditve plač kapitularjev, vkljub neugodnemu tinaučuemu stanju verskega zaklada; o zahtevi posl. Adame k a glede Čeških propovedij po Dunajskih cerkvah pravi, da smatra to zadevo za stvar notranje cerkveno ter da upošteva vlada v tem oziru vedno vse narode jednako. Opat Baumkirchuer in vit. Jaworski podpirata predloge predgovor nikov glede urejenja duhovniške plače, ua kar se obravnava zaključi. Poročevalec pobi. F u c b s izraža svoje soglasje s predlogi posl. Gregorca, IJrvlinskega in Ada,meka v isti zadevi, o drugem zahtevanji posl. Adameka pa sodi, da ue spada pred zbornico. Na to se resolucija v isti zadevi vsprejme in preide k obravnavi o visokih šolah. (Konec peih.j Politični razgled. Notranje «l>'zcle. V Ljubljani, 7 novombra. JJržavni zbor* Legitimacijski odsek državnega zbora bavil se je v zadnji seji s protestom, katerega so uložili liberalni veleposestniki gorenjeavstrijski proti volitvi poslancev grof Falkenhavn, baron Havden in Moser. Poročevalec dr. Ebenhoch je izvajal, da se liberalna stranka v gorenjeavstrijskem velepoaestvu volitve sploh ni udeležila, ampak veoder uložila protest, sklicevaje se na to, da se je volilna pravica pripoznala tudi užitnikom cerkvenih posestev. Poročevalec je dokazal, da so navedene v protestu okol-ščine, katerih nima razsojati legitimacijski odsek, kajti to je stvar državne uprave, in je zatorej predlagal, da se potrdi volitev imenovanih treh poslancev, ker je bila volitev sama popolnoma legalna, tembolj, ker je bila jednoglasna in ker se je liberalna stranka ni udeležila. Mladočehi o ILohentvortdv&m klubu. Svarilo, katero smo poslali v našem listu na adreso slovenskih poslancev, ker Hobenvvartovemu klubu na ljubav zanemarjajo narodne svoje dolžnosti, dalo je tudi „Narodnim Listom" priliko, da so dregnili moravske Čehe, ki tirajo ono isto po-gubonosoo politiko, kakor slovenski poslanci. „Nar. Listy" uprašajo moravske Čehe: „Kje je po prirodnom pravu, po poštenosti iu po resnici Vaše mesto V Kraj čeških bratov, ki se bore za svobodo naroda češkega in vseh avstrijskih Slovanov, ali na strani grofa Taaffea, ki pravi, da hoče izvesti de-cembersko ustavo? Na strani češke opozicije ali na strani centralistične večine, kateri zapoveduje Ple-ner? Sramota jo Za narod, katerega zastopajo renegatje." Vlada in Starovehl. .Narodnim Listom" brzojavil je mladočeški poslanec Eim, da je grof Taafle zahteval od dr. Hiegra jasen in odločen odgovor glede staročeškega namena odložiti vse deželnozborake mandate, da pa Uieger nikakor ni hotel dati določnega odgovora. Izza kulis izvedel je poročevalec, da namerava vlada, ako bi staročeški poslanci odložili svoje mandate, razpustiti deželni zbor češki in razpisati nove volitve, katere bi se imele vršiti na zimo. Vlada upa še vedno, da bode pregovorila staročeške poslance in jih prisilila, da ostanejo še nadalje pokorni tlačaui grofa T a a U -a, a upati je, da se jej ta namera ne bo posrečila. Nezadovoljn i ki erika le i. Škofa Zwergerja zloglasno glasilo, „Grazer Volksblatt", je jako nezadovoljno z debato, ki se je vršila v državnem zboru glede proračuna nauč nega ministerstva. Ker bo je z več strauij konsta-tovalo, da se je uprašanje o šoli nekako pomirilo, pravi „Gr. Volksbl.": »Pomirilo? Neverno, iz česa bi se dalo na to sklepati; k večjemu, da se jim kot „pomirjeuost" vidi naša žalost, ki nas teži, ker vidimo, kako malo je upanja, da bi Be kdaj izpolnile naše terjatve, katere ' nam narekuje vest. Morda se je pa hotelo dati v državnem zboru z gotove strani nekakšen migljaj? ... Po belem dnevu plaši ateizem in v dvojni obliki se približuje celo ljudski šoli: v obliki helenskih nesramnostij in dar-vinističnega brezverstva. In mi naj se pomirimo! Zdaj razumemo, kaj sodijo naprednjaki za versko-uravno vzgojo: grško umetnost in angleški materi-jalizem." — To je pač grozno! linkorinski Malorust zidali so zdaj nenadoma veliko spomenico, v kateri se izrekajo kar najodločneje proti izvestoim z visoke strani podpiranim tendencijam, da je v deželi kolikor mogoče povzdiguiti veljavo Rumunov. V tej spomenici dokazano je statistično iu z listinami, da si cerkveni in politični krogi prizadevajo raznaroditi Maloruse in zato se zahteva delitev pravoslavne nadškofije v dve dijocezi, za vsak narod posebe. Vlada se seveda ne bode podvizala ustreči tej želji. Vitanje dr/ave. l*oljaki na l*oztia asketu. Kakor smo že sporočili, zasedel bode nadškofijski prestol v Poznu sedanji prost in poljski državni poslanec Stablevvnki, kar je za poznanske Poljake toliko večje važnosti, ker so bili Nemci celo cerkveno avtoriteto porabljali zato, da bi ugonobili narod poljski. Pruska vlada dokumentovala je s tem imenovanjem, da je ostavila tisto protipoljsko politiko, katero je tiral Bismarck toliko let iu da misli ravnati s Poljaki nekoliko bolj človeški, kakor doslej. Pruska vlada Be za ta novi pravec gotovo ni odločila iz kakih sentimentalnih razlogov, nego zgol zato, da bi si tako pridobila naklonjenost poz-nanskih Poljakov, ki je zanjo zlasti v slučaji vojne velike važnosti. Francoski radlkaZel. Javili smo že te dni, da so se francoski radi-kalci, ki so nekaj časa sem podpirali sedanjo strogo oportunistično vlado, zopet od nje ločili in jej napovedali boj. Tista frakcija, ki se je za to unela, da bi morali radikala strmoglaviti sedanjo vlado, imela je brž po oni zbornični seji prijateljsk sestanek, na katerem so se dogovorili poslaci o svoji organizaciji. Vsi poslanci so zložni v tem, da sedaj ni ugoden čas za tako cepljenje, ker mu javno mnenje v deželi ni naklonjeno. Pripoznalo se je tudi, da bi prišla stranka v težaveu položaj pri volilcih, kajti sedanja vlada je vsled svojih uspehov v vnanji politiki postala zelo popularna in bi dobila zanesljivo večino, da razpusti zbornico. I*rusk poraz na JBavarttkem. Znana mržnja, katero goje Bavarci za vse, kar je prusko, dobila'je v bavarski zbornici nov in„ I ls?£jJtO((Mt>q .liusoa uJvluo o*tf drastičen izraz. Ker se z neke strani namerava staviti predlog, naj se razširi za Prusko veljavni vojaški kazenski zakon, izrazila se je bavarska zbor-, nica jednoglasno proti tej nameri in tako sijajno manifestovala, da neče s Prusi imeti ničesar opraviti. Poročevalec v tej stvari razložil je veliki pomen, katerega bi imela ta zadeva za vso Bavarsko in odločno protestoval proti temu, da bi se uveljavil takšen zakon, ker ima Bavarska že svojega, b katerim je pripozoan princip javnosti razprav in uvedena ustna obravnava. To odločno postopanje zbornice prisililo je vojnega ministra, da se je izrekel tudi proti eventuelnemu predlogu in naudušeno zagovarjal sedanji vojaški kazenski zakon bavarski. Dopisi. K Rake na Dolenjskem (poleg Krškega) 4. novembra. [Uv. dop ] Š j ves čas, odkar stoji naša slavna vas, menda ni dospel z naših hribov dopis v cenjeni Vaš list — mi spimo v vsakem oziru upanje pravičnika! Ako mi pa razmere v naši zakotni vasi danes silijo pero v roke, ker spretnejši in v prvi vrsti v to poklicani pisec tega nehvaležnega posla prevzeti neče, marveč trdovratno molči, — dasi bi bilo gradivo i v tem iu onem pogledu ogromno —, morajo biti že posebni razlogi, kateri mi velevajo, da takoj na kratko razkrijem najbolj kričeče nedoBtatke, to je one glede šolo. Naša vas, ki šteje z okolico vred uekaj nad 3300 prebivalcev, ima dvorazredoo šolo z dvema učiteljema. — O tem niti govoriti nečem, da n. pr. sedečemu učencu klop v I. razredu do vratii(l) sega — mesto do sredi prsij, kakor je predpisano;*) dalje da mu noge nizdolu v i se*, ne pa da bi mu slonele na tleh, niti o škandaloznem stanji nekaterih jako potrebnih prostorov —, tudi o tem ne, kako pomank-ljiva da je ventilacija (prevetrovanje) v učnih prostorih, ali da je prav za prav sploh ni — o vsem tem ne besedice, vse to bi potrpežljivi Kucanje oziroma njih nesrečni otroci v božjem imenu i v bodoče prenašali — dasi se bodo morda marsikomu, ki je kaj boljšega vajen, čuvšemu o naših turških razmerah, že pri tem lasje ježili. Pa to še ni nič. Nikakor pa ne moremo in ne smemo zamolčati, kake grozne razmere da so v naši Šoli zlasti kar se tiče prostora iu zraka, teh za šolo in dom tako važuih faktorjev, katere mora torej v prvi vrsti odgojitelj - Učitelj jemati v poštev. — Po odločbi državnega zakona za ljudske šole ima priti pri pol-duevnem pouku na jedno učno moč 100 učencev, pri nas pa jih ima vsak učitelj več kakor dvakrat toliko, kadar pridejo vsi ali tudi le blizu vsi otroci, kolikor jih je upisanih. — „To se i drugod godi", bode kdo ugovarjal. Mogoče — toda v tacih učnih prostorih, kakeršni so pri nas, gotovo nikjer ne, kajti § 11. državnega zakona za ljudske šole zahteva, da obsega pri dvo- in več-razrednicah vBaka učua soba prostora vsaj za 80 učencev, pri nas pa jih gre — pri normalnih razmerah namreč — v vsako maksimalno le po 50, iu v vsakem teh prostorov, odmerjenem v navadnih razmerah za 50 učencev, nahaja se, kadar je šola najbolje ali vsaj dobro obiskovana, to je po leti, pri jedenkratnem poldnevu« m pouku (torej samo pri jednem učitelji!) od 100 do 110 otrok obojnega spola! To je pa seveda le na ta način mogoče, da n. pr. v klopeh, v katerih naj bi bila po dva učenca, sede po štirje iu še več; nekateri pa morajo šo stoje na stenah ali pa podoknicab (policah pod oknom) in celo na hrbtih svojih sprednikov pisati itd. Da je pri tem takem pisanje in risanje naravnost absolutno nemogoče, je očividno, nikakor bi se ne bilo torej čuditi, če bi bil uspeh poučevanja po vsem uepovoljen in bi otroci popustili v Bvojem sedaj precej pridnem in rednem obiskovanji šole, stariši pa — v triumf vsem klevetnikom slovenske šole (katerih bo itak nikdar ne manka) obnovili prejšnjo staro mržnjo do šole, — kar se, žalibog, le prečesto dogaja. Ako na dalje uvažujemo, da zakon zahteva za posameznega učenca 38 do 4 Srn* prostora (kar je različno po velikosti in starosti učencev, po premoženji občine i. dr. okoliščinah), dočim v nas v uajugoduišem Blučaji na posameznika samo 13 do 22m3 prostora pride, — moramo priznati, da se jedeu prvih, bistvenih in za življenje Bploh, fcdsebno pa za razvoj mladega življenja eminentno potrebnih pogojev naravnost prezira, in sicer tako, da to zdravstvenim načelom dijametralno nasprotuje iu najpnprostejšim pojmom o vzgoji v lice bije. *) Tukaj in na dalje opiral sem se mej drugem posebno na «ReiokavolksBcbulg6Betz mul Novellen" „Mini-* t?.,!-B-iu.dl,. l>. Juii U73. Kar je tukaj rečeno o prostoru, velja v isti meri tudi deloma o svetlobi, Se posebej pa o zraku, onem za življenje in zdravje isto tako temeljnem in neobhodno potrebnem faktorju. Pri silno slabem in nedostatnem prevetrovanji je namreč umevno, da se razvija v teh tesnih prostorih zrak, ki mori učiteljev in učencev duh in telo in da o letnem času toplomer navadno kaže 25° R — torej toliko, kakor na solnci — mesto normalne temperature = 14° R; to vročino in ta sopar, ta vzduh in smrad, ki nastaja vsled potenja in shlapevauja, prenašati — v to treba je zares železnih Živcev, kakeršna imata naša gg. učitelja, ki vstrajata 8 Čudovito stanovitnostjo na svojem ne baš zavidanja vrednem mestu; dokaz temu, da je pred nekaj leti neka gospodična učiteljica iz gori navednib razlogov obolela in morala ta premeščanje prositi. Jaz bi zares pozval merodajne faktorje, da bi se potrudili sami — ipsissima peraona — pogledat v našo šolo in se na svoje lastne oči prepričat o nujnosti njenega razširjenja; prosil bi jih, da bi skušali, kadar je frekventacija le srednja, samo jeden dan prebiti v naši šoli — in trdno sem merjen, da bi postali odsihmal najbolj vneti zagovorniki razširjenja naše šole, tudi če bi bili prej temu nasprotovali — kar je pa sploh nemogoče, — bodisi tudi, da bi se le postavili zgolj na ono stališče, koje zavzema „Thierschutzverein" l Nehote nas bo torej vsakdo poprafial: „Zakaj za Boga pa se vender vaša šola ne razširi?" Jednostavno je to uprašanje — in vender je odgovor na to težak, ker ta prečudna zadeva in njena rešitev se očem navadnih Zemljanov odteza in je sploh prikrita s skrivno zaveso. Dolgo vrsto (že nad 6 let) Be suče in vleče uprašauje radi razširjenja naše šole in še vedno nismo ničesar dognali. Po dolgem drezanji od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta in zbok neumornega prizadevauja vrlega g. naduči-telja našega je slednjič vlani slavni naš občinski zastop oziroma krajni šolski svet, vse svoje moči zbravši, sklenil, da se ima šola razširiti t. j., da ima občina skrbeti za primerne prostore; bili so takrat vsi za to: častita duhovščina, vaščanje in kmetje — nihče ni ugovarjal, vsi so bili prepričani o nujnosti te potrebe. Ob jednem pa se je uložila prošnja do deželnega šolskega sveta, da nam pošlje Še jedno učno moč in s tem še le prav realizuje in tako konečno uresniči razširjenje naše šole, ki ga nam je tako krvavo treba, toda: „Parturiunt montes — naseetur ridiculus mus!" Teden za tednom, mesec za mesecem pričakovali smo toli iskreno za željene rešitve te prošnje — ni je, dasi je že skoro leto poteklo — šla je menda usodepolno pot — ad acta. Na treh druzih krajih v našem obližji razširili so šolo, kjer ni bilo tako silno potrebno, kakor pri nas — mi ostali smo pri starem. Tako bodemo bržkone dalje životarili, resignirani tolažeč se b platoničnim vzdihljajem: 'Essstou t^mioI — u —. Iz Novega meMu 4. oktobra, [lzv. dop.] Radi znanih naših homatij odposlan je bil k nam iz Ljubljane jako „visok" gospod, da preiskuje celo zadevo- Toda iz preiskave, kakor se je ista vršila, sodimo, da se utegne končati — Novomeščanom v nepovoljnom zmislu. Zares čudno, da dotičnik nobene prizadetih osob zaslišal ni. Zaslišal se ni ranjeni gospod iz Žužemberka, zaslišal Be ni načelnik tukajšnjega gasilnega društva, v čegar poveljstvo se je uepoBtavno segalo, istotako zaslišala se nista bivši g. župan in načelnik meatnozborskega policijskega odseka, katerih področje se je istotako popolnem nepostavno z najdebelejim prstom potipalo, tako da je g. dr. Poznik bil prisiljen se županstvu odpovedati. Zaslišale 86 tudi niso nobene druge prizadete osebe, tedaj nobeua prizadeta stranka, bili so tedaj gospodje prav „mej seboj". Tudi po za-Btarellh, že prav starih in zaprašenih aktih se ni moglo veliko brskati, kajti videli smo preiskujučega gospoda (prav kratek čas se tukaj mudečega) večinoma na sprehodih v spremstvu našega barončka in .nemške detelje". Ne vemo tedaj, se je le našlo, da stari cestni odbor že 1 l/g leta nepostavno posluje, da je pač pred osmimi meseci bil nov odbor izvoljen, da se pa še do danes (horribile scriptu!) ni razpisala seja za konstituiranje itd. itd. No naj bo, kakor hoče! Mi le dobro znamo, da je bil pred „puše van jem" mir, vzgledeu mir pri nas, vemo tudi, da je bil nekje na Notranjskem vzgleden mir pred „paševoojem" in da je po prenehanji „paševanja" zopet prav vzgleden mir nastal. Usojamo si tedaj prizadete gospode v Ljubljani prav udano uprašati, ali jim ni popolnem jasno (kakor nam in menimo vsemu strmečemu slovenskemu svetu), da je nemirom le „pašu" kriv? — Mi smo sicer mirne in skrajno krotke ovčice, pa stvar je taka, da moramo tudi skrajno energični biti, da nam „paša" vse z velikim naporom sezidano — ne poruši. In radi tega nehali ne bodemo, preden se nam mir, kojega smo bili vajeni, zopet ne povrne. Čakali bomo še nekaj malo Časa, da izvemo uspeh najnovejše te preiskave, potem se pa bodemo najprvo zatekli k nemškim, v slovenskem duhu pisanim Praškim in Zagrebškim listom, osvetlili to preiskavo brez zaslišanja Btrank ter skrbeli, da se bodo ti listi tudi na Dunaji ua pristojnem mestu čitali. Dalje bomo našega poslanca prisilili, da se mu bodo zopet zatvoruice odprle iu ako še to oe bo pomagalo — šli bomo prav do najvišje instance. Take so razmere pri nas in niti za las drugačne! Domače stvari. — (Najvišje darilo.) Nj. Veleč, cesar podaril je za ljudsko šolo v Bučah 200 gold. in ognjegasnemu društvu v Kamnici (oba na spodnjem Štajerskem) 70 gold. — (Premeščeuj e.) Na mestu g. J. Klo bovsa pride za c. kr. vojaškega kapelana v Maribor g. Luka Senjak iz Sarajeva. — Okrajnega sodišča pristava g. A Kessler v Ložu in A. vitez Luschan v Metliki menjata svoji službeni mest'. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutrajnnjo slovensko predstavo, katere gledališki list prijavimo na drugem mestu. — (Šolstvo.) Novoimenovani učitelj iu vodja jednorazrednice na Barji, g. Ivan Likar, prevzame te dni šolsko vod&tvo. Prične se pouk v ponedeljek •J. dne novembra. — (Južna železnica.) Bodoči teden pričela se bodo zopet p ogajanja vlade z južno želez nico, zaradi podržavljenja prog te železnice, oziroma o pogojih pod katerimi bi država vzela to železnico v svoje oskrbovanje. — ('Deset let) je bilo 1. novembra, kar se je otvorila novo zgrajena mestna klavnica Ljubljanska. V teh 10 letih se je pobilo in zaklalo nič manj nego 231.710 glav živine, in sicer 34.330 glav goveje živine, 09.844 prašičev, 76.073 telet, 81.580 kozlov in ovac in 20.074 kozličev. Klavne pristojbine se je uplačalo 181.135 gld. Povprek računjeno pride torej na leto 3433 glav goveje živine, 6984 prašičev, 7607 telet, 3138 kozlov in ovac in 2007 kozličev ali skupaj 23.169 glav živine. Za vso to v desetih letih zaklano živino so mesarji izdali okolu 10 milijonov goldinarjev. Gotovo lepa vsota! — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 25. do 31. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 16, umrlih 20, mej poslednjimi 1 za grižo, 7 za jetiko, 12 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so 3 tujci, 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za cšpicami 5, za tifusom 1, za grižo 1. — (Za loturijske prijatelje.) Jako zanimalo bode loterijske prijatelje, posebno ženske, da bo tudi v Ljubljani prežah loteristi „ex profes-siouo- do zadnjega srečkanja pred osmimi dnevi na številko 67, katera že sedem let v loteriji v Brnu ni prišla na svetlo. Gorostasuo je, kar se čita v Dunajskih iu druzih listih, koliko se je zaigralo na to številko 67. na Dunaji in v druzih mestih, kjer bo loteristi doma. Na Dunaji zaigrala je neka gospa svojo hišo, vreduo 60 000 gld. samo na to številko, neki gospod pa premoženja nad 50.000 gld. Tudi v Ljubljani se je na štev. 67 na Brno jako mnogo stavilo. Neki posestnik v Krakovem je samo ua to številko stavil 50 gld. in dobil 1 1 krut toliko a koliko je imel dobička, če se premisli, kaj je že prej zastavil? Srečnejši je bil mož, kateri je zadel s pomočjo številke 67 v Brnu terno za 50 kr., dasi tudi tu ni bilo mnogo denarja. Bolje bi bilo porabiti denar za koristnejše namene. — (Čitalnica v Brežicah) priredi v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zvečer v svojih prostorih v hotelu „Kleinbaa" veselico s petjem, predavanjem in igro na citrab. V obilno udeležbo prijazno vabi vse ude, katerim je prosto uvesti goste. Posebna povabila se ne razpošiljajo. Odbor. — (Društvo .Dijaška kuhinja" v Ptuj i) je ustanovljeno. Predsednik mu je dr. Jakob Ploj, odvetnik; podpredsednik in blagajnik Majcen Ferdo, zapisnikar L. KuuBtek. P. n. gospodje, ki so blage volje to društvo podpirati, se prosijo, da pošiljajo svoje doneske blagajniku, g. F. Majcenu, veroučitelju nižje gimnazije v Ptuji. — (Zima v Dalmaciji.) Kakor poročajo primorski listi, je tudi v Dalmaciji razsajala te dni huda burja in je zapadel v mnogih krajih sneg, posebno na Velebitu. Cela vrsta hrvatskih voznikov obtičala je v globokem snegu. Le požrtvovalnemu delovanji žandarmov iz Podpraga se je posrečilo spraviti voznike in konje v varno zavetišče. Šest konj je zmrznilo. — (Šestnajst peric utonilo.) Blizu Zadra zgodila se je te dni, ko je razsajala huda burja, velika nesreča. Silni vihar prevrgel je ladijo v kateri je bilo mnogo peric iz necega bližnjega kraja, od koder so hotele v Zader. Utonilo je 13 žen in 3 dekleta. Moški so se rešili. Izpred sodišča. (Konec.) Pri popoludanski obravnavi prišla je na vrsto ovadba zoper Matevža Zdešarja zaradi razžaljenja Njega Velečanstva cesarja. G. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani došlo je bilo pismo, v katerem 86 dolži Matevž Zdešar hudodelstva razžalenja Njega Velečansta in se navaja, da je dotične besede govoril pred poslopjem cukrarnice. Podpisano je bilo pismo z M. Kralj in tirjalu se je v pismu, naj se zasliši kot priča čevljar France Kržan, a pod prisego, ker drugače ue bode govoril resnice. Da je to pismo piBul KržiŠnik, se je sumilo, ali ko je bil Kržišuik uprašan pri deželnem sodišči, je li un to pismo pisal, zanikal je to odločno. Priča Matija Zdešar je zaprt zaradi hudodelstva goljufije na šest mesecev ječe, zatorej ne priseže. Pravi, da se je s Kržišnikom seznanil v zaporu v Križankib, pozneje pa le malo ž njim občeval. Dobil je pismo kmalo potem ko je s Kržišnikom govoril v „Zvezdi", namreč dne 29. maja t. 1. V pismu ga pisec svari, naj gleda, da ne bo zaprt zaradi tega, kar je govoril s Kržauom. Zdešar pravi, da je bil Kržan njemu najemnino dolžan in da je Kržana naučil Grafnetter kako naj napravi, da mu bode Zdešar najemnino odpustil iz straha. Pismo je koncipiral Grafnetter, prepisati pa ga je dal po svoji ženi ali kaki drugi babi. Grafnetterja treba je tedaj kaznovati, potem bode sodnija pravega zadela. Kržišuik, uprašau po predsedniku g. Saitz-a kaj ima na to opomniti, reče emfatično; „Slavno sodišče! Ako mi kdo dokaže, da sem skozi šest let kaj z Zde darjem govoril, potem me kaznujte kolikor me le morete"! Državni pravnik g. Pajk: „Tega niste toženi, da ste tekom Šestih leti govorili z Zdešar-jem, nego toženi Bte, da ste pisali ovadbo na c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani". Prebere se potem izjava strokovnjakov v pisavi gg. profesorjev Steg-nar io Vesel, katera izjavljata, da je ovadbo pisal Kržišuik, kajti po lastnoročnih pismih Kr-žišuikovih, katerih se je več v primerjanje izročilo strokovnjakoma, je to brez dvojbe pisava Kržišni-kova. Državni pravdnik g. Pajk nasvet uje, ker se je danes po Zdešarju trdilo, da je Grafnetter pisal protilno pismo, naj se tudi Grufuetterjeva nisava po strokovnjakih primerja. Zagovornik dr. Štor se temu protivi, češ, da je Zdešar sam rekel, da ni pisal Grafnetter pisem, nego ujegova žena ali kaka druga ženska, na kar državni pravdnik svoj predlog umakne. Zasliši se potem strokonjak profesor S teg nar, kateri izjavi apodiktično, da je obe pismi pisal Kržišoik. To dokazuje zvedenec primerjajo podrobno ovadbo in pretilno pismo z drugimi, od Kržišnika pisanimi pismi. V istem smislu izjavi se tudi g. profesor Vesel. Zagovornik dr. Štor predlaga, naj se prečita izjava Marije Uiti omožene Brus, da bode ona plačala vse dolgove za Kržišnikom. Državni pravdnik g. Pajk pripozna, da je II i t i - B r u s ubljubovala pričam pri zadnji obravnavi, da bode oguljufane plačala, da pa doslej še ni plačala. Kržišnik zahteva, ker je baje pri neki drugi obravnavi državnega pravdnika zastopnik rekel, da je hotel Kržišuik v zvezi z Grafnetterjem in Jeričem oguljelati Matevža Zdešarja, kar pa ni reB, naj se zaslišijo Grafnetter in Jerič kot priči, da bodeta potrdila, da Kržišnik že tri leta ž njima ni govoril. Sodišče je Kižišoikov predlog oklonilo, ker to ni z deuašnjo obravnavo v zvezi. Tudi v /.a,»oni je Kržišuik pisaril pisma, katera je tajno opravljal in bil zaradi tega korekcijoniran z jednim dnevom strogega zapora. Mestni magistrat še objavlja, da je Kržišnik goljufal gostilničarja Ogorelca za 30 gld., lekarja (rrečelna za 6 gld., Janeza Sokliča za dva klobuka, Jarneja Žitnika za 200 gld. in še več drugih. Kržišnik ni imel nikdar nič poštenega zaslužka, ampak živel od sleparij in od podpore, katero mu je dajala prijateljica njegova Marija Uiti sedaj omožena Brus, stanujoča v Kolodvorskih ulicah št. 11. pri kateri je tudi Kržišnik stanoval. Državni pravdnik g. Pajk naavetuje, naj se prebere še druga objava mestnega magistrata o KržiŠuiku. katera bode osvetlila razmerje mej Kržišnikom in mej Marijo Hiti-Brus, o kateri se je daneB trdilo, da bode plačala vse goljuiive dolgove Kržišnikove, Sodišče sklenilo je na protest zagovornika dr. Štora, da se uloga mestnega magistrata iz I. 1885 ne prebere ker ni z obravnavano stvarjo v direktni zvezi. Preberejo se potem še razsodbe po katerih je bil Krzisnik zaradi goljufije in izneverjenja kaznovan. Državni pravdnik uprasa K rži Sni k a o čem živi. Kržišnik pravi od posredovanja denarnih posojil. Drž. pravdnik poupraduje, imali Kržišnik kaj dolgov. Kržišnik pravi da tega ne more povedati. Državni pravdnik navede celo vrsto dolgov ki jih ima toženec pri raznih strankah in dokazuje da Kržišnik takih dolgov ne plačuje. Po zaključku obravnave oglasi se državni pravdnik, vzdržuje za-tožbo glede vseh fakt in nasvetuje, naj se Kržišnik spozna krivim hudodelstva goljufije. Obtežilna je konkurenca kažnjivih dejanj in omadeževana preteklost, olajševalno ničesar. Zatoženi Kržišnik pravi v daljšem, patetičnem govoru da je popolnoma nedolžen in prosi, da ga sodišče oprosti zatožbe. Zagovornik dr. Štor dokazuje v izvrstnem svojem zagovoru, da so vsa lakta, katerih se dolži Kržišnik, zgolj „Schuldentnacberei" in druzega nič, najmanj pa substrat tožbi zaradi hudodelstva goljufije. Po daljšem posvetovanji razglasi predsednik sodišča g. Saitz razsodba, po kateri je Kržišnik kriv spoznan hudodelstva goljufije pn§ 197. k. z. kažnjiv po § 202 k. z. in sicer zaradi izsie-parjeuih 17 gld pri Antonu Miculiniču, zaradi iz-sleparjenih 70 gld pri Lillegu in 43 gld. pri Ant. Mateju. Osvobojen pa je bil zatožbe goljufiie zaradi kukala pri Goldsteinu, zaradi čevljev pri Mateju v znesku 7 gld. in osvobodeu tudi zatožbe zaradi krive izpovedi pred sodiščem, ker sodišče ni zamoglo se prepričati, da bi bil ovadbo iu pismo Zdešnrju piBal Kržišnik; BodiSče obsodilo je Kržišnika zaradi hudodelstva goljufije na osem mesecev težke ječe in v povrnitev sodnih stroškov ter vseh prouzročenih škod Kržišnik je popolnem potrt zaslišal razsodbo in si pridržal pravico pritožiti se proti obsodbi. Konstatujemo še, da je bilo pri razpravi jako mnogo občinstva, ki se je vse zanimalo za usodo „barona" Kržišnika vulgo Itacina. Telegrami »Slovenskemu Narodu': Dunaj 6. novembra. Taafte, Schonborn in Plener imeli so danes konferenco o zadevi jezika pri nadsodišči v Pragi. Ratibor 0. novembra. Pričakuje se ukaz, ki bode prepovedal izvažanje živali in mesovja iz Rusije. Beligrad 8, novembra. Visoke šole zaprle ho se, ker se razširja vratica. Peterburg 6. novembra. Oficijelno ni ničesar znano o nameravani prepovedmi izvažanja žita ali konj. Rim 6. novembra. Namera, ustanoviti parlamentarni odbor mirovne konference, se bržkone ne bode izvršila. Najbolj nasprotujejo nemški odposlanci. Nasvetovalo se bode osnovati samostalne parlamentarne mirovne odseke v posamičnih državah. Odobril seje tudi jednoglasno predlog, da so zastopane tudi dr/ave druzega reda na vseh diplomati č ni h kongresih. London 7. novembra. Iteuterjevo poročilo Ruski minister Giers pojde v kratkem za nekoliko dni v Pariz. Povod temu so posebno pretirane govorice o njegovem posetu v Monzi. London G. novembra. Iz Valparaisa se poroča, da je bil Montt jednoglasno izvoljen predsednikom republike. Dunaj 7. novembra. Jutranji buletin o zdrav ji nadvojvodinje Margarete: Noč mirna, juranja temperatura 38 3. Abdominelne prikazni pojemljejo. Splošno stanje povoljno. Bukurešt 7. novembra. „Agence" javlja, da so po inozemskih časopisih raztro-Šene nasprotujoče si vesti o dozdevnih spremembah runiunskega kabineta popolnoma neosnovane konjekture brez dejanske zanesljive podlage. Razno vesti, * (Češki obče valni jezik na Nižjem Avstrijskem.) L. lbSO. zglasilo se je na Nižjem Avstrijskem 61.257 oseb s češkim občovalnim jezikom. Pri zadnjem ljudskem štetji 31. decembra 1S90. leta pa 93,431, to je za 32,224 ali za 52(i1 , več. Število Cehov se je torej v zadnjih desetih letih na Nižjem Avstrijskem za več kot za polovico pomnožilo. * (Zagrebška jubilejna razstava.) Kakor se nam poroča, pripoznalo jo razsodišče za pbarmacevtiške izdelke na Zagrebški razstavi tvrdki J. Kwizda, c. kr. dvorni založnik, okrožni lokar v Korneuburgu za razstavljene živinozdravniške preparate častno diplomo (najvišje odlikovanju). * (Novo rusko vojno pristanišče.) Ruska vlada namerava onovati na primernem mestu Ledenem morji vojno pristanišče in trgovinsko zalogo, da bode mogla izdatno podpirati rusko ribarstvo v teh krajih proti norveški konkurenciji. * (Zima v Italiji.) Iz Florenee se poroča je po vseh hribih in holmih v okolici padel «1 s lig, ViUJ 6 h u* ji uumI h ti mriv. • — (Pokojnina pesnikom ▼ Islandiji.) Deželni zbor Izlandije, ki ne štej« več nego 70.000 prebivalcev, sklenil je dajati 600 kron na leto liričnemu pesniku Matiji Jochumasohnn in 500 kron pisateljici romanov Torfhilder Hohn. — Slovenski pesniki in pisatelji so pa že večkrat stradali najpotrebnejšega kruha. * (.Filoksera" pri krompirji.) Na severnem Ogerakem pokazala se je neka nova bolezen pri krompirji, katero prispodabljajo 8 „filoksero. u Vsled tega pridelalo se je letos komaj polovico toliko krompirja, kakor lansko leto. * (Učitelj morilec.) V Teignyu na Francoskem umoril je učitelj Bernard svojega bratranca, ker je zgubil neko pravdo proti njemu. Napadel ga je v kleti in mu prerezal vrat, umoril njegovo 17letno hčerko, ki je prihitela očetu na pomoč in težko ranil tudi ženo bratrančevo. Hotel se je potem umoriti, pa so ga ubranili in ga odvedli v zapor. * (Atentat na železnici.) Na kolodvoru v Vovesu na Francoskem hoteli so neznani zločinci spraviti železniški vlak s tira, kar se jim pa ni posrečilo in se je nevarnost pravočasno zapazila in odstranila. Listnica uredništva: (tosp. dopisniku izpod Nanosa. Tudi Va8o izjavo vzeli smo z zadoščenjem na znanje, a ponoviti nam je, kar smo že rekli vderaj na tem mestu. Drngi dopis la danes prekasno došol. Porabimo morda prilično. Več volilcev v Št. Petru na Krasu. Iz razlogov, kakor smo jih naveli včeraj, ne moremo prijaviti Vašega dopisa. Z veseljem pa jemljemo na znanje VaSo izjavo priznanja io BOglasja z našimi članki o drž. poslancih. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 skatljica a 15 pil velja 1& kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponnre-fanjein ne |nko Hvttrl. — Zahtevaj iareeno Neu-Nt€*in-ove Elizabet ne pile. — Pristne so naum, 6e ima vsaka skatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarm» ,,prl h\. Lropoldo'S Dunaj, mesto, Kelte der Nplefgel- uimI PlankenKasse. — V LJublaul se dobivajo pri goBp. leltarjl ti. IMccoll-JI. (949—1) s? Anatherinova ustna votla in zobni prašek ? ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna Bteklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna fikatlja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenio 4 gld.; 12 Skatelj samo 2 gld. (HI —138) Lekarna Plccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Ounajska custa. Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. iii*aa*aii*ai**......a............ ... < £tav R tlaaaaaka ■ladiliiia ■ I *"m^»i flr nr UR o. 9IWJWnwnW |imiim vi.nieijawii u» • |It . „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tlljcl: 6, novembra. Pri Sinite; : Avanzo, Katz, Schwarz, Steimuassler, ttachinan z Dunaja. — Doner iz Novega mesta. — Kraus iz Gradcu. — Pzornig iz Maribora. — Ztbradka iz Liberec. — Stein iz Peterhurga. — Lehman iz Monakova. — Nopan iz Kočevja. — VVinternitz iz Trat«. — Kiilil z Lipskuga. Pri Hlnnn: Dolnar, Jaukur, Bach, Antonv, J neha z Dunaja. — Taufferer iz Cradca. — Tschemornig i« Litije. — Koder iz Prage. — Bositio iz Kanfanara. — Keresztes iz sv. Ilipolita. Pri avHtri|Hkein reanrjl : Simonič iz Kranjske gore. ▼ nedeljo, dne" 8. novembra 1891. "V dvorani ljut>l Janske ćltalnleo. Maj prvim in dragim delom igrokaza : Ariji Lanskega iz Cajkovskega opere: „Evgsn On-Jsgin". Poja operni pevec g. Fran Bnčar, spremlja ga na klavirji iz posebne prijaznosti g. K*Tol Hoffmtistsr. Lowoođ8ka sirota. Igrokaz v dveh oddelkih in štirih dejanjih. — Poslovonil Davorin Hoatnik. — Režiser gosp. Ignacij Borštnik, I. a Jovana. osobe; Gospa Sara Reed, bogata udova — Ivan, 16 let star njen sin — — — Kapitan Henrv Wytfield, njen brat — Dr. Blmckhorat, predsednik sirot- nilke ustanove — — —-- Jovana Eyre, sirota----- Deeie, hilina — — — — — — — Dejanje se visi v Ootesheada na gospa Danilova, gospica Starčeva, gospod Sršen. gospod Verovšek. g. BorStnik-Zvonarjeva, gospica Helijelova. posestva gospe Reed. II. s Rochestori O 8 O n K : Lord Roland Rochester—---gospod Borštnik. Lord Glawdon-----— gospod LovSin. Franc Steenworth, baron — — — gospod Danilo. Edvard Harder, plemič — I— — gospod VerSee. Goapa Reed — —--—--gospa Danilova. Ladv Georgina Clarens, udova — gospica Nigrinova. Kapitan Henrv "VVvtfield---gospod Sršen. Gospa Judita Harleigh, RocheBt- rova sorodnica----— gospica Kozjakova. Jovana Kyre —--— — — — g. Boritnik-Zvonarjeva, Adela — — — — — — — — — gospica Malnerjeva. Sam, sluga — — — —. — — — gospod Perdan. Patrik, konjski hlapec-----gospod Bergant. Dejanje bh vrfi osoin let pozneje, kakor v prvem delu na Thomfild-Hallu, IlochevBtrovem posestvu. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer 744-8 um. 743 7 mm. 7446 mm. Temperatura Vetrovi Nobo Mo-krina v mm. —5*8° C si. vzh.j jasno 2 0° C si. szh.j jasno —4-2° C si. szh.i jasno 0001 Srednja temperatura 2'7n, za 8*6° pod uoriualom. 3Z>\xaaeJeIca, borza dne* 7. novembra t. 1. (Isvirno telegrafično poročilo.) Papiru« renta . . Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/, tuaroua rt«ta . . Akcije uarodoe banko Kreditne aheife. . . London ..... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini . . . . Nemške marke . . . gld včeraj . 9145 91 25 108-50 109 05 1010 — 277 25 117-70 9 86 fv60 5780 — umie« — gld. 91-30 — , 91— — „ 108 45 — , 10P75 _ J 1009— — . 274 50 — , 117*80 — ! 9-36'/, — , 5-60 — . &787V, <6> Pri otročjih boleznih (&> potrebujejo se često kiBline preganjajoča sredstva iu zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega tiplivanja svojega na ^ O LAV N O S KLAD I S TJ?-—— luina katrro radi zapisujejo pri želodcev! kislini, škrofeljnih, pri krvlci, otekanji žlez i. t. d , ravno tuko pri katarlh v sapniku iu oslovskem kasljl. (Dvornega svetnika Ltischner-ja monografija o fiiesshttbl-Puchstoin-u.) S; 20561. Ustanove. (938-2) Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat Ljubljanski sledeče ustanove : 1. Jan. Bernardinijevo v znesku 8035 gld. 2. Jurij Thalmeinerjevo „ „ 8f>-2fi gld. 3. Jos. Jak Schillingovo „ „ 8G10 gld. 1. Jan. Jost Weberjovo „ r . 'JO 92 gld., do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih me- fičanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožilo. 5. Jan Nik. Kraskovičevo v znesku 79*80 gld., do katere ima pravico ubogo v iSt. Peterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. G. Jak. Ant. Fancojevo v znesku . 67*20 gld., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks iSinnovo v znesku 48*30 gld., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant. Raabovo v znesku . . 205*— gld., Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovico pa ima pravico obožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskoga meščaua, ki se je letos omožila. 9. Mihael Pakio-evo v znesku . . 120 — gld., do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih udove. 10. Jan. Nep. Kovačevo v znesku . 151*20 gld.t katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in ubošiva niso sami krivi. 11. Hel. Valentinijevo v znesku . 84*— gld., katero je razdeliti med otroke, rojene v Frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo stariaev in še niso 15 let stari. 12. Ustanovo za posle v znesku . 50-10 gld.t katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu do 30. novembra lotos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 29. dan oktobra 1891. leta. Župan: Gra&Nelll, 1. r, Zahvala. V britki žalosti, katera nas je navdajala o izgubi usta ljubljena matere, oziroma stare mamica in prababice gospe Ivane Likar, bilo nam je edino tolažilo vsestransko Bocutje, katero ae nam je ust meno, pismeno in v dejanji skazalo. Zatorej se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, kateri so se blagovolili pri hudi burji in velikem mrazu vdeležiti pogreba, osobito C. gg. župniku iz Grahovega in kapelanoma iz Cerknice, katera se nista ustrašila daljnega pota, ter spremila blago ranjko na zadnjem potu. Ravno tako izrekamo najprisrcnejo zahvalo vsem c. g g. učiteljem in gospod ičinam učiteljicam za Rosprem-stvo pa gg. V. Kibnikar, F. Juvanc, K. Hožanc in A. KleC za milo in ginljivo petje pri hiši, v cerkvi in na mirodvoru. Orahovo, dne 4. novembra 1&91. (965) /aln,jofi ostali. Trgovsk pomočnik vesc prodajalec, za trgovino z rae&auim blagom, zmožen nemškega in slovenskega jezika, Želi preuaenil i mvoJo Mlužbo. — Ponudbe poslati ju upravniitvu „Slovenskoga Naroda". (953—2 Visoko provizijo, stalno plačo, prelau- nnji« katera ju vredna dva milijonu goldinarjev, dvajsetletnih tontin društva „Equitable". Podloga izplačevanja 1891. 1. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost 30 35 4) 45 50 UiiMia j: lilija gld. 451 — „ 527.60 n 886,— , 7A9.40 „ 94.J.60 Vrejnost t nteilii gld. 578'— „ 693.-, 850.-> 1065.-„ 1387.— Polira osriUui pr« raij gld, 1230 — i 1810.— „ 1810.- „ 1820,— . 1930.— B. Zavarovanje za slučaj smrti z 201etnlml premijami. Tabela II. 30 „ 607.20 „ 909.- . 19-10.— 35 „ 681.60 „ 1039.- r 1970.— 40 „ 77«.60 „ PJ04.- , »080.— 45 ! 900.60 > M24.- , 2170.— 50 „ 1087.60 , I74i;.— „ 2430.— O. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabela Z. 30 „ 970.60 , 170iJ.— „ 3650.— 35 „ 995.80 n 1746.— „ 8810.-* 40 „ 103r).60 , 1813.— m 3O70.— 45 „ 1100.80 „ 1932.- n 8960.— 50 „ 1209.- n 21oD.- „ 3000.— Kakor svedočijo zgoraj navedene Številke, osigurava tontina razvon breB|»Ia«Điiegu zavaritvuiija /a slučaj smrti tekom 20 let po tabeli I. povrnitev v*cii prvini I z »»/« do 4»/80/0; po tabeli II. z 4»/„ do 5s/»°/0 \ po tabeli X. z 6"/4 do 7u/rt obrestij. Police oproščeno premij osiguravalo dvakrat toliko n le do eetrteg« dola upi»< muh premij. Pronta tontina, nukaka poltontiua z nekoliko večjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednoga lota popolno svobodo glede na potovanj«, prebivanje In na poklic, lzvzotnši vojaško službo; po pretoku dveh let jo ni moči Ispodbljatl, po pretuku treh let ne inore voc zapamti in je je z oziroin ua tontino pri regulovanji moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Clradci iu (567—9) glavni zastopnik za Kranjsko : ALFRED LEDENIK v :L3n"blja,n.i, Mestni trg- *t- 25. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Piccolija v LJubljani, narejena z većine iz samega pristnega kineftkega revnja, je okusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zaboji* ki h po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. __(7ia—»8) L El C H T LOS LICHEft CACAO Dr. Bose iivolni Um ■V Na prodaj sta po nizki ceni dva lepa, plemenska, za vožnjo izvrstna, po pet let stara vola in tudi nov vožičok (kales). Kdor želi kupiti kaj, oglasi naj se pri J# Cesniku (964) v Knuaakn pri Št. Petru. Wegweiser zur Berectinung der Franco (Porto) Gebiiren fiip Geld- und Frachtsendungen nach allen Poatorten von Oeaterrelch-Unjafarn, mit Vor- sehriften iiber die Verpackung, den Verschlnss, die Adrcsairung umi diu Frankiriing dieser Sendunjcen mit einem VprzeichniHH Hiimmtlicher Postorto von Oestcr-rHch-Unjrarn n«»b*t 4 Beilujreit Nach iiintlichun lkholfon zusammungestellt von Vinzenz Brodik (941—3) k. k. PoBt- und Tulografen-E\peditor. (•ena 75 kr., s pošto 7H kr. — Dobiva so pri J. GIOMTINI-ju trgovcu s knjigami in papirjem v Ljubljani. je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljaj oće domaće sredstvo. (1^1—3«) Velika steklenica 1 ^lil.. mala 50 kr., p» pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovan h | varstvena znamka. 6. Zaloge »kure v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Tam se tudi dobi i 'r&žko cm uho domače Biillfl To sredstvo pospešujp prav izhorno, kakor Eve-(ločijo mnoge skušnje, i'istcnje, '/rnjenje in lofenje ran ter poleg tepa tudi blaži bolečine. V tfkatljifuh po 35 kr. iu 'cVI^J»_^*n^^'"™' -25 kr- l'o pošli 6 kr. več. <*>',»?«'» Na vseh delih zavojnine je moja tu clodnna zakonito vai*stvttna znamki«. Oljni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Šipeka. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluhost. uklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopošiljatvi gld. l'7t> v vsej Avstro-Ogerski franko-Vano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Dubu" g. Ede p 1. Tomava, v lekarni g. Ant. K ogla in v mestni lekarni g. Mittlerja v Zajrrehu: nadalje priZa-netti-ju v Trstu, Jožefu V. r i s t o f o 1 c 11 i - j u v laorici; Antonu Mizzano na Hoki, — na Hiinajl pri o. i n kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu št. 8 in Sri lekarju T \ve rti y-j u , Mariabilfcrstrassu 196. —Pristno lago se dobiva samo v steklenicah z utisnenirc napisom c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. -u]2) B. FRAGNER, Praga, it. 203—1!*>I, Mala sirana, [.karna ..pri rninu i-rlu". gsV V o š t n a r a i p ol i l j a t ev vsak dan. ^W Zobozdravnik stanuje (872—B) „pri Maliću", II. nadstropje, št. 25 26. Ordinujo vsak dan od 9.—12. uro dopolnilne in od 2—fi. uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.— 1. ure popoludne. !\ m J n o* «■;«.«' In mii l»ol j«.«- vrNle imiotiii li ztihoiij in sob* — >n,ln»lj*»' in trpeiiue ploml»o v r.lnlii in plnlinii zn spreilnje ■obe, poHt«'kIt>nj«'■■«• plombe povMeiu in iiira/.lmiKi Inke. kukor ho koIiJi'. Zh v»i» flt>ln ln opernelJe se ^nriinllrn. Čitaj in čudi se! Ker je velika tovarna za uro ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, se m. je naročilo, da naj vso zalogo ti ni h žepnih ur za v; ako ceno spečam in jifo-daiu in latoiej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo lepno uro v zlatoimitiranoiu okrovu za nečuveno cono 2 gld. 80 kr. in dobi poleg tega vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, fie prekrasno, fino pozlačeno (907—2) u i* iio verižico ■ zapornico r.nsionj. Ure pošlje po postnem povzetj i Dunajska kornisy-skia zaloga ur S. Blodek H 3 Schreigaase 9 S. NB. Neugajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzame. C, in kr. intendancija 3. voja. K štev. 9569 z leta 1891. VIS®. ■Illf novembra t. I. vršila se bode potem javne konkurencije pri c in kr. državnem vojnem ministorstvu ponudbena obravnava o oddaji in zagotovitvi ol»I«U'i lllill iII oprav 11 ill polret>Sčln za c. in kr. vojsko. Gletlr podrobnejših določil /a to obravnavo ter gledć občih oddajnih pogojev opozarja se na razglas, priobčen v ^Slovenskega N&rbd*" Štev, 243 z dne 24. oktobra 1891. V Gradci, dne k;, oktobra 1891. Od c. in kr. intendancijc 3. voja. Premirano istrsko vino. -K Na prodaji iniani več «to hektoutrov pristnega y^ ^ eriie^ii in liele^ll \ i is si. kakor tudi izborne ft, ^ vrste terana, refoska in .,\iu tli ros»u. — Vse postavljeno na kolodvor v Vodnjan. — j! Nataiičneja pojasnila daje + Giovanni Manzin J posestnik vinogradov v Vodnjanu (Dignano) Istra. /948— 2) it M- I I Najlepši in najceneji otročji pn Antonu Obrezi, ta.pecira.rji (454-35) v Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. B^F"* BTovo, fino !■■ moćno blago. ~^MF Kočija na pol pokrita, nova, elegantna in lahka, je na prodaji ■n :\£U gld. pri Joni p« l*niilin-u v ljubljeni (mej- uarodna potovalna pisarna). (968—1) vaprej'ino se takoj za nabiranje naročil na tovarniške izdelke, ki se mogo povsod prodajati. — nudhe veprejeiua F. llnm*eek9 1'rafra, 1050/11.? Koroški Steklenice se polne naravnost z vrelca. W Najizbornejša slatina Izvrstno /.«lra> lio. ako so uživa z mlekom ali .sladkorjem, zlasti zk knšlfnjooe otroke, — zilravisče za kolnike na Želodci in mekurjl trpefe, za knturnJlčiie in inalokrvue ljudi. pri HI. K. HIPANmi. (849-5) VAMERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—39) pri ui/.ozeuiNko -amerKki pn* rolki-od ni družili. DUNAJ. I Kolowratring 9 IV Weyringergas8e 7a Prospekti in pojasnila točno in zastonj Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanj«. V1ZITNICE priporoča NARODNA TISKARNA v Ljubljani. Podpisana si usojata naznaniti j alavnemu občinstvu, da sta prevzela od gospoda Karala Ccerny-ja tukaj kljncavnicarsko obrt in izdelaro tehtnic ter se priporočata za blagovoljna naročila in zagotovljata najboljšo in najcenejšo izvrlitev v to stroko spadaj oči h del. Z velespoštovanjem Fran in Melhior Breme. V Ljubljani, dne 15. septembra 1891. Naročila prosiva pošiljati neposreduo na naju: C'evljarske ulice Nt. :t, ua dvori^CI. (793— 2) Veletrgovina z vinom v Pnlji. Podpisauec prodaja iz avoje zaloge tsvrstna črna Itlranska vina znamenitih kletarjev, zlasti vršerska. smoljauska in mmu vi neenaka po (nizkih cenah iu v vsaki meri, a ue izpod 56 litrov. Konkurencije se ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo naj se Vekoslavu Dejaku (889-9) veletrftcu s vinom v Pnl|l. = Kašlja ni več! = Ntaro In preizkušeno do* uiti«'e idrav 11«» ao pristni ^-^neue-i«^ ki presenetljivo hitro uplivajo proti kMNljn, lirlpitvosll, snsll-senju i. t. d. Že izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paliti je torej natančno ua ime 0#a»#»- 'Fiett**' in na ,.i-rl*ulnn znamki*". ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo škodljivi. — V zveanjik a 2» in IO kr. t; lavna saloga: le Kur F. Križan, Kron« eri*. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim I blagom. V E.juhljaul pri: U. pl. Tnikocsy.pi, lekarju in I., (irccel-mi, lekarju. (918-4) Zanesljiv trgovsk pomočnik izurjen inannfakturist, vesel prodajalec, veid obeh deželnih jezikov, vsprejine se takoj iu se mu zagotavlja prav dobra plaea pri .lomipu l^lrcl v /.»let, v Na* viujskl dolini. (958—S) o •r— ■■r\ -C r'»i - rr JMW. - \ ** Preobleke, j. ^-ć f-'oprvjvil3. 961) Zahvala. ^£ B^Hs^R^R^RStfe^vfe *t* .ijfei?!^^t"yi^T' ^tl®iofe.o^lyiijfep ?&$>fi!& •i «8 hi -i -i . in kr. av.strij. iu kr runiuueki založnik, okrajni (9) lekar v Korneuburgu pri Dunaji (1G4) Močno detle za vsako dalo katero zna nekoliko kuhati ter Čedno prati, likati in bivati, priporoča (9u\'i) pisarnica ^Itjlsc (v trafiki) na Brega št. 6. Za bolne in zdrave nnjboljfto hranilno aredfttvo, Mino potrebno za zdrav j«-, priznauo od zdravnikov kot rizvrstno" in od mnogih bolnikov b »pričali naj topleje priporočeno, jo (H2ti—4; hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s ','4 kg. relja 30 kr. — Jako cetto pridejo zavil k-i 4 kg. Dobiva sc po poStni adresi pri I'balriu pl. Trn-koczy.Ju, lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo Tekarji: Viktor pl. Trnkociv, V. okraj, HutidsthuriuNtrusse 11 M; ur. O to pl. 1'rukoci)', III. okraj, Kadetzkvplatz 17; Julij pl. Trukoczj, VIII. okraj, Josefutadterst raaso 30; v Gradoi (Štajersko): Ventlelin pl. irnkoci), lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnieah dišav, kupcih itd. itd. M'i'fkupri iuiajo nhilen rabat. Oddati je v hiši št. 42 v Spodnji Šiški, blizu državno železnice, jedno takoj, drugo I. dne januvarja 1892. Več je izvedeti pri 1*. I,i»««iill4-u v li|ul»l|aiii. (970—1) Nepremočne "W rožne plahte rnzlifijo velikosti in kakovosti ima vedno v zulogi in ]ih daje po ceni (8(10—B) «. i* ai\/i N c -1 :i < ■pedliSr c. kr. priv. Južne ieleanlee, v idubljmii, u» lliniajNki eentl nI. 15. Ako imale putiko, okrnino, slabe živce, nevral-gijo, lBchias, slabo cirkulacijo krvi, r:e-vozno-nlal> želodec, kongestije v glavi, ako vaijeiadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate bolečino v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilusirovano brošuro o s častnimi diplomi In /■ zlato svetinjo v Koloiiji, VVelau, Stuttgartu odliko-Avstro-Ogerski c. in kr. i/ključno priv. galvan-elektro-magneticno uplivajočo frotirno pripravo. BrbitirŽ razpravlja 6 uy>livu, porabi in uspohih te priprave. — Priprava \elja 12 gld. — iiustrovano brošuro t natančnim popisom porahe pošilja ho fran-kovano in zastonj i/, tovarno izumitelja. (75)0—7) TH. B1ERMANNS, elektrotehnik, DUNAJ, I., KcknlerNtrnMMe IM. Št. 777 Razglasilo. Živinski semnji v Kranji so zopet dovoljeni vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji z dne 1. novembra t. 1., št. 14.488. Županstvo v Kranji dne 4. novembra 1891. 5$ p r e m o a Zahvala is priporočilo. Zahvaljujem se svojim p. u. prejemnikom naj ulj ud-neje za doslej skazovano uit zaupanje in naznanjam, da bodem i nadalje oddajal lop premog iz premogokopa v Trbovljah. Usojaui ao ob judiiiMii opozoriti p. n. prejemnike, da prodajajo v novejsVm času iz mojo sluZbn odpuščeni hlapci premog ua mojo ime. li mojih nKIimIInc Je pa le tinti preniog, kateri no vozi ua voaovih* KHEiiomovMulIi b mojo tvrtlko, ki Je »iiintTua od bimImJ z saeetuiinl črkami mojega Imena ..li. SMS mej katerimi Hta dva poees položena kladvn, ki sta tutli od ttpreda.t ,n* vo«u. 1'revzemuin tudi prevažanje celih vagonov premoga od železnice v mesto in sicer po jako nizki ceni. S spoštovanjem Ludovik Strizel, 1,955-n trgovec s premogom. premog K Neumann w fcj ubijani, 8 Ion©ve vllee priporoča za gospode: rM *m đuKđt O • Chevlot-obleko, dvovrstno, plavo iu mYJWW' wJwWw'0 *W" crno, izborne kakovosti; dobro t rti n jo »u Kii jo v modernih barvah ; fjtft. «2?-5 Za dečke: Za fjid. S rio IS za ///*#• tO tlo Za otroke od 3 do 10 let: «« ///#f. -# flo t S ŠtSZtfEfi*^ *%»*m Mm tmW >9 mWmi W /i,,,,,Ki naen*lkov ali p«. *&wm wjmwmm m v«7f# m •* l^tot, dobro podiit Tlogata zaloga MiiloiiMklk oi>l«-K. Iilur, Huk<>n| ix ueval|»negtt »ukini 7.» iruNpode in «leeke. potovoliilli plun^ev, krotklk m kožuhe« i no potlMltila Hiikeu|, koi .iiIkm iu «a uiOMto in potu. vunje itd. itd. po najnižjih cenah. izboren uien^'ikov, podsit s finim suk'tom v vseh barvah, elegantno izdelan. obleke iz dobrega in finega blaga; /imst.i nifnvlkov ali paletot. Jako trpežni in Rorek. S blaga Elegantni moderni de/.ui pltt»ei in «leaui paletotl iz solidnega najnovejših luorkov; najnovejšo ogrinjale («'al») v ukusnih barvah; moderno žnkete in pol-paletote najnovejšega kroja; moderni plaNCi, fino in ukusno izdelani; jako elegantni zimakl plnAei, paletotl in okrogli ogrlujuli. podšiti s kožuiiovino ali brez podSivov; velika Izber krasnih plkck-pol-palrl otov in pluneev \z najbmjiegfl bluga, tlno in ukusno. (•H.">'.' Za dekleta in otroke velika Izber elegantnih in solidnih tležnik plušeevt aaketov in almKklk plasvev po najnovejficm kroju. ffff~ Naročila po meri vsprejemajo se i za damno, kakor za moSko v konfekcijsko bhtgo, ter se izdelujejo na Dunaji po najuovclsi modi. 8022 8022 \ovo raeijoiialiio zdravljenje. N ti bi m Vsem bolnim na živcih bo naj to p loju priporoča 21. izdaja izšlo brošure K O III It IIU W 4» i HN III IIIIII-II SLr Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 35 Dobiva so zastonj (332—15) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. m I o a o Spričevala znanih zdravnikov. M. NEUMAOT i > rodu j 11 ]>o goldinarjev goldinarjev moderne, \H) centimetrov dolge inkete zm