F*ftnlu flibun v (otorloL - M __ II, izdaja> Cena Din Izhaja Tiak dan (Jutra) razve* V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne a'—: me-»eSna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. OredniStvo * Ljubljani, GregorčiCeva 28. Telefon uredništva 80-70, 80-69 tn 80-71 Jugcšlcmn Kokopliov a« tratim* Oglasi po tarifi In dogovora. Opravi v Ljubljani, OradiSSe 4, tel. 30-68. Podružnica f Mariboru, AleK-landrova ■-psta St. 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Selc. ralLi Llubltana 1S 62L St. 172 Ljubljana, sredo, dne 29. julija 1931 Leto II. Mac Donald in Henderson v Berlinu Prisrčen sprejem angleških državnikov — »Nikoli več vojne z Anglijo!« — Nemčija bo sama premagala krizo, pravi Briining — Mac Donald za nadaljevanje francosko-• nemških pogajanj K dogodkom na španskem Alcala Zamora, predsednik začasne vlade, Cigar vpliv v ustavodajni skupščini se čedalje bolj uveljavlja. Za proslavo desetletnice N j. Vel. kralja Banjaluka, 28, julija, k. Snoči je imel občinski svet sejo, na kateri se je posvetoval o programu za proslavo lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja due 26. avgusta t. 1. Mestni načelnik Husejdino-vič je povabil zastopnike vseh društev, ki so se odzvali v rekordnem številu. Na seji je prvi govoril načelnik in poudaril, da je treba la dan posebno svečano proslavili in da mora biti pr.i-slava dostojna in pomembna. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj izdela program prireditev za svečanosti. Biograd na nioru, 28. julija, k. Kakor smo izvedeli, se pripravlja občinska uprava, da na najsvečanejši način proslavi desetletnico, ko je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Aleksander. V ta namen se bo izdelal program svečanosti, ki si bo na prihodnji seji občinskega sveta redigi-ral m potem objavil. Hooverjev načrt in Jugoslavija Beograd, 28. julija. AA. V zvezi z zasedanjem komisije strokovnjakov v Londonu sta bila v Parizu sklicana na sejo upravni odbor fonda A in upravni odbor fonda B, ustanovljenega na temelju določil pogodbe, sklenjene z Madjar-sko 28. aprila 1930. Dnevni red tega zasedanja je bila določitev stališča do predloga predsednika Hooverja o moratoriju. Seje sta se udele- n\sterUv1nnafnd^egat dr- Boffumil Vošnjak. mi-tinac svetni? * ^ namestnik Vladislav Marles Hoi i zunanjega ministrstva. MS. delegat je na seji upravnega odbora ton da B pojasnil stališče kraljevske vlade do predloga predsednika Hooverja o moratoriju in naglasil, da ta predlog ne bi moral tangirati normalno funkcioniranje fondov, ker gre v tem primeru za vprašanje plačevanja posameznih držav v fonda, ki sta avtonomni finančni organizaciji. Upravni odbor fonda B se je pridružil stališču našega delegata in poslal v zmislu izvajanj zastopnika jugoslovanske vlade memorandum angleški, franocski in italijanski vladi. Priprave za predsedniške volitve v Ameriki i ?as*,‘nK,°n, 28. julija, n. Skupina demokrat-nra!t Sj,u.lj0nev je izjavila, da bo pri bližnjih skrt f ' v°l*tv£|h kandidiral za demokratka ltncf11^ "uverner newyorške države Frank- Reforma uprave na Romunskem Bukarešta, 28. julija, n. Listi poročajo o no-em načrtu zakona o državni in samoupravni • .a®Iniptraciji. Veliki župani bodo postali stalni rzavni uradniki. Ne bo jih pa mogoče preme-'ti. / novim zakonom bo njihov delokrog tudi razširjen. Vlada pripravlja tudi zakon o reformi uradniškega zakona. Reducirali bodo mnogo dr-avnih uradnikov. Končno 6e že pripravlja vo-Wni zakon. »Grof Zeppelin« v polarnih krajih Berlin, 28. julija. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« se že nahaja v bližini Franc Jožefove zemlje. Dr. Eckener je izjavil, da bo 31. julija ZoPet v Nemčiji. Ljeningrad, 28. julija. AA. Zrakoplov »Grof j PPelin« je v bližini Franc Jožefove zemlje in Je stopil v radio-telegrafske stike s sovjetskim edolc>mi]cein Maliginom. Odhod podmornice »Nautilus« London, 28. julija. AA. Ameriška podmornica >Nautiius« je danes odplula iz Plymoutha proti severnem tečaju. Pristala bo v Bergenu na Norveškem. London, 28. julija. AA. AnglešKT mini-strski predsednik MacDonald je imel snoči v Berlinu lep sprejem. Pred postajo so bili zbrani v vojaškem redu člani republikanskega »Reichsbannerja«. MacDonalda so sprejeli z ovacijami in z vskliki »Živelo prijateljstvo z Anglijo! Nikoli več vojne z Anglijo!« Ceste, ki vodijo k hotelu, kjer stanuje MacDonald kot gost nemške vlade, so bile polne občinstva, ki je angleškega državnika živahno pozdravljalo. Prav tako so lepo sprejeli angleškega zunanjega ministra Hendersona, ki je prispel v Berlin že včeraj zjutraj. Banket v čast angleških ministrov. London, 28. julija. AA. Danes sta pose-tila ministrski predsednik MacDonald in zunanji minister Henderson predsednika Hindenburga. V Berlinu, kjer sta se pojavila, so ju nadvse prisrčno sprejeli. Veliko nemških listov se zahvaljuje Angliji za njeno razumevanje nemških težkoč. Snoči je priredil Briining na čast angleškima ministroma slavnostno večerjo. Ob tej priliki je kancelar Briining dejal, da bo Nemčija vse storila, da premaga sedanjo krizo. Mora pa vendar le računati tudi na sodelovanje drugih narodov, Briining je dalje priznal, da je Anglija za Nemčijo veliko storila s tem, da je takoj sprejela Hoovrov načrt in sklicala londonsko konferenco. MacDonald je odgovoril, da je prišel v Berlin ne samo, da vrne poset nemških ministrov v Chequersu, temveč da dokaže svetu, da kljub sedanji krizi še nadalje zaupa Nemčiji. Nemčija potrebuje pomoči in dolžnost civiliziranega sveta je, da ji pomaga. MacDonald je dalje poudaril, da je treba eventualno proučiti vzroke sedanje krize in obnoviti atmosfero medsebojnega za-upanja. Končno je izrekel željo, naj se francosko-nemški razgovori nadaljujejo in, če je treba, s sodelovanjem drugih narodov. Izjave MacDonalda in dr. Briininga. Berlin, 28. julija. AA. Na snočnem banketu v čast predsednika angleške vlade MacDonalda iu zunanjega ministra Hendersona se je državni kancelar dr. Brii-l\luM zahvalil angleškima gostoma za go-s oljubnost, ki je bil deležen v Angliji z zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Dr. uining je nato izjavil, da je imel v zad-”'|em ‘a?u veekrat priliko pojasniti angleškim državnikom položaj v Nemčiji in težke nemške probleme. Nemčija bo skušala z lastnimi silanu premagati krizo. Navzlic temu pa mora računati na podporo inozemstva, ki je z odtegnitvijo kratkoročnih kreditov pognalo krizo na vrhunec. Državni kancelar se je nato zahvalil angleški vladi za sodelovanje pri Hoovrovem načrtu in za podporo, ki ga je ta načrt dobil v Angliji. Temeljito ozdravljenje gospodarskih odnošajev v Evropi je mogoče samo z lojalnim sodelovanjem vseh narodov in z medsebojno pomoč. Svoj govor je končal dr. Briining z napitnico in želel veliki Britaniji srečno bodočnost. MacDonald se je zahvalil za prisrčni sprejem v Berlinu. S Hendersonom je prispel v Nemčijo, da vrne obisk. Prišla sva, da pokaževa svetu, da zaupamo Nemčiji. Občudujemo jo, da skuša obvladati svoje težkoče. Morda še ni konca vseh težkoč. Če pa se bo Nemčija skušala postaviti na lastne noge, sem uverjen, da drugi narodi ne bodo stali ob strani, da ji bodo pomagali. Svobodna Nemčija je potrebna vsej civilizaciji. Bodoče generacije bodo pripadale mednarodnemu svetu. Dosedanje konference so obnovile mednarodno sodelovanje. Svečana večerja v angleškem poslaništvu Berlin, 28. julija. AA. Angleška ministra so povsod prav prisrčno sprejeli. Ko sta ministra odhajala od poseta pri predsedniku Hindenburgu, ju je pozdravljala ogromna množica, ki je napolnila bližnje ulice. Danes dopoldne so se razgovori med angleškimi in nemškimi ministri nadaljevali v uradih državnega kancelarja Brii-ninga. Na kosilu, ki ga je priredii danes pruski ministrski predsednik Braun na čast angleškima ministroma, je bila večina gostov socijalističnega prepričanja. Socija-listi so uporabili to priliko, da spoznajo voditelja angleške delavske stranke. Nocoj je bila v angleškem poslaništvu večerja, katere sta se udeležila angleška ministra, celokupni nemški kabinet in mnogo odličnih članov angleške kolonije. Zunanji minister Henderson odpotuje iz Berlina že nocoj, dočim se vrne ministrski predsednik MacDonald v Anglijo jutri zjutraj z letalom. Nocoj so prispela na letališče Tempelhof tri agnleška letala, ki bosta spremljala ministrskega predsednika MacDonalda v domovino. Položaj angleškega funta. London, 28. julija. AA. Ker se je tečaj funta sterlinga nekoliko izboljšal, je bil dvig poldrugega milijona funtov sterlingov odpovedan. Tudi danes ostane večji del zlata, ki je bilo namenjeno za izvoz, v Angliji. Doslej je izgubila angleška narodna banka nad 32 milijonov funtov sterlingov zlata, tako da je položaj še vedno precej delikaten. Pariz, 28. julija, d. Včeraj so se vršili v Parizu razgovori med zastopniki francoske banke, angleške banke in tudi zastopniki privatnih bank. Razpravljali so o vprašanju kredita v višini 20,000.000 funtov za Anglijo. Gre za rediskonten kredit za angleško banko, s katerim naj bi se podprl tečaj funta. Hkrati naj bi se s tem kreditom podprle tiste angleške banke, ki naj bi pustile svoje nemškim bankam dovoljene kredite. Končno naj bi se s tem preprečilo nadal^ije odtegovanje kreditov iz Anglije. Razprave se bodo jutri nadaljevale. Sicer pa so že danes ugodno učinkovale, tako da se je zmanjšal izvoz zlata iz Anglije. Omiljen je zasilnih odredb. Berlin, 28. julija. AA. Nemška vlada je izdala novo odredbo, s katero je nekoliko omilila prejšnje zasilne odredbe o bančnem poslovanju. Bankam je sedaj dovoljeno, da izplačujejo čeke do 300 mark brez nadaljnjega. Vlada je sklenila, da bo s 8. avgustom ukinila vse odredbe, ki ovirajo normalno bančno poslovanje. Glede borz pa ni še ničesar odredila. Borze bodo pričele poslovati šele prihodnji- teden. Berlin, 28. julija. AA. VVolff poroča: Z novo izredno uredbo se vlada pooblašča; da se v svrho ponovne vžpostave normalnega gospodarskega prometa udeleži finančnih transakcij raznih društev in podjetij. Nova konferenca na vidiku. Rim, 28. julija, n. Agencija »Stefani« je objavila vest iz Londona, da krožijo po odhodu MacDonalda in Hendersona v Berlin v tamkajšnjih političnih krogih govorice, da bo po sestanku zastopnikov britanske in nemške vlade v Berlinu sklicana nova konferenca zastopnikov sedem velesil, ki so se že udeležili poslednje londonske konference. Fašistovski listi pravijo, da bo imela ta konferenca v nasprotju z ono, ki se je te dni vršila v Londonu, povsem političen značaj. O napovedanem potovanju francoskih ministrov v Berlin se fašistovski listi izražajo zelo skeptično. Obenem naglašajo, čeprav s prav takšno skepso, da bo prišel La val eventuelno tudi v Rim. »Tribuna« opozarja, da bi bil prihod francoskih državnikov v Rim velikega pomena za Italijo, ker bi bila s tem priznana fašistovski vladi zasluga, da jo ves svet pripoznal Italijo kot prvovrsten političen faktor v Evropi. Ta izjava v »Tribuni« je končno priznanje, da Italije pravzaprav ne upoštevajo. Stahlhelmovsko gibanje na Grškem V Solunu se^ ustanavlja nacijonalistično društvo »Jeklene čelade grškega severa« Bojevit proglas na prebivalstvo — Vznemirjenje javnega mnenja Atene, 28. julija. AA. Listi so zelo nezadovoljni z vestmi, ki so jih dobili iz Soluna, da sc tam ustanavlja novo nacijonali-stično društvo pod imenom »Jeklene čelade grškega severa«. »Estia« opozarja vlado na nevarnost, ki ji preti, če dovoli delovanje takih nepotrjenih društev, in navaja v dokaz temu del proglasa tega društva, ki bo čisto po nepotrebnem razburil prebivalstvo grške Makedonije. Proglas med drugim pravi: »Nas še niso videli, kakšni smo v resnici, organizirani po pravi vojaški disciplini. Videli pa nas bodo 15. avgusta prihodnjega leta, ko bo cel polk jeklenih čelad obiskal Florino, kjer se bo zbralo 18 sekcij te pokrajine, članov naše lige. Mi nimamo namena proti nikomur demonstrirati. Mi samo hočemo defilirati ob meji, da dvignemo moralo obmejnega prebivalstva, da pokažemo, da ideje internacijonalizma niso pokvarile mladine in da je vse pod organizacijo jeklenih čelad pripravljeno na vse!« »Estia« opozarja na nevarnost takega defileja solunskega guvernerja, ker vzbuja vtis, da vojaške oblasti posebno podpirajo to gibanje. Italijanski vojaški manevri na Tolminskem Tolmin, 28. julija . v. Na Tolminskem so velike vojaške vaje. Topniški in pehotni polki padovanske divizije manevrirajo na Krnu, Rombonu in po okoliških hribih. V nedeljo je prispel na manevre tudi vojni minister general Gazzera. V bližini Kobarida je bil velik raport vseh častnikov, ki so na vajah. Minister jim je celo uro govoril o vežbah, ki jih morajo popolnoma obvladati posamezni oddelki kakor tudi njihovi poveljniki. V ponedeljek je minister prisostvoval vajam pešcev in naslcakovalcev na Stolu, pozneje je odšel k dvema skupinama topničarjev s konji, ki so manevrirali na planotah nad Ospom. Popoldne je pregledal konjeniške oddelke in vojne utrdbe. Snoči okrog 17. ure se je odpeljal proti Vidmu in nazaj v Rim. Na vsem njegovem inšpekcijskem potovanju ga je spremljal poveljnik videmskega armadnega zbora, VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 28. julija d. Na severu in severovzhodu oblačno, dež, in hladno, na jugu spremenljiva oblačnost, od časa do časa plohe. Spor med Grčijo in Bolgarijo Atene, 28. julija n. Grška vlada je v svojem odgovoru na obvestilo mednarodne banke v Ba-selu glede bolgarskega moratorija naglasila, da se je moratorij, kakor ga je predlagal predsednik Združenih držav Hoover, uveljavil šele 3 1. julijem tn ni imel retroaktivnih učinkov. Spričo tega ne more dovoliti Bolgarski, da bi proglasila moratorij pričenši s 1. aprilom. Novi bolgarski vojni ataše v Beogradu Sofija, 28. julija 1. Bolgarska vlada je prosila za dovoljenje, da sme imenovati bolgarskega podpolkovnika Kraljeva za svojega vojnega atašeja pri svojem poslaništvu v Beogradu. Angleški minisiri \ Berlinu Obisk angleškega ministrskega predsednika MacDonalda in zunanjega ministra Hendersona v Berlinu obrača v sedanjem hipu nase pozornost mednarodne javnosti. Zanimanje za razgovore, ki se vrše o!> tej priliki, je tem večje, ker sla prišla angleška ministra v Berlin, ko se je tam še nahajal zunanji minister Zedinjenih držav Stimson, ki je s svoje strani imel ponovna posvetovanja s kancelarjem Briiningom in minanjim ministrom Curtiusom. Spričo te istočasnosti berlinskih obiskov izgleda skoro, da gre za nekako novo konferenco, ki bi ne bila brez vsake zveze z nedavno londonsko konferenco. Ker ta poslednja ni imela onih uspehov, kot jih je želela Nemčija in kot sta jih želeli tudi Anglija in Amerika, t. j., ker Nemčiji ni bila dana tako izdatna pomoč, kot bi ji bila dana, če bi vse vprašanje ne bilo v isti meri politične kakor finančne narave, eo se zopet pojavili glasovi, češ da mislita Amerika in Anglija resno na to, da bi izvedli sanacijo nemškega položaja sami — brez Francije. Ce bi bile te vesti resnične, potem bi pomenilo to, da sta Anglija in Amerika izgubili vsako upanje, da bi sploh moglo kdaj priti med Francijo in Nemčijo do političnega zbližanja. Ker pa imata tako Anglija kakor Amerika — posebno pa ta poslednja — investirane v Nemčiji ogromne vsote svojega kapitala, ki bi bil v slučaju poloma izgubljen, sta se odločili obe sili, da rešila Nemčijo in s tem tudj ogrožene ameriške oziroma angleške interese sami brez Francije in torej proti njej. Taki angleški in ameriški glasovi pa so v popolnem nasprotju z naziranjem pariških političnih krogov. Poročila in komentarji, ki so jih objavili in jih še vedno objavljajo francoski listi, kažejo namreč nasprotno, da se pripisuje v Parizu nedavnemu obisku dr. Briininga in dr. Curtiusa v francoski prestolnici zelo velika važnost. Razgovori med francoskimi in nemškimi ministri so, sodeč po pisanju pariških listov, faktično odkrili možnost političnega zbližanja med obema državama. Vsekakor ie> dejstvo, da je napetost med Parizom in Berlinom precej odnehala, tako da bi bilo upravičeno novo upanje, nikakor pa obupavanje. Kar se tiče na drugi strani možnosti podporne akcije Amerike in Anglije v prid Nemčije brez vsakega sodelovanja Francije, eo francoski listi v tem pogledu zelo samozavestni ter označajo take načrte in predpostavke kot gole iluzije. Ne danes ne za pol leta — pravi n. pr. »Le Temps« — ne bo mogoče organizirali brez Francije nika-ke izdatne finančne pomoči za Nemčijo. In v tej zvezi se omenjajo finančne težkoče, s katerimi se mora boriti tudi Anglija eama. Ves pomen sedanjh berlinskih obiskov le treba iskati vsled tega drugod. Mac-Donaldov in Hendersonov obisk je najprej čin vljudnosti obeh angleških ministrov napram Briiningu in Curtiusu, ki sta v juniju obiskala London. Oba angleška mini-#tra sta sedaj vrnila omenjeni obisk nemških ministrov. Seveda pa bi bilo naivno misliti, da so taki vljudnostni čini odgovornih državnikov brez vsake diplomatične vsebine. Toda ta vsebina se nanaša povodom sedanjega berlinskega obiska angleških državnikov na akcijo, ki je povsem drugačne narave nego akcija za finančno pomožno akcijo v prid Nemčije. To vprašanje je vprašanje razorožitve, ki bo postavljeno na prihodnji razorožitve-ni konferenci, od katere nas loči le še dobrih šest mesecev. Henderson bo pred-eednik te konference, a njen uspeh je odvisen v prvi vrsti in naravnost izključno od zadržanja Nemčije. Ta poslednja stoji, kot znano, na stališču, da bi jo eventualen neuspeh konference avtomatično osvobodil vseh omejitev, ki ji jih nalaga versailleska mirovna pogodba, tako da bi se mogla svobodno oboroževati. In uspeh ali neuspeh Je odvisen kot rečeno, le od Nemčije, oziroma od tega, ali bo berlinska vlada vztrajala pri svoji napačni razlagi mirovne pogodbe, češ da so se ostale države obvezale v njej napram Nemčiji, da se bodo tudi one razorožile, kakor je razorožena Nemčija sama, ali pa bo pristala na razlago drugih držav, predvsem Francije, ki stojijo na stališču, da veljajo omejitve nemškega oboroževanja brez ozira na večji ali manjši uspeh ali neuspeh prihodnje razorožitvene konference. To je ono vprašanje, okoli katerega se «učejo sedanji angleško-nemški razgovori v Berlinu. In v tej točki so moralni in ma-terijalni interesi Amerike in Anglije identični. Dalje: v obeh državah enako igrajo Hu zelo važno vlogo tudi čisto notranjepolitični računi. Za vladajoči stranki v obeh državah je namreč nujna potreba, da se omogoči čim popolnejši uspeh prihodnje razorožitvene konference. To bi bil namreč edini dovolj dalekosežen in impozanten uspeh, ki bi kljub duševni in gospodarski depresiji, ki vlada vsled splošne krize tudi v obeh omenjenih deželah, vendar le zadostoval, da bi volilci pr j predsedniških Delo španske ustavodajne skupščine Profesor Pesteiro potrjen za predsednika zbornice — Kralj Alfonz se je definitivno odrekel prestolu Madrid, ‘28. julija, n. Snoči so »cortesi« dovršili verifikacijo mandatov, potem pa so prešli na svoj pravi posel kot ustavo-Ivorna skupščina. Najprej je bil dosedanji začasni predsednik parlamenta profesor Pesteiro izvoljen za definitivnega predsednika s 326 glasovi proti 6. Desničarske stranke so predlagale, naj bi se hkrati volil tudi predsednik republike. Proti temu pa je z briljantnim govorom nastopil predsednik sedanje začasne vlade Zamora in je dosegel velik uspeh. Predlog desničarjev je bil odklonjen z veliko večino. Madrid, ‘28. julija, n. Radikalno socialistična stranka, ki ima 56 poslancev in je torej po svoji moči tretja stranka, je imela kongres in na njem sklenila, naj se vloži predlog, da se kaznujejo vsi krivci političnih in administrativnih prestopkov iz leta 1921. Sodil naj bi parlament. Za krivce zahtevajo najslrožjo kazen, izvzemši smrtno. Stranka zahteva, naj se od Francije zahteva izročitev kralja Alfonza. London, ‘28. julija, n. Kakor javlja »Dai-ly Telegraph« iz iMadrida, je imela španska kraljevska rodbina v Fontainbleau-u rodbinsko posvetovanje. Kralj Alfonz in oba njegova najstarejša sinova so se odrekli prestolu v korist najmlajšega sina španske kraljevske dvojice. Banditje vzhoda - bolgarski komite Serija člankov pariškega »Matina« proti barbarskemu ^pahronizmu na Balkanu Pariz, 28. julija, o. »Malin« je pod naslovom: »Banditje vzhoda — bolgarski komi te« napovedal, da bo pričel od 28. t. m. dalje objavljati publikacijo g. Perigoisa z istim napisom. List pristavlja: V 20. stoletju se meje med dvema evropskima državama varujejo kakor za časa vojne. To je barbarski anahronizem, ki ga izzivajo komitaši — banditje vzhoda — na mejah med Jugoslavijo in Bolgarsko ter Albanijo. V Bolgarski deluje neka revolucijonarna organizacija kakor država v državi. Zbira davke in prejema velike podpore od tujih vlad, ki so zainteresirane na tem, da na Balkanu ne zavlada mir. Osebni dopisnik »Matina« bo pripovedoval o groznih atentatih in zločinih komitov, o njihovem terorju in njihovem zlu. Kronika tega banditizma bo pokazala, da je ta banditizem najbolj organiziran, da je vse bolj strašen kakor so grozni chikaški banditje. Madjarska opozicija proti zasilnim odredbam Energičen nastop opozicije proti Bethlenovi finančni politiki Budimpešta, 28. julija, d. V poslanski zbornici je bila danes otvorjena razprava o vladnih predlogah glede ureditve gospodarskega in finančnega življenja in glede nadaljnih izrednih pooblastil za vlado za pobijanje krize. V imenu, opozicije je go-vorii najprej poslanec Gydrky. Dejal je, da je pooblastilo zelo neugodno za pobijanje gospodarskih težav. Govornik je po- zval vlado, naj odstopi. Apeliral je na parlament, naj vladno predlogo na vsak način odkloni in razveljavi tudi že izdane zasilne naredbe. Končno je zahteval, naj vlada predloži konkretne zakonske predloge za znižanje proračuna. Tudi govornik desničarske opozicije je govoril proti predlogam in zahteval črtanja v proračunu. — Razprava se je do jutri odgodila. Češki list o silnem prospehu našega Sušaka Uspešna konkurenca ne samo z Reko, temveč tudi s Trstom Praga, 28. julija, o. »Ceske Slovo« objavlja poročilo o udobnosti, ki jih uživajo potniki na velikem jugoslovanskem prekooceanskem parniku »Kraljici Mariji«. Poročevalec pa poleg drugega opisuje veliko razliko med Reko, nekdanjo pomembno jadransko luko, znano po svojem bogastvu in prometu, ki pa sedaj propada, in Suša- kom, ki napreduje s silno naglico, ki v njem rastejo s tal na stotine hiš; pristanišče je prenapolnjeno tovor, in potn. parnikov in jadrnic, obala pa izletnikov in trgovcev. Sušak, pripominja poročevalec, dandanes ne konkurira več le z Reko, ampak spričo svoje dobre prometne in predvsem železniške organizacije celosTrstom. Odhod franocskih letalcev iz Beograda Beograd, 28. julija. 1. Danes dopoldne so francoski letalci zapustili s svojimi letali našo državo. Od njih so se na zemunskem letališču poslovili zastopniki našega letalstva, več višjih častnikov, zastopnik aero-kluba in druge ugledne osebnosti. Pred odhodom so francoski letalci naglasili, da so v Jugoslaviji prebili tri najlepše dni. Z zadovoljstvom so ob vsakem koraku po naši zemlji opazili viden napredek. 8 ponosom bodo čuvali odlikovanja NJ. Vel. kralja Aleksandra. Lloyd George obolel London, 28. julija. AA. Voditelj liberalne stranke L!oyd George je hudo obolel na želodcu. Moral ho opustiti za dolgo časa vsako politično delovanje. Nemško-avstrijska unija pred haaškim sodiščem Haag, 28. julija d. Na današnji seji mednarodnega sodišča v Haagu je češkoslovaški zastopnik profesor Krčmas podal svoja Izvajanja o carinski zvezi. Po njegovem mnenju pomeni beseda: »kompromitirati« v drugem delu člena 88. saintgermainske pogodbe »ogražati«. Drugi del člena 88. se torej nanaša na dejanja, ki so nevarna za neodvisnost, sicer bi to določilo ne imelo nobenega smisla. Zgodovina nemške carinske zveze kaže, da se je s tem, da so izginile pregraje med državami, čut narodne skupnosti med nemškimi državami izredno ojačil in povzdignil. Zato smemo pričakovati, da bi tudi nemško-avstrijska carinska unija pospeševala politično zedinjenje obeh držav. V tem pogledu je torej carinska zveza brezpogojno nevarna za avstrijsko neodvisnost. Profesor Krčmas bo svoja izvajanja še nadaljeval. volitvah v Ameriki, oziroma pri parlamentarnih volitvah v Angliji vnovič dali večino obema strankama, ki sta sedaj tam na vladi. . . Tako so torej sedanji berlinski obiski v tesni zvezi celo s strankarsko-političnimi zadevami v Angliji in Ameriki. Francija bi seveda ne glede na vse to z veseljem pozdravila vsak uspeh posredovanja Anglije in Amerike glede vprašanja razorožitve. Kar se tiče čisto političnih vprašanj, pa kaže vse, da stoji trdno na stališču, da mora priti do zbližanja z Nemčijo le na podlagi direktnih pogajanj med Parizom in Berlinom. To pa zato, ker bi vsako splošno ali mnogostransko postavljanje tega vprašanja bilo v bistvu le nekaka prikrita akcija za revizijo mirovnih pogodb. Povratek ministra Kostren-čiča v Beograd Beograd, 28. julija. AA. Minister za socijalno idiliko in narodno zdravje dr. Marko Kostren-čič se je davi vrnil iz Zagreba v Beograd. Trgovinska pogajanja med Romunijo m Madjarsko Bukarešta, 28. julija n. Romunsko-madjarska trgovinska pogajanja so se včeraj popoldne nadaljevala. »Universul« piše, da se vodijo pogajanja na osnovi romunsko-avstrijske trgovinske pogodbe in da bodo v nekaj dneh zaklučena. Velika železniška nesreča v Franciji Pariz, 28. julija. A A. Med Serbesom in Bagno-lesom je skočil s lira lako imenovani modri ekspres, ki vozi iz Španije. Skoraj vsi vagoni eo «e prevrnili. Strojevodja in kurjač sta nevarno ranjena. Ni znano, ali je nesreča zahtevala še več žrtev. Ukinitev vizumov na Madjarskem Budimpešta, 28. julija, n. Madjarska vlada je pred kratkim ukinila vizum na potnih listih oseb, ki potujejo v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Sedaj se bližajo h koncu tudi razgovori z zastopniki Francije in Turčije, ki imajo slično evrho. Polet London—Tokio Moskva, 28. julija. AA. Dobro znana angleška letalka Amy Johnson je preletela tretji del nameravanega poleta London—Tokio. Pristala je v Velikije Luki, 250 milj zapadno od Moskve. Miss Johnson nadaljuje polet jutri zjutraj in upa, da bo tekom jutrišnjega dneva dosegla Krasnojarek. Mussolini — oborožen prerok Trst, 28. julija, v. V Porto Roze je tajnik Italijanske akademije, vodja učiteljeskega udru-ženja in član fašistovskega direktorija, Marpi-cati otvoril učiteljski tečaj, kakršnih je letos v Italiji šest. Imel je predavanje o vprašanju: Kaj je fašizem? Naglasil je, da je fašizem tipično italijanski pojav. Mimo renesanse in ri-sorgimenta, bo dala fašistovska revolucija Italiji nov izraz, dovršeno državno obliko. Benito Mussolini je ustvaril fašizem in pri tem je znal spraviti v sklad vse sile naroda. V Italiji je z njim vstal nov — oborožen prerok, ki je s svojim magičnim bleskom izzval splošen en-tuzlazem in stvori! pokret, ki je dobil herojske forme in religiozno obeležje. Edino fašizem Je mogel obnoviti Italijo. A pri tem vsem je uni-versalen, ker ga pripozna ves svet, ki mu Je sačel že slediti. Poporfni paberki iz Francife n. In sedaj popisovati Pariz. Ne, saj sem na dopustu in to nalogo vrši danes vendar že toliko ljudi. Pariz je en sam na svetu, toda današnja doba nudi vsakomur že toliko prometnih možnosti. da se res izplača, če si prihraniš Din 3.300— pa se s prvo ekspedicijo pripelješ tu sem. Vse, kar je potrebno videti, najdete opisano v Badeckerju ali Griebeusu. Ko pa ste vi vse to ogledali, tedaj še vedno uživate na vsem, kar se nudi vidu in sluhu in ne v zadnji vrsti tudi okusu. Francoska kuhinja — kakor francoska vina — vam ustvarjajo dobra razpoloženja, no, in če so ta podprta tudi s primerno finančno zalogo, tedaj se lahko poslužite ” mejah denarnice po mili volji, z vsem, kar se vam nudi. Napačna pa je naša domača predstava, češ da pomeni ime Pariz — Sodomo in Gomoro. Velemesto je. ki nudi mnogo dobrega in tudi mnogo slabega. Kdor se je nasitil vseh lepot in muzejev, galerij in vrtov, bo šel tudi na Moutmartre ali Moutraruasse ter bo tudi tega kmalu imel zadosti. Splošno pa je znano, da Parižan ne poseČa teh nočnih lokalov, ampak prepušča to tujcu, ki išče tu zabave, ki je seveda dražja in — v gotovih temnejših lokalih tudi nevarnejša kakor drugod. Sicer pa je po večini taka zabava — zlasti po raznih apaških beznicah — prav umetno zrežirana in ima z resničnim življenjem zelo. zelo malo skupnosti. Ako nimaš vodnika, ki se lahko sicer povsod kupi — si vzameš lahko cicerona. ki te spremlja po mestu, ali pa se javiš v eni izmed mnogoštevilnih potniških pisarn ter se pridružiš ogledovalnim skupinam, ki jih organizirajo take pisarne. Torej ni velike nevarnosti, da se izgubiš, tudi če ne razumeš jezika. Vendar, dragi potnik, oglej si najprej Pariz, to mesto zgodovine in lepote, oglej sj njega življenje in kulturne dobrine, tudi v gledališče pojdi, no in pa tudi v Folies Bergčres ali Casino de Pariz, če hočeš. V Parizu se lahko živi tudi s skromnimi sredstvi. Mnogoštevilne restavracije in mnogoštevilne kuhinje vseh evropskih in tudi izven-evropskih okusov nudijo za vsake denarje svoje dobrine. Če pa si v Franciji, tedaj je najnaravnejše, da se držiš dobre francoske kuhinje. Za 12 do 20 frankov dobiš izdatno, dobro in okusno kosilo ali večerjo. V tem pogledu pa francoske restavracije resnično daleč nadkriljujejo naše gostilne. Tudi vino je dobro in ceno. — Slabše pa je s cigaretami. Če nisi imel sreče, da bi prišel preko domače meje z našimi cigaretami, se boš le težko privadil na to kajenje. Francoska konsuinna cigareta, kratko »plavi paket«, je zame vsaj nekaj nemogočega. To pa zadrži za sebe in nikoli ne izusti, ker Francozi graje kratkomalo ne trpe. Vse, kar je francosko, je dobro in konec, zato nikoli ne kritiziraj. V tem pogledu se oni močno razlikujejo od nas. In prav imajo! Tak ponos bi tudi pri nas že moral izpodriniti naše suženjsko kritikastrslvo,’ ki je tako vkoreninjeno med nami. Malo več ponosa — pa brez zamere. Francoz pa je. kot že vemo, tudi zelo štedljiv. On frank dobro obrača in Francija je danes svetovni bankir. Vse je samo za frank in v tem oziru so tipične napitnine. Hotel ti priračuni 10% napitnine, ravno tako vsak natakar ali natakarica, in v gledališču od blagajne do biljeterja in garderobe, na cesti v autotaksiju. povsod napitnina, ki je po sebi umevna in se je ne moreš in tudi ne smeš otresti. Kakor si Pariz predstavljamo napačno, dokler ga sami ne spoznamo, tako si predstavljamo napačno tudi Parižanke. Najmanj polovica ženstva se ne šminka in pudra, vsaka pa pazi na svojo vitko linijo, kar je v rasj sami in v prehrani, ki izključuje po večini težke jedi. Ves čas pa nisem opazil Parižanke, ki bi v javnem lokalu vzela v roke rdečilo ali puder, kar se pri nas tako često opaža in je tipičen znak provincijo-nalizma in opičjega oponašanja na račun — lažimondenosti. Parižanke so v tem oziru zelo diskretne in so tudi oblečene zelo enostavno in okusno ter se po svoji zunanjosti prav dobro ločijo od deklic, ki polnijo ulice pozno na noč, in promenirajo koketno v iskanju svoje sreče ali pa pod roko mladega Japončka ali Zamorčka. Vsa politična pozornost je usmerjena trenotno na stališče Francije napram Nemčiji. Z mirnostjo se lahko trdi. da je zaupanje v Nemčijo, ki je kazalo že konkretne forme, popolnoma padlo vsled nemških finančnih manevrov. Vse časopisje soglaša v tem in tudi vsa javnost. Mnogo zamerijo Francozi Nemcem njihovo očitno revanšno politiko, ki jo vodijo s tujim kapitalom, in Nemci bodo končno pač morali nuditi namesto besed — dejanja, da bodo svoje izgubljeno zaupanje v Franciji zopet pridobili. Dogodki, naj bodo tudi težke narave, pn se presojajo zelo hjadno in to pot se je Nemčija s svojimi pomagači docela urezala. Zahotelo se mi je po domačih listih. Po dolgem iskanju sem tudi našel nekaj jugoslovanskih listov in med njimi tudi »Croatio«. angleško, francosko in hrvatsko urejevan emigrantski list, katerega izdaja gosp. Krnjevič v Ženevi. Ne'bom izgubljal besedi o lej stvari, vsako ima svoj nazor in gosp. Krnjevič tudi. dasi je ta pojav zelo žalosten. Komur je res na tem, da svojo hišo osnaži, je ne bo zapustil in metal vanjo blata, ampak bo ostal v njej in tamkaj snažil! Sicer pa je usoda vsake emigracije znana in čas bo storil svoje t Obiskal sem svojega prijatelja, novinarja in politika, ki mi je dejal: »Vsaka država skrbi bolje za svoj politični prestiž v inozemstvu nego vi. In to je gotovo velika napaka, ki se zlasti zrcali v tem, da desperatna emigracija v tujih deželah sploh prosperira. Listi na vašem jeziku, ki tudi prihajajo v Pariz, so nam žal nerazumljivi. Poglejte Cehe. oni so svoj nemškopisani list (»Prager Presse«) razširili po vsem kontinentu. prihaja v vsako uredništvo, v roke vsakemu politiku, ki se mora poučiti tudi o inozemstvu, in ta list danes vpliva povsod na sodbo javnega mnenja o Češkoslovaški.« — V tem oziru smo res zaostali in ima mož prav. M. Dva mlada slovenska znanstvenika sta dobila Rockefellerjevo štipendijo Plodno znanstveno delo dr. Mc Connella na ljubljanski univerzi. Ljubljana, 28. julija. Po enoletnem bivanju v Jugoslaviji je pred kratkim odpotoval 'n Ljubljane g. dr. Carl H. Mc Connell s svojo gospo soprogo. Kot gojenec ameriške ustanove /.a pospeševanje znanosti Research Conuiicil, ki je nele sorodna Rockefellerjevi ustanovi, temveč sta tudi vosdtvi obeh v precej lesni zvezi, je g. dr. Mc Connell znanstveno delal v zoološkem institutu ljubljanske univerze in je ipod vodstvom vodje tega instituta g. prof. dr. Jovana Hadžija s polnim uspehom dovršil raziskovanje o razvoju živčnega sistema na brstih sladkovodne Hydre s pomočjo izboljšane metode selektivnega barvanja sdntra vi-tamc (na živi živali) z metilenovo modrim barvilom; predobjava prvih rezultatov je že izšla. Na temelju uspešno izvršenega dela v Ljubljani je g. dr. Mc Conuellu podaljšana štipendija še za eno leto in je odšel na aloviti biološki laboratorij,'ki ga vzd ržuje Kaiser-Willielm-Gesell>rhaft v Dahlenu pri Berlinu. Mlademu ameriškemu paru so razmere v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh zelo ugajale, prav tako kot obema ameriškima profesorjema, ki sta prišla na obisk Jz Pariza kot sedeža evropske veje ameriških institucij za podporo mladih prirodo-enanstvenikov. G. dr. Mc Connell je hodil po Jugoslaviji z odprtimi očmi, marljivo študiral in delal s svojo filmsko kamero posnetke, tako da bo lahko avtentično seznanjal svoje rojake z našimi razmerami. G. dr. Mc Connell je prvi Američan svoje stroke, ki so ga poslali k nam v Jugoslavijo v svrho specializacije. Da se oddolže za vse, mlademu ameriškemu znanstveniku storjene usluge, je Rockefellerjev* ustanova podelila pomočniku vodje zoološkega instituta, g. docentu dr. Romanu Kenku enoletno štipendijo aa študijsko potovanje v severoameriške Zedinjene države. Naša vlada je, pravilno pojiriujoč to zadevo, podelila gosp. dr. Kenku enoleten honoriran dopust, in za nekaj dni odpotuje g. dr. Kenk preko Trsta na Virginia-Universitj’, na kateri je g. dr. Mc Connell dokončal svoje študije. G. docentu želimo, da bi imel obilo uspehov in da ee srečno povrne. Upali je, d« bodo tudi v bodoče naši mladi znanstveniki imeli 'priložnost za podobna študijska potovanja, ki so ne samo zanje osebno, temveč tudi *a medsebojno spoznavanje in skupno ananstveno delo v mednarodnem znanstvenem svetu največjega pomena. — Tudi naš agilni mladi antropolog, g. dr. Božo Škerlj je dobil štipendijo Rockefellerjeve ustanove in pojde v jeseni v Oslo iu v Berlin, da se spe-oi« li*| ra. Blejska tujska prometna razstava Bled, 27. julija. Uvidevajoč gospodarsko važnost tujskega prometa, ki zavzema od leta do leta večji razmah širom naše Gorenjske, osobito pa na Bledu, so si odločujoči krogi na pobudo kraljeve banske uprave v Ljubljani nadeli nalogo, da bodo prirediti na jesenskem velesejmu tujsko-prometno razstavo. V ta namen se že nekaj mesecev zbira ves potrebni materijah Organizacija in vodstvo dela je poverjeno preizkušenemu strokovnjaku gospodu inž. Ulrichu z Bleda. Tukajšnja Zdraviliška komisija ho poskrbela za statistiko tujskega prometa od leta 1924. do 1930. V tej statistiki bo jasno razviden ves razvoj in napredek Bleda. Tujski promet se bo zrcalil v luči šestletne tujsko-prometne stati- stike. V to svrho bodo služile razne grafične ponazoritve in diagrami, itazne slike bodo pred-očevale zneske vplačane zdraviliške takse, doklade na meso, klavniške pristojbine, tržne in vodovodne ter stavbne takse, doklade na opojne pijače itd. Drugi del te razstave bo ponazoroval sta-rinsko-zgodovinske slike z Bleda od 1. 1860. V ta namen je poslal dr. Schwarz iz Dunaja nekaj slik še iz prejšnjega stoletja, kjer se kaže Bled v najprimitivnejši stopnji in razvoju tujskega prometa. Tudi naš sedanji poslanik v Ameriki gospod minister Svegel je dal na razpolago nekaj zgodovinskih slik. Razstavljena bodo tudi zgodovinska darilna ustanovna pisma iz po-četka blejske župne cerkve, graščine in pogod- ba servitutnih pravic z otoka. Razstavljeni bosta tudi dve originalu! pismi iz 15. in 16. stoletja, v katerih so popisane servilutne pravice za župnijo Zasip pri Bledu. Na tretjem oddelku bo razstava pokrajinskih in najmarkantnejših oljnatih slik akvarelov, litografij in bakrorezov. Posodili so jih Bamberg & Kleinmayer, min. Švegelj, Janko Malnar iz Ljubljane, ga. dr. Valenta, g. Tomc, ga. Jula Molnar in ga. Tila Vavk ter g. Černe Miha. Narodna galerija bo dala slike g. Pernharda. Poseben oddelek razstave bo imel Park-hotel, Toplice in Petrau. Na slikah bo razviden ves razvoj tujsko - prometnih naprav, hotelov, zgradb, adaptacij itd. Gospod Slavko Delkin pripravlja pa relijef Bleda. Ustanovni občni zbor Protituberkuiozne lige v Trbovljah V vseh mestih in trgih, pa tudi v vseh večjih industrijskih krajih naše države so se že ustanovila društva z namenom, da vodijo boj proti največji sovražnici človeštva, proti ljudski bolezni — jetiki. Kjerkoli so se taka društva — protituberkuiozne lige — ustanovila, povsod je opaziti vidne uspehe organizirane borbe in obrambe proti temu človeškemu zlu. Koliko nesrečnikov — naših bratov in sester — je že rešilo požrtvovalno prizadevanje naših zdravnikov s podporo teh protituberkuloznih lig, se vidi iz tozadevne statistike. Že samo dejstvo, da se s predavanji, na katerih se prebivalstvo poučuje o opasnosti, obrambi in očuvanju pred to strašno zavratuo boleznijo, mnogo pripomore k zajezitvi te kuge. S pravočasnim zdravljenjem obolelih se pa da rešiti še marsikatero mlado življenje, ki bi bilo sicer že izgubljeno. Treba je le miru, solnca, dobrega zraka in krepkejše hrane, kar pa zlasti našim najrevnejšim — rudarjem ni dano, ker jim vsled težke rudarske krize primanjkuje sredstev celo za najnujnejše, da preživijo sebe in svoje družine. Taki že oboleli reveži so potemtakem obsojeni tako-rekofc na smrt. — Nešteto jih je, saj je statistično ugotovljeno, da pomori ta strašna ljudska kuga samo v našem revirju 25 do 30 prebivalcev letno, t. j. 12 do I6V0 umrlih vsega prebivalstva. Zato so se zbrali v soboto zvečer v vodenski osnovni šoli vsi dobromisleči Trboveljčani, da tudi v naši žalostni dolini ustanovijo prepotrebno protituberkulozno ligo. Namera pripravljalnega odbora, da se pritegne k sodelovanju vse tukajšnje delavske, strokovne, stanovske, kulturne in dobrodelne organizacije in korporacije, je popolnoma uspela, kajti udeležba zastopnikov povabljenih društev je pokazala, kako globoko se zavedajo vsi sloji potrebe po ustanovitvi protituberkulzne lige, ki bo vodila obrambni boj proti jetiki v naši dolini. Predsednik pripravljalnega odbora šolski upravitelj g. Robert IMavšak in okrožni zdravnik g. dr. Janez Jenšterle sta navzočim v daljših izvajanjih predočevala nevarnosti, ki prete prebivalstvu rudarskih revirjev od jetike. Oba sta smatrala za nujno potrebo, da se tudi v Trbovljah ustanovi liga, kajti če liga le enemu samemu bolniku letno reši življenje, mnogim P« z vztrajno propagando in poukom ohrani zdravje, je storila ogromno delo ljubezni do bližnjega. Ker so se zastopniki vseh navzočih društev in vsi ostali udeleženci izjavili za ustanovitev lige, je bil predlagan in soglasno izvoljen sledeči odbor: (iospod Robert IMavšak. šolski upravitelj, predsednik; g. Fantin Jakob, nadpaznik, podpredsednik (Društvo rudniških nameščencev); g. Giulati Ivan, podpredsednik (II. skupina); gdč. Martiča Plavšakova. učiteljica, tajnica; g. Slokan Filip, učitelj, namestnik: g. Kos Mirko (rudniški računovodja, blagajnik (Ciril-Meto-dova družba); g. Majdič Leopold, obč. nameščenec, namestnik (>Svobodac), g. dr. Jensterle Janez, okrožni zdravnik, kot posvetovalni organ; g Gonelli Rudolf (za Sokola); g. Zoro Leopold (za gasilce Trbovlje — trg); g. Resnik Franc (za rudniške gasilce); ga. Pfeifer Pavla (za samaritanke); g. Gnilšak Jakob (za Zvezo rudarjev Jugoslavije); g. Močivnikar Alojz (za Planinsko društvo); g. škofe« Viktor (za Kat. prosvetno društvo) in g. Keše Rudolf ter Štau-degger (za tisk). Predsednik g. Plavšak je zalem priporočal, da naj bi se vršile seje odbora izmenoma v šoli v Trbovljah pa na Vodah, kar je bilo soglasno sprejeto. G. dr. Jenšterle je pojasnjeval, kako velikega pomena bo za prebivalstvo rudarskih revirjev, osobito pa za delavstvo novoustanovljena liga, kajti za obolele se bo odbor brigal, da bodo dobili boljša zdrava stanovanja, dalje so zdravniki pripravljeni brezplačno preiskati vsakogar, ki bi čutil, da se ga loteva jetika. Sklenjeno je bilo, da nabavijo bloki, ki se bodo prodajali listek po Din 1 za obolele člane. Razdeljene so bile med odbornike in zaupnike nabiralne pole. Prosimo dobrosrčno javnost, da ne odkloni prošenj naših odbornikov in zaupnikov za darove, kajti gre se za zdravje iu življenje naših najbednejših nesrečnikov, ki bodo, če jim pravočasno in učinkovito ne pomagamo, obsojeni na počasno iu strašno smrt izhiranja. Za muzej v Prekmurju Murska Sobota, 27. julija. Kakor smo že poročali, je nedavno občina v Murski Soboti kupila grad bankrotnega grofa Szaparyja. Na pobudo nekaterih akademikov in inteligentov iz Murske Sobote se je sprožila misel, da bi bili prostori v kupljenem gradu primerni za »prekmurski muzeje. Obrnili 80 se s tako prošnjo na soboško občino, ki naj bi jim dala v ta namen na razpolago dve sobi v gradu. Tu sem bi prišle prve muzejske zbirke in bi bil tako ustvarjen temelj za večji bodoči prekmurski muzej. Soboški župan g. Jakob Benko se je takoj zavzel za ta predlog in zagotovil vso svojo pomoč. Jeseni bodo že izvolili odbor, ki bo pričel 7. delom za ustanovitev preit* murskega muzeja. Otroka padla na ostre zobe brane Po zdravnika niso poslali — da ue bo stroškov Mokronog, 27. julija. Huda nesreča se je pripetila pred dnevi, ko se je s poljskega dela vračal proti domu izpod Žalostne gore Janez Crček iz Prelogov. Dva otroka sta bila hudo poškodovana, najbolj žalostno pa je bilo to, da sta bila otroka tri dni brez zdraviliške pomoči, ker so se domači bali stroškov. Ko je Crček pripeljal do hiše svoj voz s poljskim orodjem, na katerem so sedeli tudi otroci, se je voz zaradi slabe zavore prevrnil. Brana je padla tako, da so njeni zobje štrleli navzgor, 10-letni Zanok Vrabec-Rodič in voznikova 11-letna sestrica sta padla na branine ostri> zobe. Dečka so železni zobje hudo poškodovali po hrbtu in mu zarezali v bedra veliko rano. Hude poškodbe je dobila tudi 11-letna deklica. Starši obeh ponesrečenih olrok, ki so kmetje, ki v današnji krizi nimajo deuarja, niso poslali otroka k zdravniku, ker so se bali, da ne bi bilo stroškov. Pobegnila od moža in mu odnesla 35.000 Din Ljubljana, 28. julija. Mesar Ignac Š. iz Krope pri Radovljici je prijavil policiji, da je pred 4 meseci pobegnila od njega njegova žena Ana in mu ob tej prilika odnesta 90.000 Din gotovine, mimo tega pa mu skrivoma prodala stroje, pohištvo in drugo, v vrednosti 5000 Din. Pobegnila je z nekim Jakobom II., ki je bil svojčas pri njem za mesarskega pomočnika. Kje je »edaj, mu ni znano, obveščen pa je, 'la je bila s svojim priležnikom v Ogulinu. S. ž na je 40 let »tara, srednje, močne postave, podolgovatega obraza, kostanjevHi oči, plavih 1. s in čedno oblečena. Njen prilež-nik je 27 star, majhne, čokate postave, okroglega, rdečega obraza, sivih oči in plavih las. S. je prosil policijo, naj izslvli njegovo pobeglo Gad v krompirju Litija, 26. julija. Kakor kaže, ne bomo niti doma varni pred kačami. Nedavno je šla neka delavka iz predilnice, ki stanuje v »Novih stavbah«, kopat krompir na njivo, ki je ob stavbah. Zaverovana v svoje delo. ni opazila gada, ki se ji je skušal oviti okoli noge. V zadnjem hipu je skočila v stran"in se tako rešila nevarne golazni. Na njen krik je prihitel sosed Brežnik, ki je ujel gada v precep. Je to len, nad pol metra dolg gad, ki ga ima vaš dopisnik shranjenega v špiritu. "Radio Ljubljana, »reda. 29. julija. Opoldanski program odpade. 18.30 Mladinska ura: Samospevi gdč. Carmen Antič, klavirske točke izvaja gdč. Vojka Prelovec. 19.30 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (dr. France Prešeren). 20.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za uasled-nji dan. Ljubljana, četrtek, 30. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Bajec: Sloveu-sko pravorečje. 20.00 Diago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.30 Adamičev večer: I. Uvodno besedo govori dr. Stane Vurnik. — II. Samospevi ge. Pavle Lovšetov e iu Mirka Jelačina. 21.90 Cello .koncert g. Bogita Leskovica. 22.00 Slovenske narodne poje in spremlja na harmoniko g. Ivan Germ iz Amerike. -22.30 Ca«, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Zagreli, sreda, 29. julija. 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 13.80 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koji cert: klavir in »opran. 21.50 Poročila. 22.00 Plošče. Zagreb, četrtek, 80. julija. 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče. 18.30 Novice. 20.15 Poročita. 20 30 Ljubljana. 22.90 Novice. 22.40 Po-tujili postajali Beograd, sreda, 29. julija. 11.30 Plošče. 12.46 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 19.00 Večerni koncert radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.30 Glasbene uganke. 21.00 Vokalni koncert. Žarko Cvejič. 21.80 Cello koncert. 22.00 Novioe. Beograd, četrtek, 30. julija. 11.90 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 19.00 Klavirski koncert. 19.30 Narodne pesmi. 20.00 Zdravstvo. 20.80 Ljubljana. 22.50 Koncert radio orkestra. Praga, sreda. 29. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 14.30 Brno. 17.20 Plošče. 19.05 Brno. 19.5 Koncert vojaške godbe. 21.00 Violinski koncert. 21.30 Koncert. Pra*a. četrtek. 30. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.90 Bratislava. 17.00 Plošče ’ 19.05 Koncert mandolin in kitar. 19.55 Uvod k prenosu ir. Salzburga. 20.00 Salzburg: »Taini zakon«. 22.30 Plošče. Claude Anet: Prijema Roman ruske deklice. PRVI DEL. Nad hišami in vrtovi Se dremajočega mesta se je razgrinjalo čisto, svetlo nebo, po svoji jasnosti nebesnemu loku jutranjih dežel podobno, njegova sinjina Pa te je spominjala na nišapurski turkec. Samo šče-betanje vrabcev, ki so se podili po strehah in vejah akacij, ter prijetno gruljenje goloba, sedečega na vršiču drevesa, so motili globoko tišino zgodnjega jutra. Tupatam si Iz daljave zaslišal stokajoče škripanje kmetskega voza, ki se je počasi bližal po razritem tlaku Sadovaje, naj lepše in najodličnejše ulice mesta. Ob robu širokega, prašnega, zapuščenega Stolnega trga se je vlekel lesen plot, obdajajoč dvorišče hotela Londona, čigar enolično pročelje s tremi nadstropji iz rjavega kamna, brez pomolov, slopov in stebrov je bilo moreče kakor deževnen jesenski dan, dasi je bilo obrnjeno proti Sadovaji. , To je bil prvi hotel mesta in je slovel po svoji kuhinji. »Jeunesse dorče«, častniki, industrijalci in plemiči so obiskovali to znano gostilnico, v kateri je igral orkester treh bledoličnih Judov in dveh Ukrajincev od popoldneva do pozne noči dolgočasne izvlečke iz Evgena Onjegina in Pikove dame, solzave narodne pesmi In ritmično raztrgane ciganske melodije. Te stene so videle nešteto veselih druščin, sijajnih veselic In »otgij« — da rabimo ta Izraz, s katerim so pri nas radi nazivali te prireditve hotela Londona. Hotel je imel dva gostilniška prostora: veliko in malo dvorano. Manjših prostorov za ločene družbe pa ni imel. '™sti pa, ki so se radi shajali v manjše, za- klujčene družbe, so najeli v prvem nadstropju posebne sobe, ki^ih je imel vratar Lev Davidovič vedno pripravljene za svoje goste. Ta Lev, Jud z ozko ležečimi, trudnimi očmi, je bil neomejen gospodar hiše in najbolj znana osebnost mesta.Podeželski imenitniki so se potegovali za njegovo prijateljstvo in so se vselej ustavili v veži, da tzpregovore z njim nekaj prijaznih besed. Lev je znal molčati. Njegovo molčljivost in druge usluge so mu dobro plačevali, bil je pač vratar slovečega hotela. Nešteto rožnatih bankovcev in celo petindvajsetrubel-skih je molče in neopaženo vtaknil v žep, ne da bi mu mišica trenila na obličju. Te bankovce so mu po navadi izročale vroče roke moških, pričakujoč od njega pomoči pri kakšni ljubezenski pustolovščini, število onih, ki so hoteli ohraniti v tajnosti svoje srečne ure, je bilo bržkone precej veliko, zakaj Lev Davidovič Je imel tri hiše. To je bil dokaz, da je blagostanje naraščalo, da so ljudje denar z lahkoto zaslužili in ga veselo zapravljali. Skratka, življenje je teklo v tem mestu v vročih curkih, kakor so potekali vroči poletni dnevi nad stepo južne gubernije, katere glavno mesto, je bilo. Ni ga bilo deželana, ki je. obogatel bodisi z rudniki, z industrijo ali s kmetijstvom, da se ne bi spomnil nepozabnih veselic, ki Jih je preživel v hotelu Londonu pri francoskem šampanjcu in v družbi ljubeznivih gospa. Ena izmed treh hiš Leva Davidoviča je stala v odročni predmestni ulici, nedaleč od velike ceste, po kateri so požrtvovalni dirkači, naše dežele ponos, odvajali zaljubljene parčke, ki so radostno brzeli z vetrno hitrostjo po dobro oskrbovani cesti. Ta hiša je imela samo pritličje in eno nadstropje. Lev se je nameraval nekoč sam v njej nastaniti, toda uredil je samo prvo nadstropje in namestil tam neko staro godrnjavo žensko. Bilo je mnogo povpraševalcev za to stanovanje, ker mesto se je v zadnjih letih z neverjetno naglico naraščalo in je primanjkovalo stanovanj, toda starka je vedno enako odgovarjala: da je stanovanje odano. Vendar pa ni nihče videl najemr nika in brezzlobni ljudje so se čudili, da se Davidovič odreka velike najemščine, drugi pa so pomenljivo zmajevali z glavo. — Res pa je bilo, da je marsikateri večer obstal pred majhno hišo voz, in zkozi dobro zastrta okna so uhajali posamezni lučni žarki še pozno ponoči na ulico. Bilo je ranega jutra proti koncu maja, ob zori vročega dne,_ko se naša povest pričenja. Velika vrata hotela Londona so bila še zaprta, električne luči v gostilnici in veži so že davno ugasnile. Mala lesena vratca v dvoriščni pregraji so se škripajoč odprla in prikazalo se je mlado dekle, ki je za trenutek v negotovosti obstalo na pragu. Deklica je bila oblečena v preprosto rjavo obleko in s predpasnikom iz črnega listra. Bil je to kroj najbolj znane gimnazije mesta. Resnobnost temne obleke je blažil bel čipkast ovratnik, ki je bil zdaj nekoliko zmečkan. Proti predpisom je bila obleka spredaj nekoliko odprta, da si videl dražestni tanki vrat, na katerem se je prožno pozibavala majhna glavica. Obličje je obrobljal bel slamnik s širokim okraj kom, ki je bil ob straneh upognjen in pod vezan na podbradku s črnim trakom, živahno je sklonila glavo naprej, pogledala po zapuščeni cesti in po kratkem obotavljanju stopila iz vrat. Za njo se je prikazala zdaj druga deklica. Bila je nekaj let starejša, plavolasa, nekolika bujna in nekam neokretna. Nosila je črno svilena krilo in batistno bluzo pod pomladanskim plaščem. Mlada deklica v kroju se je zravnala, pogledala proti nebu, globoko vzdihnila čisti zrak kakor požirek sveže vode in rekla smejoč se: »Kakšna sramota, Olga, svetel dan Je že!« Jz f>z*czvslre banovine Na mejo — v Apače! Maribor, 27. jalija. Narodna Obrana v Apačah priredi v nedeljo '2. avgusta t. 1. v Apačah svojo drugo večjo prireditev s sodelovanjem sosednih društev. S tem nam nudi ugodno priložnost, spoznavati naše obmejne kraje in stopiti v stik z obmejnim prebivalstvom, ki pričakuje od nas moralne podpore, da ga navdušimo za jugoslovanstvo in da pokažemo sodržavljanom Nemcem svojo prijaznost, da uvidijo, da naša družabnost ne zaostaja za njihovo. Naše vrlo pevsko društvo »Jadran« ponese tudi letos tja našo pesem, ki je lani Apačane in okoličane zadivila v zmagoslavnem pohodu. Tudi letos bo ob zadostnih prijavah vozil v nedeljo 2. avgusta iz Maribora v Apače preko Slov. goric in Gornje Radgone osebni avto tja in nazaj za 50 Din za osebo, odprti s krovom pa po 35 Din. Prijave sprejema pisarna Nar. Obrane v Grajski ulici 5, drugo nadstropje, vsak 1an od 18. do 20. ure. Odhod iz Maribora v nedeljo 2. avgusta ob pol 13. uri s Trga svobode, povratek iz Apač ob pol 22., ali na zahtevo prej. S prijavami ne odlagajte na zadnji dan! Privoščimo si prijetni izlet po svoji domovini — na mejo! Iz šaleške doline Praznovanje v velenjskem rudniku Praznovanje pri rudniku se je radi vedno ua-reščajoče premogovne kakor radi vobče gospodarske krize povečalo ter se praznuje trikrat tedensko. Delavstvo je v hudih skrbeh in težko nričakuje skorajšnjega konca tega večnega »faj-ranja«. Proti premogovni krizi bo treba nujno zdravila, sicer se naš rudarski "živelj popolnoma vpropasti. Zdaj še uprav junaško prenaša vse tegobe te krize, vendar je čedalje bolj izčrpan in strt ter obupan. Fantje se zbirajo. Letošnji nabori so precej hrupni in veseli, vendar dostojni. In še eno: aaša dolina, ki je hudo navajena fantovskega petja, je v teh dneh naborovanja kar nekam oživela in tale kmečka dekleta, ki so drugače do dna otožna in neživa, so namah oživela. Sejem. Pretekli teden se je v Velenju vršil sejem, ki je bil razmeroma živahen. Le nekdo Je klel po tolminsko, ko nikakor ni mogel spraviti v denar svoje »prekomerne« krave. Inženirski klub. V Rudarskem domu se je oanoval klub rudarskih inženerjev, ki si Je aienda dal nalogo, da tvori kolegijalno zajed-oico. — Klub je naročil za svoje člane nekaj dnevnikov ter tako nudi svojim članom čtivo, ki je v Velenju tako do vraga nedostopno. Inženirskemu klubu: zdrav procvit! Razširjenje električne centrale. Na teritoriju rudniške električne centrale se vrSijo velika gradbena dela za razširjenje električne centrale, ki je ob falski največja v Dravski banovini. V projektu j«, da se izvede obširna elektrifikacija v banovini. Vršijo se tudi velikopotezna montažna dela pri Izpeljavi elektrovodov, kjer je zaposleno precejšnje število elektro-monterjev. Novo mašo je bral v nedeljo 19. julija v župni cerkvi v Šmartnem domačin bogoslovec gosp. St uh ovnik. čestitamo! Osebna vest. Kakor doznavamo. kani priti na svoje počitnice tukajšnji rojak profesor Gustav Šilih iz Maribora, znani avtor knjige »Nekoč je bilo jezero...«, čije pravljična vsebina se nanaša na šaleško dolino. Ciganski klateži so zadnje čase naši stalni dasi neljubi gosti. Prosjačijo in muzicirajo ter prodajajo svojo zamazano zunanjost, da Je le od sile. Greh je skoroda gledati te delamržne ljudi, kako vsiljivo izstiskavajo od naših ljudi težko prigarane novce, in bi bilo umestno, da »e jim pogleda od strani oblastev malo na prste. Trebnje Strežna prednjakiuja. Učiteljica gdč. Zorana Hauptman je naredila z odličnim uspehom savezni prednjaški tečaj. Pričela bo z organizacijo društvenih predujaških tečajev v mirenskem okrožju, nakar nastopi s 1. januarjem zopet svoje staro službeno mesto kot učiteljica v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem. Najlepši izletni kraji. Najlepša izletna kraja sta vsekakor v naši okolici Čatež in Za plaz. ljetos je posetilo ta kraj že rekordno število obiskovalcev iz vseh krajev naše banovine. Omenimo naj še, da je bila to zelo priljubljena izletna točka Franceta Levstika. Podjetni gostilničar priljubljeni Anton Urbančič, znan širom Dolenjske, pa skrbi za izletnike in jim »udi ceneno in prvovrstno postrežbo. Papači Danilo r Trebnjem. Pretekle dni se je mudil v Trebnjem papači Danilo. Bil je povsod ljubeznivo sprejet in ni mogel prehvaliti kraja samega in vedno veselih Dolenjcev. Obljubil je, da se v Trebnje še vrne na počitnice. Papači, dobrodošel čimpreje! Odhodnica. Včeraj je tukajšnji Sokol priredil odhodnico svojemu agilnemu članu in telovadcu g. Radu Šmitu, ki te dni odhaja v vojsko. Pomoč oškodovancem po toči. Te dni prejme županstvo Trebnje 1 vagon koruze za najnuj-n'jšo pomoč oškodovancem po toči. Županstvo V<'lika Loka pa prejme vagon pšenice. Žito se 10 razdeljevalo sorazmerno po ugotovljeni ško- 11 oškodovancem te dni. Žito je namenjeno za o sem prenesla tudi svoje uradne prostore. — Prenovil bo hiša št. 54, ki jo je nedavno kupil , '8?SP® Kavčič, tudi dr. Fran Svetina, tu- kajšnji okrožni zdravnik in starosta Sokola. Mesto imnnzd ravnika je bilo razpisano. Kandidat, ki se je priglasi), je bil s pogoji zadovoljen. Imenovan pe še ni. V prepiru je znani A. J. iz Nove vasi ranil * nožem ženo v prsa. Hana je lažjega značaja, flko da je nesre&ica prišla k pol mre oddaljenemu zdravniku le sama. d »Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz. Drevi zaključimo prijave za »Jugoslovanovo« družabno potovanje na mednarodno kolonljalno razstavo v Pariz od 10. do 19. avgusta. Kdor se še nj prijavi^ naj to nemudoma stori. d Starešina Triglava. Odbor starešinskega društva Triglava poziva članstvo, torej vse Tri-glavane, Savane, Ilirijane in Slovenijane, da se udeleže Triglavanskega zbora v Ptuju 16. 8. 1931. Osebna vabila slede. Kdor želi na zboru predavati, naj pošlje do 1. avgusta spis na naslov: Matej Zajšek, Ptuj, Prešernova ul. 14. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov. d Do 45.00(1 dinarjev posmrtninske podpore morete-dobili kol član »Vzajemne pomoči« reg. ipom. blag. v Ljubljani, Borštnikov trg 3/1. 1684 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 In Stari trg 12. 600 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 758-2, termometer 19'2, relativna vlaga 83%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 756, termometer 19 6, relativna vlaga 86°/o, smer vetra W, jasno. Opazovanja ob 7. uri. Popoldne v Ljubljani dež. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 288 (15), v Mariboru 25-fl (14-8), v Mostaru 37-1, v Zagrebu 82-8 (20-2), v Beogradu 33-4 (219), v Sarajevu 836 (16-3), v Skoplju 862 (19-4), v Splitu 33-5. V oklepajih je označena najnižja temperatura. Ljubljana Sreda, 29. julija 1931, Marta. Pravoslavni: 16. julija, Antinogen. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * ■ Skupno gasilsko vajo je napravila v nedeljo 26. t. m. »Ljubljanska gasilska iupa« za svoj južni del. Vaje, ki se je vršila na Ižanski cesti 47 na Barju, so se udeležila društva: Barje, Laverea, Orle In Hudnik; Barje tudi z naraščajniki, ki so bili na znak požara prvi na mestu in prišli tudi prvi v akcijo. Vajo je vodil župni podnačelnlk g. Ivan Vrbinc. To je bil dogodek za Barjane, ki so v velikem številu opazovali brezhibno delovanje in vzorho disciplino gasilnih društev. Vaji sta prisostvovala tudi župni načelnik g. Zupan in župni tajnik g. Boris Roš. ■ Kolonija krajevnega odbora Rdečega križa ▼ Ljubljani se bo vrnila iz Polhovega gradca v soboto 1. avgusta ob 8. uri in prispe V Ljubljano ob 9. uri pred Mestni dom. Vabimo starše, da pridejo po svoje sinčke. ■ Ugodnosti polovičnih voženj za turiste. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je ponovno posredovala v Beogradu za znižanje določenega števila skupin po 10 oseb ter poudarjala, da je to število absolutno previsoko, ker je nemogoče doseči tako velike skupine turistov. Na to svojo intervencijo je Zveza prejela rešitev, da Je ministrstvo ugodilo prošnji in odobrilo vozne olajšave skupinam po 6 turistov. ■ Obnova hiš. Dvonadstropna hiša (štev. 7) na Kongrenem trgu dobi prenovljeno zunanje lice. Včeraj dopoldne so stavili zidarski oder ob hiši. Prebeli se tudi veža in stopnišča. Hiša je last Slovenske Matice. ■ Adaptacija. Na Kongresnem trgu je v delu adaptacija v poslopju (štev. 9), ki je lastnina Filharmonične družbe. Dosedanji prostor v prvem nadstropju bodo tako preuredili in prezidali, da bodo stali filmski stroji bliže oken. Obenem valdavajo električno napeljavo. Zidarska dela, ki trajajo že teden dni, izvršuje stavbno podjetje Ivan Slokan. ■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. ■ i'PA)N«-ovralnik prodajajo vse boljše trgovine. 1629 ■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. 1334 ■ MOTOH kava dnevno sveža' Kličite telefon 25771 1470 ■ Znamenje časa. Na policiji se je zglasil 47-lelni Peter Č., delavec iz Benkovaoa v Primorski banovini in izjavil: Pred 14 dnevi sem prišel z doma v Ljubljano za delom, ki ga pa do danes nisem mogel dobiti. Poleg lega se■ 'ui.m io beračil, in neko 54-lelno j)okUiaio b0 .,ainikov,em referatu se je razvila debata, sklenili so odposlati banski upravi in trgovinskemu ter kmetijskemu ministrstvu deputacijo, ki naj o »razloži težnje naših trgovcev s sadjem. Izvoz našega, sadja pa je poleg dohrega blaga odvisen tudi od vzajemnega sodelovanja trgovcev s. sadjem. Zato so naložili sedanjemu odboru društva, da pripravi vse potrebno za ustanovitev osrednje sekcije trgovcev s sadjem pri zvezi trgovskih gremijev. Novo mesto Poročila sta se 26. t. m. v Kostanjevici ob Krki gdč. Joslpina Jaka c, sestra našega splošno znanega umetnika Božidarja Jakca, z gosp. Franjo Jelenčičem, uradnikom v Novem mestu. Obilo sreče ter naše iskrene čestitke! Adapeija hiše. G. Franc Kozoglav bo adaptiral svojo, dosedaj leseno in z lesenimi deščicami pokrito hišo. Zidarska dela bo izvršil stavbenik g. Bele. Hišo bo vzdignil nekoliko, naredil trj lepe prostorne sobe in ifrčado«. Polagoma bo naš stari Breg izgubil svoje lice in dobil popolnoma drugo. Kranj Kino Bled predvaja danes v sredo 29. t. m. ob 9. uri zvečer in v četrtek 30. t. m., ob 9. uri zvečer krasno filmsko dramo »Divje orhideje«, ki je prežeta orijentalske ljubezni in strasti v glavni vlogi Greta Garbo. Cene običajne. K obilni udeležbi se priporoča Albin Izlaker. Češkoslovaška liga na Bledu vabi vse prijatelje vzajemnega delovanja in medsebojnega spoznavanja na prvi družabni večer, ki bo danes 28. t. m. ob 21. uri v dvorani zdraviliškega doma na Bledu. Obleka promenadna. Medno Deška kolonija. Lepi dnevi, ki jih tukaj na bregovih bistre Save uživa 46 od petega do petnajstega leta starih deškov jz Ljubljane, potekajo. Vse prehitro so minile počitnice pod milim nebom in v zdravem zraku. Prijetno kopanje v Savi te; igre na travniku so blagodejno vplivale naduha in telo otrok. Čvrsti in vsi prerojeni se bodo vrnili v petek k svojim dragim domačim v belo Ljubljano Jesenice Nesreča s kolesom. V soboto zvečer se je pripetila zopet nesreča s kolesom. Tovarniška uslužbenka Škofičeva se je peljala z Jesenic proti donpj, na kolesu. Na ovinku v-Mostah, ki je precej nevaren za vožnjo radi strmine, je hitro zavila. Vrglo jo je preko kolesa in zado-bila je manjšo rano na roki, večjo na kolenu in nalom noge v gležnju. Ponesrečeno so prenesli v bližnjo gostilno, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo nato prepeljali v bolnico bratovske skladnice na Jesenicah. Pevsko društvo »Sava« je priredilo minulo nedeljo pevski koncert v Žirovnici pri iOzval-du«. Koncert je lepo uspel. Nabori. Na Jesenicah so se pričeli letošnji nabori. Vrše se v lukajšnji meščanski šoli. Vedenje nabornikov je vse hvale vredno. Tri železne klopi, ki jih je odbor olepševalnega društva namestil na Prešernovi cesti, so darovali eno g. Ciril Bajželj z Jesenic, dve pa tvrdka Skaberne iz Ljubljane. Iskrena hvala! Razrede jeseniške dekliške in deške csnovhe šole so očistili in razkužili ter pripravili za novo šolsko leto. Ali ie imate srečke za sokolsko tombolo na Jesenicah, ki bo v nedeljo popoldne na dvorišču Sokolskega doma? Hitite! »Jugoslovana« dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona, y trafiki gdč. Mici Mesarjeve in na Savi v trafiki gdč. Klinarjeve. Litija Zanimiv dogodek z lonci. Te dni sta se pripeljala z večernim vlakom v Litijo dva možakarja K. in L. Karto sta imela samo do Save, pa sta si jo kar na svojo pest podaljšala do Litije. Slučajno ju je zalotil sprevodnik in jima naložil predpisano globo. Na postaji v Litiji sta bila dva orožnika, ki sta pobarala možakarja z dovoljenje o prodaji loncev. No in sedaj bosta oba možakarja radi tistega nesrečnega podaljška Sava—Litija kaznovana še na glavarstvu. Za olepšavo Litije. Pred kratkim se je sestal v Litiji tujsko-prometni odbor, ki je sklepal o enotnosti cen, tako prehrani, kot stanovanju; vse to pa z namenom, da bi tudi Litijo posečali tujci. Litijska občina pod županovanjem g. Lehingerja je dala lepo urediti pešpoti, tako za cerkvijo, kot lično zgrajena pot proti Zavrstniku. V zadnjem času opažamo, da se vozijo po teh poteb, in sicer jako pogosto, nekateri kolesarji, da, celo vozniki. Vsi, ki se sprehajajo po teh poteb, vedo, kako nevarni so ti kolesarji, posebno po poti za cerkvijo, ki je res zelo strma. Kaj bi bilo s takim kolesarjem, če mu odpove zavora! Bilo bi tudi potrebno postaviti nekaj klopi, kot so n. pr. v Švar-covi hosti, kar bi to novo naselje zelo polepšalo. Umrla je v Liliji ga. E. Zupančič. Pokojno, ki je bila mati nadmojstra v Litiji g. Zupančiča, je lani zadela kap. Žalujočim naše sožalje! Mladinski odsek SK Lilije je odigral v Šmartnem tekmo z rezultatom 1 :0 v prid Šmartno. Cigani. Litijo so obiskali cigani Brajdiči, in sicer 3 vozovi samih žensk, kajti moške so pozaprli v Kamniku, ker so se upirali lamošnjim orožnikom. Kasneje so ušli' iz zaporov in slediti svoje' vozove,1 Vse tja do Št. Vida. Naše oiožništvo., jih je,! hvala Bogu, takoj odposlalo dalje. ■' .* ■/* Rimske toplice Nesreča. Na lesnem mostu v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah je neznan kolesar v soVoto zvečer podrl že priletno ženico Jožefo Pangrc, ki se je v mraku baš vračala domov. Ko je dospela na desno stran mostu, jo je dohitel neznan kolesar, ki je v trenutku, ko je hotel prevoziti ožino pri mostu, radi zabitih tramov, da onemogočujejo prevoz s kolesi in vozovi, podrl pod seboj nesrečno Pangrčevo ter jo pri tem odbil ob mostno ograjo, kjer je zadobila nesrečna ženica občutne poškodbe na glavi in rokah, lažje pa ob boku. Neznan kolesar se je nato odpeljal in tudi ni vedela ženica ničesar o njem povedati. Speri Nadaljevanje državnega prvenstva V nedeljo 2. avgusta se bodo nadaljevale liga tekme samo v naši in vojvodinski skupini. Ediiia tekma naše skupine bo v Zagrebu med Gradjanskim in Ilirijo. Gradjanski je baš v nedeljo dosegel velik uspeh, iztrgal je Hajduku na njegovih lastnih tleh eno točko, kar je bilo pač največje presenečenje. Ilirija je organizirala posebni »drukerski« vlak v Zagreb, zavedajoč se dobro, kaj pomeni zaslomba od strani publike. Srečala se bosta dva kluba, ki sta odvzela Hajduku vsak po eno točko, Gradjanski celo tri. Tekmo bo sodil g. Knifer (Osjek). V Subotici bo derby tekma vojvodinske skupine. Srečata se oba prvoplasirana kluba Mačva in Bačka. Teoretično obstoja za Bačko še vedno možnost, da prehiti Mačvo, a to le v slučaju, da dobi Bačka vse preostale tekme, dočim mora Mačva dve izgubiti. Oba kluba ločijo sedaj^ 4 točke, v slučaju, da zmaga v nedeljo Bačka, se bo razlika skrčila na dve točki. Vodstvo tekme je poverjeno našemu najboljšemu sodniku g. Jokšiču. V Novem Sadu bo sprejela trefjeplasirana Vojvodina subotiškega Sanda. Sodnik g. Ružič (Beograd). Osješka Slavija bo imela v gostih Obiliča. Sodil bo g. Fabris. V Pančevo bo potoval Gradjanski, kjer se bo srečal s lamošnjim PSK. Sodnik g. Ninkovič. ", Plavalno prvenstvo v Karlovcu V nedeljo se je, vršilo v plavališču »Gradjan. skega« na Korani plavalno prvenstvo Zagrebškega podsaveza. Rezultati so bili prav dobri. V plavanju juniorjev je zmagala Concordia g 166 točkami, 2. KSU 99, 3. Gradjanski (Karlo-vac) 36, 4. Hašk 5. Seniorsko plavanje; 1. KSI1 128, Gradjanski 87, Concordia 45, Hašk 33. Prinašamo rezultate najboljših dveh: Juniorji: 50 m prosto: 1. Suljič (C) 204, 2, Crnkovič (C) 30-4 — 100 m hrbtno: 1. Miličevič (KSU) 1:32-2, 2. Šuljič (C) 1:33 — 100 metrov prsno: 1. Strma c (C) 1:27, 2. Laškarin (KSU) 1:28 — 4 X 50 m prosto: 1. KSU 2:11-2, 2. Gradjanski 2:12. Juniorke: 50 m prosto: 1. Matola (C) 41, 2. Kogoj (C) 44 — 4 X 50 m prosto: 1. Concordia I 3:07-9, 2. Concordia II 3:11-4 — 100 m prsno: 1. Matota (C) 1:411, 2. Šimunič (C) 1:46 — 100 m hrbtno: 1. Matota (C) 1:48, 2. Pintar (KSU) 1:531. Seniorji: 100 m prosto: 1. Malvič (Hašk) 1:11-8, 2. Pagač (KSU) 1:154 - 100 m hrbtno: . 1. Keser (KSU) 1:29, 2. Frankovič (G) 1:30-1 — 200 m prsno: 1. Lukačič (KSU) 3:09-8, 2. Frankovič (G) 3:10 — 400 m prosto: 1. Han (G) 6:35, 2. Morondini (KSU) 6:58 2 — 1500 m • prosto: 1. Han (G) 27:11, 2. Petrovič (H) 28:48 — 3 X100 m mešano: 1. KSU 4:12-7, 2. Gradjanski 4:37-8. Seniorke: 200 m prosto: 1. Račič (KSU) 3:45, 2. Rončevič (KSU) 4:12 — 3 X 100 m mešano: 1. Concordia 6:43, 2. KSU II 6:44 6. KSU I je bil prvi v 5:17-2 ali diskvalificiran. Hazena praske Slavi je v Ljubljani Začetkom avgusta priredi hazenska družina češkega prvaka,. praške Slavije, turnejo po Jugoslaviji in gostuje v Ljubljani proti Ateni, eni najboljših jugoslovanskih hazenskih družin. Na ta izreden dogodek v našem bazenskem športu , hočemo že danes obrniti pozornost vse naše. športne javnosti. O priredil vi sami se bodemo podrobneje pečali prihodnjič. * Danes ob 18. uri obvezen trening za vse lia-lenašice. Motociklistika V nedeljo 26. 1. m. je priredil Koroški Avlo- ■ mobilni Klub, sekcija Celovec, IV. internacionalno gorsko hitrostno dirko na Korenskem sedlu. Prijavljenih je bilo veliko število inozemskih tekmovalcev. Udeležba občinstva je bila ogromna. Motoklub »Ilirija« se je korporativno udeležil dirke. Tekmovali so z velikim uspehom člani »Ilirije«, iu sicer: Janko šiška, Žvab Leopold, Fantini Roman, Kušar Nejko, Maček Josip in Rist Manfred. Dirkalna proga na Korenskem sedlu je znašala 3 km 440 m. Višinska razlika 423 m, vzpon 24%. Rezultati so naslednji: Kategorija 350 cem: L šiška Janko Motokol. Ilirija (A. J. S.) 3:19 4, 2. Trepotez Theo, KS. A. C. (Calthorpe) 3:44. Kategorija 500 cem: 1. Honel Fredy, Ka. A. C. (Sunbeam) 3:19-6, 2. Ilubniaun llaiis, St. M. R. V. (A. J. S.) 2:55-2, 3. šiška Janko, Motokol. Ilirija (A. J. S.) 3:118. Kategorija 500 ceni: 1. Ceconi Otto, Kk. A. C. (Rex Acme) 3:02-2, ‘2. Z vab Leopold, Motokol. Ilirija (B. S. A.) 3:13-4. 8. Kušar Nejko, Motokol. Ilirija (James) 4:11. Kategorija 1000 ccm: 1. Fantini Roman, Motokol. Ilirija (Indian) 3:16-4. Najboljši čas dneva dosegel je grof Arko Zinneberg na dirkalnem avtomobilu Daimler 4000 Ccm v času 2:40-4. Najboljši čas za dame je dosegla gospa Minka Klinger na dirkalnem avtomobilu Steyr ecin 4500 v času 8:05. ■ : _______— - - ; -....l , ..M-,-; Agitirajte za »Jugoslovana«/ Samorodnice in samoroJnicarji v luči zakona o vinu Njih odprava ■ Znano je, da so vinorodni kraji neprimerno bolj obljudeni kakor vse druge pokrajine, v katerih je trsna kultura neznana in hkratu nemogoča. V izrazito vinarskih okoliših so zemlje in lege, katerih ne moreš drugače izkoriščati kot z vinsko trlo, ki pridni gorički narod redi in živi. A ko mu vzameš to možnost, ga poženeš z rodne domače grude v neprijazno tujino — s trebuhom za kruhom; prej vesele, skrbno negovane gorice pa se kaj kmalu izpre-mene v puste, neplodne goljave v največjo škodo za narod in državo. Nekaj takega smo doživljali pred približno petdeset leti in poleni, ko je po naših krajih nastopala in neusmiljeno pustošila vinograde trsna uš. Koliko naših najboljših rojakov je v obupni revščini tako rekoč prepustilo svoje domove njihovi usodi, iščoč si bornega kruha po daljnem tujem svetu, dostikrat v lastno popolno pogubo. Mnogo kmečke, z znojem našega poštenega vinarskega ljudstva prepojene zemlje je prišlo po vsaki ceni, skoroda zastonj v druge roke, često v last neizprosnih upnikov obubožanih trpinov. Trsna uš je bila razmeroma kmalu premagana 8 takoimenovanim novim vinarstvom. Kdor je krizo zdržal, si je spet opomogel, drugod pa so se pojavili — novi gospodarji. Nekaj podobnega ali — Kog ne daj — morda še mnogo hujšega se pripravlja za našega kmečkega viuarja baš zdaj. Nevarnost je tem večja, ker se gospodrski procesi dandanes vrše s silno naglico in nastopi tudi premnogo gospodarskih kriz, ki zajamejo ves svet — katastrofalno kar preko noči. Kdor ni pripravljen na take pojave in ni dovolj trden v obrambi, kaj lahko omaga do popolne gospodarske pogube. Novo vinarstvo je stavilo nove zahteve na Tečaj za kapunjenje petelinčkov O priliki prireditve tečajev za kapunjenje, ki jih priredi Perutninarska reg. zadruga v Ljubljani in perutninarski odsek Kmetijske družbe ter so bili že objavljeni v časopisih, opozarjamo vse one, ki se za to zanimajo, na sledeče prednosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem petelinov: 1. večjo in težjo perutnino; 2. meso od kapunov je bolj sočno, nežno in bolj okusno; 8. prodajna cena za kapune je mnogo višja; 4. zparudi boljše izrabe krme po kapunih je proizvajanje mesa cenejše; 5. kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hrešče In ne nadlegujejo kokoši; 6. kapuni se lahko uspešno uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzrejo piščet; 7. kapunov se na manjšem prostoru lanko več redi, kakor pa druge perutnine; 8. odjem kapunov traja skozi vse leto; 9. se lahko prodajo, ker je po njih veliko povpraševanje; 10. splošna boljša uporaba odvišnih petelinov, ki bi se drugače težko dali dobičkanosneje rediti in prodati. Dalje opozarjamo udeležence tečajev, ki bi želeli, da se jim kapuni nekaj petelinčkov na tečajih, da se ravnajo točno po sledečem: 1. Petelinčki naj bodo mladi, ne od pol kilograma težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne pod tri četrt kilograma; 2. živali je treba 38 ur pred kapunjenjem postiti — brez krme, zadnjih 18 ur tudi brez vode, kar živalim prav nič ne škoduje. Natančen pouk, kako je ravnati s kapuni pozneje, še bo podal udeležencem na tečajih. Gospodarske vesti X Nove menice. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal vsem financ, direkcijam odredbo, da se s 1. avgustom 19i)l spravijo v promet nove menične blankete s tekstom in brez teksta po 0-60. 1-20, 2-, 4—, 6-20. 9‘80, 13-20, 19'-, 25-—, 34-—, 43-—. 52'—. 61'—, 70 -, 79 -, 94'-, 109’—. 124'-, 139’-, 154--, 192 -, 230 -. 268--, 306'-. 382-, 458--, 584'-, 610--, 700 -, 1010 -, 1260--, 1510 — in 1070-—, sedanje pa da veljajo zaključno do 10. avgusta. X Organizacija upnikov. V Beogradu se je vršila ožja konferenca trgovcev in industrijcev, ki nameravajo osnovati organizacijo za zaščito upnikov. Sklenili so, da priredijo širšo ustanovno konferenco, ki se je vršila v nedeljo. Ustanovne konference so se udeležili trgovci-grosislj in industrijalci, ki prodajajo blago na obroke. Potrdili so pravila in izvolili svoj odbor. XKmetijska razstava v Brčkem. Od 1 do 4. oktobra t. 1. se bo priredila v Brčkem pod pokroviteljstvom sarajevskega bana sreska kmetijska razstava. To bo po ujedinjenju prva takšna razstava na ozemlju Drinske banovine. X Obsojeni italijanski ribiči. V naših jadranskih vodah ribarijo čestokrat proti vsem predpisom italijanski ribiči. Tako so pred dnevi blizu otoka Šipana naši finančni organi ustavili dve italijanski ribiški ladji. Pristaniške oblasti v Gružu so italijanske ribiče obsodile in kaznovale zaradi nedovoljenega ribarenja. Nalovljeno blago pa so jiin odvzele in prodale v ribarnici na flružii. X Poset pariške kolonialne razstave. Mednarodno kolonialno razstavo v Parizu je meseca maja posetilo 3,111.000 ljudi, meseca junija 4,468.000, v prvih 20 dneh meseca julija pa 3,227.000, tako da je doslej razstavo posetilo okrog 11,000.000 ljudi. Menijo, da bo prišlo na razstavo, ki traja do 30. oktobra, vsega okrog 25 —30,000.000 posetnikov. X Želemiški jubilej. Kanadske pacifiške železnice slavijo letos svojo 50-letnico. Njihove proge so bile dograjene leta 1880. Njihovo železniško omrežje meri 20.000 km. Vrednost njihovih podjetij je 2(58,000.000 funtov šterlingov. Njihovih nameščencev je 758.000. X Italijanski uvoz pšenice. Junija meseca 1930. leta je Italija uvozila 2,221.711 q pšenice, v letošnjem juniju pa 2,800.274 q, torej za 578 tisoč (503 q več. Od 1. julija 1929 do 30. junija 1930 je uvozila 10,982.999 q. od 1. julija 1930 do 30. junija 1**81 pa 21,798.4(56 q, torej za okrog 100% voč. - naša dolžnost vinogradnika in povzročilo povečane slroške za uspešno vinarjenje. Naj omenimo le cepljenje odporne ameriške trsne podlage proti trsni usi s primerno domačo, žlahtno, evropsko trsno vrsto, zatiranje novih trsnih bolezni in škodljivcev itd. itd. Vsega tega ni bilo v starem vinogradništvu. Kdo bi si ne želel poenostavljenja in pocenitve trsne kulture! Navidezno pomoč so našli v bolj ali manj divjih trsnih vrstah, katerih ni treba cepiti itd., našli pa so se tudi krivi preroki, ki so narod zavajali zbog neveduosti, največkrat pa iz čisto špekulativnih nagibov k razmnoževanju takega nič vrednega trsja tujega izvora namesto najboljših, že preizkušanik domačih trsnih vrst. Takih zapeljivcev naroda in škodljivcev narodnega gospodarstva pa ne manjka niti danes, pa tudi takih ljudi ne, ki še dalje lahkoverno nasedajo tem lažem. Drugi spet se boje zamere, da bi povedali golo resnico, kajpak prav tako iz brezmejnega samoljubja in koristolovstva najgrše vrste, kakor n. pr. v tistih groznih časih — pri lovu za volilne kroglice. Tako smo prišli do samorodnic, do neposredno rodečih trsnih vrst, ki so se ponekod silno razpasle in o pomnožile vinski pridelek najslabše kvalitete. Taka pijača ljudi odvrača ludi od zmernega uživanja ali pa jili celo — zastruplja. Nezaupanje radi pristnosti narašča, kon-sum tudi prave »božje kapljice« pa strahovito pada. Od povprečne skupne letne vinske produkcije v Jugoslaviji je približno 80% ali 1 milijon hektolitrov vina o 222-22S. Slavonija 200 d., Vevče 120 d„ Nar. sum. 25 d., Gutmann 110 d. Danica 65 d., Drava 235 d., Isis 46 bi. Dubro-vacka 300 bi. Beograd, 28. julija. 7% inv. pos. 82—82-75 4% agr. obv. 44-47, 7% Blaire 76-77. 7% pos! okS’ ™-77’ r‘"/'n beKl- oljv- 61. vojna škoda 3,>6—357, Narodna b. 6250—6300. Dunaj, 28. julija. Bankverein 14-20 Prioritete 92-50, Trbovlje 27-90. Levkam 1-85. London, 28. julija. 7% Blaire 72-50—73-50 Nevvjork, 28. julija. 8% Blaire 82-50 do 84-12d. 7% Blaire 72-25-73. 7% pos. drž. hip. b. 72—75. Žito Ljubljana, 28. julija. Tendenca: nespremenjeno stalna, promet: 3 vagoni koruze. 3 ovsa. Novi Sad, 28. julija. Pšenica: nova sremska Donava Slep, 79-80 kg, 2%, 168—170. — Oves-’ novi, baški, sremski in slavonski 152-50—157-50. Koruza: baška in baška okrog Sombora 100 do 102-50, banatska 96—98, sremska okrog lndiiie 100—102-50. okrog Sida 102—104. — Fižol-sremski bel, ‘2% 230-240. Vse oslalo nespremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 29 vagonov pšenice, 12 koruze, 11 moke. 3 fižola 1 vagon otrobov. Som bor, 28. julija. Pšenica: nova, sremska, 79 kg, 2/n, 162-50—166. nova, slavonska, 79 kg ‘r/», 161-50—164. — Oves: novi baški, sremski in slavonski 150—155. — Ječmen: novj baški in sremski 115-120. - Otrobi: pšenični, baški ll_-.)0—117-50. Vse ostalo nespremenjeno. — tendenca: nespremenjena. Promet: 62 vagonov. Gramofonske plofte po 3 Din izposojuje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1501 Obl ava 1720 Podpisana blagajna objavlja, da gg. Jože! Lotrič, Lovro Pečnik in Josip Draksler, vsi ir. Ljubljane, niso več upravičeni nastopati kot zaupniki blagajne, kakor tudi ne v sprejemanje pristopnih izjav novih članov. V Ljubljani, dne 27. julija 1931. Vzajemna pomot reg. pom. blag. v Ljubljani. Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta« Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—-, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče St. 4. Stan ovanga 1718 Zavarovalnica »Dunav< ima v‘svoji prlači na Aleksandrovi cesti še na razpolago eno 3-sobuo in eno 4-sobno * vsem komfortom opremljeno stanovanje. V svrlio doznanja najemnih pogojev in ogleda na stavbi se naj zglasijo reflektanti pri podružnici zavarovalnice »Dunav«, Šelenbm-gova ul. 3/1. Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Razširjajte Jugoslovana! Oto mane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, perasnioe. iimnice, divajie, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6 G0L0 Pipenbachcr konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska oeata 12. Zahtevajte informacije. 1708 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker |e zaloga majhna. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in cnanoem pretužno vest, da je naš ljubi brat, gospod Anton Božja previden s tolažili sv. vere mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 29. julija 1981 ob 8. url popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnloe na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. julija 1931, Globoko žalujoči bratje in setlre 1681 OPEKO prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah opekarna )OŽE ORAŽEM ml. Srednje Gameljne, p. St.Vid nad Lfublfano Pozor! Pozor! ruiurs t-ozor: rleskarska in ličarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno Ivan Genussi, pleskar, Ljubljana, Igriška ul. 10 1593 Postrežba točna! Cene solidne! OSVALD DOBEIO - LJUBLJANA Pred Škofijo štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. O. in O. M. S. predmetov. Na debeloI im Na drobno I l^abulaiimi^ sc poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Priporoča se naravni domači Malina* tvrdke „ Ljubljana VII Medvedova ulica 4 (nesi Mm prekrasni ijubavnl roman. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35’—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev. 4 Vse barve, lake in lirneie dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „Lustra“ V. Laznik Ljubljana (•ipcmbLa cesta 12 poleg restavracije ,.NovI Svet“ ________________1520 Nogavice, rokavice, volna in bomba! * aajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRBLOO Ljubljana, Židovske Hlua ia Hisii trg. Izjava 17,r> Nikdar nisem bil in ne bom kak davčni koufident, pač pa žrtev pregorečih davčnih zaupnikov, kep plačujem največ davščin v Mokronogu in nosim to neznosno častno mesto. Moj užitek je v delu, taka zaupniška mesta pa prepuščam z delom manj obloženim gorečnežem. Fr. Kolenc, posestnik. Mokronog. Hišnik oženjen, brez otrok, se takoj sprejme. Služba primerna za mlajšega upokojenca. Reflektanti se* naj zglasijo pri zavaroralnioi §D u n a v“, Ljubljana, elenburgova ulica 1. ________________17 lil Stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje, eventualno samo sobo iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo ..Jugoslovana**. 1717 Za slaščičatrfe Naifinejia nougat masa in modelir-marcipan kg š Oin 60*— nudi tvrdka 1,158 Fr. Dolinar« Ljubljana - Poljanska cesta 19 fifeda, 29. julija 1991. J UUOSLOV AN Stran 7 Sohds Ivo »Le Miroir des Sports« 0 tekmi najboljših telovadcev sveta Odkritosrčno moramo priznati, ilu je bil na-Ktop naših najboljših sokolskih telovadcev na tekmah v.» svetovno prventlvo v Parizu pravzaprav novinarski neuapeh. Še danes ne vemo razlogov, zakaj je Primožič zasedel osmo (ali deveto?) mesto, in cele tri dni po končanih tekmah juiji slovansko časopisje »i prineslo nili uspehov, nit, ,,oročil o tekmah v Parizu. Da se ni o tem obvestila javnost, je velika pobreška sokolskega vodstva, zlasti ko je znano, da so bile za to dane vse možnosti in obilna sredstva. 1 msiljeni smo, da moramo prinašati vesti iz francoskih dnevnikov in strokovnih listov. Brez posebnega komentarja prinašamo poročilo pariškega »Le Miroir des Šport«, pod naslovom: Svetovno prvenstvo v telovadbi, ki je oblegalo tudi lahKoatletiko, si je priboril Finec Siuoleinen, iiajhvlji Francoz Leroux je četrti. »Svetovna prvenstva v telovadbi so običajno del olimpijskih iger, ki se vršijo vsako četrto li to. Telovadci praznujejo torej svetovno prvenstvo v telovadbi vsako četrto leto. To leto, ob priliki 53, zleta francoske telovadne linije in jebileja mednarodne telovadne zveze, je bilo poverjeno francoskim telovadcem, da organizirajo tekmo za svetovno prvenstvo. O upravičenosti te odločitve bi se mogla razviti daljša debata. In to iz dveh razlogov: iz sentimentalnega in tehničnega razloga. Sentimentalnega, ker je bil Švicar Miez na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928 proglašen za svetovnega prvaka za dobo štirih let in bi se potem ne smelo boriti za ta naslov pred letom 19:52. Iz tehničnega pa, ker prvenstvo ni to pot odgovarjalo načinu, kakor je bil od vsega začetka sprejet od mednarodne tehnične komisije. Na olimpijadi se vršijo tekme samo na orodju, v Parizu pa je bilo tekmovanje na orodju in v 4 panogah lahke atletike. Pred začetkom tekme, k katera je poslalo 11 držav 89 tekmovalcev, se je splošno smatralo, «*■ imajo največ izgledov Čehoslovuk Gajdoš, Jugoslovana Primožič in Štukelj, Italijan jšeri, Francozi Leroux, Solbach in Krauss, Švicarja Miez in Hanggi ter Madjar Pelle. Ta selekcija »led temi tekmovalci je bila zelo logična. Toda preveč so se podcenjevale tekme v lahki atletiki, ki so nato dale povsem drugačne končne rezultate. V soboto 11. julija zvečer po uspelih tekmah na orodju je bil Jugoslovan Štukelj, bivši olimpijski prvak v Parizu leta na čelu vseh tekmovalcev s 114-25 točkami. Sledijo mu Ce-lioshmik Hudec s 112-45, Finec Savoleinen s 112-30, Švicarja Miez (prvak v Amsterdamu 1928) in Hanggi. Bivši prvak Francije- Solbach je izostal, dasi ima 11085 točk, Leroux ima 109-37, prvak Italije Neri pa 107-70 točk. Iz-Kledi olimpijskega prvaka Miez so bili torej *elo nepovoljni. Švicarji, čeprav sposobni, da dosežejo dobre rezultate, so bili poraženi po rmeu Savoleinenu, ki se je izvrstno držal na orodju, vrgel kroglo nad 11 m, skočil v višino 1«5 cm in pretekel progo 100 m v 1'2 sekundah. Zgodilo se je to, kakor je bilo pričakovati, izvrstni vsestranski finski telovadec je bil rav-notako dober atlet, kakor telovadec na orodju ter dosegel zmago i majhno razliko od drugega tekmovalca. Bil je to edini tekmovalec, ki je do«egel vseh 30 dosegljivih točk. In lo na drogu. Čehoslovak Hudec je bil drugi s 183-fiS točkami, medtem, ko ima Savolainen 185 točk. Met krogle in proste vaje so bile slabosti lludeca, Gajdoš je tretji s 182-33 točkami Dober povsod v vseh panogah, najslabši na bradlji. rrantoz Leroux je četrti s 17965 točkami. K rog o je vrgel nad 10 m, proga na 100 m je pretekel v 12 sekundah, potem ko je preskočil 160 cm višino. Leroux je bil na orodju mnogo boljši, nego v atletiki ter se je pričakoval briljanten nastop na drogu. Zgodilo pa se ravno obratno: po prekinjeni in razbiti vaji je dobil »a drogu 21 točk, kjer se je mogel nadejati 29 in ravno ta smola mu je odnesla drugo mesto. Lepoux je diven dečko, zelo inteligenten. Njegov dan bo še prišel, potolažen pa naj bo, da je prvak Francije. Naslov italijanskega prvaka branj Neri, peti, s 1797 76 točkami. Da ni zasedel boljšega mesta, se ima zahvaliti slabo izvedeni Vaji na krogih. Slavni Švicar Hanggi je s 176-91 točkami šesti. Krogi so bili ravnotako Ahilova peta švicarskega prvaka. Madjar Pelle e 1<()-70 je sedmi, a Jugoslovan Primožič, prvak »a mednarodni tekmi v Luksemburgu leta 1931) 8 točkami osmi. Slab tek mu je povzro- da je zasedel žele osmo mesto. OlimpijsM iTr '* Pariza leta 1924 Jugoslovan Štukelj je i-i •očkami deveti. Čehoslovak Tintera s 17't65 deseti, sledijo nato- 11. Biillmann (švi-Jf' 170-49, 12. Tykal, W)S, 170, 13. Šupčik, 16955, 14. VValter. Švica 16944, 15. Štirni, 168-55, 16. Gregorka, SKJ 166-93, 17. Lon-K«din, Luksenbuig, 18. Rizo, Alžir, 19. Forte, ^ 161-69, 20. Van Dam, Nizozemska 159-09. l’ako popisuje te lekme znani francoski strokovnjak Paul Labarre v »Le Miroir des Sports«, ?m Pa se vedno pričakujemo službeno poro-nl° od vodstva naših tekmovalcev. Povdariti l*a moramo eno, da se je Štukelj sijajno mašče- V,>1 svojim nasprotnikom iz zadnje olimpijade v. Amsterdamu, ker jih ie vse po otimprskem, •'■•do telovadnem programu premagal z nekaj pekami, a- ravno tako moramo povdariti ne ^adosino pripravo naših tekmovalcev v lahki a"etiki. O lem bomo še spregovorili. ' Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom priredi v nedeljo 2. avgusta t. 1. veliko sokolsko slavnost, združeno z otvoritvijo letnega telovadišča in javnega otroškega zavetišča. Slavnost otvori povorka članstva po mp-Khi, ki bo odšla z letnega telovadišča ob Dunajski cesti točno ob pol 10. uri dopoldne. Po Pripravah sodeč, ki se vrše z vso agilnostjo in Požrtvovalnostjo članstva Sokola III., se bo nedeljska prireditev razvila v veliko sokolsko ma-nlfestcijo. Podroben program prireditve priobalno pravočasno. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 17163/1. 2114 - r/.emetmbe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Hočevar Tone, zdravnik-volonter, Da, ampak previdno!« — »Toda če boste leteli na severni tečaj, tudi nekoliko masaže ne bo škodovalo.« — »Prav, kar naredite!« Med tem pogovorom pri brivcu v Friedričhs-hafen-u (pristanišče za »Zeppeline«) je pa vladala na letališču silna vznemirjenost. »Zeppelin« bi moral odleteti že v par minutah, profesorja Samojloviča pa ni nikjer I »Sam Bog vedi, kje je!« — »Pa menda se ni dogodila kakšna nesreča?« — Take opazke gredo od ust do ust. Med tem pa brizga brivec kolinsko vodo na obraz gospoda profesorja. »Lepo vreme«, pripomni brivec, »ampak na severnem tečaju bo že drugače. Ali še nekoliko pudra?« — »Ne, zdaj se mi pa res mudi, Zeppelin mora odpluti v treh minutah.« — »Bo že še počakal, brez gospoda profesorja vendar ne bo šel!« — Na letališču vlada vedno večja zmešnjava: »Kje neki je, kje je? ...« »Koliko sem pa dolžan?« — vpraša profesor Samojlovič pri brivcu; nato plača in pobira svojih 38 zavojev, ki jih bo vzel s seboj na severni tečaj. In ko mu brivec še kliče: »Sre5-no pot!« — skoči Samojlovič v avlo, ki ga naglo potegne na letališče. »Tukaj je, je že tukaj!« — začno ljudje kričati. — »Za božjo voljo, kje ste pa bili? Ali se vam je kaj pripetilo?« — »E, kaj — pri brivcu sem bil«, odgovarja gospod profesor in gre t gondolo. V tem trenutku se že sliši povelje in »Zeppelin« se začne dvigati... Ali ni ta profesor, ki je eden najbolj drznih raziskovalcev in velik učenjak, imeniten mož? Par minut pred letom na severni tečaj se da še obriti in nabrizgati s kolinsko vodo! Po svojem mišljenju je pravoveren boljševik, v svojem življenju pa čisto priprost »purgar«. Nemški listi pravijo, da je bil ta prizor tako prisrčen, da ga v nobeni veseloigri ne more biti lepšega; dostavljajo pa skrbno vprašanje, če le ni morebiti doma pozabil svojega — dežnika ... Ministrstvo za kmetijstvo v Zedinjenih državah poroča, da se je posrečilo vzgojiti psa, ki se ga bolhe ne lotijo. Je to neka vrsta »buldogov«. Tako poroča neki amerikanski list; ne smemo pa pozabiti, da so imeli tudi v Ameriki zadnje tedne strahovito vročino... Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Koiman. — Val v Ljubljani P. Kipson: 24 Marsove skrivnosti (Roman.) Najprej ga niso hoteli pustiti do nje, češ da se ne počuti dobro, da je v globoki žalosti in da ga prosi , naj pride čez nekaj dni, ko ji bo bolje. Pint je bil pripravljen na takšen odgovor. Dejal je služabniku, naj se vrne k svoji gospodarici in naj ji pove, da ji ima javiti nekaj zelo važnega v zadevi inženjerja Roberta Garela. Te besede so imele naravnost čudežen uspeh: nekaj trenutkov pozneje je Pint stal v elegantnem zelenem salonu, ki je bil opremljen v stilu takozvane »nove umetnosti«. Pričakoval je bil, da bo stopila pred njega domišljava amerikanska modna lutka, ki se zanima samo za toalete, dragulje, sprejeme in šport, v njegovo največje začudenje ga je sprejela resna mlada dama z zamišljenimi modrimi očmi, visokim čelom in lahno zakrivljenim grškim nosom, bakreno rdečkastih las. Takoj je spoznal, da je to energično, pametno bitje, ki je podedovalo od svojega očeta vse najboljše lastnosti. Alberta je ponudila posetniku naslonjač, in potem ko je sedla, je začela z resnim glasom: — Gospod Pint, Vi, ste edina oseba, ki bi jo sprejela v tako tragičnih okolnostih, in to iz dveh vzrokov: Mr. Robert Garel mi je bil ponovno omenil Vaše ime, in razen tega sem tudi čitala Vaše naravoslovne knjige. Vem, da ste skromen kljub svojemu slavnemu imenu in prepričana sem, da niste prišli k meni radi kakšne malenkosti. Te jasne in odločne besede so napravile na Pinta najboljši vlis. — Ne, miss, niste se zmotili. Neobhodno potebno je bilo, da Vam razložim nekatere stvari. Morda se Vam bodo zdele neverjetne, toda prisegam Vam, da Vam bom povedal le golo resnico. In mladi mož je začel pripovedovali gospodični Alberti Jerkissovi o skrivnostnem odhodu Roberta Garela, o čudnem pismu, ki ga je bil pustil na nočni mizici in o svojih zadnjih korakih. Miss Alberta ga je poslušala, ne da bi ga prekinila. A čim dalje je Pint pripovedoval, tem bolj se je izpre-minjal njen obraz. Utrujenost in razočaranje so izginjale iz njenih potez in postajale so energičneje. Zravnala se je in dejala je: — Mr. Pint, niti najmanje ne dvomim o istini vsega, kar ste mi povedali. Visoko cenim Vašo zvestobo do izgubljenega prijatelja. Verujte mi, da Vam govorim resno. Zadnje mesece sem mnogo pretrpela, a se tudi marsičesa naučila. Videla sem, kako polom trka na naša vrata, kako se vsi prijatelji oddaljujejo od nas in nas nočejo več poznati, kako nas začenjajo celo lastni služabniki zaničevati. Spoznala sem, da človek le toliko velja, kar plača. Sedaj, ko sem postala kar čez noč spet bogata, a stokrat bolj kot poprej, se vsi vračajo in se mi hlinijo, toda mene ne bodo več ukanili. Moj oče mi ni zapustil milijonov, temveč tudi svojo mogočno delavnost, energijo in jasne misli. Ukrenila sem že vse potrebno, da ne bom trpela škode od nobene strani. Vsi oni, ki se plazijo okoli mene in mislijo, da jim bom prinesla zlate transvaalske rudnike za doto, se prokleto motijo. Miljardarka sem in s svojim zlatom bom storila, kar jaz hočem. Vem dobro, kaj hočem, in moj sklep je bil že slorjen, predno ste prišli Vi k meni, Mr. Pint. — Kaj mislite reči s tem? — Mr. Pint, samo Vam hočem povedati nekaj, o čemur še nikomur nisem govorila: še vedno ljubim Roberta Garela in storila bom vse, da ga spet najdem, kajti napravila sem sklep, da bom samo njega poročila in nikogar drugega. Pintu je zaigralo srce od veselja, ko je začul te besede. — Miss, je dejal navdušen, vidim, da se midva po-popolnoma razumeva. Toda vedite, da nisem prišel k Vam, da Vas prosim, da mi pri mojem iskanju Roberta denarno pomagate. Res je, da sem v primeri z Vami revež, toda imam pa le skoraj pol milijona dolarjev naloženih po bankah in ne rabim niti centa. — Kaj hočete od mene? Dam Vam na razpolago ček v poljubni višini. — O tem ne dvomim, draga miss, in če bi rabil za to večjo vsoto, ki presega moje premoženje, bi se gotovo obrnil na Vas, saj imava obadva le eno in isto željo, čimpreje najti Roberta. — Še nekaj. Prosim, javite v dnevnikih, da razpisujem nagrado entisoč dolarjev za onega, ki mi lahko prinese verodostojne podatke o inženjerju Robertu Ga-relu.