21. številka. V Trstu, v sredo 12. marca 1890. Tečaj XV> ,.E D I N O S T4' izhaja dvakrat na teden. v?nko srodo in toboto <~iti 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: ■•. za vso loto gl. fi. — ; izven A vat. 9.— gl. za. polu lota „ 3.—; „ , 4.50 „ za iotrt lota „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoHiimi^no številke se dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v Trst;; no f» nov,, v Gorici in v Ajdovščini i>r « tiov. Na naročbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila se rakune po s no* vrsitea v petitu ; za naslove r. dobolimi črkami no plačuje prostnr, kolikor bi i*a ohsejjln navadnih vratio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. m* rai'-une po pogodbi. V»i dupini ho pošiljajo uredništvu v u tint Ouriutia At. 2.5. Vsako ni <1110 mora biti fraiikovano, kor nefraukovana *o ne sprejemajo. Rokopisi so no vraeujo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upri7ništvo v uliei Carintia ;!H. Odprto reklamacije ho proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v aJmoit J« inoci. „L' Adria" in Slavjanskega zbor. Tudi mi smo biti vedno menenja, da umetnost ne poznaj narodnosti, torej da ne bodi nikjer in nikdar iz ki jučljiva. Kar je lepo, to je lepo, pridi od koder si bodi. Res je, da smo se posebno veselili vspe-hov Slavjanskega koncertov in da smo veselje ta prav očitno kazali; ni res pa, da bi bili hoteli prirejati demonstracije, kakoršne neso v soglusji z avstrijskim ro-doljubjem. ali da bi bili hoteli s temi pojavi koga žaliti. In uprav sorojaki naši italijanske narodnosti so nas v to prisilili, da smo veselje svoje glasneje kazali, nego bi je morda sicer bili. Postavivši se že a priori na Slavjanskemu sovražno stališče, pokazali so se nam namreč v najneprijaz-nejšej luči: netolerantne, nestrpne. Njim ni bilo do tega, da se je Slovjanskega slava razširila po vsej Evropi, da so bile kritike francozkih in nemških novin — torej dveh ekstremov — izredno laskave in da so se celo Madžari, ti najhujši nasprotniki slovanstva, klanjali umetnosti glasovite rufke družbe : Italijani naši nočejo priznati, da vso resnico na kratko povemo, da je v Slovenstvu prostora — talentu. Rabili smo ta občeumevni izraz, ker nam je biti, kakor nas skušnja uči, jako previdnimi v porabi besedi. Take nestrpnosti in zagrizenosti menda nikjer drugod ne fioznajo. In kako smešno so se vedli ti naši protivniki: ni jim bilo moči skrivati silne zadrege, v katerej so se nahajali. Zato so si pa bile sodbe posamičnih njih liatov v prveui trenutku dijamentralno nasprotne in so se združili še le pozneje v skupen, skrajno uetoleranco kazoč akord. Da pa je stališče naše ob tem vprašanju povsem korektno, priča nam sobotni čla nek vladnega glasila tržaškega. Veseli nas prav posebno, daje „L' Adria" gospodom PODLISTEK. R e v i c a. Sliku iz našo vasi, spisal —c—. Es ist eino altu Goschichte, Doch hleibt sio ewig neu, Und wem sio j ust puasieret, Dom bricht das llerz entzwei. Heine. I. Iz male vasice prišla je tu sem. Tedaj bilo jo še mlado, neskušeno dekletce in sreča jej je sevala na začrnelem, lepem obrazu. Iz celega lica odsevala jej je otročja zaupnost in skromnost. Kako je strmelo dekle nad mestom ! Ogledovalo si je luko in hodilo ob morji. Bore malo štela je penezov v žepu. Iskala je službo in dobila jo je kmalu. Grda ni bila. čez dva meBeca prišla je prvič domov. Predrzno se je kretala iri življenja hitrega sledovi brali so se na še vedno lepem obrazi. Oko zrlo je koketno-naivno v svet in koketno namigavala je z obrvmi. Gre-dočej iz cerkve pridružil se jej je stari njen znanec, Korenov Jožek. Lep, zdrav fant je bil. Krepka, uprav korenjaška postava zibala se je hitro poleg Vrtačnikove Anico. (Tako se jo zvalo dekle). Sladko, medeno mu jo govorila in ustnice smijale so se poredno. Ljubezen mu jo usajala v aree z njenim govorjenjem, katere pa ona nasprotnikom van resnico v obraz pc ve-dala. Članek „Adiie" slove: Nekateri listi so hoteli pripisati pojavom simpatij do Slavjanskega politiško demonstracijo. V istini pa je bilo postopanje nekega lista, koji je hotel ignorirati navzočnost Slavjanskega v Trstu, demonstracija — sicer ne vemo, ako poliliška, gotovo pa necivilizovana. Rečeni list je s tem pokazal narodno izključljivost. katera je uprav smešna. Pomisliti je, da je tu govor o kapeli, katera je zaslovela po vsej Evropi in vsej Ameriki. Gotovo hočejo v svojej izključljivosti isto tako ignorirati dunajsko družbo iz gledališča „An der "\Vien". Ali tudi te družbo predstave bode občinstvo — ako so res tako dobre, kahor se čuje — po-bojevalo istotako mnogoštevilno, kakor je Ipohojevalo izvrstno petje kapele, katero | je dirigiral gospod Agrenjef. ' Denimo, da je smatrati izjave simpatij : do ruskih pevcev od strani Slovencev, llr-j vatov in Srbov res kot demonstracije; go-i tovo pa je, da to demonstracije neso imelo politiškega značaja, kateri bi mogel biti pogibeljn javnemu redu; ali da govorimo jasneje: da bi bilo imele te demostracijo tendenco kakove ruske irre-dente. Simpatije pa, katere so kazali, so naravne po sorodstvu krvi in materinega jezika in morda, — glede nekaterih — tudi z o žirom na jednakost običajev. In morda jo uprav po tem listu pokazana ignoranca proti povsodi slavljenoj, umet-niškej ruskej družbi mnoge pripomogla, da po bili miši someščani slovanske narodnosti glasnejši v svojem priznavanju, nego bi sicer bili. V tem slučaju bila bi g >spa Slavjanskega „lndipendenteju" dolž-nica za lepo vrsto kamelij iz velikanskega bouqueta, katerega se jej podarili. Ta ruski zbor je bil pač na Fran- ni čutila. Jože zapazil ni ničesar, ni vsphi-polclo ljubav, ni njene šale. Njemu zdelo se je to lepo, nebeško lepo. Deklo ni Blabo računilo. Jože bil jejedinecin bogat iu enkrat tudi „kmečki štor" prav pride. Vaške ženice regljale so, da so solze silile Jožetu v oko, ko je odhajala. Gorel mu je na ustnih i vroči poljub, a tega niso zapazile vaške klepetulje. Skušoni ljudje po vasi, katerim prišteval se je po vsej pravici i stari Koren, prorokovali so, da iz te moke ne bo kruha in iz te dvojice ne zakona. II. Fante zbirus, si prevzetim, So šopiriš, ker si zala; Varuj, vAruj, da priletna Sainka se ne boš jokala. Proširon. Neko nedeljo jo bilo. Vreme je bilo lepo in cesta prašna. Za vsakim vozom vzdigovali so se veliki prašni kolobari in zakrivali vozove in mimohiteče ljudi. Tedaj pripeljala se jo po prašnej cesti poštna kočija, stara, škripajoča kolesa, da ni bilo prijetno v njenoj bližini, še manj sedeti na njej. No, popoten človek privadi se vsemu i slabej vožnji. Polna je bila tisti dan kočija odskakajočih muoenikov, ki so nehote prekladali trudne kosti po oguljenih tapetah. Prav trde so bile uže pernice takrat v poštnej kočiji in sedaj so seveda cozkem povod politiškim demonstracijam, imelo takov značaj, kakoršnega so imele katerim vzroke vsakdo Ifahko ve. Po ne- one, prirejene ruskim pevcem P Ali nesmo naty,rih mestih te republike morali so po videli in še dandanes lahko vidimo v gle-desefckrat ponavljati rusko himno mej bur- dališčih, jako sijajno razsvivljetiih, obilo nim vzkliei: živila Rusija! Pri nas se ni vencev, šopkov, poezij, katere poklanjajo pevala ruska himna in tudi se ni pevnla najizbornejšim pevkinjam, pevcem, skla-kaka di uga pesem, katera 1 * i le z daleka' datel jem in pesnikom, kakor tudi drugim imela znak politiške izkljucljivosti. Na sodelujočim? Vidili smo celo serenade z programu ho bile legende, cerkvene, pa- lampijoni, dokler so bilo take št« v naši irske in narodne pesmi. Pri zadnjem vadi. Ako so dobili ruski dečki nekoliko koncertu pa so pridodali z ozirom na ita- bombonov, Gcmma Cuniberti jih jo pa lijanski del občinstva tudi jedno italijan- toliko dobila, da gorje njej, ako bi jih sko pesem, kar je dokaz, da občinstvo ni bila le desetino použila! In je-li hotel kdo bilo sestavljeno samo iz onih krofov, k a- to počastenje zabraniti?! !ere „Tndipendente" včasih nazivlje : „co- Mi razumemo prav dobro, kaj da hoče lonia slava", (Mi smo vidili jako pičlo šte- najivni Don Basilio! vilo italijanskega občinstva. Op. ured.) i Ako bi pa hotel kdo, bodi-si pisatelj Nil Nemškem, in posebno na Mad- ali predstavljatelj. pozabivši svoje najpri-žurskem, ta zbor gotovo ni našel politi- tnitivnejše dolžnosti, tirati prekucijsko poškili simpatij, kakor v Franciji; in vender liti ko, mesto služiti umetnosti, — naj že to je Slavjanskij uprav v teh deželah do- stori iz lastnega nagiba, ali po prigovar-segel velikanske vspehe in so se vsi listi janju njega prijateljev, katerim prijateljem bavili z njega petjem, pišoči jako laskave so rad v službo daje — takrat pa se do-; ocene. Samo v Trstu moral se je najti tična oblast, tako v Trstu, kakor v Rimu nekdo, ki hoče ignorirati ta glasoviti zW>r ali Parizu, gotovo malo za stvar pobriga Takemu postopanju so mi nesmo mogli to je ona oblast, katerej jo naloga čuvati, pridružiti, ker se spomnimo, da je uprav da se javni red ne ruši. —t—. ta list o priliki proizvajanja neke jako, poznate operete sam pisal, da se je taj opereta ljudstvu dopadala, ker mu jo nova; j nova mu je bila — rekel je ta li-t — j zuto, ker Be je do tedaj popeva'a le v nemškem in francozkein jeziku, kar je bilo ! umljivo samo kolonijam p t u j cev!!: Za velikim listom ali pa: ex-velikim, Podreka pri družtvu „Dante Alighieri", pridi na vrsto listič. katero se je nedavno porodilo in še precej Ta listič vpraSa prav najivno zakaj razširilo po Italiji. Namen temu družtvu je redarstvo dovolilo, da se v gledišči pri- je skoraj enak smotru „Pro patrio*. Ko rejajo demonstracije ruskim pevcem, dočitu se je ustanovilo, so Lahi, osobito pa naši fo zabrnrjuje tnko italijanskim pevcem. neodrešenci, močno ropotali in bobnali ter To je laž, najnesramnejša laž! si obečali najboljših uspehov. Menili so Kedaj so vender bile zabranjene de- menda, da bode družtvo s tako imenitnim inonstracijo italijanskim pevoem, ako so imenom našlo zanimanje v vsakej italijan- Avstrijski Lahi iu Slovenci. (Konec.) V daljnem govoru išče pomoči dr. še trše, še tršo . . . kaj čemo — beda — .... dolgovi. Državni voz je uže silno stara telega, da, dn, telega. Po utrudljivi vožnji pripeljejo se v gostilno „pri pošti", kjer ho je zbirala vaška „huute volee", župan, poštar, učitelj, ekspeditor. Uprav sreča bila je za našo vasico, da je imela pošto, železnico blizu in malo hribov, liadovedno, boječe zrli smo vaški otročaji tiste trenotke na zagorele tolste obraze in imenitni so so nam zdeli, najmenj iz Ljubljane, ali pa Še celo iz Dunaja. Ljubljana pa Dunaj, ti dve mesti smo Bi risali v mladostnej domišljiji v groznem veličanstvu, no veliko večje ' kakor naša vas, hiša pri hiši, visoko kakor naš cerkveni zvonik in samo bogastvo, kupe zlata in mleka, belega kruha polno povsod. Taki smo bili. Tedaj smo pa zrli se svetim h t ruho m plaho na velikansko prtljago, katero so izvlekli znad kočijo in naložili na dve ženski, stari, debeli in na možka, mladega in starega. Prav nič niso prijali našim nepokvarjenim očem in glasovi njihovi, kakor se spominjam, še manj ušesom našim. Povem Vam, čitatelji, da sem uže tedaj trdno sklenil, nikdar učiti se talijanščine. Tako grozno barbarsko bilo je moje uho za blaženo italijanščino. Samo ena osebiea me je zanimala: mlada, vitka služkin ja. In kdo bi si mislil: bila je Vrtučnikova Anica. Ljudje so rekli, da je silno lepa, a meni se je videla grda in še sedaj mi ne ugaja njena podoba, ako ae mi usili v spomin. Prejo še priprosta deklina z mehkimi, skoro otročjimi potezami, očesom živim, vedrim in smehom glasnim, bila je rožica cvetoča, sodaj bila jo raz-CTola in posamezni listi osuli so so uže v življenji burnem. Radi sukali so se kmečki fantje okoli nje in vsakega jo pridobila se sladkim govorjenjem. Jožetu zažarela jo zopet stara ljubezen in vedno jo lazil po noči okrog gostilne. Po dnevi srečal jo je, kadar jo je mogel in govorila mu je prisrčno, kakor drugim. Dekle, dekle, fante zbiraš .... III. Prej bogstvo ti, zdaj lepa stvar. Proširon. Kakor lastavice zde se mi Italijani. Z njimi pridejo k nam na pomlad, ž njimi odidejo na jesen. Tudi Lahi so odšli . . . in Anica .... Jože jo je prosil, naj ostane pri njem (oče mu je umrl) in obljubil jej vzeti jo na predpust .... a ona je odšla. Srce se mu je krčilo, ko jo jo videl stopajoČo z mladim Italijanom k kočiji in podajočo mu belo roko in gorek poljub. Za grmom je čepel in dvigoval jezno pesti, še enkrat hotel jo je videti, samo enkrat še. Oči zrle so mu divje na tekmeca in se silo dušno trgal si je iz čutečih prs vročo lju* skej koči, ter izdatno širilo omiko mej italijanskim in nevednost in odpadništvo mej slovanskim narodom — beneških Slovencih. Sedaj še-le spoznavajo, da so so varali. Italijanski narod po lačnem poluotoku ima premnogo druzih skrbi, ne pa se bri-j gati in trositi za ničevne namene. Revščina kaže uprav na Laškem gola svoja rebra, ter sili ubogo ljudstvo, da se trumoma iz-j seluje iz „divne dežele*. Ni čuda, da mej enačim ljudstvom bombastične in smešne ideje tega družtva nemajo tal. Vrh tega je pa družtvo krenilo uprav na napačno, krivo pot. Italijanski prostejši in zajedno neuki narod — analfabetov po Italiji kar mrgoli! — oni narod, mej katerim bi to družtvo imelo širiti omiko in moralo, ta narod je katolišk napram brez-verskemu srednjemu stanu. Izvolivši si pa družtvo predsednikom neobrezanega Zida, [ pokazalo je jasno, kakšno moralnost bode širilo in zastopalo. In to družtvo — rekli bi židovsko — naj bi, po mislih rodoljuba dr. Podreka, za- j vzemalo v Italiji namen in nalogo naše priljubljene družbe sv. Mohora! Po njegovem nasvetu naj bi družtvo „Dante Ali- j ghieri" izdavalo italijanske knjigo s slo- ; venskimi prevodi. V jednakih knjigah naj j bi bil n. pr. na enej strani tiskan spev iz' „Nebeške komedije'4, na drugej strani pa kak slovanski prevod. Dalje nasvetuje pisatelj, naj bi avstrijski Italijani ustanovili literarno družtvo, podobno „Hrvatskej Matici" v Zagrebu, katera daje svojim udom za letni donesek 3 gld. do 10 raznih knjig obravnajočih zgodovino,' moralo, leposlovje, vedo, deloma izvirnih, deloma prevedenih — celo z laščine (Cantu, De Amicis) — naravno s posebnim ozirom na narodni čut. Ali pa naj bi se osnovala ■ družba, podobna družbi sv. Mohora, ki izdaja in mej ljudstvom širi poludnejše spise. „Ako bodemo nadaljevali boj s Slo-j vani — sklepa Cittadinov člankar — kakor dosodaj s pasivnimi sredstvi, žalibog bo-i demo perijodicno dočakali razna neugodna iznenađenja od strani Slovanov in prišla bode doba, ko bodemo morda obžalovali nevredno izgubljeni čas". Rekli smo začetkom članka, da ga radi donašamo, kajti osvetljuje tudi senčno stran avstrijskih Italijanov. In res, iz vsega spisa veje neka bojazen pred Slovani, mej katerimi se je narodna zavest zadnji čas krepko jela vzbujati. Radi česar izmišljajo si vsakovrstnih sredstev, da bi napredek slovanskega čuvstva že v kalu zamorili,; ter nadaljevali svoje prejšnje delo — po-tujčevanje. Zadnje je osobito v Trstu doživelo različnih faz. 40.000 tržaških Slovanov „grdi* aureolo italijanstva na meslu Trstu. Začetkoma so na9 tukajšnji Lahi popolnoma ignorirali, ne boječ se niti našega števila, niti moči. Slovenski okoličan in sploh tržaški Slovan je mestnim Lahom veljal za sužnja — „ščava". Razni dogodki bežen. Lice, jeze rudeče, trepetalo je,' ustni tresle so se mu nervozno. Rečem Vam, da se mi jo zdel tiste ure Jože Korenov grozno nesrečen. Potolažil se je,, po zimi se je uhladil in vsak se uhladi po zimi, gotovo vsak. Na spomlad pa je zopet prišlo tisto dekletce. Z onimi je došla. Tisti mladec, ravno tisti, smejal se jo ž njo in trgala sta cvetke ob produ in metala drug v druzega. Jezno obračale so stare vaške ženice oči od lepe dvojice in strahom šepetale: „Tako pohujšanje, oh tako pohujšanje !" Jožeta pa je nemirno šegetalo po roki. Dognale so slednjič vaške ženice, da Anica ni več to, kar je bila. Tako je bilo. Dalje sklepale so, da nikdo drug kriv ni, ko mladi Italijan. Čul je to od njih i Jože na svoja, ne baš mala ušesa in vzdignil svoje debele roke in mahal ž njimi po zraku. Jezen jo bil zaradi samoljubja in Banjati se mu je jelo, da je vzeti ne more več in da je tudi ne bi hotel več. Ugajala mu je še, samo žal tuu je bilo malo in osveta, uprav kmečka oBveta mu je rojila po glavi. IV. Še meni jo žal Po njem, o dekle ! Gregorčič, Solnoe seje poslavljalo od vaških planin in pašnikov. Dvojica mladih ljudij stopala je drug za drugim. Prvi črn, zagorel in vitek gospod hodil je hitro; drugi, dolga, široko- Delo. v. Delo je dajalec vseh človeških dobrot. Bogataš, ki ne po/naš lakot in revščine, pojdi v delalčevo hišo ter poglej ženo de-lalčevo, ponižno, udano mej uboštvom in množino otročičev in plačaj jej nauk, ki ga dobiš od nje. Že paganski filozof in cesar M. Avrelij je rekel: „ljubi rokodelstvo, kojemu si se naučit ter v njemu . J , ™ i j »• "o"-"*; Vfltrajaj. ostalo tvoje živenje podvrži bož- in sp osen po ozai lih le drugaci poučil — . . J /•« t-.ii i- u •• • * f r j j j b f ijej volji". Delalec, z ljubeznijo in srcno- Slovan se je gibal. Oni pa kar s teroris-; fltj0 |)(;d9j fle na de]o ter ne mi8ij na j mom nanj. In res so s tem divjaškim na-1 prihodnost, kajti zavest, da si učinil svojo j činom marsikogar odtrgali od lastnega rodu. dolžnost, in gmotni in duševni uspeh iz-Najpodlejša sredstva, podkupovanje, stra- polnjene dolžnosti, ne da bi se ti sam i . , , i • l »i zavedel, odpre ti ugodno in mirno živenje. ! seme, pretenie, odrekanje sluzeb, ščuva- ir i ji -i ^ J r J J ' j V vsakem delu prva je krepost, nje itd. bila so jim sredstva, da dosežejo ijubezen in nagnjenje, nato navada in svoj namen: — umoriti polagoma vzbu- slednjič potreba. „Lenega čaka strgani jajočo se narodno zavest. Namen jim je rokav" — poje naš Vodnik. In res, sr-, posvečeval hudobna sredstva. ć,,OHt' krepost in ljubezen naj bi vsakogar j ... ... . .. a i •— vodila na vstrajno delo, kajti isto preganja Ali niti s tem načinom neso Slovana , > . . .J , . ' v , \ & J. hudomusnost in ubostvo ; delo postane naj ! mogli ustrašiti. Isti dan na dan postaja V8aCemu človeku navada, brez koje ne ponosnejši na svoj rod: mnogoštevilna more živeti; potrebnost naj bode slednja družtva in razne sijajne prilike so vsa- na vrsti, kajti človek, ki so oprime dela čemu dokaz, da v Trstu biva krepek slo- \z g°,e Potreb? ,do vsakdanjega kruha, ne ........ , j , ... bode pravi dclalec. vansk zivelj, koji ne bode se zadušil.. Uprav zato, ker se imenovani moralni Sami so to dobro spoznali in zdaj name- re(j ne jzvršuje, nahajamo v človeškej rujejo drugači. Oblače se zopet v ovčjo družbi toliko posebnih genijev, ki so k kožo; rečeni literat beneških Slovencev delu nekako prisiljeni, ki do dela nemajo nasvetoval jim je novo sredstvo - raz- ni ve9ejifl- "agnenja; isti so svojim dru-. . , ,. ... • . žinam čestokrat v veliko sitnost. i širjevanje laškega jezika in mišljenja s Nad yjje g|edad mom de,aIeo nft ,ft., pomočjo poljudnih knjig, spisov in pre- Btno poštenost, kajti ni denarja, ki bi vodov. imel boljše veljave, od poštenega delalca. i Kaj si imamo mi Slovenci pričako- Deiaj vstrajno vsaki dan: zgodnje ure vati, ako bi se ta ideja res obistinila? »o.ijo zlato v ustih. Pri tem pa izdaj ~ . . , .. tj- .. i •• i i- u zmiraj kra car manj, nego zasluzis, in lačen Poskusi glasovitega „Kmetskega prijatelja ne bodeš nikdar. Delalec in soprog, ki v Celju — širiti odpadnistvo in brezna- vjdiš, da tvoja lastna žena po nemarnem i čajnoBt s pomočjo narodnega jezika — so trosi denar, ki ga ti tako težko služiš,, ostali jalovi. Upamo, da bodo ostali enako osrči se in reci jej: Neumnica, kadar gube ničevni tudi poskusi Lahov, ako bi se kaj ti popile obraz ter te izključile iz . .... veselih druzeb, kamor seda zahajaš : iti enacega umislili. bodemo morali v bolnico, ubožni in bolni; Vsakakor bi pa enako nasprotno de- otroci, ki jih sedaj zapuščaš, trgali bodo j lovnnje begalo naše ljudstvo ter ga majalo naše srce. Za veseljem in zapravljanjem v njega prepričanju, mešajoč mu pravi pridejo bridki časi - kesanja in revščine., , , . . ' Cemu nabirati in se mučiti za denar, pojem o narodnem čutu in dolžnost.h. Ako ftko gft nameravaS zapraviti v bahatosti in bi hudobni nasprotnik istinito se odločil brezpotrebnih pojedinah? I do enacih sredstev ter jel trositi nevarno Čemu kupovati zanj gotovo kesanje ? ljuliko med slovensko zdravo seme, prvi Tajnost, doseči blagostanje, obstoji v tem, i bodemo na straži. Sicer pa ne moremo 80 izlof,od nepotrebne potratnosti v j , . ... . čemur imaš že gotov dobiček. Mej tem ko za sedaj zadostno priporočati našemu ob- ge 08ta,. |judje mil(5jj0 ter natezaj0 svoje činstvu, da se tesno oklene „Družbe moči, da bi več pridobili ter veo zaprav-i sv. Mohora" ter njene velekoristne Ijali in tratili ter se boje, da bi je v poi knjige pridno čita. Naj bi ne bilo sloven- tratnosti drugi prekosili, živi priden dela- skega krova, kjer bi ne imela uhoda knjiga ,ec T. bI"^ .niiru fer "flha|? 8V°j° 8rečo i , , .... j v zadostnosti in zadovol nosti. družbe sv. Mohora — omikanci naj pod- XT . , . , . , ' . . . I . , . , i ! Nekdo je rekel, da jo polenta prav pirajo tudi „Matico*4 — ter narod mikala, dobra jed< ako in|ft ć,ovek) ki j0 použiva( učila in vzbujevala. Na tak način se bo- dobro vest; tudi lehko prenaša trud pri i demo najvspešnejše branili sovražnikovih delu, kdor misli na Boga ter se ve z njim ; napadov! L—n. pogovarjati. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Gibanje jo pogoj in izražanje živenja;: brezdelalnost je tedaj smrt. V naravi ni pleča koščena postava, stopal je hitro za lenobe ; ta je iznajdba norih ljudi, zani- njim. Smeh igral je zadnjemu krog debelih kanje človeštva. Lenuh je mrtev za člo- usten, malo piker smeh na okrogloličnem, veštvo top in neumen. Sv. pismo trdi, da j. .j i . xt i , , . mora Človek služiti svoj kruh v potu svo-; dobrocudnem obrazi. \ kup sta sedaj. : ^ obraza A,. fo j(j Jbi)() )fl ^ prvotJ Jože, zadnji izmej dvojice, zamrraljal nemu 9ur0yemu človeku; čembolj so je ta je nekaj mej zobmi, prijel tujca, vzdignil omikal in napredoval duševno in telesno, ga kvišku, da je pokazal pete, nove brez delo mu jo postalo moralna dolžnost. podkev, položil ga na tla in nekaj časa Nedelalnost dovaja človeka v črno- neusmiljeno udrihal po gosposkih kosteh, gledje, miiantropljo in apatijo, koje po-,f ., j . . , . ... . , ... iiubne lastnosti so kaj krepko razširjene Marsikedaj je tujec zajecal pri udarcih in fn vkoreiljene O8obito v bogataših, kateri sklonil se kvišku, a žilava roka Ježetova 8e kmalu naveličajo tudi lenariti ter si v prislonila ga je k tlom. Jože je nehal, tein domišljujejo vsakovrstnih zlosti. Pa Zadovoljen cinizem bral si na tem krneč- »»j j« lenoba navadno izvor neštevilnim kem obrazi, ko je tepenemu rekel: „Veš, p»gre*knm |; v želji po lehkoživnosti brez ' .dela in truda imamo iskati tudi izvora in za nasa dekleta i uzro|ia VS(Mn denašnjim socijalnim marnjam. Nista bila še daleč, ko vzame Italijan Qdkod pa6 8e'izcimuje socijalizem in iz žepa samokres in ustreli na Jožeta. V komunizem, ako ne od tod, da delalska dolino čul si strel in za njim glasen Jo- druhal, razposajena in divja, brez omike žetov smeh. Tuje« tresla se je močno roka. >» »ravne postave, domišljajoča si mnogo Drugi dan odšli so Italijani in pustili j več..T last,iei oaftbi in hoteč poskušati moč r 1 svojih pesti — razsaja ti in preti celo prestolom. Kako divji in nevarni postanejo Anico v vasi. Privlekla se je trudno do Brtučevega kozolca in taino legla z vročo glavo na tisto malo bilk, katere so ostale | še starej kravi Brtuševej od vlani. Tedaj jo je že prodal vedno pijani Brtuč. Mrzla jesenska noč tresla je revici ude in mraza in bolečin je umrla prod jutrom. Pri mrtvici pa so našli vaščani vse trdo dekletce, ki je kričalo na vse grlo. Jože vzel je napol mrtvega otroka k sebi in mater pokopal. (Jo kedaj v vaškej kroniki nemirni delalci, pokazala so nam že mnoge prilike. — Uprav sedaj vrši se v Rimu sodna obravnava proti onim nemirnim delalskim elementom, ki so minolo pomlad nenadoma se zbrali v Rimu ter divjali po inestu, ropajoč in pobijajoč okna in duri. Strahu in trepetanja je bilo mnogo in nemiri so se lo z veliko težkočo in naporom polegli. — Nevarne socijalistiške sekte jele so se širiti ne le po Italiji, kjer jih je družtvo osobito gojilo in negovalo, temveč zvanim „kartelom" tako dolgo vodil no-tranjo politiko ter sfe železnimi zakoni zaduševal že v kalu porajajoče se upore in nakane delalcev — ponosna Nemčija sedaj najbolj čuti posledice svoje dosedanje politike: v njej so namreč socijalisti ošabna prišli na površje ter dosledno in vstrajno tirjajo, česar jim Bizmark dosedaj ni hotel dovoliti. Sam nemški cesar se je zbal zd ruženih moči socijalistov ter izgovoril nedavno dva pomenljiva govora, ki sta v popolnem nasprotju z dosedanjo notranjo politiko nemške države. Pri vsem tein pa ni upati, da bi se socijalistički tok ustavil ter bi delalski stan v svojih tirjatvah postni zmirnejše. Dk, mi mislimo, da sta omenjena govora le olje na tleči ogenj, koji se brez dvojbe vname v nedavnej bodočnosti. — Zadnje državnozborske volitve na Nemškem so tudi pokazale, da socija-listiške idejo zmirom bolj napredujejo in si pridobivajo tal ; konservativcev število v državnem zboru se zmirom bol j manjša. Začeli so misliti na mejnarodno konferenco, katera se bode vršila 6. t. m. v Berolinu in na k njej so bodo obravnavalo glavne zadeve tikajoče se delalcev. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Ze v zadnjoj številki smo povedali, da se je pričelo mej nemško-kon-servativnimi poslanci živahno gibanje. Vse kaže, da hočejo ukljub novej, po češko-nemškej spravi nastalej konstelaciji, energično delovati za glavni njih smoter : versko šolo. Jako simptoma-tično je bilo, da so se nedavno konservativni člani budgetnega odseka Ebenhochr Kalienegger in Pscheiden iz seje oddaljilir ko je prišla v razgovor točka „centrale". Istotako simptomatična je v tem pogledu pisava prvega konservativnega organa, dunajskega ,Va t o r 1 an d a." Ta list označuje položaj in razmere v državnozborskej večini kot zmedene. Naravno je, da je pražka „Politik" jako nevoljna na rečeni konservativni list, kakor tudi na imenovane tri nemško-konservativne poslance, češ, da so le ti-le krivi, ako se niti državnozborske desnice mešajo. „Politik* meni, da je treba vsem frakcijam na desni biti zmernimi in da je absolutno potrebno^ da so te frakcije druga proti drugej popustljive, posebno radi tega, ker imajo proti sebi brezpogojno združeno in glede „na nekatere smotre1" brezobzirno opozicijo. A uprav nasprotno pa delajo nemški konservativci, kajti ne žugajo samo z opozicijo proti vladi, ampak postavljajo se v principijelno nasprotstvo proti svojim dosedanjim zaveznikom, o Čemer priča okolnost, da so se izjavili proti predlogi o gališkej zemjiškej odvezi. Vsled taccga postopanja bati so je, da razpade državnozborska večina. „Politiki* se vidi osobito ta moment jako vznemirjajoč, da so se temu gibanju pridružili tudi tirolski konservativci, kateri so doBlej dosledno odklanjali vsa vabila konservativnih radikalcev. „Politik" tarna, a solze njene nas ne ganejo; kar je sejala, to žanje. Staročehi so svoje zveste zavezniki na cedilu pustili, sedaj pa bodo nemški konservativci njih na cedilu pustili. Da da, das ist der Fluch der bosen That, Posledice tej akciji konservativnih radikalcev nam že stopajo prav živo pred očij: Poljaki se bodo začeli — vsaj jih poznamo! — pogajati z Nemci, da rešijo svojo zem-ljišno-odvezno predlogo, in potem pa: Z Bogom dosedanja večina. In res se bavijo že sedaj nemški listi z vprašanjem, ali bi ne bilo bolje, da nemško-liberalna stranka glasuje za postavo o gališkej zemljiške) odvezi. Odbito meni „Wiener Allg. Ztg.tt, da bi nemci s takim glasovanjem pot gladili skorejšnjej nemško- poljske j zvezi. Državni zbor je v svojej seji, dne 4. marca vzprejel vladno predlogo glede piše kedo o tem v županovih zapiskih, še ! velicimi koraki poplavile so vso Evropo, pisec pristavi suhoparno : „Revica". Posebno Nemčija, kjer jo Bismark s tako- Dalje v prilogi. Priloga KdinoHti k št. 21. k o n g r u e s a m o s t o j n i h k u r a t o v. Načrt zakona o odškodnini nedolžno obsojenim vzprejeli so kot podlogo specijalnej debati in odklonili predlog, da se vrne odseku. V seji 6. marca odgovoril jo minister-predsednik na interpelacijo poslanca Stein-vvenderja ob vesti, da misli neka angležka družba v Avstriji vstanoviti tovarno zapapir in družbo nadelnice za tiskovne in založne poslove. Minister je rekel, da vladi mora biti le ljubo, ako se pri nas steka ptuji kapital, a dosedaj ni vlada dala rečenoj družbi nikacih obveznih obljub. Vlada bode verno čuvala, da se ne oškodujejo koristi države. Trgovinski minister je v istej soji odgovoril na interpelacijo poslanca Krausa, da so bode vlada rada vdeležila b e r o I i n-ske konferencije v zavarovanja delalcev. Oficijelno povabilo dobili so dne 15. marca. Trgovinski minister je nadalje odgovoril na interpelacijo poslanca Grossa glede vpliva hripne epidemije na stanje bolniških blagajn; rekel je, da ni nastala potreba, da bi morala vlada vmes poseči. Katolisko-politično in gospodarsko družtvo za koroške Slovence je ustanovljeno. Udeležba pri osnovalnem shodu bila je mnogobrojna. Prišlo je blizo 100 zastopnikov iz vseh dolin slovenske Koroške. Udeleženci bili so jako navdušeni. Slava zavednim Korošcem ! Okrožno sodišče rovinjsko premestili bodo v Pulj, ukljub temu, da se italjanski kolovodje, z deželnim odborem istrskim na čelu, jako protivijo tej vladnej nameri. Seveda se ne protivijo toliko iz stvarnih razlogov, ampak ker jim so interesi lahonskega gnezda rovinj-skega na srcu. Mi pa odobrujemo namero vladino. Torej so ga strmoglavili. Iz Budimpešte nam javljaj > namreč senzacijonelno vest, da je ministerski predsednik Tis z a dal svoj o ostavko, katera je bila vzprejetn. Bodoči ministerski predsednik je g r o f S z a p a r y. Vsi drugi dosedanji ministri ostanejo in so med seboj popolnem jedini. Tisza je postal dne 3. marca 1875. leta minister notranjih zadev, dne 17. oktobra istega leta pa predsednik mi-nisterstva; bil jo torej celih 15 let ministerski predsednik. Ta dolga doba Tiszo-vega ministrovanja nema primere v parlamentarnem življenju. Mož je predolgo živel v tej lastnosti in zato se jo tudi preživel. Vsak Človek, tembolj pa tako nadarjen mož, kakor je brezdvojbeno Tisza, ima svoja načela in svoje nazore, od katerih se mu ni lahko ločiti. Pridejo pa časi, katerim ta načela več ne odgovarjajo; nov duh prešine javno življenje, potrebe nastanejo drugače. Nove sile, hoteče služiti tem novim potrebam, silijo na dan in izpodrinejo stare sile. Stari se morajo umakniti mladim, to jo naravni zakon; temu zakonu se mora pokoriti tudi Tisza. Tako se je godilo drugim, izvostno ženi-jalnejšim možem, nego je on. In vendar ne stopi rad raz stol, na katerem jo tako dolgo kraljeval! Ravnokar v Budimpešti vršeči dogodki pričajo nam dovelj glasno o tem. Nagon, kateri je lasten vsakemu bitju, prevlada tudi Tiszo: želja po samo-ohrani. Toda nič mu ne bode pomagalo, opozicija — energična, kakoršnih je malo — izpodltopala mu je tla na dolgo in široko tako radikalno, da ni niti misliti, du bi se vzdržal. Rekli smo, da je vest ta sen-zacijonelna, a za nas nema ta prememba nikake važnosti, kajti zistem ostane isti. Ali Szapary. ali Tisza, nam je jedno in isto: sovražijo nas vsi. Klub hrvatsko .narodne" stranke vzprejel je postavni načrt o disciplinarnem postopanju proti pravosodnim uradnikom v onej obliki, kakor jo predlaga justični odsek. Ban je povdarjal da nova postava ne krati neodvisnosti sodnikov. Vnanje države Časnikarja Spoljariča iztirali so iz Srbije, ker je svojih dni napadal avstro-ogrsko poslaništvo in ker je nadaljeval agitacije navzlic vladnim svarilom. Srbski finančni minister predložil je skupštini vladno predlogo, vsled katere bodo skovali za 6 milijonov srebrnih frankov in zajedno baker umaknili iz prometa. Vsi srbski listi slave obletnico, ko je bila Srbija za kraljevino proglašena. Vladni „Odjek" pravi, da ta obletnica znači moment, ko se je Srbija vrnila na pot tradicijonelne narodne politike. Iz Belegagrada brzojavljajo, da je bilo ob obletnici razglašenja Srbije kot kraljestvo mesto sijajno odičeno. Po ulicah, koder se je premikal kraljevi sprevod k slovesnej službi božjej, skupila se je velika množica ljudij. Ob 11, uri odpeljal se je kralj v dvornej kočiji iz palače, za njim so ao peljali regenti, ministri, generali. Ko se je približal sprevod, za-svirala je vojaška godba narodno himno. Množica je pozdravila kralja navdušenimi živijo-klici. Po službi božjej so vojaki de-filovali pred kraljem. V palači vzprejel je kralj čestitajočo dostojanstvenike in diplo-matiško osobje. Na večer je bila sijajna razsvitljava mesta. Bolgarska „Svoboda" izraža željo, da vlada na to dela, da Turčija pripozna sedanje stanje. List ta žuga: Ako bode Turčija tudi v bodoče ostala nema, ne bi hoteli odgovarjati za posledice. Napori bolgarskega agenta V u I k o v i č a , da Turčija prizna bolgarskega princa, menda pa ne bodo imeli posebnega vspeha. Visoka porta bodo odgovorila takim načinom, da ne bode rekla ni črno, ni belo. Nikakor pa ni pričakovati, da bi storila kako korake do velevlasti v orospeh princa Ferdinanda. Mnogo oficirjev so prestavili v reservo radi ne* zanesljivosti. Potem soditi, ni bila zadnja zarota proti bolgarskemu knezu le delo nekaterih osamljenih mož — kakor so vladni organi na vso silo zatrjevali — ampak vidi se, da se jo nezadovoljstvo razširilo tudi med vojaštvom, katera okolnost bode izveBtno pospešila konečno in defenitivno rešenje bolgarskega vprašanja. Vposlanskej zbornici Italija n s k e j obravnavali so ob ufričanskej politiki vlade. Crispi je rekel, da jo vladina politika za deželo častna in je uverjen, da se bode to vsestranski pripoznalo, ko se bode polegle strasti. Glavni smoter vlade je bil, da tamkaj vstanovi kolonijo in tim potem opomore trgovini. Okupacija pokrajine od Mareba do Kerena gotovo ne bode vzbudila zavisti Angležke, Crispi se čudi, da so uprav sedaj slišajo tožbe, ko so Italijani blizu, da vživajo sadove srečno politike. Zbornica je z veliko večino izrekla vladi zaupanje. Vladni listi se seveda ra-dujejo na tem glasovanju. Druga pa je, kako misli o tem narod italijanski. Ljudstvo se bode naveličalo nositi tolika bremena za afričansko politiko vlade. In tudi poslanci sami neso posebno zadovoljni s to politiko — kar v privatnih pogovorih odkrito priznavajo — dasi v parlamentu zanjo glasujejo. Ali to tudi ni odločilno, kako mislijo poslanci, kajti v Italiji je — kakor smo že nedavno rekli — javno menenje merodajno. In zato smo uverjeni, da bo afričanska politika italijanske vlade strmoglavila gosp. Crispija. V parižkej komori interpelr.val je poslanec Laur glede berolinske konferencije ter menil, da jo ta konferencija le nastavljena past. Ministor vnanjih zadev ju odgovoril, da bode Francija, ki je po-stula zopet ponosna in močna, na konferenciji vzdignila glas pameti, človočnosti. civilizacije in napredka. Minister jo odposlal francoskemu poslaniku v Berlinu noto glede rečeno konferencije, v katerej pravi, da o ,splošnej omejitvi vsakdanje delalne dobe za odrašene ne more biti govora, ker je to smatrati notranjim vprašanjem vsake posamične države. Zato pa Francija za sedaj samo principijelno pripoznava bero-linsko konferencijo in bode dala nje zastopnikom posebna navodila. DOPISI. Iz okolice dekanske, 4. marca. Potovaje po dekanskej županiji sem včeraj to-le slišal, kar se mi zdi potrebno javno objaviti. S plačilnim nalogom 4. junija 1889. št. 80 je naložilo c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru gospodu Jožefu Malinič-u, aedaj-nemu dekanskomu nadžupatiu, kot mlinarju in torklarju dohodninski davek v znesku 20 for. 26 kr. Proti tej odmeri je Mahnič zdatno motivirano pritožbo na ces. kr. finančno direkcijo v Trst vložil (to pritožbo jo napravil dekanski tajnik g. Ivan Monfreda) ali vse zastonj. Ista oblast je z razsodbo z dne 15. oktobra 1880. št. 18502 omenjeno pritožbo ovrgla in v dekretu c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru z dno 23. oktobra 1880. št. 10414 je bilo še posebno rečeno, da na podlagi §. 28. dohodninsko postave ni daljni rekurz dopuščen. Občinski tajnik Ivan Monfreda, videč, da so jo s tem postopanjem Mahnič-u velika krivica zgodila, je istega poučeval, da more vložiti proti razsodbi finančnega vodstva v Trstu, drugo pritožbo (Beschvverde) na c. kr. upravno sodišče (Venvaltungs-gerichtshof) na Dunaju. Monfreda jo pritožbo sestavil, izdatno in postavno motiviral in potem, ko jo je — kakor postava zahteva — odvetnik podpisal, v pravem času tudi odposlal na svoje mesto. Upravno sodišče na Dunaji poslalo je njegovo pritožbo z odlokom 13. | januvarja 1890. št. 30, c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu, da so izjavi. Finančno vodstvo v Trstu je pa, mesto zadostiti omenjenemu dekretu, — pravi čudež — zdaj vidilo, da njena razsodba z dno 15. oktobra 1880. štev. 18562 ni opravičena in je z odlokom z dne 25. fe-bruvarja t. I., doposlanem gospodu Miihniču z dekretom c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru, svojo lastno razsodbo • preklicalo in okrajnemu glavarstvu v Kopru ukazalo, dohodninski davek Josipa Mahniča vnovič odmeriti. Zdaj pa vprašam: Kaj bi se bilo zgodilo, ako ne bi bil g. Monfreda gospodu Mahniču nasvetoval, pritožbo na višjo sodišče na Dunaji uložiti P Mahnič bi bil moral, hoti ali ne lioti, plačati vse to, kar so je od njega zahtevalo. Zakaj se pa stranke proti naredbi I. instance pritožujejo na II. instanco, če imajo biti one pritožbo — skoraj bi rekel — ne da bi bile pročitane — ovržene Y Zakaj siliti Človeka, iščočega svoje pravice, da pri advokatih denar troši, ako je mogoče, in bi so moglo, ravno isto pravico tudi pri c. kr. oblastniji II. instance dobiti P Nečeuio o tem dalje govoriti, čitatelj naj sam prevdari, kar je prav ; rečemo pa samo to, da po takem ravnanju naših oblastni) kmet mora propasti, kajti le malokdo ima denarja za takove pritožbe. Takove pritožbe so prav drage. Nekateri posestniki dekanske županije, hoteli so napraviti enako pritožbo na Dunaj o volilnih zadevah in gredo za to k |advokatu. Znate koliko je advokat zahteval? 300 f.!! Pohvaliti moramo g. Monfredo, da se svojimi dobrimi sveti pomaga ljudstvu. Strankam pa svetujemo, da so nikdar ne dado vstrašiti, ako dobivajo neugodne rešitve na njihove opravičene uloge, ampak obrnejo naj se do višje stopinje, kjer bodo gotovo tudi pravico dobili. P o t o v a 1 e c. Domače vesti. Zadnjo številko „Edinosti' zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo radi članka „Slavjanskij v Trstu4. Ta konfiskacija zadela nas je zares nenadno; prej bi bili pričakovali smrti, nego da se bode dotična oblast spodtikala ob vsebini rečenega članka. I)a častite nase naročnike nekoliko odško-dujemo, pridodali smo današnjemu listu dve strani priloge. Politiško družtvo „Edinost". Pred- sedništvo pol. družtva „Edinost" pozivlje gg. odbornike in namestnike k odborovej seji, katera bode v nedeljo dne 16. t. m. u 10,uri predpoludnem v prostorih „Delalskega podpornega družtva" (Via Molin piocolo št. 1). Na dnevnem redu so razni predlogi in sestava programa za prihodnji občni zbor. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu zbrala jo v Matavunu vesela družba gld. 2.50 Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral je v nedeljo gospod Vincenc Lavrenčič v veselej družbi 1 gld. 20 kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Itojanu, je daroval dne 2. t. m. pri občnem zboru na Greti g. N. N. 1 gld. — V pušici krčme „Pri družtvu" so je nabralo 3. t. m. 1 gld. 03 kr. — G. Fran Dollenz, odbornik-iiamestnik podružnice, je daroval 3. t. m. 2 gld. — G. J. Negode daroval je v isti namen l.t. m. 40 kr. Srčna hvala! Odbor za Dolenčev spomenik je imel v soboto, dne 8. t. m. sejo. Predsednik. Gosp. V. M. Zivic poroča, da se je poslalo dne 8. junija 1880. proti odloki magistrata rekurs na mestno delegacijo, katera ga je vrnila dne 0. oktobra 1880. z laško opombo, da ona no razume jezika, v katerem je pisan. Proti temu izgovoru se je zopet napravil rekurz (že peti v tej zadevi) na mestni svet. Da si smo uložili ta rekurz že 20. oktobra 1880. še do danes nemamo rešitve. Sklene se sedaj urgirati ! Blagajnik gosp. A Truden predlaga konečni račun, katerega se je pregledalo. Našlo se je vse v popolnem redu. Kakor ob s' ojem času v „Edinosti" objavljeni račun kaže, nabralo se je za Dolenčev spomenik in za podporo vdovici in otroči-čem gld. 113049; potrošilo se je pa: za rakov, grob, spomenik, podporo udovi in drugo male stroške 087*40 gld., ostalo je tedaj : 152 gld. Od tega ostanka nakupilo so je po sklepu odbora srečko Boden-Credit 3% soria 3130 št. 33 za 109.80 gld., katero so bode dala v varstvo sod-niji na korist otročičev, dokler ne izpolnijo leta. — Ostanejo še tedaj 42 gld. 20 kr., kateri znesek hrani še blagajnik za evon-tualne popravo spomenika in za napis na grobu, —......katerega se bode napravilo, kakor hitro so nam posreči dobiti dovoljenje za napis v slovenskem jeziku. Vabilo na koncert, katerega priredi „Tržaški Sokol" sodelovanjem tambura-škega zbora, dramatičnega odseka in pevskega zbora v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani „Hotela Europa". Uspored : 1. I. K. Jahoda : Tamburaška koračnica, udara tamburaški zbor. 2. dr. Benj. Ipavic : Mi vstajamo, poje pevski zbor. 3. Dekleva-Abram : Potpouri slovenskih narodnih pesmi, udara tamburaški zbor. 4. Doktor in njegov sluga burka, izvršuje dramatični odsek. 5. *** OJmevi iz Slavonije, udara tamburaški zbor. (i. M. pl. Farkaš: Sretan imendan, Mazurka, udara tamburaški zbor. 7. Vilhar: Na Velebitu, poje pevski zbor. 8. SI. Katkić: Oj banovci, udara tamburaški zbor. — Začetek ob 8. zvečer. — Ustopnina za 61. Sokola 20 kr., za nečlane 40 kr., za družino 1 gld. Odbor. Slavjanskij v Trstu. Isti sijajni vspeh, katerega je dosegel Slavjanskega zbor pri treh prvih koncertih, dosegel ga je tudi pri zadnjem koncertu. Frenetiško odobravanje sledilo je vsakej točki, katero pa jo vsakokrat naraščalo, kakor nizdolu valeči se plaz. Slavjanskemu, odnosno njegovim damam, podarili so lovorove vonee s primernimi napisi, šopke, boutjuetc in krasen košek iz cvetlic, otročičem pa najfinejše bombone v elegantnih zavitkih. Bili so to darovi, dostojni imovite naše inteligencijo. Uredništvo lista „II diritto croato" je pa posebnim potem Slavjanskemu podarilo fino vezano zbirko Kuhačevih pesmi (1600 vglasbenih pesmi) in jako umetno izdelano čutaro, na ka-terej je izrezljala različna ornamentika in katera nosi na jednej strani napis: „Živila Hrvatska i njezina prava", a na drugej strani „Veseli se dokle ima u čuturi rujna vina". Na jednoj strani je tudi grb trojedne kraljevine. Po vsakem koncertu razvilo se je po vseli onih lokalih, kamor zahajajo Slovenci, veselo, pravo narodno življenje. Povsodi si videl gospode in gospe s potnimi torbicami ob rami, kar nam je pričalo, da so ljudje došli od vseh stranij, poslušat divno glasbo Slavjanskega. Videli smo goste iz Pulja in Kopra, iz Gorice in Kanala, iz Postoji ne in Podgrada — na čelu vsim so pa bili vrli Sežanci, ki so došli k vsakemu koncertu v obilem številu. Posebno pohvalo zasluži tudi naša okolica, ki je bila vseh večerov tako častno zastopana, da smo bili kar iznenadjeni. Slavjanskega koncerti v Trstu zvršili so se povsem dostojno in brez narmanjše disonance. „Adrie" članek o pevskemu zboru Slavjanskega priobčimo na prvem mestu. Članek nam se vidi pisan v istem in celo v radikalnejšem duhu, nego je bil naš članek, katerega je državno pravdništvo zaplenilo. Mi se uradnemu glasilu zahvaljujemo na pokazanem resnicoljubju in na obrambi lojalnega slovenskega občinstva tržaškega proti lahonskim kavkam. „Indipendente" odgovoril je „A d rij i" s svojimi navadnimi frazami ter jo nekako obdolžil panrusizma. Pri tej priliki podtika jej pod nos kot dokaz p o-litiške demonstracije Slovanov — bele, modre in rudeče trakove na vencih podarjenih Agrenjevu Slavjanskemu! Ako bi se Italijani drznili olepšati njih vence — modruje lahonaka čenča — z belimi, rudečimi in zelenimi trakovi, tedaj ogenj v strehi: Adria bi je dolžila veleizdaje! Pri tem pa zastopnik skrajnega italijan-stva ne pomisli, da je slovenska, hrvatska, srbska in dr. trobojnica v Avstriji pripo-znana ter se očitno sme razobešati. Italijanska „tricolora" pa je nam Avstrijcem bodeč trn in, ako se na očitnih mestih razobeša, godi se z g o 1 j iz protiavstrij-skili, narodo-šČuvalnih namenov. Zlobnost in nesramnost tržaških in sploh primorskih Lahov istinito preseza vse meje. Njim neso več sveta liberalna načela, ne poznavajo ti več zaslug, prave vede in umetnost; sploh jim sta okus in srce spridena, kajti ne poznavajo več ni umetniške lepote, ampak vse presojajo iz svojega ozko-srčnega stališča ter cepajo in mahajo po vsem, kar ne diši po irredenti. Mi smo okusili vzvišenost in čeznatorno lepoto ruskega pevskega zbora; kako pa sode italijanski strastni slepci o slovanskih bat1-j. vah, to nas pa ubogo malo vznemirja. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Imenovana podružnica je imela svoj II. redni občni zbor v nedeljo 2. t. m. v krčmi „Pri Ferlugi" na Greti. Vsled izredno mrzlega vremena in brijoče burje se ni vdeležilo tega zborovanja toliko število udov, kakor bi bilo želeti. Vredno je tudi omenjati, da se je izmed v mesto stanujočih udov tega zbora udeležil le jeden, katerega sploh nikjer ne primanjkuje, ko gre za narodno stvar. — Predsednik, g. Drag. Martelanc, odpre zborovanje pozdravljajoč navzoče ude. Nekaj čez leto dnij je ininolo, ko smo se zbrali ravno v tej dvorani z namenom, ustanoviti „Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti". Vspeh imenovanega shoda je bil nepričakovan, pristopilo je koj okoli 85 udov. — Ze pri tem prvem shodu se je izražalo željo, da bi se napravilo v kratkem „otročji vrt" na Greti. Odbor, kateri je bil v prvej vrati tegu menenja, si ni sam mislil, da bode mogoče napraviti v tako kratkem času „otročji vrt" v Ilo-janu, kateri se je slovesno odprl, kakor je znano, dne 19. novembra !. 1889. na imendan presvitle cesarice. Sprva se je mislilo napraviti otroški vrt na Greti, a ker ni bilo tam primernih prostorov, odločilo se je za Rojan, kjer je nevarnost se veča in kjer največ preti poguba slo- venskim otročičem. — Dosedanji odbor j odstopa, v svesti si, da je spolni! svojo i nalogo, v vsakem obziru. Po tem pozdravu predsednika prečita tajnik, g. A. Škabar,! svoje primerno dolgo in lepo poročilo. Iz' tega poročila nam je razvidno, da je pristopilo po l. občnem zboru še mnogo udov k podružnici, mej temi 3 ustanovniki; podružnica stojo sedaj 6 ustanovnikov in • 122 letnikov in podpornikov. — Pri glav-1 nej skupščini „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Bledu jo zastopal našo podruž-j nico nje predsednik g. Drag. Martelanc, kateri se je dogovoril z vodstvom glavne! družbe o ustanovitvi otročjega vrta v Ro-' janu. Na god prsv. cesarice dne 19. no-1 vembra m. 1. se je odprl slovesno otročji vrt; zastopana sta bila pri tej slovesnosti j si. odbora ženske in možke tržaške pod-j ružnice ter mnogo domačih rodoljubov.' Sv. mašo je daroval kapelan, č. g. Vatro-' alav Počivalnik, pel je pa pevski zbor' družtva „Zarja". — Minolega leta so je' napravilo otročičem krasno „božićnico" ter! je bilo prilično o'odarovanih 52 otročičev. Na dan božicnice so rodoljubi z veseljem opaževali vspeh, katerega so dosegli otro- j čiči v tako kratkem času, za kar gre vsa' čast in zahvala našej vrtnarici, g.čni Irmi' Fabijani. V minolem letu je posebnoj pohvalno omenjati barkovljanskih in tudi tojanskih rodoljubov, kateri so vedno nabirali radodarne doneske v korist te podružnice. Prvi dobrotnik naše podružnice pa je vrli g. Fran D o 11 e n z, sodar v Trstu, kateri se spominja ob vsakej priliki te podružnice, oziroma otroškega vrta. G. tajnik se spominja nato umrlega podružničnega blagajnika Jak. Ferluge, in povabi navzoče, da mu zakličejo v spomin trikratni „slava", kar se zgodi. Poročilo blagajnika, Predaednik omenja da je on prevzel z dnem 16. avgusta 1889. podružničino blagajno, ker ni mogel pokojni blagajnik tega posla radi primanjkujočega časa opravljati. Od 16. avgusta do 31. decembra m. 1. je bilo dohodkov 517 gld. 68 kr; stroškov pa 497 gld. 82 kr. Pred imenovanem časom pa se je poslalo 102 gld. glavnej blagajni v Ljubljano. —G. Fr. Godnig poročal je v imenu pregledovalcev računov, da se jo našlo vse v redu. — Poročilo blagajnika odobril je zbor jednoglasno. Zatem se je vpisalo nekoliko novih letnikov. Pri točki „posamični predlogi in želje" vpraša ud, g. I. Znidarčič predsednika, če bi ne bilo mogoče napraviti tudi v Barkovljah „otročji vrt". Predsednik omenja, da tega si ni moč za sedaj misliti, ker so stroški za uzdrževanje otroškega vrta veliki. Morda bi se poskušalo to napraviti, če bi n. pr. kak veljak-ro-doljub brezplačno prepustil za to primerne prostore. On sam bi Be potem za stvar prvi potrudil in prizadeval, da se obistini želja rodoljubnih Barkovljanov. Zadnja točka je bila volitev novega odbora. G. I. S. predlaga, da se voli UBtmeno. G. predsednik stavi ta predlog na glasovanje, kateri se vsprejme jednoglasno. Zatem predlaga imenovani g. (I. S.) sledeče gospode : Predsednikom: Drag. Martelanca; blagajnikom : Ant, Skabarja; tajnikom: Va-troslav Počivalnika (kapelana); za namestnike : Just Piščanca, Andrej Martelanca in Fran Dollenza ; za pregledovalce računov : J. Heboka, Fr. Godniga in I. Ples-nika. Stavljen ta predlog na glasovanje, vsprejme se jednoglasno. — Predsednik g. Drag. Martelanc se zahvaljuje i v imenu celega odbora, ter sklene nato zborovanje a trikratnim „živio," na presv. cesarja. — Mej tem so prišli v dvorano pevci ,, Adrije" ter potem zapeli nekaj zborov, katere je navzoče občinstvo burno odobravalo. G. pevovodja „Adrije" omenja zatem, da so je tudi mej udi „Adrije" vedno nabiralo za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. — Navzoče občinstvo so je razšlo zatem na razne strani, četa „Adrijcev" pa jo je udarila v inesto — urejeno in vojaško korakajoč — poslušati krasno zbore slavnoznanega Slavjanski-ja. »X." Za podobi presv. cesarja in cesarice za v pevsko šolo „Adrije" nabralo se je 5 gld. 50 kr. Pevci „Adrije" prirede v nedeljo, dno ! 16. t. m. izlet v Bazovico. Pevsko družtvo „Adrija" ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo 23. t. m. v krčmi „pri lepih Barkovljah". Začetek ob uri popoldne. Redni občni zbor gospodarskega družtva V Skednji se bode obdrževal v nedeljo dne 23. marca t. 1. ob 11 uri predpoludnem s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Sporočilo tajnikovo o delovanju družtva v letu 1889. 3. Sporočilo denarničarja o računih za leto 1889. 4. Svobodni predlogi. Mestni svet. V tajnej seji mestnega sveta je bilo glede učiteljatva v okolici določena: Nekdanji ravnatelj šole v Ro-janu, Jurij B o n i n ostane kot učitelj na istej šoli, na njegovo mesto je imenovan učitelj Štefan Klemenčič. Anton Požar je imenovan ravnateljem ljudske šole v Trebčeh, Josip Mozetič v Barkovljah, Josip Jančer na Ketnari, Matej Masten na Vrdeli, Anton V al en ti č na Opčinah, Josip Koren na Prošeku, Josip Pertot v Bazovici, Anton Čar g o v sv. Križu in Ivan Sovič v Skednju. — Prošnjo nekaterih prebivalcev v Trebčeh za povišanje plače tamošnjemu kaplanu, č. g. Pahorju, je svctovalstvo odbilo ter mu dovolilo le majhno podporo ad personam za enkrat. Pri tej priliki moramo omoniti, da je v zadnjej seji mestnega zbora imenovani gospod predlagal naj bi se dovolila nagrada od 25 do 30 gld. onim okoličanom, kateri na lastne stroške zgrade vodnjake — koji predlog se je, podpiran po banskem lordu, tudi vzprejel. Bog ve, ali ni bila rečena prošnja za povišanje plače podloga temu predlogu gospoda Pahorja ? ! — Torej mu je trud in napor za njega volilce primerno poplačan. Priziv tržaške občine na državno višjo sodišče proti ministerskemu odloku gledč na povrnitev užitninskega davka na pivo in špirit bodo se obravnaval dne 18. t. m. — Uredništvo „Obzora" nam javlja tužno vest, da je umrl bivši urednik tega lista, gospod Gjuro Galac. Priprost okoličan, kateri je bil nedavno v Ljubljani, tožil nam je danes prav britko, da je romal celega poldneva po ljubljanskih kavarnah, da bi našel „Edinost" a železno vztrajnostjo zapričeta in završena ekspedicija na njegovo veliko žalost ni imela toli zaželjenega vspeha. Iz Prage dobili smo sledeči dopis: Češko-slovansko dijaško družtvo „Slavija" je središče vsega česko-slovanskega dija-štva v Pragi, odbira najboljše slovanske časopise, kateri so nam po naklonjenosti g. urednikov pošiljajo večinoma brezplačno, in njegov prvi smoter je, med svojimi členi širiti znanje o razmerah vseh narodov slovanskih in tako pripomoči k občnemu spoznavanju Slovanov in k uresničenju vzajemnosti slovanske. — Edino od sinjega morja Jadranskega nemamo nobenih listov od tamošnjih bratov Slovanov. Ker pa nam je slovenski akademik, člen našega družtva, pred vsem priporočal Vaš cenjeni list, zaradi njegove neustrašne boritve za pravice Slovencev v Trstu in okolici, obračamo se do Vas z uljudno prošnjo, blagovolite nam pošiljati svoj cenjeni list, ako mogoče brezplačno. — V nadi, da nam našo prošnjo blagovolite izpolniti, podpi sujem se z odličnimi spoštovanjem. Za odbor „Slavij e". Jos. Svoboda, tč. starostu. Iz Ajdovščine se nam poroča: Tako suho in prijetne zimo nesmo že dolgo imeli, nego je letos, dasi je precej hud mraz. — Nedavno vršil so je pri nas nabor novincev. Po dovršenemu naboru vračali so se fantje na svoje dome. Nek na „Angeljsko goro" vračajoč se mladenič sel jo mej-potoma na tla, — in — ker je bil tam gori občuten mraz — zadremal za večno. Ta žalostni dogodek objavimo v svarilo vsem, ob hudem mrazu potujočim. Iz Sežane se nam piše : Nedavno so hoteli pri Gorenjah, okraja sežanskega, oropati železniški vlak ; toda odpodili so jih železniški služniki, jednega celo na tla vrgli in ga potolkli. Druge so pa nekoliko podili. Jednega teh tičkov imajo sedaj v kletki; prignali so ga dne 8. morca v zapor v Sežano. Sploh so v Gorenjah jako slabi ljudje. Nedavno so veliko trt posekali in tim potem napravili veliko škodo. Pretepačev je tam obilo, da se po noči človek sam ne upa po vasi. C. k. žandarji imajo žnjimi obilo posla — gotovo več, nego z vsemi drugimi ljudmi. Darila. G.čna Antonija Lavrenčič je darovala knjižnici pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah 9 knjig družbe sv. Mohora in 3 zvezke narodne biblioteke. Gosp. A. Zavrtanik je daroval 5 vezanih in jako primernih knjig ter 5 odtisov veseloigre „Loterist". Slavno „Arimatejsko družtvo" v Barkovljah je darovalo podobi presv. cesarja in cesarice. Gosp. Fr, Ščuka, blagajnikov namestnik, je naredil in družtvu daroval 2 obešali. Odbor „Adrije" se vsej tej gospodi toplo zahvaljuje. Avstro-ogrski Lloyd v budgetncm odseku državnega zbora. Posl. Russ je opomnil, da je uprava Lloydova že pred meseci vladi naslikala situvacijo tega podvzetja. Govornik je menil, da je ugodna rešitev nujna. Trgovinski minister marquis pl. Bacquehein, je odgovoril, da so neugodni odnošaji pri Lloydu obče znani. Temu je kriva rastoča konkurencija — osobito po parobrodnej družbi : Navigazione generale italiana. — Kriva sti tudi ti okolnosti, da so prenehali popred obstoječi odnošaji do turške vlade in da so cene kurivu zelo poskočile. Minister je proučil vse nasvete, katere mu je predložil Lloyd in se bavi z vprašanjem, v koliko da se bo moglo nanje ozir jemati. Vlada ni principijelno protivna reviziji pogodbe in dosledno tudi na povišanju subvencije. Vlada se je obrnila do ogrske vlade, da ta-le poslednja izreče svojo priznanje glede obravnav, ki se imajo pričeti z Lloydom. Mraz je v Trstu zadnje dni nenadoma ponehal. Minoli teden imeli smo do 3° R a danes se toplomer vzdiga do 13° toplote. Bliža Be blagodejna pomlad. — Na Dunaju so imeli minole dni 14—15 pod ničlo. Zaprli 80 na tukajšnem južnem kolodvoru vsled rekvizicije okrožnega sodišča v Korneuburgu, tajnika občine douau-eldske, ker je izneveril svoto 940 gld. in potem ubežal. Grozna nesreča. Nek 651etni Jernej Pavlin iz Grgarja pri Gorici, stanujoč v Solkanu, šel je ininolo Bredo nabirati drv in suhljadi v nek kraj Sv. Gore. Ko je hotel vlomiti večjo vejo na nekem drevesu ali zmajati isto drevo izpod velike skale, se je ta zganila in navalila na ubozega starčka ter ga grozovito razmesarila. — Ubozega Pavlina našli so v četrtek opo-ludne strašno raztelešenega — osobito na nogah in srednjem životu — ter ga prenesli v mrtvašnico v Solkan. — Stena, ki ga je potrla, valila so je naprej do solkanske ceste, na katerej je obstala ter so jo morali raztreščniti s smodnikom, kajti tehtala je preko 100 centov. Amerikanska mornarica, obstoječa od knjižarjev „Atalanta" in „Boston", obišče kmalu avstrijske luke, mej temi tudi Trst. — Razpisana je dota iz ustanove cesarice Elizabete gld. 480 za novoporočence katoliške vere, stanujoče v Trstu ali okolici. Prošnje do 20. t. m. na c. kr, na-mestništvo. Razpisano je mesto zdravnika-ki-rurga v mestnej norišnici z letno plačo 550 gld. in stanovanjem v zavodu. Natečaj. Početkom prihodnjega šolskega leta (16. septembra 1890) bodo se izpraznilo na c. kr. mornarskej akademiji na Reki 36 brezplačnih mest. Prošnje do konca julija t. 1. na c. kr, vojno miniater-stvo (mornariški oddelek). Poskus samomora. Neka v via della Casorma h. št. 12. bivajoča žena, imenom Belič, skočila je raz okno njenega v III. nadstropju nahajajočega se stanovanja. Odnosli so jo — jako težko poškodovano — v njeno bivališče. Uzrok nesrečnemu činu ni znan. Izpred sodišča. Dne 3. t. m. je stala pred sodnim stolom 221etna kmetica Frančiška Ferfolja is Sela v komenskej občini. Zatožena je bila, da je sama umorila svoje dete, porojeno dne 5. februvarja 1889. Porota jo je spoznala krivo prestopka §. 139. kaz. zak., namreč detomora, ter jo obsodila na p e t let težke ječe. Obsojenka je slednjič rekla: Jaz bi ne bila storila, kar sem storila, ako bi me „o n* ne bil zapustil. — Dne 5. t. m. bil je obsojen 381etni Ivan Pregarc, mehanik iz Trsta, radi težkega telesnega poškodovanja, izvršenega na V. Tosoliniju. Dne 1. m. decembra je namreč zatoženec z bodalom napadel Tosolinija v nekej kavarni ter mu zadal hudo rano v očesu. Ranjenec je moral v bolnico, kjer se mu je oko izrezalo. Pregarc je bil radi tega zločina obsojen na 3 leta ječe. — Dne 6. t. m. je bila pred sodiščem 21 letna dekla Ana Ivančič iz Gobrovice, ker je svojim goapodarjom v Skednju ukradla knjižico hranilnice, v kojej jo bilo naloženih 700 gld. in 150 gld. v denarju. Po tatvini je izginila rekoč, da jo k sebi vzame nek gospod, ali kmalu je prišla policiji v pest. Obsodili so jo na 0 mesecev težke ječe. Opozarjamo slavno občinstvo na današnji inseiat lekarne Franzoni. stoji sedaj v rimskem mestu 4000 hiš praznih, v katerih bi lahko stanovalo 20.000 strank. Tudi število prebivalstva se manjša, kajti v teku 3 let zidalo se je samo 20 hiš. V prošlih letih došlo je ob Času karnevala v Rim do 100.000 ljudij, letos pa samo kaci h 5000—6000. T,Nonatt imenuje se neka nova bolezen, ki se pokazuje sem ter tja po Italiji in drugod. Bolnik namreč mirno spava do osem dni in čestokrat zaspi za večno. RAZNE VESTI. Avstrijska vseučilišča. Avstrija ima 8 vseučiliških zavodov mej katerimi 2 v Pragi, nemškega in češkega. V sedanjem semestru 1889/90 brojć: Dunajsko vseučilišče 4096 slušateljev, Graško 1327, v Inomostu 869, v Lvovu 1039, Krakovsko 1225, v Cernovicah 271, češko vseučilišče v Pragi 2110, in nemško vseučilišče 1441 slušateljev. Na beškem vseučilišču 1556 jih obiskuje pravno fakultete, 2598 medicino, 615 filozofsko in 236 bogoslovsko fakulteto. Irredentarskemu časniku „Trieste", kojega je ustanovil v Neapolji zloglasni protiavstrijski krt Imbriani, je dotična oblast prepovedala uhod v avstrijske dežele. Tržaški „Indipendonte" nekako pomenljivo in pikro naznanja to novico rekoč, „da jo to bilo previdetitt. Olja so minolo leto pridelali na Laškem »,350.000 hkt. namreč 40% manj, nego druga navadna leta. Trgovina v Benetkah. Meseca janu-varja t. I. ves promet blaga v Benetkah je znašal 270.000 tonelat, namreč 20.000 tonelat več, nego isti mesec prejšnjega leta. Tudi obrtnija se v Benetkah lepo razvija. V vseh tvornicah nastavljenih je do 30.000 dclalcev. Trgovina v Trstu pa vidno peša, obrtnosti pa ni nikake. Rusko Čudo. Kader bodo dogotovljena siberiška transazijatiška železnica, lehko se bodo obkrožil ves svet v štiridesetih dneh. Ta železnica bo merila 6500 kilom., v tem ko meri železnica od atlantiškega do mirnega oceana 6300 kilm. in železnica v Kanada 5000 kilm. Pismo iz Petrograda v Vladivostok, koje rabi sedaj dva meseca in pol, bodo potem prišlo od enega do druzega mesta v 12 dneh. Siberska železnica bode tedaj največja na svetu. Kedaj bode konec sveta? Nek zdravnik v Lili je napravil nek izkaz človeških stasov od 1. 1600 naprej. Po tem izkazu znašala je srednja visokost Človekova 1. 1610 en meter 75 ctm; 1, 1790 — 1.68 m. 1. 1820 — 1.66 m. in sedaj znaša 1.62 tu. Na teh podatkih jo preračunil, da so prvotni ljudje bili 5.10 m. visoki, ob času Krista 2.74 m. Slednjič dostavlja: 1. 4000 po Kristu bodo ljudje Barno 38 ctm. visoki. Konec sveta bodo tedaj, kader ljudje postanejo nevidni. Propadanje Rima. Rimsko mesto grozno propada. Kakor pričajo uradni podatki KospoMe m trpmsKB stvari. Borza. (Dalje.) Uprav iz te doklade ali ažije priprost človek lehko razume, kako pravo veljavo ima srebrn goldinar. N. pr. v carinsej kta-rifi je določena carina za 1 kg. kave iz Trsta 37 kr., zaisto treba pa plačati 45—50 kr. Tudi s tem veletržci barantajo, ter podvržejo svoje blago carini, kadar je „agiou nizka. Agio ali ' doklada določuje se po Brednjih borznih kurzih. Na Ruskem je uvedena od 1. 1885 zopet srebrna valuta; kuje se pa tudi zlat denar. Srebrn ruski rubelj ima 100 kopejk — 3 24 nemških mark. Komad 10 rubljev v zlatu = 3 markam 40 pfenigov. Sicer je pa tudi na Ruskem večinoma papirnati denar v veljavi. Angležka, Nemčija, Holandija in Skandinavija nernajo zlate valuto. Tudi Turška ima zlato vrednost; kot temeljna denarna jedinica služi v Turškej piaster = 40 par = okolu 19 nemških pfeuigov ali 13 krajcarjev. Toliko gledć raznih vrednost ali valut. Prašanje o valutnem uravnanju je v Avstriji uprav sedaj na dnevnem redu. Časniki vedo povedati, da so se dotični krogi na Ogrskem že sporazumeli, kako bi na mesto srebrne valute pri nas vpeljali zlato vrednoto, kar jim pa bode težko obveljalo ter delalo še mnogo preglavice, kajti razlika mej srebrnim, pHpirnatim in zlatim denarjem je velika, ter bi morala država iz svojega zaklada dolagati, da se prašanje reši. Z uvedenjem zlate valute bi se pa odpravila marsikaka nedostatnost in sitnost, kojo imajo s sedanjim denarjem ohobito nevešči krogi in tudi trgovci. Na Nemškem je bila uvedena državnim zakonom I. 1871. in 1873. zlata valuta. Kot razmerje mud zlatom in srebrom je bilo določeno 1:15 Va. Ker je pa cena srbru poskočila, morala je vlada v prometu pustiti tudi srebrn denar, tolar, ki je še ; dandanes v veljavi. Tudi marke kujejo se od zlata. Toliko se nam jc zdelo potrebno omeniti o denarju in valuti, da se tem bolj razumejo borzne spekulacije in večkrat nenadno višanje in padanje raznega denarja. Povrnimo se zopet k borzi in poglejmo nekoliko njene poslove in nalogo. V borznem prometu se razlikuje več sort poslovanj, namreč: a) dnevni, kadar se isti dan, ali dan potem, ko se je sklenila borzna pogodba, preda roba in plača pogođena cena; b) poslovi na predajo, namreč oni, ako se pogodba ta sklene, da se izpolni stoprav kasneje n. pr. za en mesec, dva, tri ali več mesecev. To godi se tako-le: trgovec A se obveže, da bode dal dne 25. junija 1000 hektolitrov pšenice; da A zadovolji tej obvezi, mora se za časa pobriniti; v pravem času so tedaj pogovori s trgovcem ali kmetom B, da mu ta za določeno dobo preda 1000 hektolitrov pšenice za pogođeno ceno. Z enačim delovanjem borze zabranjujejo, da se cena raznemu blagu in živežu prehitro in previč znatno na viša ali niža. Od tega poslovanja so se izcimili; c) diferencijalni poslovi borze. Ti poslovi se razlikujejo od prejšnjih v tem, ker so onega dne, ko bi trebalo pogodbo izvršiti, roba v resnici predaje, ne pa plača za njo pogođena cena, ampak prodajalec in kupec se zadovoljita s tem, da si mejusobno izplačata razliko, mej ceno pogođeno in ono, kojo roba določenega dne v istini ima. Prvi posel je tedaj realen, kajti stranki se obvežeti izpolniti sklenjeno pogodbo t. j. oddati robo oziroma denar : zadni pa ni realen, kajti niti prodajalec niti kupec se ne zavežeta izpolniti pogodbe, temveč, samo izplačati si razliko mej cenami ali v kurzu. N. pr. X, kupi od Y. dne 1. marca za 10.000 kreditnih lozov po dnevnem kurzu 98 gld. ter zajeuno sklene z njim pogodbo, da mu jih nazaj da dne 1. junija. Cena lozom je oni lit" j sama na sebi ni zlo. Ako kdo česa kupuje v obilnej meri. kadar je cena nizka, potem pa isto blago svojevoljno po visocih cenah prodaja, — enaka spekulacija je škodljiva. In uprav to spekulacijo borze skušajo preprečiti, ter kolikor možno raznej robi obdržati stalno ceno. (Dalje prihodnjič.) Poslano. *) Odprto pismo g. dopisniku iz Šempasa z dno 17. februvarja 1890. v št. 16 čepa dne 1. junija poskočila na 98.50. X ne ! njenega lista „Fjdinosti". tirja od Y. da mu v resnici donese za' Podpisano, v omenjenem dopisu na- 10.000 loterijskih listov, ampak, da mu PHdenoi kot strankarsko sumničeno in pred i . ... • j , • ! svetom razglašeno, čuti se dolžno, resnici placa razliko mej cenami dne 1. marca in . . i V lemiiui , . .. . . i , na čast in v obrambo pravičnei svetej 1. junija t. j. 50 gld. Ako bi bili vred- 8tvarj s|<.deče objaviti. nostni papirji dne 1. junija cenejši n. pr. Kar je dopisnik „M uha* v cenje-po 97.50, moral bi kupec plačati proda- nem listu „Edinosti" št. 3 in 14 poročal, jatcu razliko 50 gld. I Je bil°. v s e g o 1 a i n n i e pretirana Tvr •• i * i i- • r e s n i c a, v mtjlepšej obliki povedana. Diferencijalni poslovi se živo tirajo . ■ ■ . ' , . v ■ . , .... , ,. . J tHko da je dopisnik le stvar imel pred po borzah, osobiti na efekte ali vrednostne očm\ in no 0.ebiio«U. Kar pa dopisnik od papirje. Spekulacija z vrednostnimi papirji 17. februvarja omenja nekega protesta, je čestokrat prav živa; spekulanti se delijo moramo povedati, da jo bil ta protest — v dvo vrsti: eni ugibajo, da bodo ta ali,6e je bil.° ono p'»anje vredno tega imena P . .. ti* • i — podpisanemu dobro znan; — vsaj ga papir v vrednosti rastel, torej speku-1. » » • . , . . .. r v J r je v rokah imel ; ti 11 za take pisanje, ki jo na povišanje kurza (a la hausse); B0 po krčmah napravljajo in za koja so tem pravijo „hosisti" (haussiers); drugi pa okoli po hišah leta in pod drugim ime- ugibajo, da bodo ta ali oni papir v vred- nora podpise nabira, je podpisanemu sila nosti padel, tedaj špekulirajo na padanje ma,° mur' dobro vedoćemu, da niti ne . /j \ L • \ ...... .. koristijo, niti ne škodujejo. kurza (a la baise) — pravno lim besisti m r , . r • -i . , ..... . k»t j« g* dopisnik „Muha" o (baissiers). Vse one. koji na borzi speku- požaru pri Fl. Humarju poročal, je gola lirajo na padanje, a la baisse, zovejo tudi resnica. Nam ni do tega, če je bil poleg „kontreminerje". Prvim pravijo Angleži požara ali ne, ampak glavna stvar je, da „bulls" (biki), drugim pa „bears" (med- J° rP8- kftr iH poročal. Pač pa je zlagano, v jil kftr šempaski dopisnik z dne 17. februvarja Ve ' , , .. , , Tr • poroča proti dopisu g. „Muhe" in v opra- Spekulacija so vrsi tako-le: Ilosist vićcnje „„danjega cerkovnika. sklepa kupno pogodbo, ter bo obveže kupiti Da g> župnjk žo v šempasu čez nekatere papirje, ki se mu imajo izročiti 25 let službuje, je res, tudi mu noneden le po preteku določene dobe n. pr. jed- pravicoljub no zanikava požrtovalnosti v nega meseca. Ako je n. pr. kupil papirje njegovej službi; a da ni nezmotljiv, je prav j - ...... jasno pokazal o priliki, ko se io potego- dne 1. marca, koji papirji se mu imajo J , , 1 . j .. ' , . ' . J * ^ J , J val, du bi Be nadalje v cerkovniškei službi izročiti 1. aprila, vrednostim papirjim se oatal pr(.jSni, nemoralični cerkovnik. S tem je pa v teku jednega uieseca cena povi- činom je v. č. g. župnik vse svoje 251etno šala, tedaj je dobil. Ako je cena papirjem delovanje na cerkvenem polju z enim ma- padla zgubil je. ^om ' ros' dtt tukajšno župan- '..'.. . . stvo, ali pa kdo drugi, v. č. g. župniku Besisti učmjaio nasprotno. Dne 1. ,...u ,„ , r . . ° ' . ..... * , K J J r kluoovalo, hotno ga prisiliti —, da gre v marca se n. p*, besist obveže prodati dne p0|(Ojt v^. župnik lehko ostane v 1. aprila za 1000 gld. vrednostnih papirjev svojej službi, dokler mu to pripuščajo fi-po kurzu, kojega imajo danes. Recimo, da žične in duševno moči. ali samo s tem poje omenjeni dan cena tem papirjem 89 gl. 8°J®m' dft "P^uje tudi on ljudske pravico .. „ . . , T- ..in dano postavo in so no ustavlja celo Ako je v teku od 1. marca do 1. aprila 0£kvi)nim narodbarn in p0'8taVllin. cena se povišala, mora besist kupit, do- podpilMino jo v oe„ tej afe,.j le varo. tičnih papirjev za visoko ceno, ter pri tem vai0 p r ,i v o ljudstva, oziroma cerkveno zgubi; ako se je znižala dobi. | občine, in je pripravljeno tudi še za na- Toliko jedni kolikor drugi nastojajo, Prei fco P°t hoditi, dobro vedoč, da so za , . . pravion<» reč poteguje, katera mora prei da se na borzi razmere spremene ugodno H,(lj vender-le zmagati; izreka pa svoje njihovim interesom : jedni, da so cena pa- obžalovanje, da so je voleč. g. župnik dal pirjem zviša, drugi, da se zniža — koja vloviti v prefrigirane zajnke nemoralnega spekulacija preide kakšonkrat v sramotno in nezvestega mladeniča in da je celo barantanje, ter posameznikom, ki se z borzo "ief Amoralnost zagovarjal. Sveta dolž-J , ■,. ti j- * . . nost veleč. g. župnika je bila, da |o v m- pecajo, mnogo škodi. Radi česar je borza tore8U načcl< kfttefe bi mora, zastopati< tudi razumnikom večkrat nevarna, kajti na po lastnej volji in brez pritiska od povišanje ali padanje kurza ne upljivajo zdolej in od zgorej, odgnal volka od zgolj borzne velike pogodbe, ampak cesto- žede- Da j° °n to storil, gotovo bo ne krat tudi zunanji vzroki: nenadna premeraba .bi b'10 l^1'0.,li."i stare-J r šinstvo ; živeli bi bih v miru, kakor smo v državah, vojna, nenadna smrt vladarjov nekdaj, pred zloglasno to afero živeli. | Glede slabih potov in nekega Zevni-Borzo mnogi tožijo, drugi pa hvalijo, kovega žita, o katerem dopisnik kvasi, mu Gotovo je, da je borza za človeški promet je pa na prosto voljo dano. da s« obrne koristna, ali ona se tudi zlorabi. Trgovina do kompetentnih oblastnij; slovenski listi se ne sme zadovoljiti s tem, da zadovo- 80 "Htnenjeni za druge koristnejše stvari. ljuje sedanjim potrebam ; ona mora gledati tudi na bodočnost. Naloga trgovine ni samo, Slednjič poživlja podpisano g. dopisnika z dno 17. februvarja, da vso one grožnje, s katerimi žuga g. dopisniku „M u h iu & da prevaža blago iz jednega mesta v drugo Comp., na svitlo spravi, ter se s podpi-aiupak kupec in prodajalec pričakujeta od i som objavi, da bode podpisano vedelo, s nje, da ju preskrbi tudi za prihodnjost. jkom ima Posl»- Podpisano jo pripravljeno, Tv , .. . , . , , celo to afero od pričetka njenega rojstva, Da temu ugodi, potrebuje trgovina neka- , . . . . J .h...Jt. ' ° 1 r do nje konca z datami in zapisniki obja- terih posebnih uredeb, da uravnajo trgo- ^ kajti v tein poslanem govorilo je samo vino, ter je store nenevarno za posamez-' površno, in je more razumeti le oni, ki nikov imovino; mej te uredbe ali zavode štejemo tudi — borzo. Borza jo koristna radi tega, ker se v njej shajajo vsi trgovci in ljudje, ki imajo opravka z trgovino in prometom ; v njej se usredotočujo velik promet, ter daje prilike udeležencem, da iz nekako višjega stališča opazujejo vse razmere, ter odvrnejo razno nevarnosti, braneč, da se cono raznemu blagu prehitro in preveč znatno ne menjajo, rastejo ali padajo. Da pri tem tudi špekulirajo za lasten dobiček, to ni nikako zlo, kajti spekulacija je b stvarjo od bližno strani seznanjen. Potem pa bode javnost razsodila, kdo da jo na pravi poti : ali županstvo z dopisnikom g. „Muhom", ali nemoraličnost, ki se je — žal — utihotapila v Sempas, k o jo sejalec spal. V Oseku, dne 7. marca 1890. I. F., načelnik iupanutvti šetnjutHkogn. •) 'An stvari pod toni naslovom jo urodniitvo toliku odgovorno, kolikor in u pontavu velova. Listnica u p r a v n i S t v a. Gosp. J. J. Dirada. Plačano do 15. julija 1.1. Dunajska borsa, 11, marca. Enotni drž. dolg v bankovcih -- gld. 88.15 „ v srebru — -- 9 fc8.25 Zlata renta— — — — — — -- r 110.35 5°/0 avstrijska rent;* — — — -- * 102., j Delnice narodne banke — — _ — n 930.- Kreditne delnice — — — — -- * 315.75 London 10 lir sterlin — — — -- _ 119.30 Francoski na-ioleondori — — _ _ • 9.41:1 C. kr cekini — — — — — _ — n 5.01% Nemške marke — — — — — — — „ 58 32 Pošilja blaga dobrr j.rav^euo in poštnine prosto! Predsedništvo „Delniškega podp. družtva* v Trstu, razpisuje natečaj za enega družtvenega zdravnika. Pismene ponudbe je doponlati v roku enega meseca podpisanemu pred-sednistvu, pri katerem se poizvejo natančnejši pogoji. 1—2 V Trstu dne 7. marca 18 90. Predsednintvo „Delalskega podpornega družtva". Teodor Slabanja siebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča ho vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. pO najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrabri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 21 —11 Pcšilja "blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Poziv. Podpisani naznanja udom „Delalskega podpornega družtva", da bode v nedeljo, dne IG. t. m. ob G uri zvečer, v družtvenih prostorih volilni ubod, katerega naj se gg. člani mnogoštevilno udeleži. Trst, 11. marca 1890. Andrej Svagel načelnik nadzornikov. V abilo. Ker se 9. t. m. nije sešlo po § 31. zadružnih pravil potrebno število udov, vabijo se gg. zadrugari k občnej skupščini, katera se bode v zmislu istega §. obdržala z istim dnevnim redom v Kopru 23. marca ob 10. uri predpoldne. V Kopru, 10. marca 1890. Odbor posojilnice in hranilnice v Kopru. Št. l46/o. s. v. Razpis učiteljskih služeb. Na trorazrednici v Dolini je stalno popolniti službi učitelja III. reda in učiteljice III. reda, na dvorazrednici v Šmariji (Monte) pa služba podučite!jice. Podrobni pogoji prijavili so se v uradnem listu „Osservatoro Triestino". C. kr. okrajni šolski svet. Koper, 18. februar 1890. Schaffenhauer, predsednik. Prašek za prsi 8—5 (Ne kašljaj). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hrlpi, nahodu in družim kataraiističnim afekcijara. Ena škutijica z navodilom stane 80 kr. Dobiva se edino le v lekarni Iki*axmarer Palazzo Mun i cipal e, Trst. ZVun unja naročila izvršujejo se z obratom poste. Osem svetinj. Ijb ročne se 1., 2, in 3. vrstami tipk, orke-stor-hannonike z jeklenimi gla sili in usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila VHeh vrst: vijoline, citre, piščale, klarinete, trompete, lajne, orgljico z okretalom, ustne harmonike, okarine, lajnice. aristone, orgljico za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo >n vino, nečem*;rje za dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik 19—20 Ivana N. Trimmel-a na Dunaji, VIL, Kaiserstrasse 74. Ceniki zastonj In poštnine prosti. Lekarna FRANZONI popred Xicovicll, nahajajoča se dosedaj v ulici via Nuova št. 18 se je preselila v ulico via S. Antonio, na oglu nasproti kavarne „Stella polare". Zaloga vsakovrstnih zdravil. Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarniČarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta ."aj je sestavljon iz sumih rastlin in čisti kri; ima dober oku« in volu on zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pilo za proštenje života in proti madrontt iz soka neko posebne rastline, katerih uspeh jo velik, posebno pri z.prtein truplu, želodčnih "boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlju velja