Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade sa Slovenijo.
Vstoblna: Uredba o ustroju ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo. — Naredba poverjeništva za notranjo zadeve o imenovanju občinskih gorentov v Guštajnu in Robu. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se za občine Št. Vid nad Ljubljano, Dobrunje in Ježico uveljavlja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravici občin do posega po stanovanjih. Naredba poverjeništva za pravosodje o pravni pomoči med sodišči v Sloveniji in v Nemški Avstriji. — Izpremembe v osebju. Tedenski izkaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlju deželno vlade za Slovenijo (od dne 2B. do dne 31. maja 1919 ). — Razglasi drugih uradov in oblasti. — Razne objave.
V imenu
Njegovega Veličanstva
Pet;x»£iL I.«
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
1L le le s a. xi cle x»
prestolonaslednik
na predlog- Našega ministra za gozdarstvo in rudarstvo in po zaslišanju Našega ministrskega sveta ter na podstavi § 2. zakona o ustroju centralne državne uprave predpisujemo to
Uredbo o ustroju ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo.
I. Splošne odredbe.
Člen 1.
Poleg dosedanjih ministrstev se ustanavlja v zmislu § 2. zakona o ustroju centralne državne uprave z dne 10. marca 1862. in na podstavi kraljevega ukaza z dne 7. decembra 1918. „Ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo". Njegovo področje obseza vse ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Minister za gozdarstvo in rudarstvo je najvišja upravna in nadzorna oblast nad vsemi gozdarskimi in rudarskimi napravami, istotako v vseh zadevah, katere se dčejo gozdov in rudnikov na vsem ozemlju kraljestva; ta oblast, kolikor je ix> veljavnih zakonih doslej pripadala drugim oblastim, preide sedaj na ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo.
Člen 3.
Minister za gozdarstvo in rudarstvo v imenu države po določbah veljavnih zakonov razpolaga z državnimi gozdi, adi (pogozdenimi majhnimi otoki) in rudniki ter jih upravlja, nadzoruje mestne, občinske, kmetiške (solastninska zemljišča), plemiške gozde, gozde poveljnik in imovnih občin, fondov, gozde samostanske, cerkvene, vakufske, veleposestniške in gozde beneficijev, nadarbin in ostalih korporacij in privatne gozde, kakor tudi privatna rudarska podjetja. Predpisuje pravilnike za izvršitev teh zakonov, skrbi za pospeševanje gozdarske in rudarske stroke ter zastopa državo v zadevah, katere se tičejo gozdov, gozdnih zemljišč, rudnikov in fudišč. Pravico, da zastopa državo pred sodišči in drugimi oblastmi, more minister prenesti tudi na drugega organa državne uprave.
Člen 4.
Minister za gozdarstvo in rudarstvo opravlja vse te posle po ustanovljenih glavnih ravnateljstvih in splošnem oddelku, po gozdarskih in rudarskih uradih v zmislu veljavnih gozdarskih in rudarskih zakonov in predpisanih pravilnikov v kraljestvu.
Sestava ministrstva sa gozdarstvo in rudarstvo.
Člen 5.
Zaradi hitrejšega in točnejšega poslovanja ima ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo tc-le organe in oddelke:
1.	glavno gozdarsko ravnateljstvo;
2.	glavno rudarsko ravnateljstvo;
3.	splošni oddelek.
Na čelu glavnih ravnateljstev stoje glavni ravnatelji, a na čelu splošnega oddelka načelnik. Ti opravljajo in rokovodijo posle svojih ravnateljstev, oziroma splošnega oddelka ter skrbe za njih točno in pravilno izvrševanje, skladno z zakonskimi določbami; odgovorni so za pravilno' poslovanje v svojih ravnateljstvih, oziroma v oddelku.
Upravičeni so:
\) da nameščajo, povišujejo, premeščajo in odpuščajo neukazno osebje podrejenih uradov in naprav;
b)	da podrejenemu ukaznemu in neukaznemu osebju dajo dopust do mesec dni;
c)	da po računovodstvu tega ministrstva iščejo otvarjanje kredita in da kot naredbodavci druge stopnje naročajo dotični blagajni izplačila v okviru kreditov, dovoljenih po proračunu ;
č) da angažirajo izdatke za materialne potrebe do 1000 dinarjev;
d)	da opravljajo vse druge posle in sklepajo o predmetih, za katere so i>o ministrovih odlokih pristojni.
Pomočniki ravnateljev.
Člen 6.
Ravnateljem pomagajo pri opravljanju poslov pomočniki ravnateljev. Kadar je ravnatelj odsoten, ga zastopa pomočnik. Drugače pomočnik opravlja vse posle, katere mu odredi ravnatelj.
Organizacija ravnateljstev.
Člen 7.
Ravnateljstva se dele na oddelke, oddelki pa na odseke.
Na čelu vsakega oddelka stoji načelnik, a na čelu odseka nadzornik, izvzemši odsek za računovodstvo.
Razen tega posluje potrebno število gozdarskih, rudarskih in manipulantnih uradnikov, geolugov, kemikov, inženirjev, geometrov, arhivarjev in slug, a pri odseku za računovodstvo potrebno število računskih uradnikov.
Število tega osebja določa proračun, a ravnatelji jih porazdeljujejo po oddelkih in odsekih.
Načelniki oddelkov skrbe neposredno za to, da se posli v njih oddelkih opravljajo pravilno in pravočasno. Nadzorujejo osebje svojega oddelka in so referenti ravnatelju za vse posle svojega oddelka; stavljajo mu konkretne predloge o vseh reformah in drugih tekočih vprašanjih ter izdajajo naredbe in navodila, ki se tičejo poslov njih oddelka.
II. Posebne odredbe.
A.	Glavno gozdarsko ravnateljstvo.
Člen 8.
Glavno gozdarsko ravnateljstvo se deli na pet oddelkov:
1.	administrativni oddelek;
2.	oddelek za pogozdovanje goličav in uravnavo hudournikov;
3.	tehnični oddelek;
4.	oddelek za eksploatacijo gozdov in
5.	oddelek za komunalne in privatne gozde.
Področje in sestava oddejkov.
Člen 9.
1.) Administrativni oddelek.
Administrativni oddelek se deli na tri odseke :
a)	administrativno-personalni odsek;
b)	odsek za gozdarski pouk in preizkuševališča;
c)	statistični odsek.
a)	Administrativno-personalni odsek.
Ta odsek opravlja vse administrativne posle glavnega gozdarskega ravnateljstva; upravlja knjižnico, gozdarske zbirke itd., vodi evidenco o vsem gozdarskem osebju; vodi seznamek po činu in službene liste-konduite vs«h uslužbencev ; rešuje predmete o nameščanju, poviševanju, upokojevanju, odpuščanju in odlikovanju gozdarskih uradnikov; vodi evidenco o dovoljenih dopustih, o premestitvah in kaznih ter izdaja potrdila o službenih podatkih gozdarskih uradnikov. Upravlja delovodstvo in arhiv glavnega gozdarskega ravnateljstva.
b)	Odsek za gozdarski pouk in preizkuševališča.
Odločuje v vseh vprašanjih, katera se tičejo teoretične in praktične izobrazbe go'zdarskih uradnikov, pomožnih gozdarskih uradnikov in uslužbencev (gozdnih čuvajev). Upravlja štipendije in podpore za pohajanje gozdarskih strokovnih šol in tečajev, kakor tudi sklade (fonde) za vzgojo otrok gozdarskih uradnikov.
Skrbi za ustanavljanje in pravilno delovanje gozdarskih preizkuševališč.
c)	Statistični odsek.
Ta odsek zbira in razpravlja statistične podatke v vseh panogah gozdnega gospodarstva ter vodi evidenco prometa z gozdnimi proizvodi.
Člen 10.
V
2.) Oddelek za pogozdovanje gojičav in uravnavo hudournikov.
Ta oddelek ima dva odseka:
a)	odsek za pogozdovanje goličav;
b)	odsek za uravnavo hudournikov in meliora-' cijo gozdnega zemljišča.
a)	Odsek za pogozdovanje goličav.
Ta odsek skrbi za pogozdovanje starejših gozdnih čistin, Krasa in ostalega golega in nerodovitnega zemljišča; dalje za povzdigo nasadov in gozdnih vrtov, nabiranje semenja za pogozdovanje in za izvrševanje vseh ostalih poslov glede povzdige in negovanja gozdov.
V ta odsek spada tudi vprašanje o dovolitvi za pretvorbo gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture.
Za pogozdovanje Krasa in goličav se morejo tudi ustanoviti posebne naprave, katere bodo neposredno podrejene ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo.
b)	Od s e k za uravnavo hudournikov in melioracijo gozdnega zemljišča.
Ta odsek ima nalogo, da izdeluje in odobrava načrte'in proračune za uravnavo hudournikov, za zavarovanje strmih bregov in plazin in za melioracijo gozdnega zemljišča; izdeluje in odobrava načrte o pogozdovanju področja hudournikov; nadzoruje vse delo in opravlja kolav-dacije dovršenih stavb in kulturnih del.
Za dela pri uravnavi hudournikov, zavarovanju strmih bregov in plazin in pri melioraciji gozdnega zemljišča (osuševanju) se morejo ustanavljati posebne gozdno-tehnične naprave, neposredno podrejene ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo.
Člen 11.
3.) Tehnični oddelek.
Ta oddelek ima tri odseke:
a)	odsek za omejevanje gozdov;
b)	taksacijski odsek;
c)	stavbni odsek.
a)	Odsek za omejevanje gozdov.
Ima nalogo, da po zakonskih predpisih skrbi za omejevanje državnih gozdov, kolikor še niso omejeni, in da izvršuje razlastitev in arondacijo.
b)	Taksacijski odsek.
Sestavlja in odobrava gospodarske načrte (gozdnogospodarske osnove) in revizije, izdaja navodila za sestavljanje načrtov in programov o obdelovanju ter skrbi za njih izvršitev.
Posameznim gozdarskim uradom se morejo po potrebi prideliti, ali za gotove kraje ustanoviti samostojne taksacijske pisarne, podrejene neposredno ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo.
c)	Stavbni odsek.
Skrbi za grajenje in vzdržavanje gozdnih prometnih sredstev (gozdnih izvoznih ]>otov in cest, gozdnih železnic, splavov, žičnih železnic, žičar, drs itd.); potem za postavljanje žag in manjših poslopij, potrebnih za gozdno gospodarstvo; sestavlja in odobrava načrte in stroškovnike za te stavbe; nadzoruje vsa dela ter izvršuje in določuje kolavdacijo posameznih zgradb.
Člen 12.
4.) Oddelek za eksploatacijo gozdov.
Oddelek za eksploatacijo gozdov se deli:
a)	na odsek za eksploatacijo glavnih gozdnih
proizvodov;
b)	na odsek za eksploatacijo postranskih gozdnih proizvodov in lova.
a)	Odsek za eksploatacijo glavnih gozdnih proizvodov.
Skrbi za zmiselno izkoriščanje glavnih gozdnih proizvodov v državnih gozdih; sestavlja in odobrava pogodbe o prodaji gozdov ter skrbi za njih izpolnitev. V sporazumu z odsekom za eksploatacijo postranskih gozdnih proizvodov sestavlja in odobrava gozdne cenovnike ter izdaja dovolila za eksport gozdnih proizvodov.
b)	Odsek za eksploatacijo postranskih gozdnih proizvodov in lova.
Skrbi za pravilno in pravočasno izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov (paše, želodne paše, planinskih pašnikov, stoiržev itd.) in za pospeševanje lova.
Člen 13.
5.) Oddelek za komunalne in privatne gozde.
Ta oddelek skrbi za zmiselno povzdigo in izkoriščanje vseh nedržavnih gozdov v okviru trajnega gospodarstva; nadzoruje privatne gozde in gozdna zemljišča, posebno kjer gre za zavarovanje zoper veter, hitri odtok vode, zoper izpiranje in odnašanje zemlje, ali za zareze hudournikov in povodnji, za močvirna zemljišča in svišč.
B.	Glavno rudarsko ravnateljstvo.
Člen 14.
Glavno rudarsko ravnateljstvo se deli na tri oddelke:
1.	administrativni oddelek;
2.	nadzorni in tehnični oddelek;
3.	oddelek za državna rudarska podjetja.
Razen teh oddelkov posluje pri rudarskem ravnateljstvu še rudarski odbor.
Področje in sestava oddelkov.
Člen 15.
I.) Administrativni oddelek.
Ta oddelek opravlja vse administrativne posle rudarskega ravnateljstva. Izdaja dovolila za rudarsko izsledovanje in pravice za obdelovanje rud in izkopin. Podaljšuje roke izdanim pravicam za i'zsledovanja po odredbah rudarskega zakona in vodi rudarske knjige.
Razen tega ta oddelek vodi evidenco o vsem osebju glavnega rudarskega ravnateljstva in ostalih rudarskih uradov ter izdaja potrdila o službenih podatkih tega osebja.
Člen 16.
2.) Nadzorni in tehnični oddelek.
Nadzorni in tehnični oddelek se deli na tri odseke:
a)	tehnični odsek;
b)	odsek za regatne davke in rudarsko statistiko ;
c)	odsek za rudarskobratovske skladnice.
a) Tehnični o d s e k.
Ta odsek ima nalogo:
1.	) da nadzoruje vsa rudarska podjetja v državi;
2.	) da izdeluje pravilnike in navodila za izvrševanje rudarskih del in predlaga odredbe za varnost ljudi in imetja;
3.	) da pregleduje in izdaja mnenje o letnih Iptoročilih, oziroma izvršenih delih v rudnikih in o letnih načrtih za delo;
4.	) da skrbi za izvršitev vseh terenskih poslov glede izdajanja pravic za rudarska izsle-dovanja in rudarskih pooblastil;
5.	) da skrbi za rudarske šole za rudniške nadziratelje.
b) Odsek za regal ne davke in rudarsko statistiko.
Ta odsek ima nalogo:
1.	) da vodi knjige o vseh regalnih davkih in drugih državnih dohodkih od rudarstva v državi; stavlja predloge za pobiranje vseh državnih dohodkov od rudarstva ter jih pošilja računovodstvu zaradi prejemanja dohodkov;
2.	) da nabira in urejuje statistične podatke o rudarskem proizvajanju in vse podatke o rudarskih delih in rudniških instalacijah ter jih zbira v posebne knjige;
3.	) da sestavlja letne preglede o vseh rudarskih delih v državi.
c)	Odsek za rudarskobratovske skladnice.
Ta odsek ima nalogo:
1.) da vodi knjige o vseh rudarskobratovskih skladnicah za pomoč ob bolezni in smrti, dalje o občni rudarskobratovski skladnici za invalidsko pomoč in pokojnine;
3.) da vodi evidenco o vseh upokojenih delavcih in rudarskih invalidih, oziroma o njih rodbinah.
Člen 17.
3.) Oddelek za državna rudarska podjetja.
Ta) oddelek se deli na te odseke:
1.	) odsek za državne premogovnike;
2.	) odsek za državne kovinske rudnike, topilnice in solarne;
3.	) odsek za izdelovanje podrobnega geološkega zemljevida in rudarskih zemljevidov;
4.	) odsek kemični laboratorij.
a) Odsek za državne premogovnike.
Ta odsek stavlja potrebne predloge in orga-nizuje izsledovalna dela in rudarske eksploatacije za račun države na premogovnih terenih in v premogovnikih.
Razen tega rokovodi državna dela pri izsle-dovanju in eksploataciji petrolejnih terenov. Skrbi za nabavo potrebnega materiala za delo in za zmiselno eksploatacijo v teh državnih podjetjih. Vodi evidenco o izvršenih izdatkih in o izvršenih državnih delih. Končno izdaja mnenja in pripravlja letne načrte za delo v krogu svoje pristojnosti ter stavlja predloge o razlastitvi ru-dišč in rudnikov na državni račun.
b)	Odsek za državne kovinske rud-
nike, topilnice in solarne.
Ta odsek opravlja vse posle, kateri se tičejo kovinskih rudišč in rudnikov, topilnic in solarn, kakor je to predpisano predhodnemu odseku za premogovnike.
c)	Odsek za izdelovanje podrobnega geološkega zemljevida in r u d a r s k i h
zemljevidov.
Ta odsek ima nalogo:
1.	) da urejuje podatke o geološkem sestavu in rudnih terenih kraljestva;
2.	) da proučava teren z rudarsko-geološkega stališča;
3.	) da organizuje in vzdržuje rudarsko-geo-loški muzej;
4.	) da izdeluje podrobne geološke in rudarske zemljevide.
d)	Odsek kemični laboratorij.
I a odsek organizuje kemični laboratorij, v katerem se bodo izvrševale kemične analize za potrebo države in privatnih oseb glede rudarstva. Ta odsek bo vodil evidenco o vseh izvršenih analizah in preizkušnjah v laboratoriju.
Člen 18.
4.) Rudarski odbor.
Rudarski odbor deluje s sestavo in nalogo, predpisano v rudarskem zakonu za kraljevino Srbijo s tem, da za člane rudarskega odbora minister za gozdarstvo in rudarstvo odredi po enega predstavnika iz pokrajinskih rudarskih uprav. Predsednik rudarskemu odboru je glavni ravnatelj, a v njegovi odsotnosti ravnateljev pomočnik.
C.	Splošni oddelek.
Člen 19.
Načelnik splošnega oddelka je neposrednji referent ministru za vse posle svojega oddelka; sprejema in prijavlja vse osebe, ki prihajajo v opravkih k ministru, in je šef ministrove pisarne ; kot tak opravlja po ministrovi naredbi vse službene posle, katere mu odredi minister. Sprejema in odpira vso pošto, brzojavke itd., vse, kar je naslovljeno direktno na ministrstvo in ne na ravnateljstva.
Naloga temu oddelku je, da vi sporazumu z ravnateljstvi izdeluje potrebne zakonske projekte in pravilnike za ministrstvo in da glede pravilne uporabe zakonov s pravne strani in varovanja državnih interesov pomaga dotičnemu ravnateljstvu pri sklepanju pogojev in pogodb o zakupih, prodajah itd.
Člen 20.
Splošni oddelek se deli na tri odseke:
1.	administrativni,
2.	pravni,
3.	računovodstvo.
1.) Administrativni odsek.
Ta odsek ima nalogo, da izvršuje za ministrstvo vse administrativne posle splošnega značaja, kateri ne spadajo V področje posameznih ravnateljstev; da sprejema vso pošto, brzojavke itd., vse, kar je naslovljeno direktno na ihinistr-stvo in jih rešuje. Vodi evidenco o osebju svojega oddelka ter vodi seznamek po činu in konduito osebja dotičnega oddelka; opravlja tudi ostale posle, katere mu odredi minister. Upravlja delo-vodstvo in arhiv splošnega oddelka.
2.) Pravni odsek.
Pravni odsek ima nalogo, da izdaja mnenja o vseh pravnih in zakonskih vprašanjih, katera mu dostavlja minister ali dostavljajo posamezna ravnateljstva tega! ministrstva po splošnem oddelku. Daje zakonsko obliko vsem predlogom in sklepom, kateri se mu dostavljajo. Zastopa po ministrovem pooblastilu ministrstvo v vseh njegovih pravnih poslih, kateri se tičejo gozdov in rudnikov, pred sodišči in drugimi oblastmi. Opravlja vse ostale posle, za katere je po njih značaju pristojen pravni odsek.
3.) Računovodstvo.
Računovodstvo — računovodstveni odsek — ima nalogo, da vodi vse knjige in računske posle
ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo. Po podatkih ravnateljstev in splošnega oddelka pripravlja in sestavlja proračun vsega ministrstva. Skrbi, da pristojne oblasti pravilno in hitro nabirajo vse dohodke iz gozdov in rudnikov, in to po poročilih posameznih ravnateljstev. Sestavlja zaključni račun za minulo proračunsko leto. Računovodstvo izvršuje tudi vse dolžnosti, pred-pisane v členu 23. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih naprav.
Končne odredbe.
Člen 21.
Dosedanje pokrajinske gozdarske in rudarske uprave — oddelki — in vsi drugi njim podrejeni uradi opravljajo tudi nadalje na dotičnih ozemljih posle, skladno: z veljavnimi zakonskimi odredbami in po navodilih ministra za gozdarstvo in rudarstvo.
Člen 22.
Sefi posameznih odsekov so nadzorniki, iz-vzemši Šefa računovodstva.
Generalni ravnatelji, njih pomočniki, načelniki oddelkov v ravnateljstvih, nadzorniki in upravniki pokrajinskih gozdarskih in rudarskih uprav morajo biti akademično izobraženi kot gozdarji, oziroma kot rudarji, geologi ali kemiki. ter morajo razen tega imeti deset let praktične ali državne službe; načelnik splošnega oddelka in nadzornik, šef pravnega odseka tega oddelka, pa morata biti absolvirana pravnika in imeti najmanj deset let administrativne, sodne ali druge javne službe. Načelniki nadzornega in tehničnega oddelka in oddelka za državna rudarska podjetja morajo biti rudarski inženirji.
Generalni ravnatelji, načelnik splošnega oddelka, načelniki ostalih oddelkov v ravnateljstvih, nadzorniki, šefi odsekov, tajniki, pisarji in vsi ostali uradniki se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog ministra za gozdarstvo in rudarstvo; šef računovodstvenega odseka in ostalo osebje računovodstva pa se v zmislu člena 25. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva imenuje s kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra.
Člen 23.
Uradniki ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo so uvrščeni v te-le plačilne razrede:
v četrti razred: glavni ravnatelj;
v peti razred: pomočnik glavnega ravnatelja in načelnikj
v šesti razred: nadzornik, šef odseka in pravni referent v nadzorniškcm činu;
v sedmi razred: višji gozdarski inženir, tajnik prvega razreda, višji rudarski inženir, višji geolog, višji kemik, višji knjigovodja, višji geometer, pravni referent v činu tajnika prvega razreda;
v osmi razred: gozdarski inženir, tajnik od
5.	do 2. razreda vključno, rudarski inženir, kemik, geolog, knjigovodja, geometer 1. razreda;
v deveti razred: arhivar 1. razreda, pisar 1. razreda in geometer 2. razreda;
v deseti razred: pisar od 4 razreda do 2. razjeda vključno, arhivar od 4. do 2. razreda vključno ;
v enajsti razred: praktikant, zvaničnik, prepisovalec in ostalo neukazno osebje.
Prehodna doloöila.
Člen 24.
Tudi nečakajoč na odobritev proračuna, more minister za gozdarstvo in rudarstvo po_ tej uredbi namestiti toliko uradnikov in uslužbencev, kolikor jih je za službo potrebnih.
Člen 25.
Ta uredba velja izza dne, ko jo kralj podpiše.
Dne 15. marca 1919. v Beogradu.
Aleksander s. r.
Zastopnik
ministra za gozdarstvo in rudarstvo: podpredsednik ministrskega sveta
dr. Korošec s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
523.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujeta dva občinska gerenta.
Za občinskega gerenta v Guštanju je imenovan Franc Lečnik, posestnik v Guštajnu.
Z vodstvom občinskih poslov v Robu je namesto’ Franca Jakliča v Pečku, odstopivšega zaradi bolezni, poverjen gerent posestnik Josip Centa v Osredku št. 6.
V	Ljubljani, dne 7. junija 1919.
Golia s. r.
524.
Naredbapoverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. L, se uveljavlja za občino St. Vid nad Ljubljano, Dobrunje in Ježico.
V	Ljubija n i, dne 6. junija 1919.
Prepeluh s. r.
525.
Naredba poverjeništva za pravosodje o praviti pomoči med sodišči v Sloveniji in v Nemški Avstriji.
Na podstavi §§ 79. in 84. izv. reda se objavlja, da je nemškoavstrijski državni urad za pravosodje s svojo naredbo z dne 14. aprila 1919., razglašeno v zakoniku (Staatsgesetzblatt für den Staat Deutschösterreich) pod št. 238, zajamčil vzajemnost. Vsled tega se morajo izvršilni naslovi, ki so nastali v Nemški Avstriji pred 2. novembrom 1918., izvrševati tudi na ozemlju deželne vlade za Slovenijo kakor domači izvršilni naslovi. Izvršilne naslove, ki so nastali v Nemški Avstriji po 2. novembru 1918., pa morajo izvrševati sodišča v Sloveniji zmisloma uporabljajoč načela, ki so veljala za pravno pomoč v izvršilnih stvareh med Avstrijo in Hrvaško in Slavonijo.
Imenovani državni urad je nadalje v tretji letošnji številki svojega ukaznika (Verordnungs-blatt des deutschösterreichischen Staatsamtes für Justiz 1919, stran 32) razglasil, da morejo uemškoavstrijska sodišča v nastopnih primerih glede sodišč na ozemlju deželne vlade za Slovenijo smatrati vzajemnost (reciprociteto) za zajamčeno:
Pripadnikom tega ozemlja, vštevši juridične osebe, ki imajo na tem ozemlju svoj sedež, se pripoznava po § 33. o. d. z. državljansko-pravna sposobnost pridobivati pravice.
Pripadniki tega ozemlja se opraščajo dajanja varščin za pravdne stroške po § 57. c. p. r. Po § 63. c. pr. r. se jim sme dovoliti pravica revnih.
Listine, ki jih je na tem ozemlju v predpisani obliki naredilo ali poverilo in opremilo z uradnim pečatom javno oblastvo ali notar, ne potrebujejo nobenega daljnjega poverila.
Zapuščinska razprava o premični zapuščini pripadnikov tega ozemlja, ki so umrli po 2. novembru 1918., se prepušča po § 23. nespornega postopka domačim oblastvom.
Hudodelniki se izročujejo po načelu največje ugodnosti.
Nemškoavstrijski državni urad za pravosodje je nadalje naročil podrejenim sodiščem, da morajo v slovenskem jeziku pisane dopise naših sodišč sprejemati in reševati. Sodiščem v Sloveniji torej ni treba prilagati svojim v slovenskem jeziku pisanim zaprosilom, ki jih pošiljajo .sodiščem v Nemški Avstriji, prevoda na nemški jezik, pač pa morajo vsled vzajemnosti sprejemati v nemškem jeziku pisane dopise uradov v Nemški Avstriji ter jih reševati.
V Ljubljani, dne JO. junija 1919.
Dr. Ravnihar s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Absolvirani pravnik dr. Josip B a r 1 e je spre-' jet za konceptnega praktikanta v pripravljalno
službo politične uprave v Sloveniji in prideljen v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve.
Golia s. r.
Od nadaljnjega službovanja na ljudskih šolah v Mariboru so odvezani: Miroslav Logar, začasni učitelj na deški ljudski šoli L; Josipina Kirar, začasna učiteljica na dekliški ljudski šoli II.; Ljuba Marin, začasna učiteljica na dekliški ljudski šoli III., in Hedviga Holl-mann, namestna učiteljica na deški ljudski
šoli I.	,
Vadnjal s. r.
St. 3127.
Tedenski izkaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 25. do dne 31. maja 1919.)
Davica (Diphtheria).
Celjski okraj:'občina Trbovlje (1 oseba obolela). — Ljutomerski okraj: občina Presika (1 oseba obolela).
Trebušni t i f u z (Typhus abdominalis).
Novomeški okraj:	občina Smihel-Stopiče
(1 oseba obolela).
Sepsis p u e r p e r a 1 i s.
Ljutomerski okraj: občina Branislave! (ena oseba obolela).
Osepnice (Variola).
Brežiški okraj: občine Artiče (1 oseba obolela), Bojsno (1 oseba obolela), Globoko (6 oseb obolelo). — Celjski okraj: občina Loka (1 oseba obolela). — Ljubljana mesto (1 oseba umrla, iz zunanje občine). — Ljubljanski okraj: občina Vrbljane (2 osebi oboleli). — Ljutomerski okraj: občina Ščavnica (5 oseb obolelo). — Ptujski okraj: občine Bratonečice (1 oseba obolela), Bukovci (1 oseba obolela), Gradišče (ena oseba umrla), Markovci (1 oseba umrla), Runeč (1 oseba obolela), Stojnci (1 oseba obolela, ena umrla), Sv. Tomaž (1 oseba umrla), Sv. Vid (1 oseba obolela), Turski vrh (1 oseba obolela, 1 umrla).
Pripomba: V krški in v čateški občini, okraj krški, je stekla mačka ugriznila 6 oseb.
V Ljubljani, dne 7. junija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za zdravstvo.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
St. 2271/pr. ex 1919.	1320
Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani glede sprejemanja državnih bonov po 4 % v kronah in po 6 % v dinarjih kot kavcije.
Vsled ukaza generalnega inspektorata finančnega ministrstva z dne 30. maja 1.1., I. br. 1456, se razglaša, da se morajo po aktu generalne direkcije državnih dolgov z dne 29. maja 1919., D št. 459, državni boni po 4 % v kronah in po 6 %■ v dinarjih sprejemati kotTcavcije po nominalni vrednosti v zmislu člena 107. zakona O državnem računovodstvu.
V Ljubljani, dne 6.junija 1919.
Poverjenik: dr. Savnik s. r.
T 47/19—4.	1252
Razglas.
Ivan Perko, rojen dne 1. decembra 1875., čevljarski mojster v Tržiču št. 160, je kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka, 12. stotnije, dne 20. oktobra 1914. stal v strelskih jarkih v bližini Nowega miasta v Galiciji. Ta dan je obolel, šel iz strelskega jarka nazaj in je od tedaj neizvesten. Zadnjikrat je pisal z bojišča dne 30. septembra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji
njegove žene Antonije Perkove v Tržiču št. 160 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Ivan Perko se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodtšče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. maja 1919.
T 20/19—3.	1292
Razgrlas.
Anton Kucler, rojen dne 22. januarja 1878., posestnik v Butajnovi št. 15, vrhniškega sodnega okraja, se je kot vojak 17. pehotnega polka dne 26. avgusta 1914. udeležil bojev pri Krasniku in je baje tega dne na bojišču obležal mrtev. Od tedaj ni nobene vesti več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Katarine Kuclerjeve v Butajnovi št. 15, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Anton Kucler se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. juniju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 26. maja 1919.
A T 1590/18—5.	1283 3—3
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Podpisano sodišče naznanja, da je dne 28. oktobra 1918. umrl Filip S e t i n a, hotelski sluga v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 25, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegove zapuščine dedinska pravica, se pozivljejo vsi tisti, kateri namerjajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico, za dediče. Sicer bi se zapuščina, kateri sc je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla ne-nastopljeni del zapuščine, ali če bi se nihče ne zglasil za dediča, vso zapuščino država kot brez-dedično.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 19. maja 1919.
L VIII 36/19—6.	"	1328
Razglas preklica.
Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismen o.
Sprejemne preizkušnje, obsezajoče verouk, slovenščino in računstvo, bodo v soboto dne
5.	julija od osmih dalje.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 8. junija 1919.
Predsednik : Vadnjal s. r.
St. 64/pr.	1303 3—3
Razpis.
QJyajni cestni odbor v St. Vidu nad Ljubljano razpisuje službe deželnih cestarjev na nastopnih progah:
1.	) od Stepanje vasi čez Dobrunje do Sostrega ;
2.	) od Sostrega čez besniški hrib do litijske meje;
3.	) od Viča čez Dobrovo in Gaberje do polhograjske meje in od Dobrove čez Brezje do horjulske meje
s prvotno plačo 50 K na mesec in do preklica z draginjsko doklado' 100 K.
Nekolkovane prošnje, opremljene z domovnico, z zdravniškim in nravstvenim izpričeva-lom, naj se vlože do dne
3 0. junija 1919.
pri podpisanem okrajnem cestnem odboru.
Izmed sicer enakih prosilcev imajo prednost vojni invalidi, če so sposobni za cestarsko službo.
Okrajni cestni odbor v Št. Vidu nad Ljubljano,
dne 1. junija 1919.
Belec s. r.
dne 30. maja 1919.
T 109/19—5.	1293
Ra. z grla. s.
Franc Repnik, rojen dne 19. oktobra 1878., oženjen posestnik na Ravneh, je služboval leta 1918. kot črnovojnik pri črnovojniškem polku št. 27 v Romuniji, kjer ga je zadela kap ter je po izpovedbah Franca Verjanta in brzojavke
6.	stotnije navedenega polka dne 9. septembra 1918. umrl v Naipu.
Ker je torej verjetno, da je Franc Repnik umrl, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Repnikove na Ravneh št. 9 postopanje v dokaz smrti Franca Repnika.
Vsakdo se torej pozivlje, naj do dne 15. septembra 1919. izporoči sodišču ali skrbniku gospodu Jošku Steletu, občinskemu tajniku v Kamniku, kar bi vedel o imenovancu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se razsodi o dokazu smrti.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. maja 1919.
Firma 55/19, zadr. II 84/9.	1322
Ra. z grl a. s.
V zadružnem vpisniku sta se pri firmi:
Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
izbrisala dosedanja člana načelništvai Jožef Miklič in Andrej Stare, vpisala pa sta se novoizvoljena člana Janez Avbar, posestnik v Gorenjem Globodolu št. 1, in Anton Kolenc, posestnik v Dolenjem Globodolu št. 14.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 4. junija 1919.
Firm. 53/19, zadr. II 30/3.	1261 a—3
Razglas.
Objavlja se, da se je izvršil v zadružnem vpisniku pri firmi:
Spar- und Darlehenskassenverein in Ebental (v Polomu)
vpis likvidacije, sklenjene na občnem zboru dne 16. marca 1919.
Likvidatorji so sedanji člani načelništva.
S sklepom tega sodišča z dne 29. maja 1919., opr. št. L Vlil 36/19—6, se je Marija Piškur, rojena dne 10. marca 1883. v Podmolniku, pristojna v Pijavo gorico, samica, prodajalka peska v Sadinji vasi št. 11, sedaj v deželni blaznici-hiralnici v Ljubljani, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicala.
Za skrbnika se ji je postavil Fran Knez, posestnik na Glincah št. 198.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 29. maja 1919.
Razne objave.
Vabilo na ustanovni občni zbor 1329	delniške družbe
„Strojne tovarne in livarne, d. d.“
v Ljubljani,
Ne VII 339/19—2.	1317 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Katarine Oslove, rojene Ose-ijakove, posestnice v Župečji vasi št. 27, se ivaja postopanje za amortizacijo nastopne hra-lilne knjižice, ki jo je prositeljica baje izgubila: .Hranilna knjižica mestne hranilnice v Ptuju it. 43/583 za 2175 K 23 v, glaseča se na ime Te--ezija Osenjak“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi >voje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se iicer po tem roku izreklo, da' iranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 2. junija 1919.
ki bo dne 2 2. junija 1919. ob pol desetih v hiši št. 7 v Šelenburgovi ulici, I. nadstropje, v sobi št. 5 z nastopnim dnevnim redom:
a)	Volitev predsednika zboru.
b)	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena.
c)	Volitev 7 do 11' članov upravnega sveta, č) Volitev 3 do 5 članov nadzorništva.
V Ljubljani, dne 7. junija 1919.
Jadranska banka, podružnica Ljubljana.
Ra. z gl at. £3
i sprejema učencev v prvi azred ljubljanskih srednjih ol za šolsko leto 1919./20.
Na prvi državni gimnaziji, la državni realni gimnaziji, na Iržavni realki in na državni imnaziji z nemškim učnim je-ikom v Ljubljani bo vpisova-ije učencev v prvi razred za olsko leto 1919./20.
v nedeljo
dne 29. junija 1919.
.d devetih do dvanajstih.
Učenci naj pridejo v sprem-tvu staršev ali njih namestnikov ib določeni uri v ravnateljevo lisarno dotičnega zavoda ter laj prineso s seboj krstni list, ibiskovalno izpričevalo zadnje-fa razreda ljudske šole in izničevalo o cepljenju koz.
Avstro-ogrska banka.
Pri žrebanju, ki se je izvršilo dne 4. junija 1919., je bilo izžrebanih:
od 4%nih, SOletnih, na goldinarje se glasečih zastavnih listov
K 4,958.000 in
od 4%nih, SOletnih, na krone se glasečih zastavnih listov
K 3,271.000.
Zastavni listi, ki so bili izžrebani dne 4. junija 1919., se bodo izplačevali izza dne 1. oktobra 1919. pri hipotekarno-kreditni blagajni na Dunaju.
Seznamek številk onih 4%nih zastavnih listov, ki so bili izžrebani dne 4. junija t. 1., potem onih, ki so ostali ne-dvignjeni še od prejšnjih žrebanj, izdajajo na zahtevo brezplačno omenjena blagajna in vsi bančni zavodi.
Obrestovanje izžrebanih zastavnih listov preneha z rokom onega kupona, ki sledi za dotičnim žrebanjem, torej preneha glede tistih, ki so bili izžrebani dne 4. junija t. 1., dne 1. oktobra 1919.
Na Dunaju, dne 4. junija 1919.
AVSTRO-OGRSKA BANKA.
1318
Thorsch,
generalni «vetnlk.
Wimmer,
patlguvemnr.
Rapp,
generalni UJnik.
Natisnila Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani.