S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Kritično do poročil pravosodnih organov
Potem, ko so delegati sprejeli predlog odloka o spre-membi načrta organizacije in razvoja leritorialne obrarobe Ljubljana Vič-Rudnik (odlok, mimogrede po-vedano, daje večji poudarek podružbljanju terilorialne obrambe) so obravnavali na skupnem zasedanju še porotilo pnivosodnib organov z vidika varnostne ocene in preobrazbe pravosodja. V uvodu k tem poročilom je bDa izposiavljena ugotovitev, da jih je vetimi še vedno prikazanib bolj statjstično, da predstavljajo predvsem posnetek stanja, manj so prisotna vsebinska vpnšanja, premalo nakazujejo relitve v smislu gtobalnega obrav-navanja vzrokov, izjema so le poro&lo javnega in dmž-benega pnvobranika ter sodišia zdrnženega deh. Iz nzprave velja podčrtati nekaj misli dnižbenega praro-branika samoDpn)v(janja, ki je opozoril predvsem na preventivoo rlogo drnžbeiiega pravobranika, ki pi se je organizadje zdiuženega deia Se vedno premalo poslnžu-jejo, žal pa njegovo vlogo v velild meri razumejo bolj v represhuem pomenu. KJjub temu, da andikati viagtjo precej naporov za varstvo samonpravnOi pravic ia dražbene lastnine, se v OZD pravzaprav srečujemo z oeke vrste opurtunizmon), saj samoapravni organi in dražbenopoHtične organizadje ne odlo&jo vedno v sfcbdu s samoupravnimi akti. Neredki pa so tudi prime-ri, ko OZD spreminjajo osebne dobodke brez samo-npravnih osnov. Zatorej bi ob pomembnejiih zadevah morali samoupravnj organi večfcrat prereijati v praksi nstreznost svojih samoupravnib aktov, še vedno pa smo priče, da se odgovornost ne ugotavlja, odnosno se le-ta »pokriva« z objektivno odgovornostjo.
Izvršni svet pa je ob tem opozonl tudi na rastoče število zadev, predolgo trajanje razreševanja zadev, na naresni odnos strank do postopka, na visoko stopnjo pritožb ... Zavzel se je tudi za ostrejšo kaznovalno politiko v primerih, ko se srečujemo s pojavi, ki poraja-jo neprimemo socialno okolje (npr. prepreievanje rasti čmih naselij, ki potencionalno predstavljajo vir okužb).
Pripombe je posredovala tudi komisija za družbeni nadzor, ki je predlagala, da bi poročila morala zajemati tudi specifiko po posameznih občinab. Jože Šketa pa se je v razpravi zavzel za usposobitev tistih kadrov, ki v OZD »delajo« na samoupravnih aktih, opozoril pa je tudi na ponekod slabo razumljivo vlogo družbenega pravobranilca samoupravljanja
Zaostriti
odgovornost do vseh, ki ne planirajo
Delegati za skupščino mesta Ljubljane so omenjene pripombe posredovali na njenem zasedanju. Na dnevni red skupnega zasedanja pa je bila uviičena tudi infor-macija o planiranju. Podal jo je predsednik izvršnega sveta Borut Mišica, ki je v kontekstu le-te podal tudi širSo informacijo o poslovanju v občini in uresničevanju resolucije v prvem tromesečju. Izvršni svet se je skupaj z občinskimi dmžbenopolitičnimi organizacijami tako lani kot letos vsebinsko angažiral v pripravah na izdela-vo planskih dokumentov. S tem v zvezi so bile vodene konkretne aktivnosti (številni razgovori in sestanki v OZD, v KS, v SIS) saj seje zavedal odgovornega pristopa, usklajenosti in sočasnosti pri oblikovanju srednjeročnih planov. Vreta delovnih organizacij oziro-ma TOZD kljub številnim pozivom in razgovorom še vedno ni predložila anaJize razvojnih možnosti, v mno-gih primerih pa so te anlaize pomanjkijive, premalo je čutiti »pogumnejših«, bo!j ambicioznih pristopov pri snovanju razvojnih načrtov.
Skratka informacija je pomenila resno opozorilo ozi-roma tehtno presojo delegatov, kako pristopiti k tem nosilcem planiranja, ki osnovnih dožnosti planiranja
niso upoštevali ali pa so se lotili planiranja z levo roko. Zdi se, kot da v teh gospodarskih subjektih prevladuje miselnost, da planirajo za in zaradi občinskih upravnih organov in izvršnega sveta, ne pa za smelejši razvoj svoje organizacije. Takšna situacija pa, kot je dejal Maks Klanšek, ne sme pustiti skupščine in delegatov ob strani, za to je njena dolžnost, da sprejme skJepe, ki bodo zavzemali sleherno vodstvo delovne organizacije k odgovornemu pristopu do te pomembne družbene naloge.
Na predJog izvršnega sveta so zbor združertega dela in druibenopolitični zbor soglasno,zbor krajevnih skupnosti pa z večino glasov (1 delegat je bil proti) sprejeli informacijo o stanju na področju planiranja z naslednjimi skJepi:
1. Na podlagi informacije izvršnega sveta zbori ugo-tavljajo, da kljub vsem prizadevanjem in opozotilom izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij obči-ne Ljubljana Vič-Rudnik niso predložile analize raz-vojnih možnosti naslednje organizacije združenega dela:
-   IMP DO Livar TOZD Livaraa barvnih kovin,
-   Iskra IEZE TOZD SEM,
-   SCT TOZD Opekame,
-   Gradbeno obrtno podjetje Trnovo,
-  KGP Ko&vje TOZD Velike Laš&,
-   Strojni obrat Kozarje,
-  Agrotehnika Gruda TOZD Lovec,
-   Surovina TOZD Ljubljana,
-   DO Komunalno podjetje LjuMjana TOZD Ko-munalne gradnje,
-   DO Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Re-mont,
-   PTT inženiring Ljubljana.
Glede na to skup&ina nalaga izvrfnemu svetu, da kot skrajen ukrep predlaga skupščini obtine sprejem
Alije sklep rodil sadove?
Komite za planiranje in gospodarstvo je 5. aprila ponovno organiziral razgovor s pred-stavniki tistih OZD, ki niso predložile analize razvojnih možnosti. Tokrat so se z izjemo DO Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Re-mont odzvali vsi in predložili analize razvojnih možnosti. Ob tem si velja zastaviti vpraSanje, ali je bil res potreben sklep skupščine, da so OZD izpolnile svoje obveznosti, ali je šlo za ponekje malomaren odnos do planiranja ozi-roma posrcdovanja tega dokumenta občinske-mu upravnemu organu. Ne glede na eno ali drugo, spoznanje o potrebnosti načrtovanja svojega in skupnega razvoja v prihodnosti je v teh OZD vse prej kot na trdnih nogah.
sklepa o uvedbi ukrepa družbenega varstva v navede-nih OZD.
2.   Organizacije združenega dela, ki so sicer izdelale planske dokumente, vendar so le-ti pomanjkljivi, so zadolžene, da v nadaljnjem postopku planiranja upo-števajo pripombe in usmeritve iz informacije o stanju na področju planiranja.
3.   Delegati zborov skupščine občine, predvsem de-legati zbora združenega dela so zadolženi. da o spreje-tih sklepih zborov skupšfine obfine poročajo temeljni delegaciji io delavskemu svetu OZD, kateri delegati so.
V ŽIČNICI
Ukrep družbenega varstva ukinjen
Delegali zbora zdražeaega dela so na zadnji seji sprejeii ddep o prenehanju nkrepa družbenega varstva v DO Slovenijales-Žičnica. Omenjeni ukrep je bil s skiepom občjnske skupšdne aveden 25. apriJa 1984 in nato ie enknt podaljian. V tem času je delovm organi-zadja izpefjala postopek sprejema samonpravneg« spo-raznou o razpomfitri sredstev in izvršitTi pnvk ob-veznosti in odgovornosti, U je bil Se edini manjkajoii «kt, po odcepHvi ribntfkega TOZD k Riku, za izvedbo regjsbadje, za katero leče postopck rpisa pri Register-skem sodiš«.
Žičnica je lansko poslovno leto zaključila z izgubo v višini 16 milijonov dinarjev. Vendar navedena izguba ni rezultat tekoiega poslovanja iz leta 1984, temvei zaradi poravnave nekaterih obveznosti do upnikov iz preteklih lei. Tekoče poslovanjc pa ie heleŽJ ugodnejie rezultate. Velja 5e podirtati, da so za ulcrep družbene-ga varstva perspcktive Žičnice dobre.
Skupščina podelila domicil X. SNOUB Ljubljanski
S ploskanjem so delegati vseh treh zborov u marčev-ski seji skupščine pozdravili in sprejeli sidep, da se X. Sioveoski narodnoosvobodiliii udarni brigadi pode« do-midl.
Predlog je posredovalo predsedstvo obdnskega od-bora ZZB NOV Ljubljana Vi«-Rudnik. V obrazloži-tvi je med drugim zapisano: - da je bila X. SNOUB Ljubljanska ustanovljena 11. septembra 1943 na Go-lem, na obmoiju naše občine, da so v njej bili ve&noma občani mesta Ljubljane in naže obtine. svojo bojno pot pa je brigada končala 9. maja 1945 ob končni osvobodi-tvi Ljubljane.
Domicil (listina in trak na zastavo brigade) bo pode-ljen na proslavi občinskega praznika — torej ob 27. aprilu in 40 letnici osvoboditve.