Letnik 2. Maribor, sobotaT5. aprila 1919. Štev. 77. Neodvisen političen list. Naročnina zngša: Z dostavljanjem na dom ali po gošti K 4‘50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27‘-S celoletno K 54'— Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. ■ posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Položaj se je razjasnil. Ni še teden dni od tega, ! o je oiio politično ozračje v Beogradu nasičeno z elektriko. Piipravljala se je najhujša nevihta s strelo in gromom. In že so se čuli prvi poki. Socialisti so napovedovali najhujšo opozicijo ter stopili iz centralne vlade, dočim se vest, da so stopili tudi iz pokrajinskih vlad, ni potrdila. Tudi ljubljansko glasilo Slovenske ljudske stranke je' simpatično pozdravljalo korak Socialistov ter pričelo, rožljati z -orožjem. Napadlo je vehementno beogradsko vlado ter zahtevalo od nje stvari, ki so spričo nekonsolidiranih razmer, n°tranjih in zunanjih, za zdaj popolnoma nemogoče. . ^ Nam se ta nastop teh dveh strank z ozi-r°m na naše silno težko stališče na severnih mejah ni zdel umesten, da celo nevaren. Jasno in resno smo ppozorili našo politično javnbst, naj se ne igra z ognjem, ker zažgemo lahko svoje lastno posjopje. Ta naš glas ni ostal brez odmeva. ,,^lovertski Narod“ ga je postavilo na oportunistično stališče ter izjavilo, da hoče z ozirom na blagor države in na sedanji zunanji položaj ostati še nadalje v vladni večini. Tudi. iz pokrajinskih vlad ni stranka izstopila. Vendar je pa v Beogradu zmagala protivladna stranka, ki noče sprejeti ministeri elnih portfeljev. Čudno je le, da so tudi poročali, da bi socialisti stopili v vlado, če bi se ugodilo vsem njihovim zahtevam glede port feljev. Popojnoma nasproten veter je pa zapihal v vrstah Smvenske ljudske' stranke. Pred enim tedjjiom še na' iskrem konjiču z bojnim kopjem v roki, danes z mirovno palmo v roki Ljubljansko glasilo Slovenske ljudske stranke piše: .Jugoslovanski klub se ni mogel odločiti za to, da bi šel v opozicijo. Njegova tradicija je proti temu. V. L. S. je vodila težki, boj v dunajskem parlamentu za osnutje jugoslovanske države, zastavljala je v najkritičnejših časih vse svoje sile za osamosvojitev in ujejlinjenje našega naroda, ki smo ga slednjič dosegli. Ali . v _ . je mogoče sedaj, ko stojimo na lastnih tleh,' pona ism er se mu V popolni meri pridnižiL ^KeJtfiiaaih rek- a&4e • z • hegativno' kritiko- gle-In nočemo se domišljeyati, da je morda ravno ta naš opomin učinkoval na politično razpoloženje. Gotovo je pa, ,cia je ravno ona nevarnost, ona nesigurnost ha naših mejah, na katero smo opozarjali v svojem članku, precej odločilno vplivala na razrešitev krize. Z eno besedo: Preteča nevihta se je razvila v bolj pohleven dež. Ljubljansko vodstvo jugoslovanske socialdemokratične stranke se je Rdeča oblast. - ,ne dai* da bi vas hotel žaliti, go-sp°d]e! ln Ittdi izzivati vas nočem! Saj me Potegujem se in govorim vedno in f« tresnico’ a neokreten jezik imam ter mo včaših kar ne more zjediniti s srcem Za W?°®tav,ia v. popolnoma napačno luč. nimat*. .a me ima)°> dasiravno še pojma nra.Tu 0 n|em- In red ter disciplino kršim, bnri rdečo ob,ast uvajam ter-" ljudi raz-vUriam, toda o vsem tem jaz ne vem ničesar. '-utim se povsem nedolžnega in ako bi avstrijski rablji še besneli in obešali ljudi ‘er čuli javno mnenje o meni, zavili bi mi puhlo butico gotovo po nedolžnem v na- sprotno stran, da bi stekleno zijal v tužno preteklost. 1 Morda se je nerodni in nevedni jezik res kdaj izdal za boljševika, morda je res kdaj tudi mlatil čez hvalevredni red ter oboževal rdečo oblast, a delal je to v svoji trmi m brez moje vednosti! Tako mi je izneveril prijatelje ter mi jih oblekel v sovražnike«. . — [JU *Paanui jezik in namoči ga !« Me'prekine so ji položili celo grški junaki. Ondi se je tovariš Vinko ter mi nalije kupico starine. | rodil naš prijatelj in pisatelj Cankar in polno bedeli smo v prijazni sobi zavednega očeta j drugih mož, večjega ali manjšega -' ugleda, pucnika ter mu med dolgoveznimi pogovori Ljudje so mirni in pokorni cerkveni ter vladni in zabavo praznili sode in polnili mošnjiček.1 oblasti kot malokje 1 • Prebrisani in hudomušni dati, ko drugi grade naš dom ? Ali se je mogoče v dnevih, ko se ima dokončati stavba naše svobode, odtegniti delu? Ali bi ne bilo spričevalo neresnobe in lahkomiselnosti začenjati z opozicijo - dokler je ne zahtevajo naj: tehtnejši razlogi — v trenotku, ko potrebuje domovina vseh rok, vseh glav in ljubezni vseh ? Vodi nas načelo, da je treba vzdrževati koalicijo do konca, vzdrževati jo s samozataje- »Boljše je tako, Janko, ja!« pritrdi mojster Jakob. »Namoči si jezik, drugače nas boš res žalil in zbadal z njim ter nas prekrstil v sovražnike«. »Ne, tega ne nameravam! Povedati sem vam hotel samo, da je, bržkone rtioj rojstni kraj veliko kriv. tega javnega mnenja o moji osebi«. »Kaj ima Vrhnika opraviti s Tvojo obsodbo?« pravi brat Milko. »Saj ondi Te niti ne poznajo im ne vedo kod se klatiš!« »Prav je, da ne vedo in me ne poznajo! A gospodje sodniki vedo, da me je Ljubljanica vrgla na dan in ta zavaljen jezik ne more prikriti, da je prvič zabevskal na Vrhniki!« f »Kako potem sumiš, da je Vrhnika kriva Tvoje obsodbe?« reče tovariš France in me. pogleda skozi ščipalnik kot bi me hotel predreti. »Vrhnika je vendar svetovno me3to!« vzklikne debelušni Vinko. ; , Stari Rimljani so jo r zgradili, temelj pa vanjem in nesebično, ker se bo le tako dalo delo osvoboditve, revolucionarno in uspešno za- , početo, mimo in srečno končati. To delo še, nikakor ni končano. Dokaz popolne nesposobnosti bi podal slovenski politik ali slovenska stranka, ki bi pri svoji orientaciji prezrla, da je tretjina naše zemlje zasedena po sovražniku in da neugoden političen razvoj, ki bi utegnil nastati v Jugoslaviji, če se razbije koalicija, more bistveno poslabšati našo postojanko na mirovne^ posvetu. En sam napačen korak nas more zvoditi v brezdno. In kdo bi hotel nositi odgovornost za to, da je Sodeloval pri napi narodni nesreči ? " . Vse to bo resno stranko, ki se zaveda da ni sama sebi namen, ampak da ima vršiti svojstvene funkcije v skupnem narodnem organizmu, oviralo, da bi se odločila za zadnje dejanje, ki nam preostaja: razbiti koalicijo. Mi tudi še vedno/ upamo, da se bo koalicija ohranila. Ce bi se nej se bo začela nova, bistveno drugačna in ne najbolj srečna faza naše politike.« Mi z veseljem pozdravljamo ta hitri preobrat V našem političnem položaju. Danes za nas.Slovence pač' ni čas, da bi reševali naša ožja notranja strankarska vprašanja. To vemo posebno mi na ogroženih severnih mejah, kjer delajo naši nasprotniki, Nemci in renegati, s podzemskimi rovi, ker se ne upajo na dan s svojim nepoštenim delom, s katerim hočejo razdreti našo mlado državo. To vedo pa tudi naši južni bratje, ki jih Italijani z ognjem in mečem uničujejo ter izpreminjajo našo' slovensko ozemlje v laško provinco. so sicer, a to je kriva njih staroslavna deveta šola pod mostom. Kaj bi toraj dolžil Vrhniko svoje obsodbe? Kaznuj j raje jezik in namoči ga!« »Tako je! Namoči ga!« vikne bradati Ivan in izprazni kupico do. dna. »Gospodje, kakor vidini, poznate Vrhniko in njene znamenitosti'premalo. Ondi je tudi svetovni sedež rudeče oblasti in dvomim, da bi tega ne vedeli tudi sodniki, ki so me postavili v tako slabo luč pri javnem mnenjy! Skoraj bi lahko trdil, da sem samo radi tega prejel pečat boljševika in upqrnika na svoje udrto čelo. Rekel sem že, da hodita moj jezik in srce .vsaki svojo pot. — Srce se je jokalo, a jezik se je posmehoval, ko so me po krivem obsodili. Razmišljal sem, iskal oproščenja, a jezik me je še vedno blatil kot boljševika in upornika.— Prišel sem torgj do sklepa, da me more rešiti te krive obsodbe • in postaviti zopet v pravo luč edino šev rudeča oblast na Vrhniki«. »Doma sem gori«, pravi Milko, »a do danes še nisem čul, da bi obstojala na Vrhniki taka rudeča oblast«. »Mi tudi ne!« pritrdijo ostali. »Mogoče pa je, da se je zdaj ustvarila; kajti vsak dan se sliši in bere kaj noUe^a/ izpod rudečega Stran T2. ur , In upajmo, da bo tako tudi ostalo, dokler ne bo niša držaya na znotraj in zunaj popolnoma urejena in utrjena. No, potem pa na veseli mejdan, vsaj brez boja ni življenja. Še enkrat razburljive vesti. Od vseh strani nam prihajajo pritožbe zaradi prvoaprilske šale, ki jo je zagrešila »Jugoslavija« glede premaknitve demarkacijske čtte za Celje. V Mariboru, kjer je državno pravdni-štvo precej prepozno prepovedalo razprodajanje lista, so vsi Nemci hodili z listom y žepu in pa z dvignjeno glavo in od veselja se leskečimi Očmi. Drugi dan so plačevali za list celo po pet kron. Ravnotako razpoloženje, je bilo v Ptuju in drugih nemškularskili gnezdih. Mi smo jim to veselje privoščili, ker smo vedeli, da je bilo vse skupaj le prvoaprilska šala in da bo razočaranje drugi dan tem večje. Toda stvir ima še drugo plat. To razpoloženje pa pronika tudi med naše ljudstvo, ki je danes spričo nesigurnosti vesti z mirovne konference zelo razburjeno, mnogo bolj razburjeno nego kedaj prej, ko so prihajale vesti s krvavega bojišča. In to je popolnoma razumljivo, vsaj gre danes za najvažnejše naše vprašanje, za obstoj naše severne meje in pa za naše primorsko ozemlje. Naši nasprotniki delajo z vsemi sredstvi, da bi naše ljudstvo ob mejah odvrnili -od njihove prave domovine in da bi jih zapeljali v objeme Nemške Avstrije. Spomnimo se le onega nesramnega letaka, ki je nedvomno dal temu ali onemu našemu človeku misliti. In iz takega premišljevanja se poraja dvom, ki je pa že nevaren. Ne trdimo/ da je priobčila »Jugoslavija« to razburljivo vest v prepričanju, da je resnična, marveč jo je smatrala naslednji dan za prvoaprilsko šejIo. Toda tudi kot šala je bila neumestna. Ppznati moramo današnji položaj na naši severni meji, kjer pričakujemo kakor žejni v brezmejni kameniti puščavi kapljice vode, vsako najmanjšo ivest o usodi našega ozemlja. Zato še enkrat prosimo v imenu naše stvari, pustimo za sedaj take senzacionelne vesti, čeprav povzročajo Nemcem in nemškutarjem hipno ve- selje, potem pa veliko razočaranje — puščajo pa vedno nekaj slabih sledi med našim ljudstvom. y Političen pregled. n Naše zahteve pred mirovno konferenco. G ene v e, 2. aprila. (»Slov. Narod.«) Naš poročevalec izve iz avtentičnega vira in sicer iz krogov pariške mirovne delegacije: Trditev Nem- cey, da je naša severna meja zlasti Maribor v opasnosti, je neresnična. Izven vsakega dvoma je, da ostane Maribor s širokim pasom nad Dravo prapora. Vrhničani pa so vedno radi med prvimi, zato je toraj lahko mogoče, da so oni že uvedli rudečo oblast«. »Nikakor! Vrhnika ni in ne bo taborišče boljševikov, kajti ljudstvo je premožno jn cerkev prevelika. — Rudeča oblast posluje ondi že od pamtiveka. Bržkone jo je postavil že Jazon s svojimi junaki, predno so zadeli ladijo na rame in jo prenesli v Jadransko morje. Jaz sem slišal o njej prvič v Ljubljani, ko me je oče pripeljal v mestne šole. Tam nekje na Starem trgu sva se ustavila pri očetovem prijatelju in gostilničarju. „No, Tone! Ali si še živ?“ Pozdravi okrogli gospod mojega očeta, nune pa premeri od nog do glave, češ, nos in postavo ima ravno tako, bržkone je njegov sin. „Oja! Kajpada sem živ in tudi še bom dokler ne-spravim tegale hlačnika dp hruha. Hotel je z menoj vred skakati po gozdu, a jaz sem mu odsvetoval ter ga pripeljal raje v šole, da .si bo kdaj lažje re-ial kruh kot si ga režem jaz.“ »Pa kaj je že končal deveto šolo na Vrhniki ?“ „Cele šole ga nisem pustil dovrš ti, ker višji razredi so prenapolnjeni z Ljubljančan in nočemv da bi ta komu prostor prevzel. _____________ Mislim, 3a bo tu lahko shajal tudi s štirimi razredi navadne ljudske šole.“ Upamo! saj glavo ima precej obsežn‘o — Kako pa rudeča oul^st? / Ali ima kaj veliko posla?“, (Konec prihodnjič.) Jugoslaviji. Glede Celovca rešitev še ni padla, vendar pa je računati z veliko verjetnostjo, da pripade Celovec Jugoslaviji. Glede Beljaka intrigira Italija v prilog Nemcem, ker bi si preko Beljaka ohranila zvezo z nemškim zaledjem, Manj ugodne vesti vam morem poročati o zapadni meji. Nedvomno je pač, da ostane cela Dalmacija z vsemi otoki naša, skoro izključeno je, da postane Reka italijanska. Najverjetnejše je, da prisodi mirovna konferenca Reko nam, vendar ni izključeno, da bo internacijonalizirana. Koroška fronta. Ljubljanski dopisni urad poroča 3 aprila dopoldne iz uradnega vip: Nemci (nadaljujejo streljanje s topništvom in strojnicami. Tako so streljali dne 2. aprila ob 2. popoldne iz Doba na našo posadko, ob % dopoldne na Galicijo, ob 10. zvečer in dne 3. aprila ob 1. zjutraj na .Mrzlo vodo pri Velikovcu. Na drugih frontah je položaj neizpre-menjen. Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Beograd, 2. aprila. Ysled definitivnega odstopa socialistov iz vlade bo treba rekonstruirati tudi pokrajinske vlade, v katere so imeno-. vali tudi socialisti svoje zaupnike, pri ljubljanski vladi celo dva. Na kak način se bo iz-prememba v poverjeniških mestih izvišila, še ni odločeno, ni pa izključeno,' da se bodo nekatera poverjeništva kasirala in se izročila direktno uradništvu centralnega ministrstva. Švicarski glas o našem vprašanju. Lucern, 2. aprila. »Basler Nachrichten« prina-šajo danes uvodnik o jugoslovanskem vprašanju in-pravijo, da je v Reki samo navidezna površina laška, v resnici je pa to jugoslovansko mesto. Če bi ga dobila Italija, bi to pomenilo težko škodo Jugoslovanom, ki so zmožni globokega sovraštva. Reka je pri-rodna jugoslovanska luka. Dalje pravi list«, da izgleda, da se je Italija odrekla svojim zahtevam po celi "Dalmaciji in da se sliši sedaj le, kakor da bi zahtevala Italija, da se njena meja potegne samo preko Zadra. To pomfeni prilaščenje sicer laškega jezikovnega otoka sredi jugoslovanskega morja, laško kolonijo, obdano od sovraštva. Angleži o jugoslovanskem vprašanju. Geneve, 2. aprila. (»Sl. Narod«). Kakor smo ■dosedaj poročali, je samo Northcliffovo časopisje zastopalo jugoslovansko stališče. Sedaj-pa prinaša tudi vodilno konservativno glasilo »Observer« članek velikega pomena. Piše o boljševiški nevarnosti in nadaljuje: Če pol milijona Slovencev nima iste svobode, kakor drugi ljudje, in če bi samo kakor živina prešli izpod avstrijskega pod laški jarem, pač v teh deželah ne bo nikdar pravega miru. Drug prijazen nevtralen glas za nas. Gen.eve, 2. aprila. (Slovenski Narod,) »Basler Nationalzeitung« ostro napada neupravičeni im perialistične zahteve, ki ovirajo, da svet ozdravi. •lJravi, da se niti mislili ne sme, da bi se * oklenila mirovna pogodba, ki bi Jugoslovane oropala naše morske obali in ki bi nam vzela naši dve glavni luki Trst in Reko, ki za Italijo nista ne-obhodno potrebni, za nas pa. Laški glas o ameriškem držanju v jugoslovanskem vprašanju. Geneve, 2. aprila. (Slov. Narod.) »Corriere dela Sera« prinaša zanimiv dopis iz New-Yorka o držanju Amerike v jugoslovanskem vprašanju. Gladom tega laškega poročila je ameriško javno mnenje bilo do januarja popolnoma ravnodušno in mu je bilo čisto vsejedno kdo ima prav. Izvzeti so bili samo nekateri veliki listi v New-Yorku in Chikagu, ki so to vprašanje presojali prefeej strupeno in nepovojjno (za'Lahe). Na splošno ne vživajo Lahi v Ameriki nobenih simpatij, ker so Američanom laški izseljenci pokvarili tek. b: Dnevne novice. _8 Nov poveljnik mariborske vojaške bolnišnice št. 1 je postal mornarični štabni zdravnik g! dr. Rudolf Kobal. Imenovanje. Profesor dr. Fran Ilešič je imenovan za rednega profesorja na slovenski stolici zagrebškega vseučilišča. Jayen shod JDS se vrši v nedeljo popoldne ob treh. Na shodu govori dr. Koderman. Vabimo k mnogobrojni udeležbi. Kje so v Mariboru olikanci ? Mi nismo nikdar kiitikovali postopanja italijanske misije, ki se je mudila v Mariboru in ki do danes še ni odšla, čeprav je njena oficielna naloga potekla. Mi smo jo smatrali za oficielno poslanstvo italijanske vlade, morda tudi antante, čeprav misija kot taka faktično ni vršila one svoje objektivne naloge, kakor jo zahteva mednarodno pravo, ki je vsaj v debelejših potezah nekoliko še v veljavi. „Grazer Tagblatt" pa pravi, da išče italijanska misija v Mariboru seveda tupatam stika z izobraženimi krogi, ki ga more seveda dobiti le pri Nemcih. Nadalje pravi list: »Policijski komisar dr. Senekovič, ki ima pravzaprav značaj jetničarja, je vse one rodbine in posameznike, s katerimi so italijanski častniki občevali, predle povabil, natančno zaslišal ter jih na vse mogoče načine mučil. Italijanska vojaška misija je vsled tega' pri ljubljanski vladi energično protestirala, da se Nemci vsled tega preganjajo, ker so se zabavali z italijanskimi častniki. Najostrejše so se proti temu zavarovali, da bi se zaradi tega kakemu Nemcu samo en la v skrivil“. Goro-stasna in smešna se nam zdi trditev, da so edino Nemci izobraženi. Zgodovina mesta Maribor in sploh* zadnja zgodovina nemškega naroda dokazuje ravno nasprotno. Izobrazbo in kulturo med mariborskimi Nemci je uvedel edinole naš zistem, ki s krepko, žeiezno roko drži vajeti. Dokaz temu je, če se le malo popusti, že se pojavi oni pravi značaj nemške duše, ki se kaže v pouličnih demonstracijah. Poglejmo pa nekoliko čez mejo, kjer ni krepke roke našega jugoslovanskega poveljnika. One nemške’tolpe, ki more, požigajo, onečaščajo — ali so to tudi edino izobraženi krogi? In ravno te tolpe dajo pravo in istinito sliko nemškega značaja in nemške kulture. Kar se pa tiče na-** šega policijskega ravnatelja, ga ne bomo zagovarjali, ker ga zagovarjijo njegova dela, njegove odredbe, s katerimi je dosegel, da danes živi mariborsko prebivalstvo obeh narodnosti v miru in osebni varnosti. Sestanek narodnega ženstva. V svrho važnega razgovora se vabi narodno ženstvo na sestanek v soboto 5. aprila ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega .doma- Zlatko Balokovlčev koncert s sodelovanjem vojaške godbe, se vrši že v sredo, dne 9. aprila in ne kakor prvotno določeno (v četrtek, 10. aprila). Z ozirom na srečno izbrani vspored, ki gaipriobčimo jutri na drugem mestu, smemo že vnaprej ugotoviti, da bo ta koncert na umetniški višini eden največjih, kar jih je Maribor doslej doživel na res umetniških vžitkih. Kot izredno privlačna sila bo topot včinkovala že sama osebnost in sicer vnanja, posebno prikupljiva osebnost tega najmlajšega, a največjega jugoslovanskega umetnika* goslarja. A poleg te sijajapolne zvezde nastopi na umetniškem odru še druga, nam že izza zadnjega-koncerta v svoji umet- niški,stroki znana zvezda: Herzog, kapelnik naše širom domovine , zaslovele vojaške godbe. - Kako se je „glasova radgonskem okraju. Kakor znano, se ✓ februarja v radgonskem okraju vršilo kšno ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, da prebivalstvo nima iskrenejše želje nego da se zdruzi z Nemško Avstrijo. Glasovanje so kajpada m-scenirali fremci. Kakšnih pomočkov so se posluževali, da bi se jim posrečilo preslepiti svet in ustvariti videz, kakor da ljudstvo ne mara za Jugoslavijo, ampak hoče pripadati Nemški Avstriji, o tem priča poleg mnogoterih dokumentov in uradnih izvestil, ki s™° jih svojeas objavili, tudi službeno poročilo, ki ga je sedaj prejel Ljubljanski dopisni urad in ki navaja med drugim, da sta občinski predstojnik Gmfoner in neki občinski svetovalec v občini Rožni Grunt podpisovanje glasovnic v prilog Nemške Avstrije izsiljevala s tem, da sta slovenskim občanom grozila z izgonom iz občine, ako ne glasujejo za Nemško Avstrijo. Isto se je godilo v docela slovenski občini Ščavnici. V draženberški občini so Ferdinand in Johann VVeinhandl ter Ferdinand Simonitsch hodili od hiše d<> hiše in- žugali, da ne dobi na posodo k 'tla «a kuhanje žganja in da Simonitschev mlin 'ne bo mlel za nikogar, kdor na glasovnico ne zapiše, x da hoče biti pripadnik Nemške Avstrije. Izsiljevali pa niso podpisov samo od moških in žensk — zlasti so vedeli plašiti ženstvo — ampak so celo otroke primorali podpisovati glasovnice. Tako se je delalo v draženberški občini, kjer razen Weinhandlovih ni nobenega Nemca. Nasilstva in divjaštva nemškega vojaštva. Iz Velikovškega okraja je Ljubljanski dopisni tirad od povsem verodostojne osebe prejel obširnejši dopis, iz katerega posnema: V Grebinju so nemšk.^Vojaki hoteli posiliti natakarico gostilne prt P., pa se je dekletu posrečilo ubežati. VsM razburjenja, ki so ga neniški pehotniki povzročili s svojim divjanjem in robantenjem, je gostilničar zbolel, da je moral svojo krčmo ^apreti. Ker se jim je namera izjalovila, so vojaki odšli v gostilno pri K. in tam silili v deklo. Ko jim je tudi ta srečno ubežala,, so za njo streljali. V Gre-binjskem Kloštru so že poprej oropani mali posestnici šiloma vzeli poslednjo svinjo. V vovberških gorah je neka nemška straža kmeta, kateremu je bila pokradla meso, prisilila držati vrečo, v katero je spravljala, kar je bila pri njem nakradla. Njegovb ženo so, čeprav je noseča, posilili. Baron Hellerdorfove gozdove so nemški vojaki in posestniki že vse med seboj razdelili in jih že izsekavajo ter odvažajo les. Prebivalcem jemljejo živež nasiloma. Če se jim kdo upira, mu prete, da mu bodo vse požgali ter vse postrelili. Sarajevska policija proti nemškutare-nju. Svoječa^no smo že poročali, da je izdal sarajevski mestni magistrat naredbo. S katero prepoveduje, govoriti na javnih prostorih nemško Nemci in nemškutarji, katerih je v Sarajevu še vedno več kakor dovolj, se seveda za to naredbo niso zmenili. Zato je nastopila sedaj policija proti njim in te dni aretirala deset oseb, ki so izzivale kljub magistratni naredbi z osten-tativmm nemškim govorjenjem po ulicah. Hrav je tako! ' Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov •n Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pirc-a, profesorja v Mariboru. xCena 1 K, P° pošti 1 K 20 vinarjev. — Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko. Ob ujedinjenju SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naroda; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dobi se jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Pri naročbi posameznih iztisov ^naj se vpošlje denar pod naslovom Matija Pirc, profesor v Mariboru, obenem z naročbo. . Zvišanje cen tobaku. Beogradski listi poročajo, da je sklenila up-ava monopolov zvišati cene tobaku za 50% in sicer že s 1. aprilom. Zgradba novega glavnega kolodvora. Novi glavni kolodvor v Ljubljani se zgradi na ljub'janskem polju ob železniški progi, ki veže Dolenjski kolodvor s Šiško. Pro-jektovano je, da se opusti proga južne železnice mimo Rožne doline in Viča in se zgradi nova mimo Šiške kraj Večne poti. Ljubljana bi s tem mnogo pridobila, ker bi se lahko na to svobodno širila proti ‘zapadu in ker bi s tem odpadle tudi vse zavire in zapreke za podaljšanje električne ‘cestne železnice v Šiško. Novi glavni kolodvor bo seveda zgrajen najmoderneje. Gorenjski kolodvor se opusti. Električna cestna železnica se podaljša do novega kolodvora, torej malodane do Posavja Razglas glede svobodne trgovine v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in S'ovencev. D i se odstranijo vsa nesporazum-ljenja, ki vladajo med občinstvom glede svobodne tigovii e v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in Stovevcev, je odločil ministrski svet v svoji seji dne 18. marca 1919, št. 3880 na predlog ministra za trgovino in. industrijo naslednje: 1. V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je trgovina v notranjem prometu popolnoma prosta. 2. Izvzeti so samo monopolizirani in pa oni predmeti, ki o njih ministrski svet to posebej določi. To so za sedaj sol, petrolej, mineralna olja, vžigalice, sladkor, tobak in cigaretni papif 3. Blagovni promet med pc^ameznimi pokrajinami je popolnoma prost in mu pokrajinske vlade ne smejo del iti nobenih ovir in zaprek. 4. Vse dosedanje centrale, preost ile po bivši avstro-madjarski upravi, omejitve, kontingentiranja, razpolaganja z blagom ali fiskalne obiemenitve, izdane od pokrajinskih uprav, odpadejo. 5. Osebno pravo trgovanja je urejeno s posebnimi zakoni posameznih pokrajin, dokler se ti zakoni ne izenačijo. 6. Izvoz bi ga preko demarkacijske^črte in v nevtralne države regulira do škl^jve miru v interesu celokupnosti centralna oblast in sicer po pravilih, »ki, veljajo za centralno upravo .?a pfomet pri ministrstvu za trgovino in industrijo,, izvoz v neprijateljske države pa je vezan na odobrilo ministrskega sveta. Nove družinske karte bo izdajal v prvi polovici tega meseca mestni gospodarski urad. Ker se pri oddaji kart od novodošlih strank strogo zahteva potrdilo dosedanje bivališčne občine o pdjavi dotične stranke iz stfahu, da se ne bi na ime teh semkaj priseljenih strank na dveh krajih karte in živila izdajale, si dovoljujemo vprašanje, če se tudi tako rigorozno po stopa glede oseb, ki so že davno odjavljene iz Maribora, ali pa se izda nova družinska karta kar na podlagi stare z istim številom opravičenih oseb in ostane potem brez omejitve v velja- vi do poteka dobe, za kojo je bila izdana, četudi je ena ali druga oseba medtem iz Maribora odšla? Zdi se nam namreč, da dobivajo žene, kojili možje služijo pri vojakih tam nekje v Nemški Avstriji še vedno karte in seveda tudi živila — osobitO kruh tukaj tudi za svoje može. Priporočamo torej gospodaiskemu uradu, da tudi v takih slučajih strogo postopa, posebno, ker veljajo družinske karte za cele tri mesece! V mestni prodajalnici v Freihaus-ulici se je prodajala zadnjič mast po 32 K za kg. Dobro! Ni pa bilo dobro,, da je moral kupec, če je hotel dobiti % kg masti, kupiti zajedno kar za 2 K slabe čebule, ki že poganja sveže zelenje I 'Pri 1 kg masti pa čfc-bule za 8 K! Mast je tprej pravzaprav stala 40 K, torej nič manj, kalcor v mestni prodajalni na Stolnem trgu. In vendar je prodajalna v Freihaus-ulici določena z; a revnejše sloje, da dobe tam živila po nižji ceni! Ustanovljena je bila ta. proda j.lna le za res revne sloje. Če pa opazuješ s;tranke, ki v tej prodaialni kupujejo, se bodeš .kar Čudil, kako pridejo • med ,,revne sloje" ljudje, ki hočejo sicer nekaj »veljati, gledajo , res revne ljudi po strani in bi te tožili radi žaljenja časti, "če bi jim javno rekel, da spadajo med revnejše sloje! Uboga uradniška para pa ne dobi izkaznice za to prodajalno, marveč mora člrago ku-Hpvati drugod, ker ne spada' nied „revne' sloje** vkljub temu, da ima danes že vsak berač boljše dohodke, kakor pa kak nižji uradnik! Gospoda pri magistratu, treba bo temeljite revizije-pri navedeni prodajalni, osobito, kar se tiče opravičenih strank! Blago mu je odnesel. Igrtac Rosenberg, trgovec v Vinkovcu, se je predvčerajšnjim ob 11. uri ponoči pripeljal v Maribor." Z Zidanega mosta se je vozil v družbi nekega Franca Stonyja. Na južnem kolodvoru ga je .prosil, naj mu pomaga v mesto nesti 3 kose manufakturnega blaga, in sicer 63 metrov oksforta in'34 metrov rdečebelega cefirja v vrednosti 2000 kron. Vse to blago mu" je Stony v temi odnesel. Stony je bil svoj čas zaposlen v hotelu »Meran«. Tam je več stvari pokradel ter nato zbežal. Prijete nočne tiče. Policija je danes ponoči prijela več žensk, ki so se. potikale po cestah, gostilnicah in hotelih ter iskale postranskega zaslužka. Učenec za knjigoveznico se sprejme takoj v trgovini V. W e i x 1, Glavni trg 22. Dvojno in amerikansko knjigovodstvo. Na L ega to ve m zasebnem učilišču v Mariboru se prične 1. aprila 1919 oblastveno dovoljen tečaj za dvojno in amerikansko knjigovodstvo. Poučeval bo zato izvrstno usposobljen učitelj. Natančnejša pojasnila v učilišču Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 17, I, /"V ri Narodno gospodarstvo. □ Osnovanje nove »Jugoslovanske banke" z ameriškim kapitalom. Beogradski »Trgovski Glasnik* resno proučava vprašanje o osnovanju velike -hajik,e z ameriškim in našim domačim ikapitalom. Centrala te banke bi bila v Ameriki, a, glavna podružnica v Beogradu. Osnovni kapital te. nove banke bi znašal 50 milijonov frankov. Računa se, da bo kapital večinoma ameriški, domačega pa bo komaj 10%. Banka bo privzela najbrže ime »Jugoslovanska banka*, in se bo bavila z bančnimi, trgovskimi in industrijskimi posli. Amerifranci hočejo, da sodeluje pri banki tudi domači kapital in domače prebivalstvo, zato, da bi mogl,a banka razviti kolikor mogoče.^ veliko delavnost na trgovinskem polju med Ameriko ih našim kraljestvom. — Beogradski trgovski in industrijski krogi spremljajo ta pojav z, velikim in- teresom in so pri volji tudi s svoje strani yse storiti, kar bi pripomoglo, da se ta veliki denarni zavod kakor hitro mogoče osnuje. Skrajni čas bi že bil, da se pobrigajo tudi slovenski in hrvatski denarni zavodi zc^ to, da bi se' kapital, ki se v velikih množinah brezplodno valja po'naših btmkah in' 'hranilnicah,, čifnprej plodonosno investira na Bokanu, zlasti' v Srbiji kjer se denar nujno rabi za razne zgradbe porušenih pokrajin, železnic' itd. Ge tega ne borno storili mi bodo to storili tuj.ci, bodisi Amerikanci, . Francozi, Angleži, Hojandci/ ki bodo svoj denar plodonosno naložili v fakih naših podjetjih,' ki jim bodo donašali lep, dobiček in visoke obresti, medtem ko kapital v naših , bankah' iii ^ hranilnicah nosi vlagateljem le malenkostne" odstotke obresti. Na ta način bi imeli dvojno izgubo, ker bi šel denar, oziroma obresti tega tako naloženega kapitala v inozemstvo, na drugi strani pa bi naš kapital doma nosil le malenkostne obresti in bi bil takorekoč mrtev I m. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru M CENTRALA V LJUBLJANI Poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Rentni davek plača banka sama. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Delniška glavnica 15,0&0.000 K mr Rezervni fondi nad «,000.000 K Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostni; papirje in blago. Izvršuje borzna naročila najkulantnlje. Proda se nova poletna častniška uniforma več častniških bluz, l suknja in l častniška sablja. Pogleda se od 3.—6. ure popoldne. Tržaška cesta 83. Brata Uošnjafo PTUJ Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Elegantni box ;