ii - ^ i* : ?' 4 2 ©4 g? 2 In- taking over-Diroctor of Tisam 331, Lienz I find, to my gr e at pleasuro one of the bost D.P*Čamp I kavo scen. Tho many srni 1 ing fa= ces I had met -and the cheerfulness displayed in ali your working pro= jeeta-convinces me that your future is assured as citizens of this great universe, I hopo you will ali look upon me as ev^r willing to help you to attainment of your projocts and future ScttleHunt , that in time you will acclaim mo- a friend, as I know you d.id my old mess-mato and comrade Group Cc.pt ain Ryder loung, whoso untimely death has ho on such a blow to you and a grief to me, I give vou a motto very dear to us both "Por Ardua ad Astra", Wing Commandor P * C. Chalme r s Dir e c t or , Ko prevzemam službo ravnatelja oseb j-- taborišča 331 v Lienzu, mi je v veliko veselje, da najdem tu ono izctod najboljših D, P, begunskih taborišč, kar som jrh doslej videl« Mnogo smehljajočih obrazov in veselosti, izraženo v vseh načrtih, me prepričuje, da jo vaša bodočnost kot državljanov velikega ^vesoljstva zagotovljena. Upam } da mo boste spoznali za človeka, ki vaja bo v...dno priprav¬ ljen pomagati pri izvrševanju vaših načrtov in. pri prihodnji selitvi ter da 'me boste s časom priznali za svojega prijatelj;;,, kakor s te-kar •mi je zne.no - mojega rajnega tov :-riša in bojnega tovariša Group Gap= 'taina RydoX Younga, čigar prezgodnja smrt je prav tako bila udarec za vas in žalost zame« Sporočam vam svoje geslo, ki je bilo ardua ad astra ! Le po trdih naporih bomo uspehov] , • tako drago nama obema: Por dosegli zvezde zažoljenih fing Commanaer C.Chalmers, Director Včeraj je prišel v naše taborišče naš novi ravnatelj g«Wing Com= mandor P. C. Chalme rs. Tako j po prevzemu poslov jo obiskal vse taboriščne urade in delavnice »Prvi njo gov obisk mu je takoj pridobil srca vseh, ki so imeli srečo, da so se že vč- ; raj pozdravili z njim Ista očetovska Ijubeznjivost in isti prijazni nasmeh mu sevata z obraz; , kakor srno jih bili vajeni pri pok.ravnatelju Group C »ptainu Ryd.erju-koungu, Novi g,ravnatelj jo služil 30 let kot častnik najprej v nekom škotskem polku, potom pa v letalstvu v Porziji,Indiji, Palestini A -P T. A Ir A A ^ V. -.A A rr T TNT TD TD A n n > ^n4-Awi 1 • ? V jordrniji, Egiptu, Južni Afriki in Kanadi. K UNERA-i je vstopi' novembru lanskega leta in je nastopil službo v amer i šli coni -v Avs ji kot nr-.čolnik oddelka za finance in kot upravnik.V tej službi jo obiskal večino taborišč v ameriški coni. -ra = Dobili smo tako t® ravnatelja zelo izkušenega moža,ki ima tudi mnogo dragocene izkušnjo v skrbi za begunce. Njegov prvi nastop in njegova današnja' pozdravna beseda nem jamčite, da smo v njem dobili plemenitega šefa in pravega prijatelja. Kako v svojem begunskem živijo« nju kot ljudje znamo ceniti izkazano nam naklonjenost, bomo dokaz* li •* 2 “ s svojini delom in vsem prizadevanjem, da mu olajšamo njegovo delo, da se bo lisnško taborišče, doslej med najbolje urejenimi, pod. .njim 'še lepše in vzorne je razvilo. PLEBISCIT V JULIJSKI KRAJINI? Na pariški konferenci prihaja vedno belj v ospredje za nas tako važno vpiižanje Trsta in Julijske krajine. Italijanska: delegacija je proti jugosl.zahtevam izigrala novo karto. Zahteva namreč, sklicuj ob se na samoodločbo narodov, naj bi se v Julijski krajini izvršilo 1 1u< sko glasovanje, preti čemur je jugosl.delegacija doslej odločno nasto¬ pala. Današnja poročila iz Pariza sp'orc čaj q da je 3'onccii časnikarjem dal izjavo,kjer je napovedal, da bo Italija zahtevala plebiscit za vso Julijsko krajino. 10 svojo zahtevo je ital«delegacija že.predloži¬ la v svoji spomenici 20.avgusta. Bonom! 'je izjavil, da je 3 talibanska, zahteva docela v smislu splošno priznanega načela samoodločbe naro¬ dov. Časnikarji so vprašali Bonom!ja, kaj o plebiscitu sodijo Itali¬ jani v Julijski krajani. Na to vprašanje je Bonomi odgovora1, da so. vsi Italijani v Julijski krajini c-dločno za plebiscit. Prad seboj imam. jedejal,izjave voditeljev 6 italijanskih strank v Julijski krajini od '15. avgusta, ki vsi zahtevajo, naj se v Julijski krajini izvrši .Ijiičsrc glasovanje. VIHAR ZARADI BOLGARIJE. Snoči je politično-ožemeljaki odbor obravnaval vprašanje bol¬ garskih meja.Seja pa je bila tako viharna,da jc je predsednik predčasne zaključil*Trajala je 2 V2 uri* Na dnevnem redu je bilo najprej vpra¬ šanje, ali naj se da na glasovanje Bolgarski.popravek, kjer Bolgarija - 'zahteva popravek meje tek o, da. bi dobila kos sedanje Grč 1 j e * Zas t apnoi' s Sovjetske zveze in Bele Rusije sta-podpirala boIgars" bolgarske meje. Grški nastopnih pa je zahteval, r.aj s izroči vojaškemu očboru* Zoper to je"nasropil sovjet je ugovarjal,.la bi Lih grški predlog sprejet na glas ni bil uravočasno, predlože: Edino pravilni ooor; popravne gnu grški ' r. oprav or 1 na stopvirr ki j-:i vočasno predložen, je bolgarski,kateri zahtevala«j Grčiji Bolgari,jl odstopi' zahodno. Trači j o.Grški popravek j e'nepravilen in brez pravnega temelja* Nato' je nastopil avstralski delegat, ki je odločbo ''vil 'zoper to, da bi bolgarski popravek predložil Odboru.' ker je Bolgarija ck-šcn. ki spada med bivše sovražnike. Ni pa mogoče predi Oži ti odboru- pr^.uogg bivše sovr:žne države, če ga hi prevzela za svojega ena izmed držav - članio. Govornik pravi, d G. ^ ^ - 2 cCIl&Tl čakal J kdaj bo ena izmed drža'/;' ” članic bolgarski, predlog sprejela za svoj.To se ni zgodilo/Zoro je _ edini popravek grški in samo o njem lahko glasujem o .Avstralski predlog- sta nato podprli Vel * Brit oni j a' 9 in Nova Zelandija. Ar. or iški zastopnik je nato zahteval, da se da na glasovanje britanski predlog,ki predlogu naj se glasuje in obravnava o grškem, popravku-. Tej seji je predsedoval beloruski .delegat Ki s el o V, Ko. bi bil predsednik moral dati na glasovanje britanski predlog o grškem poprav-' ku, je zaključil sejo, nakar so on in delegati vzhodnih držav odšli_ proti vratom, medtem ko so zastopniki drugih držav še obsede.'*.! za rad. o o Cez nekaj časa so se zastopniki Brazilije,'Avstralije, Zdr n z e ud Ji ur f r .‘. Nove Zelandije, Grči j e ,Dr -hoj j‘=> .Tndi je, Vel .Britanije in Južne Afruke __ spet zbrali k seji za nu.au, Predsedniško mesto je zavzel nmreusn delegat, nakar so vsi skupaj sejo nadaljevali kakih 20 minuta Ugc ■li'. so, da. belo-ruaki hi uv 4- Eesulov kot predsednik v 1 ooiivr o. -U' va pravila, ko se je branil dati rti je p d.e ž 111 z a s o 1 an j ■ -tudi ta seja bila zak! ■po ugotovitev so daJ 6 en av j vrt tu .us n: na z at 1 on: Ta 'tip •o in .sv, j-a: vnesti j rpjnnng-o.. -io.rn.un.iv: o f! 4 7 9 ~ 3 - Toko n• pr, diplomatski^o-pazovalo c bi it. r adij£ice—dxu-žbe"bbso-da -dalova= n d^"slav-ansli.e ga bloka” vjorid bolg^rsitim-^zahtevam. Naglasa, fcLor-sa Gr čip a med vojno junaško borila, na strani zaveznikov. Zato se mo= ra človek čuditi, zakaj "slovanski blok” zdaj .Bolgarijo tako podpira. Oagovor na to vprašanje je samo ta-le'* države., ki stopi v komunistič= ni krog. ter pri tem žrtvuje svojo neodvisnost, je deležna vse podpore od to strani. i’o velja za Bolgarijo. Država pa, ki hoče.- obvarovati svojo neodvisnost, kakor Grčija t je del-zna od strani ''slovenskega bloka” hude živčne vojske, kakršno zdaj komunistično usmerjeno vzhod= ne državo gonijo proti Grčiji. ZOBEH GOVOR AMERIŠKEGA TRGOVINSKEGA MINISTRA. V New Yorku je imel ameriški trgovinski minister Wallace govor, v katerem je obravnaval tudi vprašanje ameriške zunanje politike. (Del govora je priobčen v danasnjih"Domnčih glasovih”),V tem govoru jo Wallace med drugim tudi napadel britansko zunanjo politiko ter de= jal»"Višek neumnosti bi bil, ko bi se ameriška'zunanja politika dala voditi od Vel.Britanije. Britanska imperialistična politika na Bliž= njem vzhodu bo hkrati z sovjetsko povračilno politiko Združene drža= ve privedle naravnost v vojsko, če ne bomo začeli voditi jasne reali=u stična politike. Ce hočemo vojsko preprečiti, je neobhodno potrebno, da inozemstvo gledamo s svojimi ameriškimi očmi, ne pa z očmi britan= skega’ zunanjega ministrstva, ali pa z očmi anglofilske ali protiruske propagande, Naša čustva za Vel.Britanijo so sicer prijateljska, ne smemo pa britanske!, politiki prepuščati odločitve o miru in^vojski v Ameriki. Čimbolj žilavi.smo mi, tembolj žilavi bodo Rusi.Čeprav nam ne ugaja, kar -^usi ji v vzhodni Evropi počenja, njen način agrar= ne reforme, industrijska razlastitev in zatiranje temeljnih' svoboščin, kar vse žali ogromno večinolprebivalstva v ' Združenih državah,veno.ar moramo priznati, da bodo Rusi poskušali svoje območje prav tako so= ciaiizirati, kakor skušamo mi svoje območje demokratizirati,Ruske so= cialne in gospodarske ideje bodo skoro vladale nad tretjino sveta. Naše ideje o svobodni pobudi in demokraciji pa bodo vladale v veliki večini drugega sveta.Ta t-.-kma naj se izvrši na prijateljski podlagi • in r; usi naj bi prenehali v določenih delih sveta zoper nas delati, kakor bi tudi mi morali prenehati v drugih delih sveta kovati načrte proti Rusom." Ta govor ameriškega trgovinskega ministra je povzročil silno pozornost ne le v Ameriki, ampak v vseh delih sveta. Poročila pravi= jo, da je Wallace ta govor imel pr d poslušalci, ki so bili po veči=_ ni levičarji. Poročila tudi trde, da so ta govor levičarji izžvižgala in sicer tisti del, kjer Wallaee govori,da Amerika hoče imeti mir z Rusijo, da bi pa morala tudi Rusija k miru prispevati. Zaradi tega nastopanja poslušalcev je potem lallace del svojega nameravanega go= vora izpustil, Ta govor je že odmeval tudi v diplomatskih krogih Anglije in Amerike. Kakor se glase današnja poročila iz lashingtona, je namest= nik .amer. zun.mir i s ura Clayton u..3>>ika-r jem del izjavo, da trgovinski minister Združenih držav lallace ni predhodno razpravljal o svojem govoru glede ameriške zunanje politike niti z njim, niti_s kakim dru= gim članom vlade,- ki so v Washingtonu. Niti od enega niti od v drugega izmed teh lallace ni dobil nikakih navodil o spremembi ameriške zima« nje politike. Za ameriško zunanjo politiko so prejyko slej merodajne izjave zan.ministra Byrnesa. Claytun je še pristavil, da mu ni znano, ali se je lallace poprej posvetoval z Byxnesom. Prav tako pa doslej od Byrnesa v te j zadevi ni prišla še nobena izjava. Vsekakor se iz tega razvidi, da so v Ameriki na delu močne stru= je, ki bi ameriško zunanjo politiko v odločilnem trenutku rade po. svo= ja usmerjale. PARIZ* Tudi vojaški odbor mirov= ne konference je imel živahno sejo, S 15*4- glasovom je bil sprejet predlog, da sme albanski delegat pred odborom podati albanske zahte= ve v vojaškem pogledu. 0 tem je bi la velika debata, v kateri so govor niki zahodnih c.anokracij naglasali, da iz Sovjetske zveze prihaja nov pojem demokracije. Vzhodni zastop= niki so pa trdili, da je pojem stare demokracije preživel in ni več sodoben. Dopisniki pa trde, da je angleški zastopnik Alexander vzel vso to debato bolj s šaljive strani, NEW YORK*Gospodarsko-socialni odbor UNO-je obravnaval vprašanje glavnega tajništva za takojšnjo ustanovitev začasne komisije, ki naj pripravi vse potrebno za med= narodno organizacijo za preskrbo beguncev, ATENE, Grško informacijsko mini= strstvo sporoča, da so komunistič= ne tolpe v kraju Varija v zahodni Macedoniji^napadle in pomorile 13 grških orožnikov s poveljnikom na čelu. Grško orožništvo je začelo nastopati proti tolpi 300 komuni= stov,|:i se skrivajo na Kaikidijskih polotokih, ATENE. Ta teden je grška vlada imela svojo sejo, -kjer je obravna = vala zlasti notranji položaj.Ker se- je grška vlada prepričala, da se politični umori v Grčiji vedno bolj miicce in da jih organizira tujina, katera hoče pred kraljevim povrat= kom v deželi ustvariti anarhijo,je sklenila zoper to z vso strogostjo nastopiti. Politični krogi trde,da bo vlada v kratkem sklenila, da se komunistična stranka prepove in da se komunistični privrženci stavijo izven zakona. Na vprašanje, ali so komunistične tolpe'na Grškem res oborožene in izurjene od tujine, minister za javno varnost ni hotel dati odgovora, CARIGRAD, V Carigradu je bilo veliko turško protestno zborovanje zoper preganjanje, ki ga Turki trpe v Jugoslaviji,Bolgariji ?v na' Grškem, Policija je brž posegla vmes,razpršila množico in p apx'X8. kolovo‘dje, ; Pred kratkim je pribežale v Turčijo več sto Turkov,ker so jih tamkaj na Grškem komunisti f ne tolpe preganjale m zmlmo a.k , LONDON. Winston Cmechi e . _se zdaj mudi na pooituicar 7 mil = se ho v kratkem v mi j v L:m ; m- m pa pred svoj im povratkom en: TVit na univerzi v Znrichu imel ml: govor o položaju v Evrapi.-Amm j ski zun.miništer' Byrnes pa hoče govoriti na Dunaju, =4- =+=+=+=+=+= DODATEK za noseče in doječe že= ne se bo izdajal v ponedeljek 16. t.m, ob 11.uri dop.Priti more vsa= ka osebno. MLEČNO KARTO na ime Jožefa Ome= je c sem izgubila.Vrniti v b.9/14, DIJETNO KARTO na ime Homan M a = ra s^m izgubila. Najditelj naj jo vrne v b, 29 / 3 . NAŠLA se je pletena otroška ka* pica. Kdor jo je izgubil, jo dobi v bar.7/9, KDOR je v slov,pisarni dvignil brzojavko sorodnikov Francke in Zofke,naslovljeno na Klocker Josef Tristach, naj jo prinese v b.29/1. LONDON, V zasedbenem področju Nemčije bodo izvedli občinske vo= litve in pa volitve cerkvenih ob= čin. Teh volitev se bodo udeleži¬ le krščansko-demokratične,sociil- demokr atične in komunistične stran ko in sicer vsaka s svojimi iista= mi. LONDON. Brit.vlada je poljski vladi poslala noto,v kateri ji spo roča, da bodo v novi poljski kor= pus res sprejemali poljske vojake, kjer pa jih bodo pripravljali le za civilno službo.Britanska vlada upa, da bo ta nota razpršila vsa sumničenja poljske vlade, INNSBRUCK. Bivši hrvaški mar= šal Slavko Kvaternik je bil s-5—— drugimi ustaškimi častniki od ameriških zasedbenih oblasti iz= ročen Jugoslaviji.Kvaternik je bil v' Tav el:i cevem kabinetu vojni minister, - Sodili ga bodo kot voj nego. zločinca. VARŠAVA.. Zun,ministrstvo zanika, -da bi Rusija predlagala-spremembo poljskih meja.