Stev. 108
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v torek 23. aprila 1918
Letnik Xtlll.
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-Ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. L nadstr. — Dopisi naj- se pošiljajo tiredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik konsorcij Usta -"»Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. — Telefon uredništva In upravf 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 31*20, pol leta K	W
mesece K 7-80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol let« K 3*60»
Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mflhnett* v šlrokostl ene kolone. Cene s oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vlnj osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 90 vin; ©glasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. MaU Oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti3. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek te nahajata v uLsv. Frančiška As. št. 20. Poštn ohrani Iničn t račun št 341.652.
ZVEZNA ARMADHA POROČILA.
avstrijsko.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša:
Topovski boj na tirolski južni fronti In v Sedmih občinah se nadaljuje.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno b o j 1 š č e. — bojnih frontah krajevne pehotne akcije. Poizkusi sovražnika, da bi prodrl severozapadno Bethuna preko prekopa La Bassee, so se izjalovi!:. Severno Alberta smo ujeli 88 Angležev, med njimi 2 oficirja In uplenili 22 minovk in par strojnic. Topovski boj se je nadaljeval le v nekaterih odsekih. Na ostali fronti zmerno bojno delovanje. Jugozapadno Altkircha smo ujeli pri nekem sunku več mož.
Na drugih bojiščih nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorif.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 21. (Kor.) Na več točkah v kolenu Cer-ne kratki topovski napadi sovražnika. Zapadno Vardarja živahno obojestransko topovsko delovanje. Južno Hume so razpršile naše patrulje močno sovražno stražo. Pri Dojranu močno obojestransko topovsko delovanje. Vzhodno Dojranskega jezera In jugozapadno Seresa smo razpršili več sovražnik pehotnih oddelkov.
TUflSKO.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Položaj ie neizpremenjen.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
21. aprila. — Zapadno Mori so naskočili napadni oddelki manjše sovražne straže v okolišu Sana. Po srditem boju so uničili dve postojanki in pognali posadko v tretjo postojanko, nakar so se vrnili z ujetniki. V asiaški kotlini je naša artiljerija ponovno koncentrično obstreljevala sovražne črte. V istem odseku so prizadejale angleške patrulje nasprotniku občutne izgube. — Macedonska fronta: V noči 19. t. m. so napadli sovražni oddelki po močni topovski pripravi naše postojanke na višini 1050, a jih je naš ogenj ustalil, nakar so se morali vsled naglo izvedenega našega protinapada z izgubami umakniti.
Francosko poročilo.
21. aprila. — Zvečer nobenih pehotnih akcij. Tekom dneva obojestransko topovsko delovanje na raznih točkah fronte. Ob Avri do desnega brega Moze severno Seiclieprey so bile naše črte zopet popolnoma vzpostavljene. Sovražnik obstreljuje Reims. Naznanjenih je bilo več požarov. -- Orijent: Dne 20. t. m. je obstreljeval sovražnik na levem bresu Strume vasi Betik in Doref, ki so se jih po-'a^tile angleške In grške čete. Dne 15. t. m. obojestransko topovsko delovanje v dojranskem odseku na obeh straneh Vardarja. V smeri Zborske-ga so razni srbski oddelki pognali sovražne pred-straže v beg in povzročili s tem, da so nastopila močna bolgarska ojačenja, ki so imela nato vsleđ našega topovskega streljanja občutne izgube.
Angležko poročilo.
21. aprila zvečer. — Danes zjutraj se je vršil v okolišu Robecga za nas ugoden krajevni boj, tekom katerega so bile sovražne čete z uspehom pregnane iz sprednjih postojank. Sovražno topništvo je bilo v tem ozemlju jako delavno. Raz-ven obojestranskega topovskega delovanja v raznih odsekih je bilo na drugih delih angleške fronte razmeroma mirno.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 21. (Kor.) V zapadnem delu Rokav-skega preliva, na črti, kjer se vrši pretežno prevažanje sovražnega vojnega materijala, je neki naš pedvodnik obstreljeval natovorjeui angleški parnik Higliland Brigade« (5669 ton) in sestrelil istočasno neki 5000 tonski parnik iz močno zavarovanega spremnega voda. Skupna tonaža potopljenih ladij znaša po novih došlih poročilih 15000 ton.
Francoska socijalistično-rcpublikanska stranka za vojno.
PARIZ, 21. (Kor.) Izvrševalni odbor radikalne socijalistično-republikanske stranke je sprejel sledečo resolucijo: V zvestem vztrajanju pri državni misli in enoti pozdravlja izvrševalni odbor radikalne socijalistično-republikanske stranke z velikim spoštovanjem junaške vojake francoske republike in zaveznikov in izraža svoje popolno zaupanje v zmago pravice. Z zadoščenjem zaznamuje.odsek rezultat zimskega kongresa in se pridružuje iz vsega srca željam od osrednjih vlasti zatiranih narodov po svobodi in neodvisnosti. Izvrševalni odbor obsoja zločinsko kršenje vseh mednarodnih zakonov in zahteva vedno ožje združenje vseh vojaških in gospodarskih faktorjev v boju proti nemškemu militarizmu in osvojevalni politiki sovražnika, ki bo doseženo z mirom pravičnosti,
ki bo zamogel ščititi človeštvo proti ponovitvi takih katastrof kakor Je dosedanja.
Povratek Clemenceaua s fronte.
PARIZ, 21. (Kor.) Ministrski predsednik Cle-
menceau se je vrnil z obiska na fronti v Pariz.
Irci proti brambnl obveznostL
LONDON, 21. (Ker.) Irski nacijonalist Devlin je imel v Belfastu pred več tisoč glav broječo množico govor, v katerem je poživljal Irce, naj v vsakem oziru odklonijo priznanje službene dolžnosti.
LONDON, 21. (Kor.) Po vsem Irskem je včeraj duhovščina govorila proti brambni dolžnosti. Veliko število duhovnikov je po službi božji zapriseglo množico ra odpor proti brambnl obveznosti.
Pašič o Czernlsovih sple&arijah ctećc Srbije.
BERN, 21. (Kor.) Srbski tiskovni urad objavlja neki komunike iz Bordeauza, glasom katerega je srbski poslanec Trifkevič "initrpeiirai ministrskega predsednika Pašiča o govoru grola Czernina dne 2. t. m. Pašić je odgovoril, da trditve grofa Czernina glede Srbije ne odgovarjajo popolnoma dejstvu in da grof Czernin ni nikdar stavil mirovne ponudbe, ki je Srbija tako ne bi sprejela. Czer-ninove trditve so čisto navadne spletkarije Avstro-Ogrske. Nato je Pašič prečital oni del govora grofa Czernina, ki pravi,-da Avstrc-0grška ne misli Srbije popolnoma uniLiii, ampak hoče živeti ž njo v miru in jo premagati le moralno. Pašič je izjavil, da se Avstro-Ogrska, kakor tudi groi Czernin motita, ako si doinišliujeta. take stvari o Srbiji, ki je ne poznata. Interpelant Triikovič je izjavil nato, da ga odgovor ministrskega predsednika zadovoljuje in da se strinja ž njim. Gre le za spletkarije Avstro-Ogrske, ki bodo zvezo Srbije z njenimi velikimi in mogočnimi zavezniki le še ojačile.
Japonci zapuščajo amursko ozemlje.
AMSTERDAM,^22. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Tokija", da so pričeli Japonci* pod pritiskom boljševikom zapuščati razne obrežne kolonije amurskega ozemlja.
Nizozemska o mirovnem gibanju
HAAG, 20. (Kor.) V odgovoru na komisijsko poročilo prve zbornice glede proračuna zunanjega ministrstva izvaja nizozemska vlada o mirovnem gibanju sledeče: Vlada ne izbegava mirovnega gibanja, vendar pa upošteva tudi mnenje zbornice. Vlada stremi dalje po ideji zveze držav. Ta problem, posebno ^predlog lige za izsiljenje mira je sedaj v komisijski razpravi.
Italijanska zbornica.
RIM, 21. (Kor.). Državni podtajnik za aproviza-cijske stvari Crespi je izjavil na razna vprašanja glede aprovizacijske politike sledeče: Naša žetev je sedaj že popolnoma izrabljena. Pristavil je, da glede položaja žitnih zalog nikakor ni pomirjen. Ne dvomi, da bodo zavezniki upoštevali jasne zahteve Italije. Crespi je dokazai zaveznikom, da se je izraba žita tekom njegovega uradovanja zmanjšala za 25%. Preskrbovanje raznih provinc z žitom je odvisno od prevoznih težkoč, ki bi bile brez pogodb z zavezniki glede dobavljanja premoga, naravnost neznosno. Ta dogovor bo treba sedaj vsled prodiranja sovražnih čet proti francoskim premogovnikom in gibanja italijanskih čet, ki odhajajo v Francijo, revidirati tudi v Parizu. Clemenceau je zagotovil, da smatra francoska vlada za svojo častno dolžnost, da posveti italijanski fronti in italijanskim vojnim industrijam isio pozornost, kakor francoski fronti in francoskim vojnim industrijam. Žetev v zavezniških deželah bo iako dobra. Zaloge premoga zamorejo zadostovati zelo omejenim zahtevam. Sladkorja primanjkuje. Zaloga sira je nezadostna, celo za armado. Treba nekoliko potrpežljivosti in pomisliti, da smo v vojni. Državni podtajnik je izvajal dalje, da je padel uvoz Italije od 11 milijonov I. 1913 na 11,792.000 ton 1. 1917. Spraviti ga pa moramo zopet na 17 milijonov' ki se razdeli sledeče: SVi milijona ton premoga, 5V* milijona živil in gnojil in 3 milijone ton drugega blaga, vštevši vojni materijal. Sovražnik si ne sme delati nobenih iluzij.	_
Estonsko-Hvonsko odposlanstvo v nemškem glavnem stanu.
BEROLIN, 22. (Kor.) Glasom večernih listov je prispelo estonsko-livonsko odposlanstvo 21. t m. v veliki glavni stan, kjer je bilo sprejeto od državnega kancelarja. Grof Hertiing se je zahvaljeval odposlanstvu za zaupanje cesarju, izraženo v sklepih deželnega sveta in je naglašal pripravljenost cesarja, da sprejme po deželnem svetu zastopane dežele pod vojaško zaščito države in jih podpira pri poizkusu odcepitve od Rusije. Končno je izjavil državni kancelar imenom kancelarja, da priznava odcepljena ozemlja kot samostojna država. •
Mirovna pogajanja z Romunijo.
DUNAJ, 21. (Kot.) Sekciiski načelnik Clratz se je podal včeraj zvečer v Bukarešt da se prične zopet pogajanja t Romunijo.
Demisija ogrskega kabineta sprejeta.
BUDIMPEŠTA. 21. (Kor.) Uradni Ust poroča: Njegovo Veličanstvo je s sklepom 19. aprila milostno sprejelo uradno demisijo ogrskega vse-vkupnega ministrstva in istočasno odredilo, da naj posamezni ministri do nadaljnega nadaljujejo svoje uradno delovanje.
Stavka v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Budimpeštansko organizirano delavstvo je priredilo danes popoldne triurno demonstracijsko stavko na korist splošni volilni pravici. V vseh obratih je počivalo delo. Električna železnica je .ustavila delo. Kavarne, re-stavrenti in vse trgovce so bile zaprte. Okrog 100.000 delavcev je odUo v mestni "gozd, kjer so imeli delavski voditelji ,;ovcre. Sprejeta Je bila resolucija, ki zahteva splošno volilno pravico. Ob 5 popoldne je bflo zborovanje končano in udeležnlki razpršeni. Nemirov nI bilo.
Povratek veleposlanika princa Hohenloheja v Berolin.
DUNAJ, 22. (Kor.) Avstro-ogrskl veleposlanik v Berolinu, princ Hohenlol-e in soproga sta se včeraj po večdnevnem mučenju na Dunaju vrnila v Berolin.
Sprejem ukrajinskega poslenika t Carigradu.
CARIGRAD, 21. (Kor. Ukrajinski poslanik Le-vickij je bil pri prihodu oozdravljen od sekcijske-ga načelnika zunanjega ministrstva Muktarja. Tajnik Vovčenko je izjavil -zastopnikom listov sledeče: »Levickij fungira kot provizorični poslanik in se bo pogajal glede obnovitve diplomatičnih -od-nošajev s Turčijo, nakar se odloči stopnja ukrajinskih zastopstev. Tajnik je zagotavljal, da ukrajinska ljudska republ ka Iskreno itU, da ostane v prijateljskih odnošajlh s Turčijo in da ne bo sledila sanjarijam prejšnje Rusije.
PODLISTEK.
Pus&olov£evi zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Kaj je, dete moje? Kaj se je zgodilo?
Oh, mama, — je zajecljala Luiza, — razbila se Je vaza Ludovika XIV.
—	Razbila? — je vzkliknila tudi markiza. — O Bog!
In kakor da bi bilo darilo velikega kralja skrivnosten talisman, od katerega je odvisna vsa sre ča in vsa bodočnost rodbine Basseterre, je uboga slepa markiza sklenila roke z izrazom globoke boli na obrazu in solze so ji potekle po licih.
Ko je Raul pobral vse črepinje in jih položil na podstavek, je stopil k markijti in mu podal neki papir.
—	Kaj je to? — je vprašal marki osorno.
—	Pismo, ujec.
—	Odkod?
—	Ne vem; našel sem je na tleh med Črepi-njami. Najbrž je bilo v vazi.
„ Marki je vzel pismo.
Luiza, ki je gledala ta prizor z nepopisnim stra-
hom, je hotela skočiti pokoncu in pograbiti papir, ki ga je oče dr-žal v roki; toda moči so jo zapustile. Skoraj brez zavesti se je zgrudila na svoj se Jež in pošepetala:
—	O moj Bog, ko bi vendar mogla umreti I
Marki je raztrgal ovitek, na kateren^ ni bilo nič
napisanega, kakor tudi na velikem peeatu, s katerim je bilo pismo zapečateno, ni bilo ne grba ne črk Na štirikrat zganjenem listu je stala samo številka XII.
—	Dvanaist! — je dejal marki in vrgel pismo na tla; — ne razumem, kaj naj pomeni to. Sicer se pa ni čuditi, saj je pismo morda že dvajset let ležalo v vazi.
Luiza se je po teh besedah očividno pomirila Trenutek časa se je v njenem milem pogledu pojavil celo skoraj radosten izraz, toda takoj nato je zopet prevladala njena običajna raztresenost in oči so se ji iznova orosile s solzami.
Markijeva jeza, ki je za trenutci; prenehala, je izbruhnila zopet z vso silo.
IV.
Sestanek.
To razburjenje se je za markija končalo z nekako krvno kapjo. Dotlej rdeča lica so mu naj-
Prsti it ftisMfevfni
PiiOifljesi. r ;
Poslancc dr. RybAf je nadaljeval:
Naši nasprotniki, ki so nas izkoriščali na vse mogoče načine, ki so nas hoteli podjarmiti popolnoma, ki so nas raznarodovali z vsemi možnimi sredstvi, so se zbali, da fci prišli mi do moči, da bi se otresli njihovega jar na, da bi zahtevali tudi mi enake pravice zase, kacor so jih oni sami uživali Že zdavnaj. Tega -c ibali in to so -hoteli preprečiti, ne pa da bi bili varovali interese monarhije in dinastije. Ne da bi hoteli tudi mi uporabljati proti njim ista sredstva podtikanja, obrekovanja in denunciranja, kakor so jih oni upo rabljali proti nam, naj si, da pokažemo, kako so ravnali proti nam, pokličemo v spomin en £am dogodek zadnjih dni.
Ti naši nasprotniki, ki so kričali vedno in povsod, da smo mi Škodljivci za avstro-ogrsko monarhijo, ki so nas blatili in obrekovali kot vele izdajalce, nam podtikali zveze z entento, govorili in pisali, da ml podkopujemo ugled habsburške dinastije, da so-le oni edini pravi branitelji stališča države, da so le oni pravi služabniki naše dinastije: ravno ti naši nasprotniki so sedaj, v trenutku, ko se jim je zazdelo, da se je zgodilo nekaj, kar ne odgovarja njihovim koristim, ko je odstopil njim tako priljubljeni minister zunanjih stvari, grof Czernin. seda! so ti gospodje naenkrat poza bili, kar so trdili preie, in so protestirali — po njihovih lastnih besedah — proti vmešavanju ne odgovornih člniteijev v politiko, kar se pravi, da so protestirali
proti cesarjevemu vmešavanju v politiko!
To je bil nemškonacijonatai poslanec Kraft, ki je na sestanku netnškoriacijonalnih poslancev predlagal resolucijo, ki je bila tudi sprejeta in jo je celo objavil tudi naš c. kr. korespondenčni urad in razposlal na vse vetrove.
V tistem trenutku torej, ko se jim zdi, da krona ne soglaša več popolnoma z njihovimi korlstin*, ko se jim zdi. da njihovi politični In osebni interesi niso več zavarovani, tedaj ie
konec nemške zvestobe, tedaj odpovedujejo zvestobo In celo prepovedujejo neodgovornim Činiteljem vmešavanje v politiko!
Zapomnimo si to za tedaj, ko nam bodo zopet prihajali z očitanji, da srio mi
Jugoslovani veleizdajalci da mi hočemo oškodovati, da mi oškodujemo koristi države in dinastije. Poudarjamo, da mi dajemo cesari«, kar Je cesarjevega; zato pa tudi zahtevamo, da se da tudi našemu narodu, kar Je narodovega! (Burno odobravanje.).
Nam gotovo ne more nihče očitati, da ne bi bili
v polni meri vršili svoje dolžnosti napram državi in dinastijL Z vso pravico smemo reči, da smo storili polno svojo dolžnost, da, da smo storili več, kot katerikoli drug narod. Storili smo vso svojo dolžnost, četudi morda celo proti svojemu prepričanja, da — povemo čisto odkrito, — dasi smo celo obžalovali, da Je prišlo do vojne, dasl smo bili od vsega začetka proti vojni, katero so naši j narodni nasprotniki proglašali za
vojno germanstva proii slovanstvu! (Viharno odobravanje!) Vkljub vsemu temu pa smo od prvega do zadnjega storili svojo dolžnost na vseh bojnih poljanah, proti enemu ali drugemu sovražniku, storili smo v tako polni meri svojo dolžnost, da so naši polki trpeli največ, da so bili v resni^ decimirani na naravnost neverjeten način, tako da moramo reči, da je bila največja nesramnost, ko je trdil minister zunanjih stvari grof Czernin. da so med vsemi narodi monarhije v vojni največ trpeli Nemci in Madžarji. Kedar je šlo za težke boje, kedar je šlo za obrambo najtežavnejših ali zavzetje najmočnejših pozicij, tedaj je bilo vedno treba naših polkov, tedaj so morali v boj naši bataljoni, kakor na primer pri Oslavju, na Sv. Mi-helu itd. Tam so krvaveli dalmatinski, bosenski in naši slovenski polki, naš spodnješiajerski slovenski 87. pešpolk, naš ljubljanski 27. domobranski, sedanji 2. strelski polk. Na južnem Tirolskem ]e krvavel naš slovenski 17. pešpolk in naši hrvatski polki. Tako Je bilo tudi v Srbiji. Ko je bila sila največja, k u je šlo za to, da se prepreči poraz, so morali Hrvatje v boj, da so rešili položaj. Nam se torej ne more očitati, da ne bi bili storili svoje
dolžnosti!___
Storili smo ▼ polni tnarl svojo dolžnost!
Zato nam pa tudi nihče rc more in ne sme očitati, da smo velelzdajaicL (Živahno pritrjevanje.)
Vse to je pač tako očitno, tako splošno znano, da se poklicani činitelji nikakor niso upali prigovarjati. Da, celo priznavati so morali, da smo v polni meri storil' svojo dolžnost, in zgodilo se je tudi, da se je z najvišjega mesta izrekalo priznanje našim polkom. Zato pa je tudi bil našim nasprotnikom
bo| proti naši deklaraciji zelo težak.
Saj so vendar morali na naj višjem mestu reči. da je včndar nemogoče, da bi zastopniki naroda, ki je toliko trpel, ki je podal toliko dokazov zvestobe, hoteli nekaj, kar bi bilo proti drŽavi in dinastiji! In Nemci so tudi spoznali, da odločilni činitelji ne verjamejo njihovim besedam. Zato so 3i Nemci izmislili proti nam
peklensko sredstvo, ki je žalibog, v zgodovini slovanskih narodov že odnekdaj igralo odločilno ulcgo.
Znano je, da~ se'Vvsakem narodu in tako tudi v našem nahajajo elementi, ki so za kako osebno korist pripravljeni izdati koristi svojega častnega naroda. (Klici: Fej! Sramota!) Spomnimo se le, da je na Moravskem polju izgubil bitko in padel veliki češki kralj Otokar II., ker ga je izdal češki plemič Milota. Mi Slovenci smo izgubili v sedmem in osmem stoletju svojo svobodo, ker so se našli med našimi domačimi knezi taki. ki so se za plačilo in dobre besede prodali Bavarcem in jim pomagali podjarmiti svoje poganske brate. Po narodni pesmi jugoslovanski nam je znano, da je propadlo veliko srbsko carstvo na Kosovem vsled izdajstva Vuka Brankovića. Žalibog, da Vuki Brankoviči niso izginili in se še nahajajo med nami, toda ako Bog da in sreča junaška, bo naš narod še v pravem času spoznal, da so taki, in bo storil vse, da se uniči njihov vpliv, da ne bodo mogli škodovati uašemu narodu! (O-dobravanje.)
Ko so to spoznali naši narodni nasprotniki, so takoj raztegnili svoje prste po slovanskem jugu in povsod so našli takih ljudi, ki so bili pripravljeni stopiti v službo njihovih koristi, njihove gospodovalne ideje. Na Hrvatskem so bili Frankovci tisti, ki so že odnekdaj skušali s pomočjo madžarske vlade zagospodovati nad narodom, in so tudi takoj stopili v službo te ideje.
Frankovci so prvi nastopili proti majniškl deklaraciji in so tudi takoj pričeli s sumničenji. obrekovanj in podtikanji. Takoj nato so se naši nasprotniki obrnili na drugo stran. V Bosni ponosni, kjer je narod v letih vojne trpel toliko vsled vojnih razmer sploh in od zatiranja s strani vladajočih čini-teljev, je narod sprejel z največjim navdušenjem majniško deklaracijo in poslal je najuglednejše svoje može, međ njimi tudi očete frančiškane, ki so vedno bili v službi naroda, da izrazijo Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje, svoje zadoščenje, da izrazijo vseh pošteno mislečih Jugoslovanov željo po združenju in osamosvojitvi jugoslovanskega naroda. Toda tudi tu se je našel mož, ki se je izpočetka izrekel za jugoslovansko deklaracijo in jo je podpisal s svojim ugledom,
bosanski nadškof dr. Stadler,
ki^ je potem pljunil na ono, kar mu Je bilo prej sveto ter stopil sam v službo nam sovražnih či-niteljev in pritegnil v to službo tujih interesov še druge, ki-zlorabljajo svojo pozicijo proti svojemu lastnemu narodu. Sramota zanje! (Viharno pritrjevanje.)
Med nami Slovenci je še vladala edinost. S ponosom so gledali na nas vsi Jugoslovani, s posebnim zaupanjem so zrli na nas, ki smo stali v prvi vrsti na krvavi straži proti našim nasprotnikom. Zastonj so sovražniki napenjali vse svoje mOvi, da bi zasejali razdor med nas. Toda nazadnje so vendar našli med nami moža, ki je baje iz užaljenega samoljubja izstopil iz naših vrst, iz našega Jugoslovanskega kluba in je zadnje dni naravnost dvignil
prapor upora proti nam,
prapor, ki ne pcmenja naše svobode, temveč le še podaljšanje našega suženjstva.
Mi v Trstu smo leca in lela stali na strani v vseh strankarskih bojih, ki so se vršili v drugih naših slovenskih deželah, da, celo prosili smo, da bodimo vsaj složni v boju proti svojim nasprotnikom. Obsojali nismo nikogar, temveč smo le obžalovali medsebojni boj, zametavali nismo nikogar, temveč smo smatrali vse za brate, pričakujoč in upajoč, da tudi ti na ta ali drugi način koristijo našemu narodu. Dokler smo imeli to prepričanje, se nismo vmešavali v te medsebojne prepire in nismo posegali vanje ne za enega ne za drugega. To svojo taktiko pa smo motali izpre-meniti, ko smo se prepričali, da ena stranka, ali pravzaprav, klika v našem narodu ne stoji več na narodnem stališču, da ne deluje več v interesu naroda, temveč zavestne ruje in snuje proti našim narodnim koristim. Tu smo spoznali, da moramo nastopiti, da ir.or?mo izpregovoritl javro.
(Konec Jutri.)
prej škrlatasto zardela, potem pa posivela, v očeh so se mu pokazale krvave žile in govor se mu je ustavil skoraj popolnoma.
Luiza je napela vse svoje moči, da se je otresla mrtvila, in skočila Je k levi ter potegnila za vrvico da bi z zvoncem priklicala služabništvo. Raul je'tudi hotel klicati ljudi, a markiza, ki Je vsa prestrašena skočila pokoncu, je stegnila roke in vzkliknila:
— Moj Bog, kaj s« I« zgodilo? Kaj se dogaja? Odgovorite mi. za božjo voljo, odgovorite mi!
Luiz? je skušala pomiriti mater. Služabništvo Je prihitelo. Vse se Je gnetlo okoli markija in mu skušalo pomagati. Hoten so ravno poslati po zdravnika, ko so začeli hipoma Izslnjati vznemirjajoči znald in Je markiju zopet začela redno krožiti kri. Pomiril se Je popolnoma, mogel Je zopet govoriti, a bfl Je tiko izmučen, da se ni mogel genitl
Ko se je vse to dogajalo, je stopila v sobo, ne da bi jo bili opazili, tudi neka druga oseba, ki ie z napeto pozornostjo zasledovala te dogodke. Bil je človek frairih trideset let, visok, vitek, vfeč črno oblečen, izvzemšl belo ovratnico In zapestnice, rjavega obraza In lepih črnih las. Njegove Čudovi-
te pravilne poteze so morale prvi trenutek ugajati vsakomur, toda kdor bi ga bil opazoval daljši čas in natančneje, bi mu bil moral kmalu izginil prvi ugodni vtisk, kajti v njegovem lepem obrazu ni bilo niti dobrosrčnosti niti odkritosrčnosti — Okoli njegovih tenkih, bledih ustnic ie igral vedn> nekak prežeč, ironičen smešek in njegove velike in sijajne oči so imele oni plahi in negotovi pogL-d, ki se ne upa trdno upreti v drug pogled, ker se boji, da bi se mogle hraniti v. njegovem srcu skrite tajne misli.
Ta človek le bil Marcijal de Preaux, markija tajnik, ki Je moral za gospoda de Basseterrea -praviti neki važen "posel in Je šele sedaj priše;
domov.	' "
Takoj, ko Je vstopil, ie zagledal črepinje kraljeve vaze in ovitek onega skrivnostnega'pisma, ki je vsebovalo številko XII. Njegov običajni smešek je z?.vzel nepopisen, obenem porogljiv in kljubovalen izraz. Potem pa je obstal na svojem mestu molče in nepremično. Ko je markiju minula kriza, je pristopil in se poklonil.
— O, vi ste, Marcijal! — je dejal marki.
_Prihajam, da vara sporočim, kako sem Izvršil
vaš ukaz.
Plsso Iz z^rcUa.
Najnoveja politična senzacija v Zagrebu je vsa-kako politični preobrat pri poslancu Stjepanu Radiću. Kar se ni posrečiioj?rizudevanjem naših politikov, se je posrečilo vplivu Cehov.
RaJič se je — gotovo po krivdi stalno krive politike hrvatsko-srbske koalicijo — svoj Čas pridružil Frankovcem, ki so ga, seveda spremi! z odprtimi rokami. In on, poprej simpatični Radič, se nI razlikoval od svojih novih drugov, pak jc vsled tega izgubil vse simpatije, a ae manje — oslon v narodu. Kasno, aH, na srečo, ne prekasno je uvidel, na kako krivo stran pot je krenil in pred nekoliko tedni se je spustil v polemiko s frankovskim organom »Hrvatsko«. Ker je frankovcem mrogo do tega, da imajo poleg sebe tudi par poštenih elementov, da jih pred narodom »kri- ; jejo«, so sklicali takoj posvetovanje, na katerem , je Mlo pisanje strankinega glasila desavrMntr in Radič bi se bil morda s tem pomiril, da ni došlo . potovanje v Prago in da ni tam čul in videl vse-a onega, kar se je dogodilo. Po Pragi je — vsaj nadejati se je — Radič izgubljen za frankovce ter rridobljen za narodno stvar. Radič se je povrni tja, kamor spada.
Tudi v času, ko ni bil vsak pošten človek narodu potreben, kakor je danes, pozdravili bi bili z največim veseljem tako čiščenje političnih raz-. tner. Danes pa pozdravljamo to tembolj, ker se iako tudi zadnja politična * stranka na slovanskem jugu (kajti hrvatska kmečka stranka je sinovnim Stjenana Radića) izjavlja za program narrdnegn ujedinjenja.
Zadnja politična stranka, pravim, kajti fr. v-. ske - Stadlerjeve - šusteršičevo grupe ne ni.-e. noben resen človek smatrati za politično stranko.' a ker se tiče hrvatsko-srbske koalicije — Čeprav danes ne more nikdo odobravati njene politike, in čeprav se bojf izjaviti se za edini naroeni i ro-gram — ve vendar vsakdo, ki po.-na te ljudi, da le velika večina njenih zastopnikov popolnoma naša, da niti ne govorimo o pristaših. Žalostno je sicer, jako žalostno, da nimajo srčnosti, da bi re-" kli ono. kar mislijo in čutijo; alh radi tega jih : vek ne sme uvrščati v kategorijo Franko . cev, ko brezpogojno spadajo k nam. Kedaj pride dan. ko% se tudi koalicija izčisti, da tudi tu izstopijo r.izni. Šusteršlčl in Stadlerji — to je vprašanje. Da pa pride ta dan, o tem smo uverjeni.
Na naših ljudeh v koaliciji je, da ta dan pov ■ f-šijo da ne bo prekasno. Naj se ne srdijo. čc s. Jo-voliulemo staviti jim Radića za primer. Gospoda: Surmini, Lorkoviči, Bertiči — dvanajsta ura je.
Jugoslovan.
Os&nM!
Zagrebške »Novine« prinašajo sledeča zelo aktu valna izvajanja:
Osamljenost in zapuščenost porajate duševno depresijo, ki se more povspeti do visoke stopnje obupa. Tako osamljenost občutijo bolj in bolj nasprotniki deklaracijske politike in našega narodnega edinstva v Ljubljani pod vodstvom dra. bu-steršiča in »Resnice«, v Zagrebu pod vodstvom
_ O tem bova govorila iutri. Nocoj sem preveč utrujen in preveč bolan, da bi se mogel baviti s posli.
—	Upajmo, gospod marki, da je ta btpni napad minil za vselej in ne bo imel škodljivih posledic f...
—	Tudi jaz mislim tako, Marcijal, in se vam zahvaljujem za vaše sočutje.
Ne samo sočutje, gospod marki, temveč spoštljiva ljubezen in iskrena hvaležnost govorite
iz mene.	...... .	.
_ Vem. Marcijal. da me ljubite in da imate dobro srce.... Zanašajte se, da storim veliko za
vas.
Marcijal se je iznova poklonil, prijel markija za
roko in mu jo poljubil.
—	Torej jutri. Marcijal, jutri, — Je dejal marki.
—	Kedaj želite, da pridem?
—	Opoldne.
Tajnik se je pofclon'1 v tretje. Ko Je odhajal in se poklonil gospodični. Jo je pomenljivo, pogleda«, in bilo je v tem pogledu neko nemo vprašanje, in
pravzaprav neki ukaz.
Luiza mu Jc prikimala in vzdihnila, in ta vzdih je kazal popolno pokorščino in vdanost.
?
siran u.
»cuimi/sr sie?. iw»
t istu ane aj. aprtia t^ i s
-i.Hrvatske«,(in v Sarajevu pod upravo »Hrvatskega Dnevnika«.
Te tri skupine, ki sicer gredo narazen v nekaterih dovoli močnih njansah, ali se strinjajo v glavnem programu, ki mu je alfa in ornega: da bi do-Vilc vlado iz rok Nemcev in Madjarov in da bi potem na tej podlagi vodile veliko hrvatsko in veliko slovensko politiko: te tri skupine izgubljajo z vsakim dnem vedno več ta! izpod nog. Zapuščata jih narod in inteligenca. Do najnoveiega časa so se mogli ponašati vsaj s tem. da se v njihovih vrstah nahaia demokratski voditelj hrvatske kmečke stranke, a sedai iih je moral zapustiti tudi ta. ker je uvrdel, da se njihova politična ideologija popolnoma strinja z Irienlogfio naših naravnih narodnih nasprotnikov Nemcev tn Madjarov, ker tudi njih glasila pišejo v povsem protinarodnem duhu. 2 izstopom Stjepana Radića je razbit tisti toliko razkričavi demokratski blok, v katerem je Imela sveža energija kmečke stranke obnoviti zamrle in zastarele vrste političnih idej pokojnega dra. Josipa Franka. Edinstvo Hrvatov, Slovencev In Srbov sploh ne bi smelo imeti opozicije v našem narodu, ker to ni politična taktika ad tempus, ampak princip in podlaga naSega narodnega problema in naše narodne bodočnosti. Ce pa je Že opozicija, potem pa mora stati na pravem narodnem opoziciionalnem stališču, da lojalno postopa s patrijoti v nasprotnih narodnih vrstah!
O portuni z L-m rečenih treh skupin Je pritegnil v njihovo sredino vse tiste elemente, ki smo jih doslej imenovali madžarone In nemškutarje. Koliko korupcijo prinesejo ti elementi v te skupine, ni treba tolmačiti. Vsak zistem nahaja tu zvestih pristašev, pa naj bi bilo tudi pod opozicljonalno masko. Vsakako pa si moremo zapisati v velik plus, da se taki elementi vedno bolj krčijo, ter da njihova splcndid isolation prav dobro napreduje. Hrvatski narod začenia presojati z jasnim pogledom tako razmere kakor ljudi. Seveda se nočemo pri tem niti od daleč dotikati tistih pristašev omenjenih skupin, ki so žnjimi radi nekih tradicij, a morda tudi radi prepričanja. Ravno, tem pa je sveta dolžnost, da dobro pazijo, kam vodi oportu-nistlčua politika voditeljev!
Prerija kuriva.
Oglje. 10 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 121—370 (ob. št. 14) 23. 4. nI. A^ont-fort 5, (84 vin. za ko).. — Staro mesto: št. 2521— 2720 (ob št. 12) 23. 4. al. Punta del Forno 4, št. 2721—2S70 (ob. Št. 12) In 1—450 (ob. št. 13) 23. 4. ul. Rena 3, (84 vin. za kg). — Novo mesto: št. 1601—2000 (ob. št. 10) 23. 4. ul. Acque 20, št. 2001—2070 (ob. št. 10) In št. 1—330 (ob. št. 11) 23. 4. ul. S. Francesco 2, f84 vin. za kg). — Nova mitnica: št. 421—570 (ob. št. 12) 23. 4. ul. Scussa 12, (84 vin. za kg). — Stara mitnica: št. 2S84—3083 (ob. št. 11) 23. 4. ul. A. Caccia 7, št. 3084—3333 (ob. št. 11) 23. 4. ul. Media 8, št. 3334—3533 (ob. št. 11) 23. 4. ul. Bachi 1, št. 3534—4533 (ob. št. 11) 23. 4. ul. Amalia 13. — Sv. Jakob: št. 151—750 (ob. št. 10) 23. 4. ul. Madonnina 39, št. 751—1550 (ob. št. 10) 23. 4. ul. S. Michele 16, št. 1551—16F0 (ob. št. 10) 23. 4. ul. Risorta 17, (84 vin. za kg). — Kiarbola zgornja: št. 101—415 (ob. št. 8) in št. 1— 100 (ob. št. 9) 23. 4. ul. Rivo 10, (S4 vin. za kg).
—	Vrdela: št. 956—1106 (ob. št. 9) in št. 1—3S0 (ob. št. 10) 23. 4. ul. Molin grande 20. (84 vin. za kg). — Štorklja: št. 71—331 (ob. št. 9) in št. 1—7H (ob. št. 10( 23. 4. ul. Carpison 10, (S4 vin. za kg).
—	Rojan: št. 41—300 (ob. št. 7) 23. 4. ul. Boro-evič 13, (S4 vin. za kg).
Premog (fossile). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št. 201—500 (ob. št. 32) 23. 4. ul. Giu-liani 12. (K 1*66 za 10 kg). — Kjarbola zgornia: Št. 241—300 (ob. št. 30) 23. 4. ul. Rivo 10, št. 1—60 (ob. št. 31) 23. 4. ul. Rigutti 31. (K 1'66 za 10 kg).
—	Skedenj:' št. 548—693 (ob. ŠL 14) 23. 4. Skedenj 129, (K 1*66 za 10 kg). — Kjadin: št 1—248 (ob. št. 33) 23. 4. uL Molin grande 20, (K 1*46 za 10 kg). _ Vrdela: št. 1—611 (ob. št. 28) 23. 4. ul. Acquedotto 94, (K 1*46 za 10 kg). — Škorklja: št. 1—133 (ob. št. 32 in 33) 23. 4. ul. Torricelli 1. (K 1'46 za 10 kg). — Rocol: št. 131—348 (ob. št. 33) 23. 4. Rocol 730 (K 1'66 za 10 kg).
Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Staro mesto: št. 103—390 (ob. št. 32) 23. 4. ul. Cavazzeni 3, (20 vin. za kg). — K.iarbola zgoraja: št. 61—160 (ob. Št. 31) 23. 4. ul. Rivo 10, (20 vin. za kg). — Sv. M. M. spodnja: št. 1—243 (ob. št. 14) 23. 4. ul. S. Marco 3S, št. 244—323 (ob. št. 14) In št. 1—1.00 (ob. št. 15) 23. 4. ul. Ponzianino 5 (20 vin. za kn). — Rocol: št. 1—260 (ob. 5t 34) 23. 4. Rocol 730 (22 vin. za kg).
Briketi. 10 L« na modre Izkaznice. gL 231—430 (ob. št. 21) in št. 1—230 (ob. št. 22) 23. 4. ul. S. Marco 38, (48 vin. za kg).
Domala vesli.
Odvetniški izpit sta napravila s prav dobrim vspehom prošli ponedeljek odvetniška koncipijenta gg. dr. Ivan Marija Cok in dr. Josip GiacooL —
Čestitamo! *
Tržaško obratno nadzornlštvn južne feteznlce
nan« javlia, da se 25. t. m. preseli iz Ljubljane v Trst na Miramarsko cesto 5t. 9. Prošnie za transportna dovoljenja, vožne pogodnosti itd. ic torej od omenjenega dne dalje naslovljati v Trst.
Poštne vesti. Z dnem !. majnika t. 1. se zopet odpre poštni urad St. Peter ob Soči za pisemsko pošto, vštevši službeno in zasebno rekomanda-cijo, za promet z vrednostnimi pismi in za denarni (po^tnonakaznični in poštnohranilnični) p~o-met. Istega ane se razširi pri poštnem uradu Gra-dež !. službeni delokrog na promet z vrednostnimi pismi in zavitki Najvišja teža zavitkov znala 10 kg. Označba vrednosti za zavitke, ki se pieaa-jajo v Gradežu in ostalem Primorju, je om .'jena na 100 kron. — Na avstrijske in ogrske državlja ne (bosansko-hercegovinske deželane) v Odesi se more, dokler je posredovanje po c. kr. vojno-pt M!":cm uradu 255 mogoče, pisma in poštne karte roš:!>.!i ,-o tuzemski tarifi. Pisma je oddajati o»-rrta. Fnako morejo navedene osebe iz Odese in sicer tuci po ;osredovanju c. in kr. vojnopoštnega uiad? 255 r;sma tn poštne karte po tuzemski ta rifi negirati v Avstrijo — Radi težkoč v preva?a-n;u ie ustavljen" sprejemanje zavitkov v Bolgarijo najbrž za 14 oni
prer» cdaii nI shod v St. Jakobu v Rožii na Kor »šbciii. Beljaško okrajno glavarstvo je pre-poveuaio Aicd pod milim nebom v St. Jakobu v Kožu. Kit cbdr/anie takih zborovanj s )loh ni dovo.jeuo po i aredbi ceipkupncga m nistrsiva z ! Čile 25. .'lilija 1914 št. l.Vš drž. zak. Ker je v Na-, i odnesi Domu dvorana za tak shod vse premaj-■i® tirvJ ni«lož» ua uozneiši čas. Preprečiti
hočejo na v^e megoče načine razširjanje naše ujedinio rine ideje, a Sisifovo je vse njihovo delo.
Deželna blagajna goriška naznanja, da bo ugotovila izplačila plač, pokojnin itd., ki zapadejo plačilo do 2. majnika t L, na Dunaju. Vili. Schle-sintrerplatz 2, kamor naj se pošljejo dotične po botnice.
Učiteljstvo škedeclske šole poseti v soboto, 27 t. m., krematorij na Istrski cesti. Kolegi, koleginjc drugih Šol, ki se želijo pridružiti — dobrodošli! Sestanek točno ob 1K na vogalu kromatorija ti! tramvajskega postajališča. — C. Valentič, šolsli vodja.
»
Iz Dekanov. Vse do pičice je res! Tako se je iz razil dopisnik v »Edinosti« z dne 10. aprila, ko se je zagnal v tukajšnje učiteljstvo. Pa ne odgovarjamo njemu, ampak v pojasnilo širši javnosti, posebno pa učiteljskemu stanu, in višim oblastim, ki jih ta gromovnik klii^ nad ubogo tukajšnje učiteljstvo. Niste mu potisnile ljubezen do mladine ir skrb za njeno bodočnost peresa v roko, ampak staro zapriseženo sftvraštvo do učiteljstva ga je zopet prijelo. Mari se je kdaj v* mirnih časih pote-zal za šolski In učiteljski stan?! Vprašamo^so-Ii v Dekanih otroci redno pohajali šolo? Ni bilo mari ne otrokom, ne starišem. ne občini. Razrednice Iz leia 1903/4 nam govore n. pr., da je imel 1. razred 86 učencev in 6381 zamud, to je: 74 na vsakega učenca, ali 21%. V I. in II. razredu je bilo malo ugodneje razmerje, vendar pa še dovolj neugodno, skoro nenormalno. Pomisliti pa treba, da Je bilo tedaj tu blagostanje, ki menda ne ovira, ampak bi moralo še pospeševati reden obisk. Sedanj! obisk je razmerno isti kakor pred vojno, kar pa se da opravičevati z Izrednimi vojnimi razmerami. In dokazati bi mogel, da Je bil obisk tu pa tam celo boljši. Kdo Je bil torej tedaj kriv, da otroci niso obiskovali šole? Mari učiteljstvo, ki Je redno poročalo krajnemu šolskemu svetu v Dekanih o zamudah, ki Jih Je pa ta krajni šolski svet — ne da bi bil razpravljal o njih — metal v koš! Še več! Celo omrazili so učiteljstvo pri ljudstvu, češ, da je šikanira z naznanili. Cemu poje dopisnik čast in hvalo pokojnim, ki jih ni več?! Tedaj jih je moral hvaliti in častiti! Ali Je pozabil dopisnik neprijetnosti, Id jim iih je provzročal dopisnik s svojimi pristaši?! Šolska kronika nam mnogo pripoveduje o razmerju občinskih očetov do šole in učiteljstva. Tedaj jim je moralo to poslednje res tlačaniti v pravem pomenu besede in proti svoji volji. To Je ravno, kar srdi dopisnika: da učiteljstvo noče več tlačaniti! — Se pred dobrim letom je ime! učitelj čistih mesečnih dohodkov — 92 K (devedeset in dve!) ob štiri-oziroma peterasto družino z ženo v postelji. Po vrhu tega ste ga grabili za vrat ali uklonili ga niste. Tedaj ste nes ?n tovarišice preganjali, češ, da pohajamo. Sedaj vam zepet nI prav, ker delamo! Ali ste pozabili, kaj vam Je pokojni g. Kitret rekel na sprejemu, ki ste mu ga priredili povodom njegovega prihoda? Izrazil je bojazen, da po »hozani« pride kmalu: Križaj ga, kar se je tudi uresničevalo nad njim v veliki meri. In pokojni Rudež, ali še ni moral "braniti z orožjem v roki? In da mladina toliko krade in pohaja po gostilnicah — ali smo tudi mi krivi na tem?! Ali je dopisnik pozabi!, kaj mu Je pisec teh vrstic omenil po svojem prihodu glede šole in šolskih otrok? Prišel sem v vojnem času, a rabil bi najmanje tri leta v mirnem času in v dobrem sporazumu in sodelovanjem dona, ccrkve In občine, da bi prišel vsai do prifcližnjega zboljšanja In vspeha. Brez teh sodelovalcev pa je — naj bo učiteljstvo še tako izvrstno — ves trud zaman. — Ali se more dr-zneje zatemn!evati resnico? S podpisi na dan! Zakaj se skrivate za hrbtom urednikovim in obči-narjev?! — O razdivjanesti mladine in delovanju tukajšnjega učiteljskega osebja izven šole izvemo šele v prihodnje. Torej: do pičice res — kaj ne, gospod dopisniki Salus. — Ambrozij Rusjan. naduČitelj.
^ Dobrodelni večer. V nedeljo, 28. t. m., ob 7*30 zvečer, se bo vršila v dvorani telovadnice »Eln-trachte, ul. Coroneo št. 15, zabava na korist vdovskemu In slrotinskemu skladu c. kr. čmovoi okraja št. 5 v Trstu. Zabavo prirede podčastniki, etapnega skladišča in c. kr. črn. okr. poveljstva št. 5 v Trstu. Cene: I. prostor 3 K, II. prostor 2 K, galerija 1 K.
Na ustanovnem občnem zboru »Zveze slov. županstev« v Gorici dne 18. aprila 1918. Je bil izvoljen predsednikom Ivan Saunig (Bilje); podpredsednikom Ivan Stepančlč (Renče); odborniki: Josip Vran (TomaJ), Viktor Adamič (Škrbina), Ant. Mikuž (Sv. Lucija), Franc Miklavič (Kobarid) in Ignacij Kovač (Ajdovščina); namestniki: Josip Klanjšček (Podgora), Vinko Jazbec (Komen), Leopold Jenko (Bovec); razsodnikom: notar Artur Lokar (Ajdovščina), Franc Cernic (St. Peter), Jos Gorjup (Kanal), Ivan CahariJa (Nabrežina) In Josip pl. Premersteln (Tolmin); pregledovalcem računov: Andrej Lutman (št. Andrež), Ladislav Likar (St. Florjan) In Franc LovrenčiC (Ozeljan).
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti c posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia 5t 39, L nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje In praznike, vsak dan c*} 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času ie nrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za straake tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ih
Pr« a odborov a seja »Zveze slov. županstev« v Gorici se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 28. t m. ob 3 uri pop. v društvenih prostorih v Gorici. Go »poska ulica št. 14. I. Odborniki se tem potom vabii< • k i olneštevilni udelcibi z ozirom na to, da bo zloroval dan pozneje deželni sosvet.
Vsa ona županstva, ki se še nahajajo v zaledi i. oziroma 1 še niso v domači občini, naj javijo takoj sv o i	-2vezi slov. županstev« v Gorici, Gospos.. 1 L
Begunci, i.: i,, iiajajo Iz zaledja na državni kolodvor v Gorici, naj se obrnejo takoj na odbor za ne^unce v Gorici. Predsednik mu Je dr. Josip Pavlica v ulici proti Soškemu mostu št 28, tajnik Da nir Feigel, Gosposka ulica št 14. L
»La Domenlca lllustrata«. Prejeli smo dvojno številko, 17- in 18., po dr. Gjorgju Ravasiniju ure-jevane tedenske umetniške, znanstvene, satirične in književi^stne revije. Vsebina raznovrstna. Priporočamo.	•	*
Redni občni zbor podružnice Trst 1. Z, J.'Z. se je moral, ker Je bila večina funkcijonarjev v zadnjem trenutku službeno zadržanih, preložiti na poznejši čas. Kdaj se bo vršil, se pravočasno objavi. ' Odborova seja podružnice Trst L Z. J. t, « vrši v sredo, 24. t m., ob 7 in pol zvečer v društveni gostilni v ulici Lazzaretto vecchio št. 31. Ker
je dnevni red izredno važen, so odborniki napro-šeni. da" se polnoštevilno in točno udeleže seje.
.tte^taa zastavljalnica. V sredo, 24. t. m., se bo d«* prodajali na javni dražbi Že zapadli nedrago-certl predmeti (perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca julija 1917. na zastavne Jistk. serije 142 io sicer od št 201.401 d^ st. 202.500
DAROVI.
—	Na Konkonelu zbrani planinci so nabrali .med seboj K 164.— za bodoči Dijaški dom v Trstu. Od teh je daroval gosp. por. Klemenčič K 100. Denar hrani uprava. — Ista družba je darovala K 243 za mariborsko slovensko šolo. Od te svote sta darovala: g. por. Klemenčič in g. dr. Lasič vsak po 100 K. Denar je odposlan direktno v Maribor. — Živeli darovalci in vrla nabiralka!
—	- ^kedenjski podružnici CMD daruje g. Terezija 2ivic odklonjeno nagrado za šminkanje pri zadnji prireditvi 7 K.
—	V zadnji pozdrav milemu in nepozabnemu kolegu dr. I. Reji daj-uic dr. Just Pertot 30 K za Dijaški dom. Denar hrani uprava.
—	Za žalostno odhodnico Rudita in za srečno :n trajno povrnitev daruje ga. Marija Tomazič 10 K za šentviško podružnico. Namesto venca na grob g. Karla Kovačič 10 K iza Dijaški dom. Denar hrani uprava.
—	O priliki neke veselice v Storjah. so nabrale de-.lcta 30 K za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava.
—	K ženskemu vojnemu prispevanju (društva za naše vdove in sirote) je pristopila gdč. Alojzija Bratuš kot udinja s 100 K In darovala še 200 K. Blagi gospodični srčna hvala!
—	Na izrednem občnem zboru pol. dr. »Edinosti« so darovali za društvo gg.: H. C. K 10, Zorko K 5, Kevc K 2. Iskrena hvala! Denar hrani blagajnik.
—	Na veseiem sestanku pri gosnodu stotniku Žitniku so nabrali narodni fantje K 570*— in sicer: za šentvidsko šol? K 200'—, za podporni sklad slovenske trgovske šole v Trstu K 100*—, za »Krekov sklad pri tržaškem Dijaškem podpornem društvu K 200'—, in za »žensko vojno prispevanje« (društvo za naše slovenske vdove in sirote) -K 70*—. (K 70 — izročenih ge. dr. Rvbarevi, 200 K za šentvidsko šolo hrani uprava, za »Dijaško podporno društvo« naloženo na hranilno knjižico TOZ., znesek za Trgovsko šolo izročeu ravnatelju.) -
.. J. -- ; *,. — .»'J
i VfVB
J^Juli't


m
posestnik
je včeraj popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv-zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Globoko užaloščena soproga UKŠULA, otroci JOSIP, BENEDIKT, RUDOLF, FRANČIŠKA, ROZALIJA in ANA naznanjajo v imenu tr di ostalih sorodnikov to bridko izgubo vsem prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, 24. t. m., ob 3 pop., iz hiša žalosti Sv. M. Magdalena spodnja št 111. TRST, 23. aprila 1918.
Prvo pogrebno podjetje Zimolo. Corso 41. ^------ ......

Ž iS
tvrdka,
MjGiiiii vse&curstalii
ženskih oMeK . Ji^S -
ulica Barilera ueccnia 15.
I Izgotovljene ženske obleke | spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, allca Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bo lešin. — Plombiranje.
UMETfll ZOSJE
i NB. Vse blago se proda po nizki 1 ceni, kef se bo zapr'i prodajalna.
I Zamenja se tudi za žloež.^
---
Damska krojačnica
A. RTEGER, Trst ulica Comin rc ale 3 Izđeln.ie vsiikovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blu/.e za glelr.lišče itd. Cene zmerne.	337
Češko Budievička Restavracija CBosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G- Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba m slovenski iedilnl listi.
vsaki veier n • ob 9V». |
vela mm prste-
8?gr Vstopnini K 1»
■a
M&Li OGLSS9::
se računajo po 6 stot besedo. — Mastno tiskano besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :_. pristojbina znaša 60 stotlnk._:—:
mm priliKa!
Na prodaj je jako dobro-
^_________ idoča mlekarna z dovo-
lie;.jtm prodaje \ sako vrstnih stv&ii, na zelo obljudenem kraju mesta. Več pove rratarica, ulica Fe-fiera št. 25.	_ 21,97
za hišna in poljska deia išče grajščak II* nlll baron Marenzi rOdolini, posta Mate ija
3'83
dekret gostila« v Škednjn. — Zan i
lil Crociera 12. '	2077
«KmnH*#«•«■ za živež belo obleko 101etnuba IrUn&IIJuUi ter za 12—14 letno deklico, mo-š!:e jopiče in telovnike srednje velikosti. Ulica Giu^eppe Parini 12. IL Placchlattfa^_2078
m ^ Jhom s taco vanje obstoječe iz sobe, sobice, U lGUni kuhinj« ter košček vrta. Anton Grsič, Vrde a Timtniaa 1602.	2 79
£ln£kit vratarja in iolskega slug« je oddati v MUaDu Soli Hrnihe sv Cirila in Metod* t ul.
• iiultani 44 Ve8 pri vofstvu iol«.	2081
ftmifefl b izn tramvaj« s 16 pro-tori, vod », pii-jiutJliU nom, zraven hišica s pe i mi pro-rori 350 se/.njer ograjenega zemljišča K 40.m<0. — Hiša v Kolonji (11 prostorov, voda, plin 200 se-žniev zemljica) K ao.000. Dvorec v Kolonji (8
____ inA	IT fWVl nrnrnc.
petimi pro-tori, liiš^a K 30.000.
2 60
sublimat prve vr te prodaja miro-dilnfca CiUia Poste 6.
Km^aIIm beio vi-o (2-6 sodov) prodam llujUUljS« takoj. Pojasnila pri vratarju ubca
Geppa V3.
003
A«?nnl	mehanično delivnieo aa popravo
UVJflfl dvokoles. šivalnih strojev, gramofonov ter trgovino z raznimi stroju P. Batjel, Gorica, mehanik in trgovec s raznimi stroji.	3178
na Opčinah
prodala črno in bslo oino o vsak! množini.
EmfSSa uresato
Trst Campo S. Glacomo 2
priporoča cenjen, občinstvu svoja
trgovino pMiSRih m
Šolskih petim
prodaja razglednic In IgraC	^
Brodniol« n teA n^gtmlkl t sin. toStx
čiščenja pisalnih strojev, reproducijskih - aparatov, numeratorjev in pečatov izvršuje
Artur Luls, M ulica Tino 13, fl.
Ki p * jo pisalno str^e.
Drido,ff
ta.

iL^+k
destiliran iz vina lastnega pnuu
Pri oslabelosti od starosti Ic želodčnih težki ah Je Iz vtoa destiliran star konjak že stoletja zano preizkušeno okrepčllo I- let sta resa v 4 r 1-lltrsklh steklcnlcab pošfiem Iranko za K 89. mlajšcsa 3 lefnega čudovito bolečine tolažeče vdr-Kavalno sredstvo zopet trganje v udih, 4 p< 1-Iltrsks steklenice K 60. — Vino od 56 litrov naprei. beli burjrundec K 5.60 rdeči bureumie^ i <
BENEDIKT HERTL, ve!ep3SC^nii
graščina Goliče pri Konjicah, Štaierslco.
Mm\-M§ 111 ^
Trst - Din Stadion 10 - Trst
Odprt cd 8*2 zvečsrn«]
vstopnina K 2
ansnauM
ZlcMflitG- Pšnol
v Tr?tn s« Je eseIHa na Corso St 15
v bi vio zlttarnko G Zercowitz 4 Figllo.
Velika fzbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cecd zmerne.	Cene znurae.
Kinematograf „CENTRALE" Trst, ulica Acquedot«o St. 4
Danes zadnjikrat,
Ljublmska drama t 9 dejanjih s krasno LYDIO BORELL1 in MARIJEM BONNARD.
99
Jutri
Tat rož44
Krasen amerikanski film ▼ 5 dejanjih
Krasna darila.	Za birmo. I
Amerikansko duble-zlato
se dobi v zlatarnici in urarniei
A. Jerman, Trst ol Bortlera oenuio 19. !
J
Poillja se po povzetju nmmiHMua mu
JADRANSKA BAN^A
Trst Ola Cassa ffl Rlspirma štev. 5 (Lastno poslapjz)
Kapital In rezerva K 23,500.000,—
Fllljalke: Dunaj TegethoJstra^se 7 -9, Dubrovni-c, Kotor Ljubljana, Metkov:ć
Opat'Ja, Split, Slbenih, Zadar.
Vloge- na knjižice 3 's °o Vloge na knj32ice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaćije banka od »voje-'a. Obrestovanje vlog na tekočem In žiro-ra.unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-In inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje
Eredujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skladiščih. — Safe »eposits. — Prod ija srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja »rečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem^ours
krediti. — Borzna nnročUa.--lnkaso.---Menjalnica.--- Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 In 2666. Brzojavi: JADRANSKA ■	Uradne ure: od 9 do t popoldne	--
!