P*liilii platana v (»toTlvl □ ošlo s. V. --mr; 19jit izdaja. - Cena Din 1 — lehaja rsak dan rjutraj rarre» v ponedeljkih ta dnevih pt praznikih. Posamezna Številk« Din 1’—, lanskoletne 2—; me* aefina narotnina Din20—,*atujine 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva «0-70. 80-60 fn fl0-7i prilog. Jugoslovan RokopKo* ne vratam«. Oglasi po tari« ta dogovora. Oprav« v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica f Maribora, Alet •androva cesta SL 24. teL 29-60. V Celju i SlomSkov trg 4. Po5t Se*. ra!L,f LJnMian« 1S.fl2l St. 105 Ljubljana, petek, dne 8. maja 1931 Leto II. Velika politična debata v francoskem parlamentu Deset interpelacij o nem§ko>avsirijskem načrtu in o pomorskem sporazumu - Odločilna borba med pristaši in nasprotniki Briandove politike - Srdite demonstraciie desnih republikancev - Predvideva se, da bo Briand dobil močno večino Romunska princezinja Ileana in njen zaročenec Anton Habsburški. Nemčija za enkrat ne namerava odložiti plačevanja reparacij Berlin, 7. maja. AA. V zadnjem času so bile v inozemstvu razširjene vesti, da bo državna vlada zaradi katastrofalnega padca donosa davkov in zaradi naraščanja socijalnih bremen pod-vzela korake za odložitev plačil po Youngovem načrtu. Te vesti so vzbudile v nemških gospodarskih krogih precejšnje začudenje. Poučeni krogi sodijo, da so te vesti preuranjene, in da ni računati z inicljativo nemške vlade v repa-racljskem vprašanju pred potekom konference V Ženevi in sestanka v Chequersu. Nemška vlada bo morala po mnenju gospodarskih krogov še to poletje načeti vprašanje gospodarskega položaja, ki postaja v zadnjem času neznosen, ni pa še gotovo, ali bo vlada pokrenila vprašanje reparacij in zahtevala odložitve reparacijskih plačil ali pa bo njena intervencija imela drugi pravec. Poglobitev politične napetosti na Bolgarskem Sofija, 7. maja. AA. Listi obširno komentirajo politično situacijo. »Poslednja pošta« pravi, da je bila kriza otvorjena v cilju dosege zbližanja med strankami. Toda kriza je prinesla ravno nasproten rezultat, ker sta se ustvarili dve protivni si skupini. List »Sofija« piše, da se je s krizo ustvaril opozlcijonalni blok, za katerega so se dozdaj izjavili zemljoradniki. »Prazni-škl vestnik« pravi, da kriza nikakor ni zaključena. Ni izključena rr—lzija sedanjega stanja. »Pravda« nastopa proti vmešavanju imena kralja Borisa v krizo. Priporoča, naj se prizanaša državnemu poglavarju pri strankarskih prepirih. Isti list ugotavlja, da se slavnosti o priliki proslave sofijske garnizije vodje opozicije niso udeležili. Avstrijsko-madjarski trgovinski sporazum Budimpešta, 7. maja. d. O številkah avstrlj-sko-madjarskega kontingentnega dogovora se je izvedelo, da bo Avstrija prevzela kontingent Približno 2‘6 milijonov meterskih stotov madžarskega žita in moke. Tretjina tega kontingenta bo izvožena v moki. S kreditnimi olajšavami, ki so domenjene, se bodo uredile cene te množine izvoza. Kot nadaljni izvozni produkti, ki se bodo izvozili v Avstrijo, pridejo v prvi vrsti v poštev živinski in mesni produkti in mast. Izvoz perutnine, jajc, sadja in zelenjave ni vezan na okvir kontingenta. Nemško-avstrijski sporazum in Grčija Atene, 7. maja. AA. Grški zunanji minister Mihalakopulos odpotuje 11. t. m. v Ženevo, kjer l*o zastopal grške interese na zasedanju Društva narodov in evropski odbor. Novinarjem je rekel, da sicer na tein zasedanju niso na dnevnem redu vprašanja, ki bi se posebno tikata Grčije ali grških interesov. Mibalakopulosa bo spremljal načelnik Papadakias in tajnik oddelka Društva narodov ilristo Doulas. Pariz, 7. maja. d. Danes popoldne se je v francoski poslanski zbornici začela razprava o interpelaciji, ki se nanaša na nemško-avstrijski načrt carinske zveze. Kot prvi je govoril radikalni poslanec Nogaro, ki je izjavil: Nismo tako naivni, da bi nem-ško-avstrijsko carinsko prilagoditev smatrali za politični dogodek v gospodarski obliki. Načrt carinske prilagoditve je v nasprotju z obveznostmi, ki sta jih prevzeli Nemčija in Avstrija napram narodom, ki imajo klavzulo največjih ugodnosti. Sicer pa se avstrijska izmenjava blaga giblje v glavnem na vzhod. Avstrija torej nima prav nobenega interesa, da bi vse svoje gospodarsko delovanje usmerila v Nemčijo. Z gospodarskega stališča je nemško-avstrijski carinski načrt nesporljiv. Za poslancem Nogarom bo govorilo še 8 poslancev k interpelaciji o carinskem načrtu. Upajo pa, da bo debata v nočni seji od petka na soboto končana. Zunanji minister Briand in ministrski predsednik La-val bosta jutri popoldne ali zvečer odgovorila na interpelacijo. V poučenih krogih računajo s tem, da bo vlada pri končnem glasovanju dobila močno večino Pariz, 7. maja. n. Vse javno mnenje Francije z največjim zanimanjem pričakuje razvoja debate v parlamentu, ki se je začela danes popoldne ob 3. uri in bo trajala bržkone dva dni. Vloženih je 10 interpelacij o avstrijsko - nemški carinski zvezi, o priključitvi Avstrije k Nemčiji in o pomorskem sporazumu v Londonu. Pri vseh teh interpelacijah pa ne gre toliko za ta vprašanja sama kakor veliko bolj za Briandovo osebo, ker je od izida te debate odvisno, ali bo Briand sprejel kandidaturo za predsednika republike. Od izida debate je odvisno, ali se bo prihodnji predsednik republike imenoval Briand ali Doumer. »Petit Parisien« misli, da je zmaga Brian dova gotova. Briand bo pozval zbornico, naj se jasno in odločno izjavi. Poslanska zbornica mu bo pa z veliko večino izrekla svoje zaupanje. Pa tudi popoldanski listi naglašajo, da v zbornici ne gre za zunanjo politiko, temveč za Brianda. Boj pa vodijo njegovi nasprotniki in njegovi pristaši. Včeraj je imel Louis Marin drugo javno zborovanje proti Briandu, na katerem so govorili najbolj ogorčeni desničarji proti Briandovi kandidaturi. Govorniki so v svo- svojih govorih izražali največjo mržnjo in vsak čas je bilo slišati v dvorani vzklike: Briand izdajalec, na sramotni oder, pred državno sodišče itd. Neki govornik je na koncu pozval množico, naj pride 13. maja pred elizijsko palačo, Ce bo izvoljen Briand, naj ga, če treba, tudi u silo vržejo iz Elizija. Zatem so zborovalci po ulicah demonstrirali in vzklikali proti Briandu. Pariz, 7. maja. AA. Danes je bila druga protestna skupščina zoper avstrijsko-nem-ško unijo in priključitev. Med drugimi sta govorila Franklin-Bouillon in Marin. Marin je posebno napadal Brianda in se izrekel proti njegovi kandidaturi za predsednika republike. Pariz, 7. maja. A A. Bivši ministrski predsednik Painlevš piše v »Ere Nouvel-le«, da priključitev ni sicer velika nesreča, če ga vzamemo s praktične strani, vendar da je to vprašanje za Francijo in za zaveznike velikega načelnega pomena. Vse kaže, da se hočejo Nemci odvrniti od Stre-semannove politike in voditi svojo staro politiko. Zato mora biti Francija na straži, da ne nasede intrigam nemških naci-jonalistov. Smisel novega režima na Romunskem Izjava bivšega ministra in pristaša Maniujeve stranke - Staro življenje in stare razmere so postale nevzdržne - Politične stranke so delale izključno osebnostno politiko Zagreb, 7. maja. k. Danes d6poldne je prišel v Subotico bivši romunski minister in ena izmed najmarkantnejših političnih osebnosti v predvojni in tudi v sedanji Romuniji prof. dr. Nikola Vladesku, ki se je doslej mudil na francoski rivijeri. V Subotici je sprejel poročevalca zagrebškega »Obzorac in se z tijim pomenil o zadnjih političnih dogodkih v Romuniji. Vladescu je bil večkrat minister v Romuniji, in sicer pod kraljem Karolom I. in pod Ferdinandom. Izjavil je, da se vrača v domovino zaradi volilne borbe. V Museali na ozemlju prejšnje kraljevine je nosilec liste. Pred vojno je bil eden izmed konservativnih voditeljev in minister v času, ko je vladal kralj Karol I., po vojni pa je bil v vladi minister za prosveto in veroizpovedi, pozneje pa za poljedelstvo in agrarna vprašanja. Sedaj pripada stranki dr. Ma-niuja, čeprav se ne strinja v vsakem pogledu s politiko te stranke. O profesorju Jorgi je dr. Vladescu dejal, da je vseučiliški profesor kakor on in da je vselej želel postati ministrski predsednik. Ta želja se mu je zdaj izpolnila. Mnogo ljudi ga slabo razume. On že od nekdaj spoštuje kralja Karola, katerega je v njegovih mladih letih poučeval v zgodovini. Zelo ugodno je, da stoji danes na čelu vlade. Profesor Jorga ni imel svoje stranke, toda verjetno je, da jo bo sedaj ustanovil s pomočjo gospodarskih in drugih institucij, da bo mogel v parlamentu sodelovati pri javnem delu. Na vprašanje, če misli, da bo profesor Jorga uvedel fušistovski režim v Romuniji, je Vladescu odgovoril: »Jaz poznam g. .Jor-go in morem le reči, da niti od daleč nima takih namenov. Prijatelj diktature je Ar-getoianu, a o Jorgi ne morem reči niti tega, da je mož močne roke. Povedati vam moram, da mnoge nas niso iznenadili dogodki, ki so se odigrali v bližnji preteklosti. Lani sem v decembru v parlamentu, govoril in sem dejal, da so star© življenje in razmere v Romuniji nevzdržne. Politične stranke so vodile izključno osebnostno politiko. Jaz sem, kakor sem vam že dejal, član Maniujeve stranke in eden izmed prvih zastopnikov stare kraljevine. Toda z njegovo politiko se nisem mogel strinjati in zaradi tega z navdušenjem pozdravljam vlado prof. Jorge. »Ali boste mogli sodelovati z Jorgo?« ga je vpraSal novinar in prof. dr. Vladescu je odgovoril: »Zelo lahko! Ce mi Jorga pozove v kabinet, je več nego verjetno, da bom ta poziv sprejel.« Bukarešta, 7. maja. n. Načelnik nemške stranke v Romuniji Roth je včeraj imel daljši razgovor s predsednikom vlade Jorgo in s finančnim ministrom Argetoianom zaradi sklenitve volilnega pakta. Verjetno je, da bo nemška stranka sklenila volilni sporazum z vladno stranko. V tem slučaju bi nemška stranka dobila okrog 17 mandatov namesto 15. Utrjena kompaktnost Male antante Komentarji romunskih in češkoslovaških listov o uspehu zadnje konference — Iluzorne nemške spekulacije z izstopom Romunije Bukarešta, 7. maja. o. O konferenci Male antante je romunski tisk objavil obširne komentarje. Vsi listi so naglasili, da so zu nanji ministra držav Male antante kljub vsem intrigam soglasno rešili vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu konference. Posebno priznanje so listi izrazili češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Be-nešu, ki je s svojim državniškim zadrla-njem prepoznal položaj in si s svojo pomirljivo taktiko opetovano zagotovil svetoven renome. Kakor trdijo listi, so napram Mali antanti prijateljsko razpoloženi mednarod-no-politični krogi v ostalem pričakovali ogromno senzacijo povodom poslednje konference v Bukarešti in celo eventuelen razpad Male antante, ki pa je — to listi še posebej naglašajo — sedaj silnejša ko kdaj poprej, ko je dosegla tudi gospodarsko edinstvo med dvema poljedelskima državama — Romunijo in Jugoslavijo — na eni in industrijsko Češkoslovaško na drugi strani. Berlin, 7. maja. r. Po nalogu nemške državne vlade je nemški odpravnik poslov v Bukarešti Kircholtes včeraj govoril v zunanjem ministrstvu in izjavil, da je nemško vlado nemirno dirnil način, kako je romunski zunanji minister nastopil o priliki potovanja nemške delegacije k trgovinskim po- gajanjem zlasti s pretnjo, da bo, če pride nemška delegcija v Bukarešto med konferenco Male antante, izdal komunike, ki bo stvari v škodo. Odpravnik poslov je pristavil, da bo državna vlada iniciativo v vpra-šnju nemško - romunskih pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe prepustila izključno Romuniji. Končni odgovor na to demaršo nemškega odpravnika poslov bo dala romunska vlada šele, ko bo stvar pretresel ministrski svet. Praga, 7. maja. A A. »Venkov« in »Narodna Politika« komentirata konferenco Male antante v Bukarešti in naglašata korektno zadržanje Romunije, radi česar so postale iluzorne nemške Špekulacije na račun romunskega umika iz Male antante. Proglas bolgarskih fašistov Sofija, 7. maja. AA. Bolgarski fašisti so delili po Sofiji letake, na katerih pravijo med drugim: Bolgarija se nahaja pred usodnimi trenot-ki. Položaj postaja brezizhoden. Usoda domovine ne sme več ostati samo v rokah strankarskih štabov, v katerih so se vgnezdili politiki po poklicu. To so ljudje, ki so rinili in še rinejo državo v katastrofo. Ljudje, ki se tepo za službe in ugodne položaje in žive na rovaš naroda. V tem pogledu, pravijo letaki, so si vsi enaki: socijalisti, meščanske stranke in komunisti. Vprašanje predsednika razorožitvene konference London, 7. maja. (n) Kakor je izvedel »Dalija Telegraph«, sta Nemčija in Italija v zunanjem uradu Londonu podali izjavo o svojem pristanku na to, da postane Henderson predsednik razorožitvene konference. Francija in njene zaveznice pa še naprej zahtevajo, naj bi bil predsednik dr. Beneš. Zaradi tega se utegne zgoditi, da postane predsednik konference Nizozemec ali Skandinavec kot nevtralna oseba. List izraža dvom, da se bo mogla razorožitvena konferenca res sestati v februarju 1932. S kongresa Mednarodne trgovinske zbornice Washington, 7. maja. (n) Na plenarni seji mednarodne trgovinske zbornice je imel rektor poljedelske fakultete Rushel predavanje o svetovni gospodarski krizi. Dejal je, da je nastala nadprodukcija kmetijskih pridelkov zato, ker so se pomnožili stroji. Konsum žitaric je precej natančno omejen, medtem ko je potrošnja industrijskih proizvodov prav za prav neomejena. Povečana proizvodnja kmetijskih pridelkov je izzvala sedanjo krizo. Krizo pa povečujejo precej tudi visoke carine v posameznih državah, kakor n. pr. v Nemčiji, kjer je carina dvakrat večja nego cena žita, »Zeppelin« poleti na severni tečaj Miinchen, 7. maja. AA. Med tvornico Zeppelin in zastopnikom Hearstovega časopisja v Ameriki je bila podpisana pogodba o sestanku zrakoplova »Grof Zeppelin« in podmornice »Nautilus« na severnem tečaju, Jugoslovansko-poljsL kongres Poznanj, 27. aprila t. I. Na otvoritveni konferenci v mestni dvorani v Poznanju, ki je bila nabito polna, je čital direktor tamošnje trgovske in obrtne zbornice g. Vaško svoj temeljiti referat »Jugoslavija kot predmet našega gospodarskega zanimanja«. Iteferat ki je vzbudil obče priznanje in odobravanje. Zelo interesantna so bila tudi izvajanja g. dr. Krizni a n i c a iz Beograda. Konference gospodarskega značaja so se vi šile popoldne pa tudi še v ponedeljek ter no bile sprejete važne resolucije, ki sllede koncem teh člankov. Oba dneva v Poznanju so imeti udeležni-ki’priliko občudovati to krasno in živahno mesto, »a pavi hip napravi vtis nemškega velemesta, zakaj Poznanj je bil pod nem-feko vlado središče raznarodovalnega dela v bivši pruski Poljski. Bili smo dva dneva v Poznanju, a nismo »lišafli nemške besede. I)anes je vseh Nemcev komaj 2 odstotka. In vendar je Poznanj najstarejše poljsko mesto. Sijajna je stara katedrala, kjer počivajo prvi knezi Poljske. Blizu katedrale je lepa škofovska palača, a pred njo spomenik poljskega pesnika Kochanovvskega; postavljen je bil še za časa Nemcev na cerkvenih tleh. Sploh je poljska duhovščina igrala veliko vlogo v narodnem oziru. Marsikdo se bo še spominjal, kako so Nemci preganjali znanega kardinala Ledochovv-skega, ki se ni hotel ukloniti njihovim zahtevam. Cesar Viljem si je postavil monumentalen grad v sredi Poznanja. Je imitacija različnih porenskih nemških stavb, kapela pa je narejena po domu v Raveni, bogato obtožena s sijajnimi mozaiki. Danes »lužijo prostori v pritličju in v drugem nadstropju univerzi, v prvem nadstropju pa so reprezentativni prostori predsednika poljske republike, kadar obišče Poznanj. V ogromna dvorani pa se vrši vsako leto reprezentativni ples poznajskega tiska. Kolikor smo imeli časa, smo si ogledali tudi dobro urejeni muzej; posebno nas je zanimal etnografski del, ki nam ga je razložila prijazna uradnica. Mesto se razvija neverjetno naglo. Nemci, ki prihajajo v Poznanj, se ne marajo načuditi velikanskemu razvoju ter so zelo nevoščljivi Poljakom. Nekateri so si ogledali okolico, zlasti Gnezno, nominalni sedež poljskega primata. Drugi so občudovali industrijske naprave, zlasti tovarno za obdelovanje smeti in odpadkov. Sijajen je veliki cvetličnjak in interesanten zoološki vrt, največji na Poljskem. V Poznanju smo bili prvič deležni neverjetne gostoljubnosti poljske. V bajnih reprezentativnih prostorih poznanjskega rotovža nas je zvečer sprejemal prezident mesta dr. Ralajski pri rautu, ki se ga je udeležila mestna elita. Zvečer pa smo bili gostje poljsko-jugoslovanskega društva poznanjskega v prostorih avtokluba. Prirejen je bil tudi koncert; pelo je društvo železničarjev »Haslo« pod taktirko g. prof. Kvašnika, na klavirju je igral Chopina virtuoz L u k a s i e w i c z. škoda, da smo se morali ločiti ter se odpeljati že ob deseti uri zvečer proti Gdynji. Gdynia, koncem aprila. Zjutraj ob 7. smo prispeli v Gdynio. Na postaji so nas na svečan način sprejeli zastopniki vlade, mesta in različnih korpo-iracdj. Po pozdravnih govorih, po zajtrku se je *ačelo ogledovanje te impozantne naprave, Iki kaže, kaj lahko stori narodni ponos in mjegova vztrajnost. Povdariti moram koj začetkoma, da je bila ta moderna luka, ki feteje danes okoli 46.000 prebivalcev, še ■pred kakimi 10 leti ribiška vas s kakimi 600 prebivalci. Z bližnjega griča smo imeli krasen raz- Jpled na obširno luko, velikanske nove pa-ače, večnadstropne stanovanjske hiše, gledišče, kina, skratka: niti na misel nam ni Sribajalo, da je bilo vse to še pred kratkim orna ribiška vas. Baltiško morje! Od Baltiškega do Črnega morja se je razširjala nekoč Poljska, čudno je to morje! Nekaj temnega, motnega je v njegovi barvi, nima one nebeškomodre barve našega Adrijanskega morja. A boj za oboje morje je ogromen! Po lepo tlakovanih cestah in ulicah smo prišli v luko, zasedli parnik, da nas je vodil po obširni luki. In videli smo velike prekooceanske paro brode, bojne ladje Republike Poljske in vse so nas pozdravljale. Od daleč smo videli bojno ladjo »Wicher«, kije pred kratkim pripeljala domov z Madeire maršala Pilsudskega. Pri kosilu, ki se nam je pozneje serviralo, je govoril med drugimi tudi ljubljanski podžupan prof. E. J a r c. Popoldne nas je vlak pripeljal v svobodno mesto Gdansk, nenavadno interesantno staro morsko mesto. Sedaj vlada velika napetost med Poljsko in Gdanskim. Sovraštvo je tako veliko, da niso hoteli od nas niti napitnine v poljskem denatju. Nekdo se je celo izrazil, da rajši vzame vsak drug denar, samo poljskega ne. Jeza je razumljiva, ker tona/a Gdynie rapidno raste od dne do dne. Stoletnica romtinske pehote Prihod jugoslovanske in češkoslovaške vojne delegacije v Bukarešto Bukarešta, 7. aprila, o. Včeraj dopoldne je prispela v Bukarešto jugoslovanska vojna misija, ki jo sestavljajo armijski general Milan Milovanovič, divizijski general Petar Kosič in brigadna generala Dimitrije Živkovič in Mihajlo Bodi. Delegacijo sta na meji sprejela en romunski general in naš vojni ataše v Bukarešti generalštabu! polkovnik Klobičar. V Bukarešti so jih sprejeli načelnik romunskega glavnega generalnega štaba general Samsonovič, vojni minister general Hamsa in veliko število generalov in drugih višjih častnikov ter jugoslovanski odpravnik poslov Momčilo Dju- rišič. Vojaške časti jim je izka/,ala četa 9. lovskega polka kralja Aleksandra I. /. zastavo in godbo. Ko so pregledali četo in sprejeli rapoTt in je godba odigral? jugoslovansko državno himno, so se odpeljali v hotel »Atene-Palace«. Opoldne so se vpisali v knjigo na dvoru. Ob 13. so bili na intimnem kosilu. Ob 15. uri je prispela češkoslovaška vojna misija, ki so jo Romuni sprejeli z enakimi častmi. Jugoslovanska in češkoslovaška misija se bosta udeležili proslave 100-letnice romunske pehote. To obletnico bodo v Romuniji praznovali z velikimi prdslavami Med italijanskimi izseljenci v Belgiji Krvavi politični obračuni — Brezposelni fašisti in anarhisti Bruselj, v maju. v. Med Italijani v Belgiji so krvava politična obračunavanja skoro že na dnevnem redu. Neki cicero (vodnik za tujce), ki je laškega pokolenja in antifašist, je pričel tujcem-turistom, ki prihajajo v Bruselj, da si ogledajo mesto, kazati najlepži bruseljski še kot posebno zanimiv kraj oni boulevard, kjer Italijani z revolverji poravnavajo svoje politične račune. V zadnjem času se je med Italijani v Franciji in Belgiji izvršilo pet političnih atentatov, dva izmed teh na omenjenem »znamenitem« bruseljskem boulevardu, oba v enem samem tednu. Prvi je bil na tej cesti ustreljen neki fašistova ki častnik, oblečen v civilno obleko. Drugič so streljali komunisti na dva fašista. Eden je padel smrtno zadet, drugi je kroglam po sreči ušel. Tretjega fašista De Cara so neznanci obstrelili v veži njegove lastne hiše v bruseljskem mestnem okraju lxelles. De Caro je kmalu okreval in dal policiji vsa mogoča pojasnila o atentatorjih. Teh pa do danes še niso iztaknili. Vse italijanske priseljence, fašiste in antifašiste, pa tlači mora velike brezposelnosti in mi-zerije. Mnogim izmed njih, ki so bili fašisti ali vsaj fašistom privrženi, se do zadnjega ni godilo ravno slabo. Na italijanskem konzulatu so dobivali dnevno po 10 frankov podpore in brezplačno večerjo v neki italijanski restavraciji. Sedaj pa prede celo tem favorizirancem jako slaba. In dogodilo se je v zadnjem času na konzulatu že več tragikomičnih slučajev, med njimi tudi ta-le: Pred kratkim so bili italijanski brezposelni fašistovski podrepniki posebno lačni. Nabrala se jih je cela truma pred uradi konzulata. Vsi vprek so glasno zahtevali kruha. V uradih so se zbali lačnih želodcev pred vrati in konzul se je tedaj ojunačil in pritekel ven ter ves obupan dvignil roke kvišku in rotil brezposelne naj odnehajo, naj napravijo karkoli, naj ga ubijejo, toda on jim ne more dati ničesar. Neki konzularni uradnik je med tem pozval na pomoč policijo in ta je morala odgnati brezposelne delavce s konzulata in jim zabraniti, da niso napadli svojih lastnih fašistovskih zastopnikov. Iz Italije prihaja sem mnogo vesti. Tako se vztrajno vzdržujejo glasovi o uporih in stavkah. V Napolju so se v neki tekstilni tovarni zaradi ponovnega znižanja plač uprle delavke. Poklicali so karabinerje, da bi uapravilili red-Pri spopadu med razjarjenimi ženami in kara-binerji je bilo ranjenih več žensk in en kara-binerski častnik. Nekaj sličnega se je pripetilo pred kratkim v Legnanu pri Milanu. Proti stavkujočim in demonstrirajočim delavcem so poslali večji oddelek fašistovskih miličnikov. Ti pa se niso izkazali in šele, ko so jim prihiteli na pomoč karabinerji, so demonstrante obvladali. Mnogo so jih zaprli, nekatere bodo postavili pred fašistovsko izredno sodišče za zaščito države in javne varnosti. Brezposelni Italijani so si izbrali nov poklic: anarhizem — po domače roparstvo. Takih, ki se ponašajo, da so anarhisti, ki pa v resnici kradejo in ropajo, je v zadnjem času vedno več. Pred dnevi so priredjli novo veliko anarhistično »demonstracijo«. Zagnali so velik krik in ra-buko, da bi preplašili ljudi, in so udrli v neko zlatarno. Ko pa*je prišla policija, so poskakali na avtomobile, se lovili s policisti, streljali in ropali — prav kakor v Chicagu. Policija jim je bila za petami. Nekaj so jih aretirali. Iz zlatarne pa je le izginilo blaga in denarja za 450.000 Frankov. Proces radi umora Tonija Schlegla Nadaljevanje zasl Zagreb, 7. maja, k. Danes zjutraj so ob 8. uri dovolili vstop v sodno dvorano najprej občinstvu, nato novinarjem, za njimi pa sta sledili obramba in obtožba in končno je vstopil še senat. Predsednik je najprej opozoril obtoženca Čordašiča, ki se svobodno brani, da je potrebno, da pride vsak dan na proces zaradi eventuelne konfrontacije z ostalimi obtoženci. K procesu so danes pripeljali vse obtožence razen Hercega. Pred nadaljevanjem zasliševanja je položil službeni stenograf prof. Spleit prisego. Predsednik senata je nato odredil, naj privedejo pred sodnike obtoženca Luko Markulina, ki je obtožen, da je dal skupno s svojim očetom in stricem zavetišče soobtožencema Pospi-šilu in Babiču, ko sta po umoru policijskih agentov, ki so ju hoteli aretirati zaradi umora pokojnega Tonija Schlegla, pribežala k njemu. Predsednik obtoženca pozove, naj sede, in nato ga vpraša, če je razumel obtožnico. Obtoženec je obtožnico sicer razumel, toda ve, da ni kriv. Predsednik: »Vi lahko odgovorite, lahko tudi ne odgovorite, Vi lahko tudi lažete, kakorkoli pač mislite da je najbolje za Vas. Vi imate pravico prigovarjati pričam in se sklicevati na nove priče. Sedaj pa povejte o vsej stvari, kar veste, in obrazložite, zakaj se ne čutite krivega.« Obtoženec na vsa ta vprašanja v glavnem pove, da sta k njemu in njegovim sorodnikom prišla Pospišil in Babič in ga napačno poučila o vsej stvari. Dejala sta mu, da sta izgnana iz Zagreba in prosila sta ga, naj ju ne izda oblastem. Zakaj sta se pravzaprav skrivala, je on zvedel šele pozneje. Za njim je stopil pred sodnike- Stjepan Mar-kulin (Lukin oče). On je prav tako razumel obtožnico. Pa tudi on ne ve, da bi bil kriv. Pove, kako mu je nekega večera sin dejal, da sta neka dva tuja človeka zaprosila za prenočišče. Sinu je dal za to dovoljenje. Ko zjutraj tujca nista hotela oditi, ju je hotel sam odpraviti. Tedaj pa sta prosila, da bi jima dovolil, da se na njegovem domu še nekoliko odpoči-jeta. Ni pa opazil, da bi imela pri sebi kako orožje ali strelivo. Tretji je bil danes zaslišan Lukin stric Peter Markulin. Tudi on se ne čuti krivega. Pravi, da je Luka pripeljal k njemu dva človeka in mu naročil, naj ju sprejme v hlev za nekaj dni. iševanja obtožencev Predsednik ga opozori, da je pred preiskovalnim sodnikom drugače povedal, toda Markulin te svoje prejšnje izjave odločno preklicuje. On je zvedel šele po nekaj dneh, ko sta bila oba tujca že odšla, za pravi razlog njunega skrivanja. Predsednik je nato odredil odmor. Po odmoru pa so branitelji prosili, da jim senat dovoli govoriti z obtoženci, ki so bili že zaslišani, in da dovoli njihovim rodbinam, da jih v nedeljo po-setijo. Predsednik je to dovolil. Sledilo je zaslišanje obtoženke Marije Hrani-lovičeve, ki je izjavila, da razume obtožnico, a da prav tako ni kriva. Tudi njo predsednik senata opozori, da more govoriti, kakor ji drago, tudi lagati, da pa je najbolje, če govori resnico. Vpraša jo, kaj pravi o obtožnici. Ona ponovno zatrdi, da ni kriva. Njen obtoženi brat, pravi, je pošten in dober mladenič. Tedaj ji predsednik pokaže pismo, ki ga je pisala obtožencem v zaporu in jih v njem prosila za informacijo, ali naj prizna, da pozna Javorja, ali ne. Sledilo je zaslišanje o tem pismu in o pismu, ki ji ga je pisal Perčec in katero je njen šef v uradu pomotoma odprl. Ona odločno zatrjuje, da pismo ni moglo biti zanjo. Po njenem zaslišanju je predsednik zaključil dopoldansko razpravo in napovedal, da se bo proces jutri ob 8. uri nadaljeval. Pa o Gdyniji in njenem pomenu za poljsko državo posebej. Zvečer smo se odpeljali proti Warszawi, kamor smo dospeli zjutraj dne 29. aprila. Dr. R. Mol6. Osmi dan beograjskega procesa Beograd, 7. maja. 1. Osmi dan procesa proli teroristom se je pričel z zasliševanjem obto' 'n-ca Luke Stijeviča, ki je obtožen, da je izgovarjal Tilmana, Hermana in Grosa, naj postanejo teroristi. Obtoženec je to obtožbo odvrnil od sebe in dejal, da je Seletkoviču dejal le, da bi bilo najbolje, če bi šel Tilman na Madjarsko po liste. Tajil je, da bi bil on dobil zavoj z revolverji. Sledil je odmor, po katerem je predsednik senata Arnerič pričel zasliševati tretjo skupino obtožencev. Med nje spada tudi obtoženec Fran C a r e v i č . ki je bil danes ponovno zaslišan. Predsednik ga je vpraašl, če je sploh kriv, m Carevič mu je opetovano odgovoril: »Da, toda le zaradi tega, ker sem prejel od Tilmana letake, a tega nisem prijavil oblastem.« Njega obremenjuje preiskovalno gradivo, češ da je vzdrževal stike med teroristi. Obtoženec je te obremenitve zavrnil in preklical tudi svoje prejšnje izjave, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku, razen one, da je od Tilmana prejel defetistične letake, ki jih je v ostalem sežgal. Zatem je povedal, da ga je nekoč pozval k sebi dr. Crvič. Branite’ji so stavili obtožencu še nekaj vprašanj. Nato je predsednik zaključil razpravo in napovedal, da se bo jutri proces nadaljeval. Visoko odlikovanje Francoza Beograd, 7. maja. AA. Nj. Vel. kralj je ra predlog trgovinskega ministra odlikoval z redom sv. Save III. stopnje Jeana Apletona, profesorja in odvetnika v Parizu, in ga oprosti] plačila vseh taks. Oprostitev taks Beograd, 7. maja. AA. Na osnovi čl. 5. točka 5. zakona o taksah je finančni minister oprostil središno zvezo gostilničarskih udruženj v kraljevini Jugoslaviji s sedežem v Beogradu plačevanja taks po točki 5. taksne tarife za vse vloge in prošnje državnim oblastvom, razen v zadevah civilnih pravd. Vloge v naših denarnih zavodih Beograd, 7. maja. A A. Po poročilu Narodne banike kraljevine Jugoslavije so znašale vloge v naših bankah in v drugih denarnih zav lili 1. marca t. ].:, 1. Na vložne knjižice 10.474 milijonov Din, 2. na tekoče račune 3.696 milijonov Din. skupno 14.170 milijonov Din. Ker so 31. decembra 1930 l Po-močc. Predsednik g. K. A. Kregar se je spominjal v preteklem letu umrlih članov in je nato podal kratek pregled društvenega delovanja. Tajnik g. Šmuc je navajal, da šteje društvo 940 članov. Od teh je 645 trgovcev, 142 bančnih in industrijskih nastavljencev, 101 trgovskih so-trudnikov in 52 trgovskih potnikov. Večina članov je iz Ljubljane, ostali pa so raztreseni širom banovine. Lami je imelo društvo 16 smrtnih primerov in je izplačalo na posmrtninah 146.190 Din, od ustanovitve društva p* do konca preteklega leta pa 411.260 Din Po računskem zaključku, ki ga je podal blagajnik g. Železnikar, je imelo društvo 286.768 Din dohodkov. Saldo dne 31. 12. 1990 je anašaJ 126.921 Din. Na predlog člana nadzorstvenega odbora g. Kovača je bil soglasno sprejet absoluton j blagajniku in odboru. Soglasno je bil tudi sprejrt proračun za I. 1931. v znesku 46.725 Din. Poslovanje Zadružne zveze v Ljubljani v letu 1930. V sredo dopoldne se je vršil v prostorih Uniona občni abor Zadružne zveze, katerega so se udeležila delegati večine članic. Načelnik g. dr. Anton Korošec, minister n. r. in univerzitetni profesor beograjske univerze je pozdravil prisotne ter imenoma zastopnika poljedelskega ministrstva in banske uprave, g. načelnika Zidanška. Istotako tudi ravnatelja zagrebške Zadružne zveze g. Gorlatia. Pooblastil se je nato občni zbor, da se odpošlje N j. Vel. kralju mladostna brzojavka. V. svojem govoru je g. dr. Korošec podrobneje prikazal liistorijat delovanja Zadružne zveze v povojni dobi, ki jo je razdelil v r-3kMi zadrug, ki morajo posvečati mnogo pažnje tudi trgovskemu udejstvovanju. Naloga našega zadružništva v bodočnosti bo, pokazati kmetu, kje se nahajajo tržišča. V svojih nadaJjniih izvajanjih se je g, načelnik dotaknil odpovedi trgovinske pogodbe s strani Avstrije ter še posebno nemško-avstrij-Ska carinske unije. Carinsko združenje Avstrije in Nemčije ne more bili niti v gospodarskem, kaj šele v političnem oziru zadeva, ki bi zanimala samo ti dve državi, ampak posega kljub vsem nasprotnim trditvam iz Dunaja in iz Berlina, v interesni krog marsikaterega drugega soseda. Poročilo načelstva je podal ravnatelj g. Fran Gabrovšek, ki je v daljšem in dobro zasnovanem govoru podčrtal ugoden razvoj Zadružne zveze v preteklem poslovnem letu. Naglasil je, da se je število članic zvišalo od 578 na 611. Denarni promet pa se je zvišal za 200 milijonov dinarjev. Naložbe so se vsled gospodarske krize dvignite le za 10-69%. Na drugi strani pa so se dvigali krediti in dosegajo 749 milijonov. V ostalem je g. ravnatelj analiziral podrobno delo na polju zadružne propagande (zadružna predavanja, zadružno šolstvo, statistika itd). Nadzorstveno poročilo je podal načelnik g. Zaplotnik ter predlagal načelstvu absoiutorij. Med samostojnimi predlogi se je razvila živahna debata o vprašanju obrestne mere, ki naj bi se iaenačila. Zelo živahna 'je bila tudi diskusija o vprašanju posojil in drugih važnih poslovnih problemih. Načelnik g. dr. Anton Korošec se je nato zborovalcem zahvalili in jim želel kar največ usipeha na zadružnem polju. Popoldne se je vršil sestanek delegatov nabavljalnih in prodajnih zadrug. Fleišmanu odkrijejo spomenik Slovesnega odkritja se udeleže številna pevska društva. — Ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo. Ljubljana, 7. maja. Danes mesec dnj bo praznovala prijazna vasica Beričevo ob Savi veliko slavje. Odkrila bo spomenik svojemu najznamenitejšemu sinu slo-vefp“mu prveinu skladatelju Juriju Fleišmanu. Vaščani se že danes pripravljajo na časten sprejem pevskih društev, ki se udeleže slovesnega odkritja. Da bodo mogla priti pevska društva od blizu m .daleč, je izposloval agilni odbor Hubadove pevske župe pri ministrstvu polovično vožnjo do La*, o*, do postaje Marija Devica v Polju. Od obeh postaj je rojstni dom Jurija FlelSmana v Berlčevem oddaljen dobro uro. 7. junija bo prvi pevski praznik. Pred odkritjem Fleišmanovega spomenika bodo zapeli skupni zbori več Fleišmanovih pesmi, kakor »V gorenjsko oziram se skalnato stran«, »Luna sije«, »Himna na Vodnika« Itd. Po odkritju bo na prostornem veseličnem prostoru ljudski pevski koncert, kjer bodo nastopali posamezni, v pevski župi včlanjeni zbori. Skladatelj Fleižman je umrl 23. maja 1. 1874. v Ljubljani v Samčevi hiši na Glavnem trgu. Med slovenskimi skladatelji ni nikogar katerega pesmi bi prodrle v narod tako močno, da jih je veliko od njih sprejel v svojo narodno last. Njegov duh živi v narodu, ki mu postavi v znak hvaležnosti skromen spomenik. Med znatnejšimi darovi za Flelšmanov spomenik v Beričevem omenjamo velikodušna darova bana dr. Marušiča v zneskvi 2000 Din ln občine BeriČevo v znesku 1000 Din. Razdelitev podpor delavstvu Trbovlje, 6. maja. Rudniško vodstvo je v sporazumu z zastopniki delavstva ugotovilo ključ, po katerem se bodo delavstvu razdelile podpore. Po tem ključu se bodo razdelile podpore pravično, tako da bodo razdeljene vsem, ki so bili Od 1. do 15. aprila najbolj prizadeti od praznovanja. Eksistenčni minimum je bil po tem ključu določen za gornjo dobe kakor sledi: Podpore ne prejmejo: Zenske, ki so zaslužile v navedeni 14-dnevni dobi več kot 175 Dih, samci, ki so zaslužili več kot 240 Din, oženjeni brez otrok, ki so zaslužili več kot 325 Din, oženjeni z 1 do 2 otroki, ki so zaslužili več kot 350 Din, ože-ujeni Z 3 do 4 otroki, ki so zaslužili več kot 400 Din in oženjeni od 5 otrok dalje, ki so zaslužili v gornji dobi več kot 450 Din. Oni delavci in delavke, ki so zaslužili v gornji dobi manj kot je zgorajnavedeno, prejmejo kot podporo raMiko med faktično zasluženim zneskom in zneskom, ki- je kot eksistenčni miniimum za posamezne podporne kategorije zgoraj določen. Podpore pa so zaokrožene, in sicer, če znaša podpora na pr. 74 Din in manj, prejme 70 Din, če pa znaša na pr. 76 Din in več, pa prejme 80 Din, Pri tistih, ki bj znašala razlika od 1 Din do 39 Din prejmejo brez razlike kot podporo 40 Din. Za podporo pridejo v poštev samo otroci, ki niso bili do 15. aprila t. 1. stari 16 let. Dopusti, ki so bili delavstvu potrebni, se ne štejejo kot izvršeni šiliti. Nasprotno se takozvani »blau«-i štejejo kot izvršeni šihti. Za trboveljsko delavstvo je določeno 101,400 Din podpore. Že razdeljena podpora, ki jo je prejelo delavstvo pretekli teden na občini, se pri rudniški podpori ne bo upoštevala. 37 novih obrtnikov v enem mesecu Pretekli mesec so priglasili pri mestnem načelstvu svojo obrt: Šinkovec Rudolf, Borštnikov trg 3, trgovska agentura; Slamič Josipi n a, Gosposvetska cesta 6, trgovina z mešanim blagom; Zor Viktor, Kamniška ulica 25, vodovodna instalacijska obrt; Heršič Ludvik, Stari trg 26, trgovska agentura; Podstudenšek Ivana, Flori-janska ulica 16, koncesija po § 16 lit. b o. r.; Elektroindustrija d. d. Gosposvetska cesta 13, trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti ter z radijskim aparati in njih sestavnimi deli; Lavrih Anton, Podlimbarska ulica 26, trgovina z in a n u f akt u ren i ni, konfekcijskim in galanterijskim blagom; »Motor-K redit, Pramber-ger & Co., javna trg. družba, Frankopimska ul. 21, trgovina z avtomobili in motornimi kolesi; Bukovnik Otmar, Kongresni trg 5, krojaški obrt; Černič Marija, Hradeckega vas 36, sej-marstvo i drobnim blagom, galanterijo, slaščicami in sadjem; Radonač Pio, Stara pot št. 9, trgovina z vinom na debelo pod protokoli rano firmo Barbič & Radoniič; Sapira Joahim, Miklošičeva cesta 14, trgovina z galanterijskim, konfekcijskim, belim in kratkim blagom; Thfile Friderik, Ižanska cesta 62, ključavničarski obrt; Virnik Ludoviik, Hrenova ulica 17, krojaški obrt; Zor Stanko, Sv. Jerneja cesta 43, naga-čanje živali; Trpim Josip, Florijanska ulica 28, čevljarski obrt; Slana Josip, Sv. Petra nasip 51, krojaški obrt; Stoter Josip, Sv. Petra nasip 17, trgovina z lesom in lesenimi izdelki; Maver Marija, Kolodvorska ulica 31, prevozniški obrt; »Keramični in gradbeni material, L. Battelino & Co., d. z. 6. z. v Mengšu podružnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15, trgovina s keramičnimi izdelki iu gradbenim materijalonv; Gorazd Vladimir, Gregorčičeva ulica 11, izdelovanje umetno obrtnih predmetov; Dr. VVerther Hinko, Komenskega ulica 17, izdelovanje umetnih kipov -iz marmorja in sličnega materijala; Fritsch Oskar, Stritarjeva ulica 7, trgovina z mešanim blagom; »Kotonc jugoslovansko tekstilno podjetje d. z o. z., Šeienburgova ul. 7, trgovina s tekstilnim blagom; Brear & Co., d. z o. z., Kolodvorska ulica 26, trgovina s tehničnimi predmeti; Kramar Franc, Cesta na Loko 18, kleparski obrl; Kašča Rafael, Cegnarjeva ulica 12, kleparski obrt; Lavrič Josip, Kolodvorska ulica 41, trgovina z usnjem in kožami; Čebulj Franjo, Medvedova cesta 8, trgovina z usnjem, čevlji in galanterijskim blagom; Stanič Alojzij, Gradišče Št. 7, mesarski in prekajevala!« obrt; Dulioki Evdokija Ivanovna, Dalmatinova ulica 15, trgoviua z glasovirji; Automatični buffel d. z o. z., Šelenburgova ulica 4, trgovina z delikatesami; Dolenc Franc, Dunajska cesta 26, a-vto-izvošček z uporabo 1 avtomobila; Milovanovič Spasoje, Poljanska cesta 73, koncesija za dajanje pojasnil v vojaških zadevah; Potnik Marjan, Metelkova ulica 13, obrt najem&čka z uporaibo 1 osebnega avtomobila; Sket Martin. Sina rt inska cesta, stavba Kregar, delikatesna trgovina; Režek Ivan, Tržaška cesta 24, slaščičarski obrt. V istem čaisu je odjavilo svojo obrt 22 obrtnikov. Nepoučenost o pravicah izseljencev Popula- Zaradi nepoučenosti trpe naši izseljenci največ škode rizacija izseljeniških komisarjev lahko vsak interesent najde. Pri temu se oglašajo tudi do malega vsi izseljenci in dobe lam potrebna navodila in pouk. Opozori jih, da ima vsak izseljeniški potni list naslove naših konzulatov in izseljeniških delegatov, na katere se Jugoslovanski izseljeniški strokovnjak J. F. Lupiš - Vukič je' objavil v listu »Gospodarstvo«, katerega izdaja v Buenos Airesu naš rojak inž. C. Jekovec, članek, v katerem navaja, da so naši izseljenci premalo poučeni o razmerah in pravicah, ki jih čakajo in ki jim pritičejo v deželah, kamor se izseljujejo. Prvič je mneuja, da se naši rojaki izseljujejo tja, kamor jim agenti parobrodnih družb nasvetujejo, in drugič, da jih nihče ne pouči o njihovih pravicah v deželi, kamor se izseljujejo, in tudi ne, na kateri naslov naj se obrnejo, če jim je potrebna pomoč. Nato našteva in popisuje obširno okoliščine glede pravic sorodnikov v primeri nesrečne smrti, n. pr.: 1. Človek, ki ni pisal svojim sorodnikom, je radi nesreče pri delu umrl, ali njegova obitelj ne izve o tem nič in tudi ne o pravici, katero ima do odškodnine. — 2. Izseljenec umrje in dogodi se, da ima brezvestnega prijatelja. Ta piše prijateljsko pismo ženi ali drugim sorodnikom ponesrečenca, da hoče izposlovati odškodnino, in ko dobi pooblastilo, vzame denar in se preseli v drugi neznani kraj. — 3. Izseljenec umrje v tujini, zapusti brez navedbe sorodnikov in brez oporoke recimo precejšnje imetje. Postavi se administrator in premoženje se upravlja, ali zakoniti dediči ne do bijo ničesar od te zapuščine. Nato nasvetuje g. Lupiš-Vukič, da je treba zanimanje za izseljeniške zadeve popularizirati. Domači tisk naj o tem večkrat kaj poroča. Pri nas je zadeva sicer dobro urejena. Kr. banska uprava ima svojega izseljeniškega referenta v posebni za to določeni pisarni v bližini glavnega kolodvora v palači Delavske zbornice, kjer ga lahko obračajo ob potrebi, izroči jim tudi tiskane formularje z naslovom, kamor naj poročajo, kje so se nastanili iu kako se jim godi. V Dravski bauovini prireja družba sv. Rafaela vsako leto enkrat »izseljeniško nedeljo«, na kateri duhovuiki raz prižnic poučujejo naše izseljence in jim polagajo na srce, da morajo domačini z izseljenci ostati v pisemskih zvezali. Izseljeniški nadzornik govori z vsakim izseljencem, ki odhaja preko Ljubljane v prekomorske dežele osebno in jih poučuje o njih pravicah. Enako bo treba urediti, da se oglašajo pri izseljeniškem nadzorniku obvezno tudi vsi izseljenci, ki potujejo v Francijo, Holandijo iti druge evropske dežele. Izseljeniški referent kr. banske uprave zasleduje v časopisju naših izseljencev tudi vse smrtne nesreče ter obvešča o tem tukajšnje so rodnike ter jim daja nasvele glede dosege odškodnine. Kr. banska uprava Dravske banovine tako skrbi v precejšnji meri v smislu <». Lupiš -Vukiča za naše izseljence in njih svojce. Priporoča se vsemu sloveuskemu tisku v domovini in v inozemstvu, naj nasvete g. Lupiš - Vukiča, o potrebi popularizacije izseljeniških funkcionarjev uvažuje in da po možnosti večkrat objavlja taka poročila. Izseljeniški referent kr. banske uprave ▼ Ljunliani je vsakemu izseljju-cu, izseljeniškim sorodnikom, izseljeniškim povratnikom in sploh vsem izseljeniškim interesentom vedno brezplačno na razpolago. ^^va^KregaT^jj Ljubljana, 7. maja. Že zjutraj se je razvedelo po Ljubljaui, da je nenadoma umrl g. Ivan Kregar, pasarski mojster, posestnik itd-, v 64. letu starosti. Včeraj se je vrnil z avtomobilom iz Štajerske, kamor se je peljal po poslovnih potih. Noč je prespal mirno, zjutraj ga je nenadoma obšla slabost. Legel je in ni več vstal Pokojni Kregar je bil dolga leta občinski svetnik ljubljanski in je igral svoj čas v naši komunalni i .litiki pomembno vlogo. V sedanjo občinsko upravo je bil zopet imenovan 22. januarja 1930. V občinski upravi je izvrševal še drug • funkcije, tako v g remiju,, industrijskem odseku in v mestnih podjetjih. Za svoje velike zasluge je bil tudi odlikovan z redom sv. Save. Ivan Kregar je pa užival velik ugled tudi kot pasarski mojster in pozlatar. Iz majhnega obrtnika se je s svojo pridnostjo povzpel do podjetnika, ki je s svojimi deli slovel po vsej domovini in tudi v inozemstvu. Njegovo podjetje je danes najmodernejše te vrste v državi. Za njim žaluje soproga Elizabeta in pet otrok in številni njegovi znanci in prijatelji ter naše, javne institucije, v katerih je pokojni zaduja leta živahno in z vso vnemo za obči blagor de loval. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 17 izpred hiše žalosti na Zrinskega cesti št. 3 v družinske grobnico pri Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše globoko sožalje. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri »večer. Pel ek, 8 maja: »Slehernik«, predstava v operi. Red A. Sobota, 9. maja: »Pri belem konjičku«. Lju-ska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Slehernik«, predstava v operi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri »Trije vaški svetnikih, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, II. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 8. maja: »Slehernik«, dramska predstava..Red A. Sobota, 9. maja: »Snegurčica1. Red E. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Slehernik«, dramska predstava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob SjO. uri »Oj ta pre-»lnentana ljubezen«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, II. maja: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 8. maja: Zaprlo. Sobota, 9. maja ob 20. uri; »Učlovečenje«. Zadnjič. Pri znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Soibota, 9. maja ob 2015 uri: »Gospod senator«. Nedelja. 10. maja ob 20-15 uri: »Gospod «ema-torc. Cuida : Fcfpnmcp ftoman 66 Lucilia jo je navidezno površno poslušala; z nemirnim pogledom je strmela v rdečo žrjavico , »Prevalila — njega,« je šepetala. »Ali je na svetit ženska, ki —« Lady Cleswille je radovedno opazovala mladi obrazek, ki je prebledel; vstala je, pobožala ljubkega otroka in rekla prisrčno: »Lahko noč, Lucilia; pa nikar ne razmišljajte o tej zgodbi, o kateri bi bilo bolje, da vam je nisem povedala. Le verujte mi, srca lorda Farnmora ni strla tista zgodba: že takrat je bil prepameten za kaj takega.« Lucilia ji je z lahko kretnjo odtegnila roko. »Vi, gospa grofica, ga poznate samo toliko, kolikor ga svet pozna,« je rekla z žalostnim nasmeškom. Grofica je vnovič z nemim občudovanjem pogledala mlado deklico, nato se je sklonila, jo poljubila na sveže, napete ustnice in odšumela iz sobe. Lucilia pa je obsedela pred kaminom in še dolgo kakor okatnenela strmela v prasketajoči ogenj. Prevzela jo je taka žalost, da sama ni vedela za vzrok. Končno se je /.dramila iz bolestne oiname, da bi voščila lady Castlemere lahko noč. (irajski gospod ji je naknadno odkazal sobo poleg materine v zapadnem grajskem krilu. »Danes si redkobesedna* otrok,« je rekla lady Catle-mere, ko je Lucilia sedla na podnožni stol poleg nje in položila svojo glavico v naročje stare dame. »Kod.se iz-prehajajo tvoje misli?« Nagla rdečica je oblila dekličino obličje; ni si upala dvigniti oči. »Mislila sem — mislila sem, mylady, na nekaj — kar mi je pripovedovala grofica Chesville.« »Kaj pa ti je povedala?« »Ali je tudi vam znano, mylady, da je pred mnogimi leti neka hudobna dama lorda Cecila kruto prevarila?« Roka lady Castlemere, ki je ležala na Lucilijinih zla tih kodrih, se je nenadoma stresla pri tem nepričakovanim otroškem vprašanju. »Zakaj bi rada lo vedela, dragi otrok?« je naglo vprašala dama. Skrbelo jo je, da ni kdo v otrokovi navzočnosti namignil na tajno, ki so jo do zdaj lako skrbno čuvali. »Prosim, prosim, povejte mi samo to, ali more biti katera tako hudobna do njega?« Lucilijin glas je razodeval globoko vznemirjenje in njena razumna rednica je uvidela, da je bolje, če ji odgovori. Očividno je bilo, da ni deklica nič vedela o tajnosti. In lady je rekla: »Da, otrok; pred mnogimi, mnogimi teti je Cecil daroval ljubezen ženski, ki ga ni bila vredna. Toda tega je že lako dolgo, da nima smisla več o tem govoriti. Prosim le, da nikoli ne omenjaš tega svojemu varuhu. Kaj pa ti je mogla lady Chesville povedati o tej stvari? Tisti čas je bila ona še otrok.« »Saj ni vedela mnogo povedati. Rekla je, da je slišala o tem po drugih osebah. Ona je mnenja, da je to vzrok brezčutnosti lorda Farnmora. Zakaj ga ima svet za mrzlega? Saj ni mrzel in brezčuten?« »Ne, s svojimi ljudmi ni; prav govoriš, drago dele. lady Chesville je hotela samo reči, da prepušča ljubezenske neumnosti mlajšim možem, sam pa se rajši posvečuje svojemu političnemu poklicu. Po svoje ima torej tudi ona prav.« Lucilia je zopet povesila glavico; v siju plapolajočega ognja v kaminu je bilo videti njeno obličje prav otožno. »O, ali je mogoče, da je katera tako hudobna,« Je mrmrala polglasno z ginljivo iskrenostjo. »Katera bi ga mogla zapustiti in mu povzročiti bolest!« Lucilia je izrekla te besede s takim glasom, da se je lady Castlemere naglo sklonila k njej in jo pogledala v obličje. Čudna misel ji je šinila v glavo, da jo je prevzel silen strah. Bolje, tisočkrat bolje je, je pomislila, da zve Lucilia vso kruto resnico, ki jo tako prikrivamo pred njo, in zasovraži roko, ki jo danes še tako spoštuje, kakor da se uresniči misel, ki mi jo je ravnokar strah priše-petal. »Lucilia,« je vzkliknila ladv nemirno, »pustimo preteklost. Naj spi v miru, ti pa se otresi nespametnih in nezdravih misli. Pojdi v posteljo, dete, in zaspi. Še enkrat pa te opozarjam, da nikdar ničesar o tem ne omenjaš mojemu sinu in da .sploh nikomur nikoli ne staviš kakšno vprašanje, ki tiče to zadevo!« raarna Ptujska elektrika Prejeli smo iu objavljamo: »Slovenec« z dne 29. aprila 1931. je priobčil pod naslovom »Ptujska elektrika« članek, v katerem poroča, da je elektrifikacijo Ptuja in bližnje okolice izvršila zadruga, da pa od 1928. leta dtlje večkrat pride na dan vprašanje, da bi občina prevzela električno napravo v svoje roke. V nadaljevanju članek navaja, da je mestna komisija v treh dneh v februarju izvršila revizijo v zadrugi in podala poročilo, v katerem pravi, da poslovanje zadruge ni bilo v redu, da pa sta nato prišla iz Ljubljane dva revizorja od Zveze slovenskih zadrug, kjer je ptujska zadružna elektrarna včlanjena, ki sta ugotoviJa, da je zadruga visoko aktivna in da delavci v njej zaslužijo vso pohvalo. Dalje piše, da se je Zveza postavila na stališče, da se občina nima pravice vmešavati v zadrugo, občinski svet pa je med drugim skleni), naj banska uprava po svojem revizorju izvrši popolno revizijo zadruge od njenih začetkov, ker poslovanje ni brezhibno niti administrativno niti tehnično. Dasi se razmere in gospodarstvo zadruge tiče predvsem njenega članstva ugotavljamo v informacijo javnosti to-le: 1. Tričlanska komisija mestne občine je izvršila pregled v treh dneh, na podlagi katerega je mogla priti do domneve, da so se vršile ne-rednosti, ne pa do točnih ugotovitev, kar je razvidno tudi iz postopanja komisije, ki je zapečatila knjige in priloge in pozvala strokovnega revizorja radi končnih ugotovitev. 2. Revizorja Zveze slovenskih zadrug sta vršila revizijo nepretrgoma od 16. februarja do 3. aprila, ter sta vsled svoje poklicne izvežbanosti in časa, ki sta ga posvetila pregledu, mogla priti do končnih zanesljivih ugotovitev. Ena glavnih ugotovitev, ki je najbolj važna za članstvo in zanimiva za javnost, je bila, da je zadruga aktivna in da je elektrifikacijo Ptuja in okolice uspešno izvedla. Nedostatki so bili deloma že med revizijo odpravljeni, ostali pa še bodo po poti, kot jo predvideva zakon o revizijah, niso pa bili taki, da bi ogrožali članstvo ali upnike. Ker je revizija zadrug zakonito tako urejena, da jih vršijo zveze potom svojih revizorjev, je gotovo, da se tretja revizija ne bo vršila, dokler je pristojna Zveza avtorizirana za revizijo. Poročilo o reviziji je predloženo merodajnim mestom, ki bodo mogla priti do zaključka, da ni vzroka za intervencijo v smislu zahtev mestne občine. Na zadružnem članstvu pa je, ali je še naprej voljno prenašati take žrtve za mestno občino, ki dejansko za izvedbo elektrifikacije ni ničesar žrtvovala, a si naenkrat lasti takšne pravice. Zagoneten samomor Izletnega mladeniča lz Sušaka poročajo, da je skočil 191etni Oskar Weisa iz Karlovca z mostu Sv. Ane na železniško progo, ko je privozil brzovlak. Padel je z višine 30 m in si zlomil nogo in tilnik ter bil takoj mrtev. Obležal je ravno sredi proge med tračnicama in se ga kolesa lokomotive in vagonov niso niti dotaknila. Komisija je mogla ugotoviti samo smrt mladega obupanca. Oskar Weiss je dokončal obrtno šolo v Mariboru in je bil nameščen kot dnevničar pri banski upravi v Nišu. Pred dnevi se je usmrtilo v Nišu neko dekle, pri katerem so našli Weissovo fotografijo. Po tem samomoru se je mladenič po telefonu razgovarjal z bratom samomorilke. Nekaj dni nato je pa dobil od njenega brata pismo in je takoj odpotoval na Sušak in si tudi sam prostovoljno končal življenje. d Uslužuost do občinstva je prvo Bafevo geslo, drugo pa: delavstvo mora biit dobro plačano in zadovoljno. V teh načelih je skrivnost Bafevega uspeha. Velezanimiv članek o Bafi — liValju čevljev — priobčuje ilustrovan družinski tednik »Roman«. V tem je popisana čudežna pot Bafe od čevljarja do milijonarja in je to prva slovenska globlja in objektivnejša razprava o Bafi. d »Kolo srbskih sester« v Beogradu ima svojo letno skupščino 10., 11. in 12. maja v Beogradu. Ministrstvo za promet je dovolilo četrtinsko vožnjo vsem delegatinjam »Kola« in JŽS od 6. maja do 25. maja 1931 za vse razrede in vse vlake. Udeleženke skupščine kupijo polovično vozno karto na izhodni postaji. Min. prosvete e dovolilo vsem udeleženkam učiteljicam osnovnih, strokovnih in srednjih šol dopust od 8. do 18. maja 1931 z odi. št. 3306 od 2?- aprila 1931. d Udclcžniki poseta vinarske razstave v Mariboru dne 11. maja in zborovanja gostilničar-stva, ki bo isti dan ob 10. uri dopoldne v hotelu Orel v Mariboru, dobijo legitimacije za polovično vožnjo po železnici v zvezini pisarni v Ljubljani za Din 2. d Zdravniške ordinacije v Zdravstvenem domu v Medvodah pričnejo v ponedeljek 18. maja ob 14. uri popoldne, a ne na dan praznika 11. maja. d Iščejo sc nasledniki Strelca Mihajla, ki e umrl v Ameriki. Javijo naj se Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu. d Clan SPD je našel o veliki noči 6 ključev v mali lovski koči v Gornji Krmi. Dvigniti jih je v pisarni SPD (Palača Kreditne banke, IV. nadstropje) med uradnimi urami, d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v velika izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska uliea 4 in Stari trg 12. 600 d Varujte planinske cvetice! Po naredbi je prepovedano trgati, ruvati, prodajati in ponujati v nakup redke rastline. Kljub prepovedi se uničujejo največ sledeče: planika ali očnica (Leontopodiuin alpinum), murke ali zamorčki (Nigritella angustifolia, nigra in rubra), blaga-jevka in progasti volčin (Daphne Blagayana in striata), lepi ali Marijini čeveljci (Cypripedium calceolus), lepi jeglič ali avrikel (primula auri-cula), kranjski jeglič (Primula carniolica), rumeni encijan (Gentiana lutea). Kdor bi se zasačil, da trga ali ruva ali prodaja ali ponuja v nakup navedene in druge prepovedane redke rastline, se mu bodo le-te odvzele ter ga bo fplitično oblastvo kaznovalo z globo od 5 o 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. — Sreski načelnik: Dr. Ogrin s. r. Obledele obleke barva v različnih bar- Razbojnik Medič noče biti Čaruga Pravi, da bo izdihnil z tnirno vestjo, če ga bodo obsodili na smrt. Državni tožilec dr. Kraljič je imel v velikem procesu proti razbojniku Mediču 4 ure trajajoč temperamenten govor in se je v njem dotaknil vseh 32 zločinov in je dokazoval pri vseh Me dičevo krivdo. Glede umora orožnika Vekiča je rekel, da je bil Medič tedaj kot pobegli kaznjenec protipravna oseba in zaradi tega ni govora o njegovi samoobrambi. Predlagal je, naj se obsodi razbojnik zaradi tega zločina po zakonu o zaščiti države. Zahteval je tudi za Mediča smrtno kazen, in sicer naj ga obesijo. Me- dič je državnega tožilca poslušal mirno, kakor da se ne tiče njega. Po zagovorih vseh treh zagovornikov, o katerih smo že včeraj poročali, je govoril sam Todor Medič. Pripovedoval je, kako Je bil mladosti prepuščen samemu sebi. Mati je 'bila delavka in se ni mogla brigati za njega, oče je bil pa v Ameriki. Pozneje je prišel v slabo družbo in je krenil na slaba pota. Med drugim je Medič tudi rekel: Upam, da me ne boste imeli za čarugo in če bom moral umreti, bom umrl z mirno vestjo. Nisem krvoločnež in moja edina krvava žrtev je orožnik Vekič. Kako Je prišel ob življenje, sem vam pa povedal. Zanimiv je bil zagovor dr. Smolčiča, ki je posvetil dobršen del svojega zagovora problemu smrtne kazni. Rekel je, da je bil vedno proti smrtni kazni. Kulturno človeštvo obsodi na smrt samo v najtežjih primerih. Celo o diisseldorf-skem morilcu Kurtenu razpravljajo, ali naj ga usmrte ali internirajo. Medič se pa s tem kr vosesom ne more niti primerjati. Končal je zagovor z besedami: Zlo bomo izkoreninili iz naroda z njegovim kulturnim in gospodarskim dvigom in ne s smrtno kaznijo. Gospodje sodniki, kot najodličnejše meščane tega mesta vas prosim, da to mirno mesto ne umažete s človeško krvjo in prihranite meščanom ta strašen prizor. b Prve češnje v Zagrebli. Pravcata senzacija na zagrebškem trgu so bile v sredo zrele češnje, katere so bile v trenutku razprodane. Jz Dravshe banovine in nosi naslov »Komorni večer«. Na programu sta Mozartov in Ravelov kvartet ter Vit. Novakov klavirski trio. Produkcija je popolnoma koncertnega značaja. Nastopijo gojenci iz oddelka za komorno muziko, ki ga poučuje in vodi g. prof. Jan šlais. ■ »Jurjevanje« na Gradu. V romantičnem srednjem veku in tudi v novejšem času je Ljubljana zelo slovesno praznovala god sv. Jurija. Kranjski stanovi so sezidali in posvetili temu svetniku na čast na ljubljanskem gradu lično kapelico. Na sv. Jurija dan se je brala tu slovesna sv. maša in vse ljubljansko prebivalstvo je pohitelo ta dan na grad, kjer so se vršile razne ljudske prireditve in rajanja v proslavo sv. Jurija, oznanjevalca spomladi. Ko so v novejšem času spremenili grajsko poslopje v jetnišnico, je stari običaj prenehal in dolga leta ni bilo ljudskega »jurje vanja«. Leta 1911. pa je prišla na idejo »jurjevanja« ženska šentpeterska CM podružnica. Ta je dala inicijativo za skupno prireditev proslave sv. Jurija ljubljanskim CM podružnicam. Odzvali sta se zlasti obe šent-peterski in obe šentjakobski podružnici, ki od tega leta redno prirejajo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo to ljudsko slavje z namenom pomagati naši edini, narodno obrambeni instituciji družbi sv. Cirila in Metoda. Letos se vrši to ljudsko slavje v nedeljo, dne 10. maja. Vabljeni so vsi Ljubljančani in vsak zaveden rodoljub na proslavo junaka-buditelja narave. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. 1o47a ■ Iz bolnice. 21-letnega delavca Tomaža Dragarja iz Rodič pri Domžalah je pred gostilno pri Alešu na Ježici udaril konj v trebuh, ko ga je hotel zapreči. — 23-letnega delavca Franca Vrhovca je v opekarni Brdo nad Vičem med delom zagrabil stroj za levo roko in mu jo zmečkal v zapestju. Ustanovni občni zbor »Društva za pravno filozofijo in socijologijo v Ljubljani« bo 8. maja t. 1. ob 18. uri na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, v seminarski dvorani (I. nadstropje), ■ Slovenska narodna cerkev ima svojo službo božjo od nedelje 10. maja dalje do preklica vsako nedeljo in praznik ob 9. uri v dvorani na Gosposvetski cesti št. 9, pritličje levo. Vhod zraven evangeljske cerkve. Ker se bo slovenska služba božja vršila sedaj v mestu ter imamo na razpolago lepše in primernejše prostore, kakor so bili v hotelu »Tivoli«, pričakujem še večje udeležbe, kakor do sedaj. — Ferdo Lavrinc, župnik. ■ Korošci, gostje naše drame. Na Vnebohoda dan, dne 14. t. m. popoldne ob 15. uri bodo vah in plisira tovarna Jos. Reich. 898—2 1. igrali v našem' dramskem gledališču domačini d Ribarski sestanek, za katerega je dalo inicijativo R ibarsko društvo v Ljubljani, se bo vršiti v Bohinjski Bistrici in sdcea- 23. in 24. t. m. Na ta sestanek so povabljeni člani vseh ribar-skih organizacij v državi, predvsem pa oni iz Dravske banovine. Ljubljansko ribarsko društvo preskrbi pravočasno vse potrebne vozne olajšave. Na dnevnem redu sestanka bodo predavanja uglednih ribarskiih strokovnjakov in ra-ziprava o važnih, ribarstva se tdčočih vprašanjih. Po zborovanju bo sikupen ogled banovinskega ribarskega zavoda v Bohinjski Bistrici, za kar je dal blagohotno dovoljenje gosp. ban dr. Drago Marušč. Naprave bo razkazoval in pojasnjeval po odredbi g. bana vodja zavoda g. dnž. Rejic. Podroben program prireditve objavimo pravočasno. Prijave za kongres sprejema do 20. t. ni. Ribarsko društvo v Ljubljani. GENERALNO ZASTOPSTVO »PAN«, SV. PETRA CESTA. 943-12 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 762-5, termometer 106, relativna vlaga 88°/«, tiho, oblačnost 10, dež (3 mm). V Mariboru je kazal barometer 7612, termo meter 82, relativna vlaga 93°/o, tiho, megleno, dež (71 mm). Drugod je bilo vetrovno in oblačno. Deževalo je tudi na Rabu (1-3 mm) Ta opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 193 (8-8), v Mariboru 18-6 (7-3), v Mostaru 23-6 (9 5), v Zagrebu 23-3 (10-4), v Beogradu 25 4 (142), v Sarajevu 24-3 (7-5), v Skoplju 22-6 (11-2), v Kutnboru 20-3 (13-8), v Splitu 19-5 (134), na Rabu 198 (10;2), na Visu 19-6 (98). V oklepajih je ozna čena najnižja temperatura. Ljubljana. Petek, 8. maja 1931, Prik. sv. Mih. Pravoslavni: 25. aprila, Marko. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Ljubljanski vrtnarji za materinski dan. Poročajo nam: Za materinski dan, ki ga bo pra znovala Ljubljana v nedeljo 10. t. m. so sklenili ljubljanski vrtnarji Bajtova, Bizovičar, Ilerz-inansky, Keše, Šimenc Ivan, Šimenc Pavel, Pavlin in Vatovac, da pošljejo kakor lansko leto tudi letos vsem osnovnim šolam in vrtcem v Ljubljani cvetja za revne šolske otroke, ki naj lo cvetje ponesejo svojini mamicam. Pozdravljamo ta sklep, ki naj se mu pridružijo tudi še drugi meščani, ki prav lahko pogrešajo na svojih vrtovih nekoliko pomladanskega cvetja v to lepo svrho. Tudi revni deci naj bo materinski dan praznik, ko more pokazali svojim ljubečim materam zahvalo in spoštovanje s tem, da jim pokloni v dar svežega cvetja. Šolska vodstva pa naprošamo, naj razdele cvetje po svoji uvidevnosti med revno deco. ■ Komorni večer V petek 15. t. m. ob 20. uri bo v Filhanno nični dvorani I. javna produkcija gojencev drž. konservatorija ob sklepu šolskega leta 1930/31 iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem narodno igro »Miklova Zala«. Rojaki, ki so to dramo že neštetokrat vprizorili v najrazličnejših naših vaseh na Koroškem, nastopijo sedaj prvič na odru ljubljanske drame, »Miklovo Zalo« vprizore ljudje iz prav iste vasi, kjer se je dejanje pred stoletji odigralo. Veljale bodo običajne popoldanske ljudske cene. Filmska predstava za obrtne vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila za obrtne vajence in vajenke v nedeljo 10. maja ob 9. uri v kinu »Ljubljanski dvor« filmsko predstavo »Vsesokolski zlet v Beogradu«. — Vstopnina je prosta. ■ »Gospod senator«, izvrstna veseloigra, polna neprisiljene komike, se ponovi na Šentjakobskem odru v soboto 9. in v nedeljo 10. t. m. Komedija je v režiji gospoda Danilo Bučarja imela dosedaj res lepe uspehe, zato vljudno vabimo vse one, ki je še niste videli, da poseti-te eno izmed predstav. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini gospoda Miloša Karnič-nika na Starem trgu. Začetek predstave ob 20-15. V režiji našega najboljšega režiserja gospoda Karusa se pripravlja izvrstna satira »Bumbury« znamenitega angleškega pisatelja in pesnika Oskarja Wildeja. Premiera te predstave bo predvidoma okrog 16. t. m. in Že danes opozarjamo cenj. posetnike na to. žUerrifocr m Odlikovanje. Pevsko društvo »Jedinstvo« v Kotoru je imenovalo g. Janka Arnuša, predsednika pevskega zbora naše Glasbene Matice za častnega člana in mu poslalo častno diplomo. m Tuji nameščenci v mariborski tekstilni iu dustriji. V šestih mariborskih tekstilnih tovar-na h je zaposlenih danes 129 tujih državljanov po pretežni večini samih Nemcev. Od teh je 14 uradnikov, 58 delovodij, mojstrov in preddelavcev ter 55 delavcev. Največ tujih nameščencev, skoraj polovico, t. j. 54, ima tovarna Doctor in drug. To podjetje ima kar 10 uradnikov tujih državljanov, 22 obratovodij, mojstrov in preddelavcev ter 22 delavcev. Na drugem mestu je Hutter in drug s 24 nameščenci tujci, 13 obrato-vodji in 11 delavci; na tretjem Ivan Braun z 18 nameščenci, 2 uradnikoma, 5 obratovodji in 11 delavci; na četrtem »Teksta« s 15 nameščenci, 1 uradnikom, 5 obratovodji in 9 delavci; na petem Thoma z 11 nameščenci, 1 uradnikom in 10 delavci; na šestem pa Zelenka & Co. s 5 nameščenci, 3 obratovodji in 2 delavcema. Ker uradniki niso nikakršni nenadomestljivi strokovnjaki, prav tako tudi ne delavci, bi bilo nujno potrebno, da bi se izvedla temeljita revizija dovoljenj za zaposlovanje teh tujcev, ki so vsi na najboljših mestih. Posebno pa bi bilo to potrebno pri podjetju Doctor in drug s 54 tujci in med temi 10 uradniki! m Delovanje rešilnega oddelka v aprilu. V • v , I mesecu aprilu je posredovala rešilna postaja v državnega konservatorija. | 180 sijajih, in sicer 102 krat pri obolenjih in nesrečah ter 78 krat pri prevozih v porodnišnico. Samomorov ni bilo. Požarna bramba pa je intervenirala v 3 slučajih. m Enodnevni tečaj zn zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja bo v sredo, dne 13. maja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj bo brezplačen in bo trajal od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure. Udeležbo je prijaviti z.dopisnico do 12. t. m. ravnateljstvu šole. m Brezplačni knjigovodski tečaj s posebnim ozirom na uvedbo »Sofrac< kartoteke otvori urad za pospeševanje obrti ljubljanske zbornice za TOI v Mariboru dne 10. maja t. 1. m Smrt profesorja Franza Selionherrja. Včeraj je umrl v 66. letu starosti vpokojeni profesor glasbe Franz Schonherr. Pokojni profesor je bil pred osvobojencem nameščen na tukajšnjem drž. ženskem učiteljišču. Pijte original »CHABESO«. 1114 m Cercle fran^aie. V soboto 9. aprila bo predaval Marc Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi v Vesni o pariških gledaliških igrah v februarju 1931. po lastnih vtisih. Začetek ob 20. uri, vstopnine ni. m Iz gledališča. V soboto bo poslednja uprizoritev Reharjevega misterija »Učlovečenje« po znatno znižanih cenah. V nedeljo popoldne ob-15. uri bo Slovensko žensko društvo vprizorilo v proslavo Materinskega dne mladinsko igro »Dve Marički«, ob 20. uri zvečer pa se bo ponovila Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«. Prihodnji teden bo druga letošnja krstna predstava; vprizori se dr. Slavka Gruma groteska »Dogodek v mestu Gogi«. m Gostovanje srbske gledališke skupine. Danes zvečer ob 20-30 bo nastopila v Narodnem domu potujoča igralska skupina Mihajla Spasiča z veseloigrami in komičnimi nastopi. Skupina je prišla iz Češkoslovaške, kjer je nastopila v vseh večjih krajih. m Kinematografi. Grajski kino: Vesela igra »On in njegova sestra« z Vlasto Burian, Anny Ondra in Roda Roda v glavnih vlogah. Kino Union: »Moja žena — tvoja žena« z Willyjem Fritschem in Liliano Harweyevo. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Kopališče na Mariborskem otoku. Včeraj smo objavili nove cene in odredbe za kopanje na Mariborskem otoku. Ko se je kopališče gradilo, se je trdilo, da bo socialna ustanova, toda po sedanjih cenah to gotovo ni. Posebno krivične so pa cene ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne, ki so skoraj za polovico višje kakor druge dni. Prav ob tem času pa imajo širši sloji edino čas za kopanje. Nerazumljiva je nadalje odredba, da mora vsak. kdor hoče na otok, tudi če se ne kopa, plačati vsaj kopalni listek za 3 Din. Marsikdo pride na otok samo v restavracijo, na sprehod ali pa da si ogleda kopališče. Zakaj bi tedaj, recimo, da gre le v restavracijo, moral kupiti kopalni listek? Docela nemogoča pa je odredba, da sme vsakdo vzeti v kopališče samo enega otroka, če hoče da dobi zanj polovični listek. Zakaj in kako naj plačata n. pr. mati ali oče, ki imata dva, tri ali več otrok za ostale cele listke? Kje je tu logična utemeljitev, ki bi bila razumljiva? To je docela nova iznajdba, ki je še nikjer drugje nismo zasledili. Mislimo tedaj, da bo kopališki odsek mestnega občinskega sveta upošteval upravičeno nezadovoljstvo vse mariborske javnosti in bo še pravočasno korigiral svoje navedene sklepe Sicer se lahko zgodi, da bo efekt nasproten od tistega, katerega je pričakoval in bo letos obisk manjši kakor je bil lani. m Nenadna smrt vlakovodje. Včeraj dopoldne je v svojem stanovanju Ob brodu nenadoma umrl 591etni vlakovodja državne železnice Franc Koren. Blag mu spomnil m Odmevi zločina v Jelovcu. Sodišče je v sredo izpustilo Ano Kovačevo iz Šobra, katero je Mohorko obdolžil nagovarjanja k umoru neke priče, in ustavilo nadaljnje postopanje, pač pa bo obtoženka sojena, ker je prikrivala Mohorka. Prav tako po Mohorkovih izpovedih aretirana Anton Kovač in Klančnik odločno tajita vsako krivdo. m Nesreče. V Partinju v Slovenskih Goricah sl je pri padcu zlomila desno roko 121etna Pavlina Bajcova. V Selnici ob Dravi pa si je zlomil levo roko poldrugo leto stari Jožko Kreks. Oba se zdravita v mariborski bolnici. m Samomor. V Stražgoncih pri Pragerskem se je obesil 191etni hlapec Štefan Brengel, zaposlen pri posestniku Štefanu Ekartu. Vzrok samomora ni znan. m Aretacije. V sredo so bili v Mariboru aretirani Zorko Lichtenecker, katerega zasleduj« okrožno sodišče v Celju zaradi goljufije; Boža P. zaradi pretepa; Terezija Šucova radi tatvine in Neža Rataj tudi radi tatvine. m Tatvina. Trgovka Vera Petrovičeva v Slovenski ulici je javila policiji, da ji je neznanec ukradel iz trgovine 24 ženskih žepnih robcev, svileno kombinažo in ženski dežnik v skupni vrednosti 605 Din. m Aretacija tatice. V sredo je bila tu aretirana 49-letna Neža Ratej iz Sladke gore, ker je ueki stranki v Krčevini, pri kateri je beračila, ukradla 520 Din. m Zasačena. V sredo zvečer se je splazila neka ženska v še odprto mesnico Ivana Krušiča v Lekarniški ulici 5 in izmaknila dve salami. Pri odhodu pa sta jo opazili mesarjeva žena in služkinja ter pohiteli za njo. Dohiteli sta jo v Lekarniški ulici in pozvali stražnika, ki jo je aretiral. Aretirana je 35-letna Terezija Šucova, brez poklica in stalnega bivališča. Ker je v zadnjem času izginilo iz Krušičeve mesnice še več kosov mesnine v skupni vrednosti krog 500 Din, sumijo, da jo je ukradla ista Šucova. Izročena bo sodišču. Novo mesto Gostovanje ljubljanskih maturantov. 13. t. m. bodo v tukajšnjem Sokolskem domu gostovali ljuoljanski maturantje in maturantke II. drž. gimnazije z akademijo pestrega vzporeda. Na programu so razne glasbene, pevske točke, melodram In Rada Murnika enodejanka »Napoleonov samovar«. Prireditev obeta biti nad vse zanimiva. Enodejanko režira članica Nar. gledališča ga. Cirila Škerlj-Medvedova, glasbene točke pa izvajajo večinoma že priznani člani drž. konzervatorija (ižagar, Dermelj, Adamič). Ker je čisti dobiček namenjen podpori revnih dijakov in pisatelju Murniku, ho brez dvoma novomeška publika nagradila dijaško stremljenje s polno udeležbo. Ccl/c * Materinski dan. Vsakoletni materinski dan priredita letos v nedeljo 10. maja Kolo jugoslovanskih sester ter Pomladek rdečega križa v Celju. Dopoldan bo cvetlični dan ter koncert v parku od 10'30 do 11 '30. Popoldan bo ob 16. v Mestnem gledališču predstava »Kralj Matjaž«, mladinska igra, ki jo je spisala ga. Sernečeva ter uglasbil g. Pregelj. Nastopajo učenci vseh celjskih šol. Stariši so k predstavi vljudno vabljeni. * Predavanje pisatelja Finžgarja. Jutri dopoldne bo v mestni narodna šoli na sestanku učiteljskega društva pisatelj g. F. S. Finžgar predaval o slovenskem kmetu. * Koncert slovenskih šaljivk. Izredno zanimiv koncert bo jutri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Pevski odsek Prosvetnega društva pod vodstvom g. Zafošnika bo izvajal same slovenske šaljive pesmi najboljših skladateljev. Začetek ob 20-30. Predprodaja vstopnic v Slomškovi zadrugi. * Mestni kino predvaja danes, v soboto ter v nedeljo zvočni film »Hokuspokus« z Lilian Har-veyevo ter Willy Flutsohem. Zvočna predigra. * Nove naprave in adaptacije. Tvrdka Tomšič Viktor, tovarna stolov v Teharju, je pri Meškem načelstvu zaprosila za dovoljenje zgradbe električnega daljnovoda Teharje—Cret. Železnica namerava v Spodnji Hudinji zgraditi podzemeljsko skladišče. Tvrdka Kirbisch je v Ipavčevi ulici povečala obratovalnico za izdelovanje sladne moke. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 7. t. m. umrla 68-ietna Barnovšek Marija iz Sv. Janža na Vinski gori. * Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 9. maja do prihodnjega petka 15. maja lekarna »fri križu« na Kralja Petra cesti. * Borza dela v Celju nujno išče 200 mojstrov ma v Gaberju. Prijatelji društva vab- Strela zanetila požar V siedo Popoldan se je nebo nenadoma oblaki? i!e'i "^ Celjem in okolico začela razsajati huda nevihta, ki je trajala dve uri. Bliskalo je in grmelo, vmes pa je Iflo kot iz škafa. Na par krajih je tudi udarilo. Ob pol štirih je strel z Miklavževega hriba naznanil, da gori nekje v okolioi. S strelom se alarmira požar samo če je telefonska proga pokvarjena. Radi tega čuvaj na Miklavževem hribu ni mogel sporočiti, kje da gori in so mestni gasilci vsled napačnih poročil poslali en vod na Ostrožno, drugega pa v Kersnikovo ulico pred tovarno pohištva Vehovar. Vendar pa na nobenem teh krajev ni gorelo in sta oba voda krenila nato v Dobrovo, kjer je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kodele. Pred mestnimi so na kraj požara prispeli gasilci iz Gaberja. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in so mogli gasilci le obvarovati sosedne hiše. Komaj so se mestni gasilci vrnili v mesto, so bili zopet alarmirani, da gori nekje pri Škofji vasi. Odpeljali so se tija, vendar je bil tam požar že pri kraju. Ljutomer Tehtnica. Železniška uprava je naposled ustregla utemeljeni prošnji gospodarskih krogov ter postavila tehtnico, ki že nekaj časa funkcijonira. Za to napravo se je najbolj zavzemal trgovski gremij. Bohinj Sokolsko društvo Gorjuše je lepo slavilo križevo nedeljo, ko obhajajo vaščani žegnanje. Priredilo je uspelo Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. G. režiser Flajs je lepo izpeljal igro s skromnimi sredstvi. Igralci so se dobro odrezali. Koprivniško prosvetno društvo »Vodnik« je v nedeljo nastopilo z uspehom s Finžgarjevo »Našo krvjo«. Razveseljivo je, da je nedelja potekla nad vse mirno in dostojno. Končno smo se tudi pri nas znebili pobojev in pretepov. Sokolsko društvo Koprivnik bo v nedeljo dne 10. maja priredilo zadnjo odersko predstavo v tej sezoni. Igralo bo veseloigro »Izgubljeni mož«. Poiovau/e po zvezdi večernici 70. Ko sta Dušan in Danica presenečena sedela na gobi in klicala čučiruči, je iz presličnega gozda pomolil nos velik pa-sanec in kmalu se je na mali goličavi pojavil tudi njegov obsežni, z roženim oklepom pokriti trup. Malo nerodno, a precej hitro, se je velikan pomikal dalje, povohal s svojim nosom zdaj sem zdaj tja ter naposled zopet izginil v goščavi. Veseljačil je z ukradenim denarjem Nepošten pomočnik, ki je izmaknil tujo vložno knjižico Ljutomer, 6. maja. Posestnik Belec v Krištancih je okrog Velike noči učil nekatere sosedne fante cepljenja. Med njimi je bil tudi Belec Jožef, ključ, pomočnik, ki je o tej priliki ukradel kmetu Belcu hranilno knjižico. Dvignil je z njo v posojilnici v Križevcih vso vlogo 7400 Din, ki je predstavljala ves prihranek omenjenega posestnika. S tem zneskom je v spremstvu tovariša Stajnka iz Ba-bincev odpotoval v Ljubljano in druge kraje — bista sta med drugim tudi v Varaždinu — kjer sta veselo živela. Stajnko je naposled moral k vojakom. Belec pa se je vrnil v Grlavo ter v bližnjem Veržeju še menjal tisočak. Sum je padel nanj in zato so ga orožniki pretekli torek aretirali, ko je na Glavnem trgu v Ljutomeru sedel in čakal na vlak v Ormož, s katerim je hotel zopet popihati. Belec je znan tatič — začel je s kolesi, nadaljeval z vlomom v skladišče tobaka ter blizu Litije oropal nekega moža. Zapleten je tudi v številne tatvine perutnine in pšenice, ki so se pretekle mesece dogajale v raznih vaseh Murskega polja. Izvrševala jih je cela tatinska tolpa, v kateri so bili tudi kmetski sinovi. Baje ima ta tolpa 350 kokoši na vesti. Zaradi bede je liorfel v smrt Škofja Loka, 5. maja. Pri škofjeloškem stavbeniku g. Ivanu Ogrinu je bil uslužben poslednje čase gradbeni delavec Stefan P. iz Domžal, sicer po rodu Hrvat. Kot pridna in uporabljiva delavna moč je imel Štefan med delavstvom razmeroma najboljše prejemke, ki pa so komaj zadoščali za pičlo prehrano Gdanske družine: njega, žene in 4 otrok. Težka bolezen je vrhu vsega priklenila ženo na bolniško postelj in stroški so se višali. Poglavar ni zmogel več kriti vsestranskih obveznosti in to je skrbnega družinskega očeta privedlo v obup. Včeraj zvečer okoli 20. ure je vstopil droben, suhljat in sicer skromen Štefan v lekarno in je pod pretvezo, da mu je tako naročeno, kupil 250 g lizola in aspirin. Lekarnar je delavcu za-željeno brez nadaljnega izročil, saj nihče ni mogel slutiti, kake obupne misli prevevajo Štefanovo notranjost. Le kratek čas za tem so začuli prebivalci Ogrinove hiše za vrtnimi stopnicami težko ječanje, stokanje in vzdihovanje. Nesrečnež je izpil strup. Nemudoma pozvani zdravnik dr. Ivan Hubad je nudil ponesrečencu prvo pomoč in mu je izpral želodec, potem pa je bil delavec prepeljan v ljubljansko bolnico. Dogodek, ki z vso goloto razkriva socialno bedo posameznikov, je vzbudil v mestu splošno pozornost in sočustvovanje z nesrečno družino, tembolj ker je upanje na okrevanje Štefana zelo majhno. Škofja Loka Djurdjevdanski uranak je škofjeloška garnizija kljub dovolj nagajivemu vremenu proslavila prav prisrčno in domače. Izostal je sicer vsakoletni izlet v Crngrob, zato pa je bilo v vojašnici prestolonaslednika Petra in v Oficirskem domu tembolj živahno in veselo. Ob prostem dnevu so bili vojaki pogoščeni in so zaplesali domače, narodne plese ob zvokih pri- Erostili godal. Častniški zbor pa se je sešel na temarjih, kjer se je ob navzočnosti številnega meščanstva, sreskega poglavarja g. Franja Le-vičnika, župana Josipa Hafnerja in drugih uglednih osebnosti razvila animirana zabava prav do poldanskih ur. Vojaštvo je pogostilo goste z ra-kijo, pečenjem in pecivom. Veselost je še prav posebno dvignil glas harmonike, ki jo je ubiral g. podporočnik Pirc. Posetnike kina »Sokol« v Škofji Loki opozarjamo, da je odslej pričetek predstav vselej ob 20. uri. Toplo priporočamo ogled filma »Ekspedicija admirala Byrda na južni tečaj«, ki se bo predvajal v nedeljo. Kamnik Gradbena sezona se je v Kamniku letos pri-cela že jatko zgodaj. Na vseh kancih se zida, po-ipravlja in otepšuje, in ako bo šlo stavbno gibanje v tej smeri naprej, se bo naše mesto v nekaj letih povečalo kar za 100 hiš. Ker je Kamnik stisnjen med dvojico vzporednih hribov, ima edino možnost razvoja proti jugu, na precej široki ravni ploskvi med Podgorjem in Pe rovim. Dve banovinski cesti I. reda in množica potov, ki preprezajo to ravnino, olajšujejo gradnjo. Pomanjkanje stanovanj v mestu sili ljudi, ki imajo količkaj gotovine, da si sami postavijo skromen dom. Zida po večini mali človek: obrtnik, tovarniški delavec ali uradnik. V nova koloniji so ravnokar v gradnji tri nove lične enodružinske hišice, gradijo jih ga. Ule, Peterlin in Alojz Vrhovnik. Anton Mazo-vec dokončuje na Perovem prav čedno hišico, donim jo je Nograšek Janez na Žalah že dokončali. G. Megler je zgradil na Grabnu nov trgovski lokal, v katerega se bo baje naselila podružnica tovarne čevljev Carl Pollak iz Ljubljane. Na Šutni je g. Maks Koželj temeljito popravil svojo hišo in izvršil več adaptacij. Znano restavracijo Rode v bližini kolodvora bodo popolnoma preuredili in prezidali v prvovrsten hotel. Tudi za olepšavo Kamnika store mnogo hišn i posestniki s tem, da gradijo okrog svojih vrtov lepe žične ograje z betonskimi stebri (g. Škof na Šutni, g. Kregar na Grabnu) itd. Avtobusni promet. Na progi Kamnik—Ljubljana sta do začetka marca obratovala dva avtobusa po dvakrat na dan v obeh smereh on sicer avtobus podjetja Hojak na progi Kamnik—Mengeš—Ljubljana in avtobus Peregrina Rodeta na progi Kamnik—Domžale—Ljubljana. Radi znanega spora, o katerem smo že natančneje pLali, pa je oblast prepovedala Peregrinu na-daljno vožnjo. Peregrin Rode je ponovno zaprosil za koncesijo na progi Vransko—Kamnik-Domžale—Ljubljana, ki mu je bila tudi podeljena,_toda le v omejenem obsegu in sicer za dobo 5 let dnevno za eino vožnjo v oibeh smereh in samo z enim avtobusom. Vprašanje je sedaj, ako se Peregrinu s tako omejeno koncesijo sploh izplača obratovanje na tej progi, posebno ker konkurenčno podjetje izvršuje dve vožnji dnevno v obeh smereh. Ugleda, da je Peregrinu s tem količkaj rentabilno izvrševanje podeljene koncesije že v naprej onemogočeno. Do prekinjenja voženj po Peregrinu sta obratovala oba avtobusa po dvakrat dnevno v obeh smereh, tudi sedaj bi lahko, saj avtobusni promet stalno narašča. Gospodarske in I ujsko-ipro-metne potrebe govore za to, da dobi tudi novi koncesijonar .tako razširjenje koncesije, da sme tudi on voziti dnevno dvakrat v obeh smereh, ob nedeljah in praznikih pa trikrat. To je želja in zahteva vseh Kamničanov. V tem smislu je bila tudi sestavljena prošnja, ki jo je deiputa-cija Kamničanov predložila na merodajnem mestu in katero je podpisalo S kamniških korporacij, med njimi Tujsko prometno društvo, mestna občina, Gremij trgovcev, Obrtna zadruga, podružnica SPD itd. Upamo, da bo oblast upoštevala željo in ugodno rešila prošnjo potujočega občinstva, ki je na avtobusnem prometu v prvi vrsti interesi rano, da se ne bo zdelo, da se pri nas avtobusni promet preje ovira kakor pa pospešuje. Litija Žrtev materinstva. 1. t. m. je v bolnici v Ljubljani umrla soproga g. župana iz Vač gospa Kimovec Terezija. Pred mesecem dni je nenadoma zbolela na plučnici, in to tik pred porodom. Bolezen samo je tedaj prestala, vendar pa je bil porod zelo težak, porodila je mrtvo dete. Plučnica sama in težki porod pa ji je zadal najhujši udarec — omračil se ji je um. Došli zdravnik je po preiskavi odredil prevoz bolnice v Ljubljano. Vendar ji pa tudi tam niso mogli več pomagati ter je umrla ravno na 8. obletnico poroke. Vzgledna in dobra žena ter mati je zapustila težko prizadetega moža in tri male otročiče. N. p. v m.! — žalujočim sožalje! Seja davčnih odborov, ki so trajale od 20. aprila, so se 5. t. m. končale. Sokolskega peš-izleta v Polšnik se je članstvo dovoljno udeležilo. Na Polšniku pa jih je pričakal tamkajšnji šolski upravitelj brat Anlčič. s številnimi vaščani in šolskimi otroci. Nekateri sokolski oddelki so predvajali proste vaje, ki so bile v splošnem dobro podane ter so želi za izvajanje istih odobravanje navzočih Polšnlča-nov. Po odmoru so se zopet oddelki vrnili v Litijo. — Za javno tombolo Sokola so že vse predpriprave končane in se bodo kmalu pričele prodajati tablice, za katerimi pridno segajte, saj bodo dobitki prav lepi. — Javni nastop Sokola je določen za 5. julija ter se vsa okoliška bratska društva naprošajo, da na ta termin ne določajo svojih nastopov. Slovenske Konjice Razvoj sokolskih čet Dravinjskega okrožja. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil pešizlet Dravinjskega sokolskega okrožja v Špitalič pri Konjicah. Glavni smoter izleta je bil pred vsem, da dobi Dravinjsko okrožje pregled o delovanju čet v svojem območju. Rezultati so bili prav lepi. Posebno dobro se je odrezala četa Št. Jernej pri Ločah, ki je s svojimi navdušenimi tekmovalci dosegla največ točk. Pa tudi ostale čete: Špitalič 1. in 2., Kebelj in Stranice niso veliko zaostajale. Rezultat tekem je pokazal, da se po vseh četah prav intenzivno dela in da vlada med kmečkimi, fanti veliko navdušenje za telovadbo in sokolske ideje sploh. Udeležba pri izletu je bila naravnost sijajna. Več sto izletnikov je poselilo zgodovinsko dolinico Sv. Janeza, v kateri so svoječasno domovali molčeči Kartuzijanci. S sigurnostjo lahko rečemo, da tihi Špitalič že dolgo časa ni imel toliko obiskovalcev. Vzorna disoiiplina, ki je vladala ined izletniki, je bil pač krasen doka«, kako visoko spoštuje vsak posameznik svoja sokolska načela. Po končanih tekmah poediimih čet je uprizorila četa Špitalič pod vodstvom svojega agilnega brala, šol. uprav. g. Berce ta gledališko igro >Domen«, ki je prav dobro uspela. Bila je to prva igra, ki so jo uprizorili na novem gledališkem odru špitaliiške čete, katerega je isto-tako izdelal br. Berce sam. Vsu izletniki so ponesli s seboj najlepše utice, ker so se na licu mesta prepričali, da je tudi v Dravinjskem okrožju pognalo Sokolstvo že globoke korenine. Sokolstvo IZBIRNA TEKMA ZA MEDNARODNO TEKMO V PARIZU Mednarodna telovadna zveza proslavi letos SOletnico svojega obstoja. Jubilejna proslava bo ob priliki 53. zleta francoskih gimnastov v Parizu z istočasno mednarodno tekmo posameznikov za svetovno prvenstvo, in sicer dne 11. in 12. julija. To je nova vrsta tekem, ki jih mednarodna telovadna zveza doslej ni prirejala, zakaj vse mednarodne tekme so se vršile v vrstah po šest članov, letošnja tekma pa je določena le za posameznike. Udeležiti se je smejo nad 18 let stari člani vseh savezov, ki so včlanjeni v mednarodni telovadni zvezi. Po sklepu saveznega načelništva SKJ se mednarodne tekme posameznikov v Parizu udeleži tudi naš Sokolski Savez, ki pošlje k tekmi tri ali štiri svoje člane. Tekmovalci bodo izbrani iz naših najboljših telovadcev na izbirni tekmi, ki bo v soboto dne 9. maja ob pol 15. uri in v nedeljo dne 10. maja ob pol St. uri v Ljubljani na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, ob slabem vremenu pa v telovadnici istega društva v Narodnem domu. K izbirni tekmi je priglašenih 8 tekmovalcev, in sicer so trije iz Ljubljane in Maribora ter dva iz Novega Sada. Tekmovalo se bo v poljubni prosti vaji, na štirih glavnih orodjih v obvezni iti poljubni vaji, v plezanju po 8 m visoki vrvi, v skoku v višino z zaletom, v metanju krogle 7'257 kg težke, v preskokih čez konja vzdolž in v teku na 100 ni. Za soboto so določene nastopne panoge: prosta vaja, bradlja (obvezna in poljubna vaja), drog (obv. in poljubna), preskoki čez konja vzdolž; v nedeljo se nadaljuje tekma: konj na sir (obv. in poljubna), krogi (obv. in poljubna), skok v višino, krogla, plezanje in tek. Posle sodnikov so prevzeli bratje, ki so se že udejstvovali pri mednarodnih tekmah. Izbirna tekma bo zanimiva, ker so med prijavljenimi tudi tekmovalci, ki so na mednarodnih tekmah že dosegli častne naslove prvakov, in sicer bratje Šumi, Štukelj in Primožič, poleg njih pa bodo prvič nastopili kot kandidati za mednarodne borce bratje iz Banata. Pri letošnji mednarodni tekmi posameznikov v Parizu bo priznan naslov »svetovni prvak« onemu tekmovalcu, ki bo dosegel najvišje število točk v vseh 14 panogah, v katerih se bo tekmovalo. Svetovni prvak doW zlato kolajno, prihodnja dva najboljša tekmovalca dobita srebrn: kolajni, sledeči štirje pa bronaste kolajne. Vrhutega bo najboljšemu telovadcu na vsakem orodju tudi priznan naslov svetovni prvak za dotično orodje in dobi srebrno kolajno, prihodnji štirje pa dobe bronaste kolajne. Prvak celotne tekme, kakor tudi prvak na posameznem orodju more biti samo oni tekmovalec, ki se udeleži celotne tekme in ki doseže pri vsaki tekmovalni panogi najmanj 60% dosegljivih točk. Spod Hašk : ASK Primorje. Prva prv. tekma v Ljubljani. Kdo bo odnesel zmago. Pojutrišnjem, v nedeljo se bo odigrala v Ljubljani prva tekma za državno prvenstvo. Ta dan nastopi v Ljubljani proti Primorjašem eden najboljših klubov v državi, Hašk. Zategadelj se smatra ta tekma, poleg one v Zagrebu, kjer nastopi Ilirija, za najbolj važno tega kola. Kdo Je Hašk? To je Hrvatski Akademski SK, najstarejši Zagrebški klub, ki je dvignil šport v Zagrebu na višino, ki se je upravičeno smatrala za enakovredno srednje-evropski kvaliteti. Hašk je bil oni, ki je prvi, že mnogo pred svetovno vojno uvedel češke trenerje kot športne učitelje v Zagreb. Hašk je oni, ki je kot prvi Jugoslov. klub navezal stike z zunanjimi, inozemskimi klubi. Hašk je klub, ki zna predvesti nogometno igro tako, da mnogo očara. In sedaj nastane vprašanje: Ali bodo uspeli naši nogometaši pred takim Izbornim protivnikom? Vnaprej prerokovati tak ali tak izid, je v nogometu najnehvaležnejši posel, kajti nikjer drugje ni toliko iznenadenj kot ravno v nogometu. Naše mnenje je, da je dana možnost uspeha našim klubom, če se bodo hrabro in vstrajno borili ter se tudi v igri držali gesla »Vsi za enega, eden za vse!« V kaki postavi bo nastopil Hašk, ni še znano. Gotovo pa Je, da bo poslal v Ljubljano svoje najboljše in najbolj sposobne igralce, ki so nastopili že v neštetih internacionalnih, podsave-znih in meddržavnih tekmah. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ob vsakem vremenu in prične ob 18'45. Ob 15. se igra predtekma, ki bo tudi zelo zanimiva. »Ljubljanski zimsko-sportni podsavez! — Današnja seja podsaveza odpade in se vrši prihodnja v petek 15. t. m. ob 20. Ker se bodo proučili pravilnik, se prosi polnoštevilne udeležbe. Tajnik I. ‘Radio Ljubljana, petek, 8. maja. 12.15 Plošče (odlomki iz oper, fantazije). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio-kvintet. 19.00 Prof. Niko Kuret: Narodne igre. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Samospevi gdč. Dragice Sok. 21.00 Radio-kvintet. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 9. maja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, boirza. 18.00 Viktor Pirnat: Looruan — dragulj dalmatinskih voda. 18.30 dr. Čampa: Jugoslovanska zakonodaja. 19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Rezervirano za prenos. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio-kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek, 8. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.■30 Novice. 15.00 Šolska Radio. 16.50 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Nemščina. 20.00 Jugoslov. koncert Radio ork. 20.30 Simfonični koncert. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Beograd, sobota, 9. maja. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 16.30 Klavirski koncert. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 18.00 Sokolstvo. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Koncert (harfa in violin'’). 21.00 Plošče. 21.30 Poročila. 21.50 Po Evropi. Zagreb, petek, 8. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.-10 Po tujih postajah. Zagreb, sobota, 'J. maja. 12.20 KuMnja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koflcert: Beethoven. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera, Beograd. Praga, netek, 8. maja. 10.30 Šolski Radio. 11.00 Plošče. 12.25 Brno. 16.05 Plošče. 16.20 Otroški kotiček. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Violinski koncert. 21.00 Orkestralni koncert. 22.20 Večer sodoibne glasbe. Praga, sobota, 9. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 15.50 Otroška ura. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Bratislava. 20.00 Vokalni kvartet. 21.00 Brno. 22.30 Moravska Ostrava. Zahtevajte Jugoslovana v vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, kavarnah, brivnicah ter sploh v vseh iakalnicah. Gospodarske vesti X Kolonizacija juinlh pokrajin. V Beogradu s« živahno razpravlja o vprašanju kolonizacije južnih pokrajin. Agrarni direktor za južne pokrajine je posetll odločujoče Clnitelje in jih zainteresiral za la pokret, ki se ima Izvršiti v teku treh let. X Nabavke sadik «a pogozdovanje. Za pogozdovanje Vardarske. Zetske In Vrbaske banovine je bil odobren kredit zn nabavo ?0. mUj. sadik. Tudi okolica Beograda se namerava pogozditi in je bil v to svrho votlran kredit 800.000 dinarjev. X Bolgarska zunanja trgovina. Po vladni statistiki je znašal uvoz v prvem tromesečju t. I. v Bolgarijo 979,818.000 levov. Izvoz v istem času pa 1^19,430.000 levov. Aktivnost trgovinske bilance je znašala torej 339,632.000 levov. Dobave Direkcija državnega ruduika Velenje sprejema do 11. maja t. L ponudbe glede dobave ‘20 kilogramov Bivalnih "jermenov, 210 m konopne-nih vrvi, 10 kg lconopnenega prediva, veder za vodo. umivalnikov, vrčev, pljuvalnikov itd.; do 18. maja t. I. glede dobave 200 kg petroleja, 1000 kg strojnega olja, 1000 kg dinamo olja, 70 m gumijevih cevi, 30 komadov rezervnih stekel, 80 m* borovi JV ali' smrekovih drogov, 1 ventila, 1 variliie'pripiave in 90.000 kg port-land-cementa; do 19. maja t. 1. glede dobave 300 kg pšeničnih otrobov, 500 kg ječmenove kaše, 100 kg rozin, 300 zavitkov Persila in 100 kg ovojnega papirja;Ho 26. maja t. 1. pa glede dobave 30 kg pocinkanih verig. (iradsko poglavarstvo v Tuzli sprejma do 18. maja t. L ponudbe glede dobave 1050 komadov žarnic. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1 vi tl ja ih 1 aparata za čiščenje zraka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede 520 komadov varoval In 3000 komadov hrastovih jamskih pragov, do 20, maja t. 1. pa glede dobave kemikalij. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejma do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih obročev. — Dne 27. maja t. 1. se bo vršila pri Komandantu III, pomorske obalske komande v Kumboru — Boka Kotorska licitacija glede dobave ranega materijala (metle, ščetke, sidol, smirkovo platno, mast za parkete, motvoz, naftalin, milo, soda, kokosove preproge itd.). — Dne 29. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznih usnjenih jermenov; dne 30. maja t. 1. pa glede dobave 378.000 kg papirja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled). Dne 22. maja t. 1. «e bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 600 kub. metrov drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Dobro strojepisko išče za takoj odvetniška pisarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravni-štvo Jugoslovana pod »dobra moč«. 1216 Nogavico, voka* vice, volna in bombni 468 •ajceneje to v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana. Židovska ulioa in Stari trg Borzna poročila dne 7. maja 1931 Devizna tržišča Ljubljana, 7. maja. Amsterdam 22'84, Berlin 13-54, Bruselj 7'906, Budimpešta 9D136, Bukarešta —. Curih 1093-50—1096 50, Dunaj 7984 do 8"014, London 276"52, Newyork 56"735, Pariz 222-21, Praga 167-96—168-76, Trst 297-50 do 297-65. Beograd, 7. maja. Amsterdam 22-81—22-87, Berlin 13-5250—13-5550, Bruselj 78910—792-10, Budimpešta 989 03—992-03, Dunaj 798-40—801-40, London 27612—276-92, Milan 296-50—298-50, Newyork 56 6350—56 8350, Pariz 221-21—223-21, Praga 167-96—168-76. Ziirich 1093-50—1096-50, Madrid 589-80—592-80. Dunaj, 7. maja. Amsterdam 285-57, Atene 9"22, Beograd 125034, Berlin 16926, Bruselj 98 80, Budimpešta 123-90, Bukarešta 4-2313, London 84-54, Madrid 74-25, Milan 37-21, Newyork 710-60, Pariz 27-775, Praga 21-0487, Sofija 5*1485, Stockholm 190-45, Kopenhagen 190-29, Varšava 79-58, Ziirich 136-81. C ur iti, 7. maja. Beograd 9-1340, Pariz 20-2925, London 25-25, Newyork 519, Bruselj 72*20, Milan 27-175, Madrid 53"75, Amsterdam 208-50, Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, lantov-skih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji >Frande< F, K. DEREtfDA, Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. Berlin 123-625. Dunaj 7303, Sofija 3-70. Praga 15-3775, Varšava 58’20, Budimpešta 90-535, , Vrednostni papirji Zagreb, 7. maja. Drž. posojilo: 7% inv. pos. 88—88"50, voj. škoda ar. 425-75—426-50 (425, 425-50, 426, 427), kasa 426—426-50 (425*50 do 426), dec. 426-50—427 (426—426-50), 4% agr. obv. 51-50—52, 7% Bler 82-75-83 (82'75-g3), 8% Bler 92-50—93, 7% pos. hipot. b. 84-50 d., Begluške 66-50—67 (67. uit. jun. 67 bi.). — Banke: Iirvatska 50—60, Praštediona 928 do 935, Union 174—176, Jugo 73—74, Ljublj. kred. 120 d., Narodna banka 7850— 7900, Srbska 187 do 190. — Industrija: Šečerana 290 do 295, Trboveljska 306—308, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. — Tob. srečke 25 d.. Rdeči križ 40 d., Kred. 119—124, Zenialjska 140—143. Nar. šum. 25 d., Guttm. 128 d., Slaveks 25—32-50, Danica 80—87-50, Isis 45 d., Dubrovačka 340 do 370, Jadranska plovidba 505—520, Oceanija 194 denar. Beograd, 7. maja. 7% inv. pos. 88—89, 4% agr. obv. 51—52, vojna škoda 426—427, ultimo maja 427, uit. julija 427-25—427-75, Narodna b. 7780. Dunaj, 7. maja. Bankverein 16-05, Kreditni zavod 45"40, Dunav-Sava-Adria 13-98, Prioritete 88-90. Notacije našiti državnih papirjev v inozemstvu London, 7. maja. 7% Blaire 81-50—82-—. Ne>vyork, 7. maja. 8% Blaire 90—91-50, 7% Blaire 81, 7% pos. Drž. tiip. b. 85—85-50. Žilna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vagon moke. Novi !Sad, 7. maja. Pšenica: 79-80 l