Y\L A? M ^ -S (TZnN i (oH v A ' C DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto LETNIK XXV NOVO MESTO, NOVEMBER 1988 ŠTEVILKA 6 Predstavitev gozdne učne poti »Rožek« (Iz vodnika, ki je v pripravi) Širni in temni roški gozdovi skrivajo v svojih nedrih neizmerno bogastvo v lesu in stranskih gozdnih proizvodih, mnoge prirodne prvobitnosti in posebnosti ter številne spomenike iz NOB. Najpomembnejše izmed spomenikov to je legendarno Bazo 20 in bolnišnico Jelendol ter Gornji Hrastnik obišče letno tudi do 70.000 obiskovalcev. Večinoma gre za mlade ljudi in šolske izlete v mesecu maju. Vsa ta vojska obiskovalcev je običajno zelo kratek čas pri nas. Hitrih nog, kot to zna le mladina, se od parkirnega prostora, kjer so se zaustavili avtobusi, podajo navkreber do 10 minut oddaljenih barak. Poslušajo vodiča in si na hitro ogledajo še kakšno izmed muzejskih zbirk v treh barakah. Zgodovinske ure je s tem konec. Tako je bilo vsaj doslej, z izgradnjo bodoče restavracije in novega turističnega objekta bo precej boljše. Toda o gozdu ti obiskovalci niso slišali prav ničesar. Kakšna škoda za izgubljeno priložnost. Priložnost, da bi zajezili to ljudsko reko, popestrili turistično ponudbo ter številne obiskovalce vsaj še malo zadržali, se je ponujala sama od sebe. Misel o gozdni učni poti, tem vzgojnem sredstvu v naravi, je bila že stara in sedaj smo jo tudi uresničili. Upam, da smo kraj poti dobro izbrali. Pot je ravno prav, to je 2 km dolga in precej položna, kar bo ustrezalo tudi starejšim. Poteka v nadmorski višini od 180 do 280 m. Začetek je v bližini upravne stavbe tozda »Gozdarstvo« Podturn. Tu se prične tudi roška cesta. Pred staro gozdno upravo je tudi parkirni prostor za nekaj avtobusov. Poleg Baze 20, ki je glavna privlačnost za obisk Roga, ima naša pot tudi nekaj izrazitih posebnosti in privlačnosti. To so na primer razvaline gradu Rožek, vdorna jama Koliševka, pa podzemna jama Jazbina. Če boste odprli oči in hodili pazljivo po poti v spremstvu vašega učitelja, tiskanega vodnika po poti, si ogledali še destilarno eteričnih olj, drevesnico z gozdnim in okrasnim drevjem in grmičevjem, se zaustavili še v priložnostnem arboretumu, ste videli veliko, toda še ne vse kar se v gozdu lahko vidi. Pot poteka po gozdovih revirja Pogorelec, bolj določeno še, po oddelku 100/11 gozdnogospodarske enote Poljane. Enota meri 4534 ha in je po lesni zalogi in kakovosti med najlepšimi na Dolenjskem. Saj znaša povprečna lesna zaloga na 1 ha kar 353 m3 iglavcev (59 %) in 144 m3 listavcev (41 %). Letno priraste na 1 ha 7,47 m3 lesa. Gozdovi so v družbeni lastnini. Sestoji, ki jih boste videli ob poti pa na žalost niso najlepši niti ne najbolj tipični za roško pogorje in enoto Poljane. Besedi najlepši in najboljši sta pogosto zelo relativna pojma. Zato se bo komu to opravičevanje zdelo celo popolnoma odveč. Hoste, ki jih je poznal doselj, so bile lahko v primerjavi z našimi precej slabše, zlasti če je šlo za zasebne. Svetujemo vam, da na poti čas ne bi bil vaš gospodar. Nikamor se vam ne mudi. Sprostite se in se z vsem srcem ter polnimi pljuči predajte svežemu zraku in opojnosti gozda in še precej neoskrunjeni naravi. Mladi obiskovalci, priporočamo vam, da po poti ne dirjate in ne tekmujete, kdo bo prej na koncu te krožne poti, pa čeprav bo za marsikoga hoja po njej tudi rekreacija in ne samo nabiranje znanja o gozdu in gozdarstvu. Gozd ima velik vpliv na podobo krajine. Z večjim posekom drevja lahko porušimo stoletno razvnotežje med človekom, kmetijskimi površinami in gozdovi. Predvsem pa je treba vedeti, da gozd niso samo dreve- cenijo tisti narodi, ki jih na žalost nimajo. Vse to imejte na umu, ko se boste sprehodili po naši poti. Na gozdni učni poti »Rožek« pri Podturnu je označenih 19 oglednih točk označenih z napisnimi tablami. Podoben opis za vsako tako mesto najdete v vodniku. Med temi točkami je še cela vrsta drugih sporočil, zlasti pa so označene razne vrste gozdnega drevja. Imate lepo priložnost spoznati drevesno bogastvo roškega pogorja. pravljena tako, da seznanjeni z vsebino te majhne knjižice sploh ne potrebujete vodsta tukajšnjih gozdarjev. V kolikor pa seveda želite izvedeti o gozdarstvu še kaj več in bolj strokovne podrobnosti, pa so vam vrata pogumno na pot. Želimo vam mnogo lepih trenutkov in spoznanj o vašem gostitelju — gozdu. Slavko Klančičar, dipl. inž. gozd. tukajšnjega tozda vedno odprta. Povedali smo vam vse, tore sa. To je sožitje med živo in mrtvo naravo. Gozd predstavljajo poleg drevja še rastline, živalstvo, geološka podlaga, vodni režim in njegovo podnebje. Gozd ustvarja mikro in makro klimo. Kljub poletni vročini je v gozdu vedno prijeten hlad, pozimi pa topleje kot na planem. Gozd prestreza vetrove in blaži hrup. Tišina gozda blagodejno deluje na človeka in njegov počitek. Kako strašno pusta bi bila naša kamnita, kraška pokrajina brez svojega okrasa — gozdov. To najbolj Pot se spusti v dolino pri jami Jazbina. Počivališče z nadstreškom kar samo vabi, da posedete po klopeh. Počitek se bo verjetno prilegel. Izkoristite ga za razgovor o gozdu, preberite sporočila na tablah, poglejte malo bolj podrobno v vodnik. Morda pa' bi kdo od šolarjev povedal tudi kakšno pesem o gozdu. Svetujemo vam, da vodnik preberete že doma, zlasti naj bi to veljalo za vas učitelji in profesorji in vsi tisti, ki boste po poti vodili našo mladino. Pot je pri- Poročilo o poslovanju GG N. m.. Za poslovanje Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1. januarja 1988 do 30. septembra 1988 je značilno to, da se razmere za poslovanje še slabšajo. To velja predvsem za položaj na trgu in za prodajne cene, ki se že tretje leto gibljejo pod ravnijo inflacije. Tudi fizični obseg proizvodnje in prodaje vplivata na finančni rezultat. Ta je bil v primerjavi z lanskim letom manjši. V družbenem sektorju smo posekali 111.328 m’ lesa, ali za 7 odst. manj kot v enakem obdobju lanskega leta, v zasebnem sektorju pa 45.002 m3 lesa ali za 8 odst. več kot v enakem obdobju preteklega leta. (Op.: Vse primerjave se nanašajo na enako lansko obdobje). Skupna proizvodnja v obeh sektorjih gospodarjenja je znašala 156.330 m’ lesa (za 3 odst. manj). Pri fizičnem obsegu prodaje so doseženi podobni rezultati. Iz družbenega sektorja smo prodali 112.906 m’ lesa (za 7 odst. manj), iz zasebnega sektorja pa 46.857 m3 lesa (za odst. več). Skupna prodaja je znašala 159. 763 m3 lesa ali 5 odst. manj. Glede na letni načrt je proizvodnja dosežena v družbenem sektorju s 86, v zasebnem s 70 odstotki. Plan prodaje gozdnih lesnih sortimentov je dosežen v družbenem sektorju s 87, v zasebnem sektorju pa z 72 odst. Ti podatki nam kažejo, da so dosti večja nihanja v proizvodnji in prodaji vezana na vremenske razmere v zasebnem kot v družbenem sektorju. Letošnje vreme je bilo zelo ugodno, kar se je odrazilo v večji proizvodnji in prodaji v zasebnem sektorju v primerjavi s preteklim letom, vendar pa je glede na letni načrt večji zaostanek v zasebnem kot v družbenem sektorju. Zaradi večje proizvodnje in prodaje v družbenem sektorju so v družbenem sektorju bili doseženi tudi boljši poslovni rezultati. Celotni prihodek je bil v DO dosežen v višini 25.870 milijonov din, ali za 14 odst. več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri materialnih stroških in amortizaciji so bile v tem času izvršene določene zakonske spremembe, tako, da podatki dveh obdobij niso primerljivi. Tako sta biološka amortizacija in amortizacija gozdnih cest prenesena iz amortizacije med materialne stroške, kar znižuje znesek amortizacije in povečuje materialne stroške v letošnjem letu v primerjavi z lanskim primerjanim obdobjem. To pa ni vplivalo na višino dohodka, ki je bil dosežen v višini 10.416 milijonov din, ali za 145 odst. več kot v lanskem ena- kem obdobju. Obveznosti iz dohodka tudi niso primerljive z lanskimi, ker so nekatere prene-šene v osebne dohodke druge pa v povečanje ali zmanjšanje celotnega prihodka. Tako so nekatere obveznosti, ki smo jih lani glede na osebne dohodke plačevali iz dohodka letos prenesene v bruto maso osebnih dohodkov, del dohodka za izravnavo pogojev pa brenjeni letos celotni prihodek. Čisti dohodek je dosežen v višini 7.921 milijonov din in je za 167 odst. večji. Za osebne dohodke smo namenili 6.662 milijonov din, ali za 204 odst. več kot lani. Masa OD je izkazana višje v primerjavi z lanskim letom zaradi spremembe prispevkov, ki sedaj bremenijo bruto osebne dohodke. Povprečni neto osebni dohodek znaša 609.043 din je za 148 odst. večji. Letošnji osebni dohodki so omejeni z interventnim zakonom in je zgornja meja postavljena na 140 odst. letni porast. Naša politika obračuna osebnih dohodkov je usklajena s tem zakonom. Za sklade nam je ostalo 1.260 milijonov din, kar je za 62 % več kot v lanskem letu, v primerjavi z inflacijo pa zelo skromno. Za gozdnogojitvena dela in druga dela, ki se financirjo iz sredstev biološke amortizacije smo porabili 3.006 milijonov din. Za pokritje teh del pa ni zadostovala planirana 14 odst. biološka amortizacija, temveč smo jo povečali v tem obračunu za 1,4 odst. kar znese 215 milijonov din. Glede na to, da smo letos zmanjšali biološka vlaganja, ne pričakujemo ob koncu leta bistveno višjega odstotka obračunane biološke amortizacije, kot je bilo to v preteklih letih. Zato se poslovni rezultat ob koncu leta po naših predvidevanjih ne bo zmanjšal, temveč se bo izboljšal, ali pa bo ostal vsaj takšen kot je dosežen v tem periodičnem obračunu. Milan Dragišič, dipl. oec. POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO v obdobju od 1. jan. 88-30. sept. 1988 v primerjavi z obdobjem preteklega leta in s planom za leto 1988 Zap. št. Elementi Doseženo 1. 1.87-30.9.87 Plan 19883/4 Doseženo 1. 1.88-30.9.88 Indeks dos. 88/87 88/plan 1. celotni prihodek 10.760.553.514 25.639.000.000 25.870.375.193 240 101 2. materialni stroški 5.291.928.711 13.695.000.000 14.622.638.282 276 107 3. amortizacija 1.212.383.882 1.164.(MK).000 831.890.546 69 71 4. dohodek(l-2—3) 4.256.230.921 10.780.000.000 10.415.846.365 245 97 5. obveznosti iz dohodka 1.287.994.936 2.964.(X)0.000 2.494.101.405 194 84 6. čisti dohodek (4—5) 2.968.235.985 7.816.000.000 7.921.744.960 267 101 7. za osebne dohodke 2.189.003.113 6.237.000.000 6.661.755.058 304 107 8. za sklade (6-7 ali 10+11 + 12+13) 779.232.872 1.579.000.000 1.259.989.902 162 80 9. izguba — — — 10. za poslovni sklad 569.081.851 1.179.000.000 792.685.900 139 67 11. za rezervni sklad 147.469.564 400.000.000 320.468.679 217 80 12. za sklad skup. por. - prosti del - - 7.133.059 — 13. za sklad skup. por. - stanov, del 62.681.457 139.702.264 223 14. povprečno število zaposlenih 725 681 696 96 102 15. 16. povprečni neto OD izpl. sred. skup. por. - prosti del 245.129 609.043 248 POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO od 1. januarja 88-30. septembra 1988 Zap. št. Elementi 1. celotni prihodek 2. mater, stroški + biol. am. ZS 3. amortizacija+biol. amor. DS 4. dohodek (1-2-3) 5. obveznosti iz dohodka 6. čisti dohodek 7. za osebne dohodke 8. za sklade (skupaj) 9. izguba 10. za rezervni sklad 11. za skl. skup. por. (zainvest.) 12. za skl. skup. por. - stanov, del 13. za poslovni sklad 14. povpreč. štev. zap. nakon. m. 15. povprečni neto OD SKUPAJ TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD GG NOVO MESTO STRAŽA PODTURN CRMOŠNJICE Črnomelj 25.870.375.193 2.439.802.733 3.258.759.272 3.167.292.308 2.736.822.522 1.997.423.297 14.622.638.282 1.231.505.129 1.375.244.154 1.614.094.619 1.632.312.503 1.022.004.906 831.890.546 108.018.510 70.156.025 50.990.607 40.345.598 56.164.665 10.415.846.365 1.11*1.279.094 1.813.359.093 1.502.207.082 1.064.164.420 919.253.726 2.494.101.405 282.452.313 386.387.529 377.744.312 278.111.330 227.039.245 7.921.744.960 817.826.781 1.426.971.564 1.124.432.770 786.053.090 692.214.481 6.661.755.058 735.490.107 858.442.420 814.428.961 682.086.937 664.936.334 1.259.989.902 82.336.674 568.529.144 310.003.809 103.966.153 27.278.147 320.468.679 44.011.160 72.534.360 60.088.280 42.566.580 27.278.147 7.133.059 - - 139.702.264 22.246.000 22.918.1**1 23.716.174 18.455.1**1 - 792.685.900 16.079.514 473.076.784 226.199.355 42.944.573 - 696 88 85 86 66 76 609.043 550.237 600.578 600.960 642.808 613.352 Zap. Št Elementi TOZD TOZD TOK TR. IN GR VRT. IN HORT. NOVO MESTO TOK Črnomelj roK TREBNJE DSSS 1. celotni prihodek 2.994.530.47! 542.353.333 3.305.098.880 2.515.092.988 1.598.458.095 1.314.741.293 2. mater, stroški + biol, am. ZS 1.477.681.645 287.538.470 2.595.926.297 1.842.773.710 1.134.701.973 408.854.676 3 amortizacija+biol. amor. DS 361.536.539 12.731.210 15.062.940 18.348.464 30.259.059 68.276.929 4. dohodek (1-2-3) 1.155.312.287 242.083.653 694.109.643 653.970.814 433.497.064 837.«19.488 5. obveznosti iz dohodka 278.426.781 37.760.747 162.852.595 165.118.619 138.101.207 160.076.727 6. čisti dohodek 876.855.506 204.322.906 531.257.048 488.852.195 295.396.857 677.532.761 7 za osebne dohodke 798.569.867 203.638.638 530.444.463 427.560.751 295.273.878 ' 650.373.702 8. za sklade (skupaj) 78.315.639 684.268 812.585 61.282.444 121.979 26.659.059 9. izguba - ~ 10. za rezervni sklad 46.212.490 684,268 812.585 26.158.830 121.979 n. za skl. skup. por. (zainvest.) - - - “ 7.133.059 12. za skl. skup por. - stanov, del 21.394.000 - 11.447.090 ~ 19.526.000 13. za poslovni sklad 10.709.149 23.676.524 14, povpreč. štev. zap. na kon. m 70 29 59 43 33 15. povprečni neto OD 648.601 507.917 588.218 589.889 609.330 711.531 Novost pri gradnji gozdnih cest Jože Petrič še naprej direktor GG Novo mesto Delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto je na svoji seji dne 15. novembra 1988 ponovno imenoval za direktorja podjetja za prihodnja štiri leta diplomiranega inženirja gozdarstva Jožeta Petriča. Ob imenovanju čestitajo delavci Gozdnega gospodarstva Novo mesto! Izkoriščanje etata v GG E Straža — Toplice Osrednja točka seje odbora za gozdno gradbeništvo, ki je bila 6. septembra 1988 pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, j.e bila predstavitev novega stroja Kirpy tip 135/116 za gradnjo gozdnih prometnic. Pri gradnji gozdnih cest postaja utrjevanje zgornjega ustroja ceste čedalje dražje, še posebno, če v bližini novogradnje ni primerno debelega kamna za utrditev in ga je potrebno prevažati na večje razdalje. Razmišljanja kranjskih kolegov, ki se ukvarjajo z gradnjo gozdnih prometnic, kako izkoristiti do 35 cm debelo kamenje, ki ostaja po miniranju in ga pri izravnavah planuma odrivamo pod rob bodoče prometnice, so jih pripeljala do tega, da so si pri osnovanju nasadov jabolk v Posedarju pri Zadru, kjer je kamen doma, ogledali delo premičnega drobilca za kamen in se ogreli zanj. Kranjčani so priključek nabavili leta 1985. Nabavna cena je bila 62.000 francoskih frankov ali približno 6,500.000,- din. Drobilec, ki je priključen na zadnjem delu traktorja z močjo najmanj 80 KS, je s kardansko osjo vezan na reduktor traktorja. Delovna širina demonstrira-nega drobilca je 1,35 m, kar je njegova slaba stran, ker je preozek. Obstajajo tudi širši drobilci do 2,35 m vendar so neprimerno dražji. V notranjosti stroja, ki je dobro zaprt (videti je kot želva), da onemogoča razmet drob-ljenca v okolico, so montirane 4 osi, ki se s 1000 obrati na minuto vrtijo v nasprotni smeri pomikanja stroja. Vsaka os ima 16 kladiv, ki udarjajo ob kamenino in jo drobijo. Za pripravo odminiranega ali navoženega grobega kamna v obliko vzdolžne grede oziroma grebena na sredi ceste, po katerem se nato »sprehaja« traktor s priključkom Kirpy, se lahko uporabljajo posebni priključki za grabljenje grobega kamna z robov trase, Kranjčani pa za oblikovanje grebena uporabljajo težki greder G 110. Učinki stroja so bili ugotovljeni v različnih primerih: 1- trda kamenina 2. debela granulacija iz morene -U različne kamenine Da se doseže utrezna granulacija zgornjega ustroja ceste, je potreben trikratni prehod stroja po isti poti. V poprečju izdela stroj 400 - 500 m’/8 ur. Po podatkih inž. Mušiča se stroj izplača (amortizira) že pri uporabi na dolžini 8 — 10 km cest. Kalkulativna cena priključka za pripravo 1 m1 2 cestišča stane 350.- din. Poleg ekonomskega vidika je stroj koristen tudi v ekološkem smislu, saj so nasipne brežine gozdnih cest, na katere se pri klasični gradnji odlaga odminirani material, pri tem načinu gradnje neprimerno manj zasute s kamenjem. Ogled dela premičnega drobilca Kirpy na terenu v Jelen-dolu nas je prepričal, da je uporaba takšnega stroja ena od možnosti pri iskanju racionalnejših tehnologij, posebej v primeru, ko v bližini gradilišča ni primernega materiala za izdelavo zgornjega ustroja gozdne ceste. Na istem primeru v Jelendolu smo si ogledali tudi ozelenjeva-nje golih izkopnih brežin s pomočjo prototipne mobilne cisterne »Creina« CMT 1700. Cisterna s kapaciteto 1700 1 se napolni z mešanico vode, semenja, gnojila in lepila. Mešanico brizgajo, medtem ko vleče traktor cisterno po cesti. Zaradi močne črpalke in izbire ustrezne razpršilne šobe se tako lahko uspešno ozelenijo tudi najvišje izkopne brežine, saj je domet mešanice do 30 m visoko. Zaradi velikih učinkov bi bila uporaba cisterne na enem samem gozdnogospodarskem območju nerentabilna, zato smo udeleženci demonstracije predlagali, naj se prouči možnost nabave cisterne za več gozdnih gospodarstev skupaj, oziroma, da bi tisti, ki bi cisterno nabavil, opravljal storitve tudi za druga gozdna gospodarstva. Enaka ugotovitev naj bi veljala tudi za pomični drobilec Kirpy, v katerem vidimo (mogoče v izpopolnjeni obliki) bodočnost pri izdelavi zgornjega ustroja gozdnih cest, predvsem pa znižanje stroškov gradnje že predragih gozdnih prometnic. Vinko Vidrih, dipl. inž. 49m’/uro (tekoč. m. na uro) 62m’/uro (tekoč. m. na uro) 55m'/uro (tekoč. m. na uro) V enoti etatov ne izkoriščamo v celoti, posebno velike so razlike pri listavcih. V ureditvenem obdobju od 1966 do 1977. leta je bil etat iglavcev uresničen z 92, listavcev pa z 78 odstotki. V obdobju od 1977 do 1986 leta je bil etat iglavcev dosežen 93, listavcev pa 64,5 odstotno. Z ustanovitvijo toka leta 1976 se je odkazilo iglavcev povečalo. Za to je več razlogov. Tok je rabil ob ustanovitvi denar, lastnikom smo dajali tedaj velika posojila, ki so jih lahko vrnili s prodajo lesa. Za tisti čas je značilna velika gradnja gospodarskih stavb in stanovanjskih hiš ter nakup kmetijske mehanizacije. Tok je rabil denar, ljudje tudi, gozdarji so bili plačani od odkupa, to je od blagovne proizvodnje. Posledica tega je bila, da so odkazovali boljši les, trpel pa je gozd in stroka. Leta 1976 je bilo razmerje zaloge v razširjenih debelinskih razredih 45:47:8, kar je zelo neugodno za stabilnost in trajnost gozdov. Novega elaborata še nimamo, mislim pa da je to razmerje sedaj še bolj neugodno. Odkazilo listavcev in izkoristek moramo vzeti z rezervo, ker veliko lesa za domačo porabo (kurjavo) lastniki posekajo sami brez odkazila. Posebne težave so s starejšimi lastniki, saj ti še vedno živijo v prepričanju, da drobnega lesa in lesa za kurjavo ni potrebno odkazovati. Neizko-riščenost etatov je posledica zelo nespodbudne odkupne cene lesa. Velika napaka se dela zaradi prevzema po povprečni kakovosti sortimentov. Med ceno dobrega in slabega lesa so premajhne razlike. Življenjski stroški naraščajo hitreje kot pa odkupne cene lesa. Cena lesa na črno je za 100 odstotkov večja kot odkupna cena. Rastiščne zmogljivosti v zasebnih gozdovih niso izkoriščene. Ukrepe za reševanje te splošne krize v zasebnih gozdovih bi lahko uredili drugače. Ker že govorimo o tržnem gospodarstvu, bi bilo veliko bolje, da bi lastnik les prodajal sam, pač tistemu, ki bi mu zanj ponudil več. S tem bi razbremenili tehnični kader, ki bi skrbel le za nadzor, zagotavljanje biološke amortizacije, načrtovanje in odkazilo. Na trgu bi se pojavilo več gozdnih lesnih sortimentov, cene bi se oblikovale po kakovosti in povpraševanju. Lastnik bi bil bolj zavzet za dela v gozdu, ker bi vedel, da bo za boljši sor-timent dobil več. Zdravko Turk GG E STRAŽA TOPLIC E m3 8000 e1at igl ■--j elal lisi. posek igl 4 000 posek lisi 2000 1986 leto Grafikon prikazuje odkazilo iglavcev in listavcev od 1967. do 1986 leta ter povprečni 10-letni etat. C Razmišljanja ob novi "'n ^ organiziranosti gozdarstva , Premalo strokovnjakov Spremenila se bo ustava, z njo zakonodaja, povezano s tem pa se bomo morali tudi gozdarji bolje organizirati. Za zadnjo reorganizacijo GG Novo mesto pred dvanajstimi leti na tozde in toke je potrebno reči, da ni bila dovolj poglobljena in premišljena. Bivši gozdni obrati so obdržali gospodarjenje v družbenih gozdovih, na dveh tretjinah zasebnih gozdov v območju pa so nastali toki, ki so se morali šele z delom uveljaviti. Svoj cilj bi taka organizacija dosegla le, če bi vse enote dobile vsaj približno enake možnosti za gospodarjenje v materialnem, zlasti pa še v kadrovskem pogledu. Na žalost pa ni bilo niti približno tako. V težkem položaju se je znašel zlasti zasebni sektor, saj je pomoč iz območja pričakoval lahko le za gozdnogojitvena dela in za odpiranje gozdov. Med tozdi v družbenem sektorju so se možnosti za gospodarjenje izenačevale z rento, v zasebnem pa je bilo težje tudi zaradi zmanjšanja blagovne proizvodnje ob ozkih interesih velikega števila lastnikov gozdov in zaradi cenovnih neskladij. Spričo teh dejstev je treba ponovno poudariti, da bo ob vsaki spremembi organizacije potrebno zasebnemu sektorju posvetiti posebno pozornost. Vse napake se hitro kopičijo, rešitve pa iščemo le z raznimi kratkoročnimi ukrepi, kar vse še dodatno otežkoča gospodarjenje v zasebnih gozdovih in povečuje občutek nemoči in ogroženosti delavcev. Nekatere razvitejše države gozdarstvo finančno podpirajo ob še ostrejši kaznovalni politiki kot je naša. Priznano je dejstvo, da bi morali biti v zasebnem sektorju zaradi prepletenosti strokovnih pogledov z odnosi do koristi lastnikov gozdov zaposleni boljši kadri. Vsi smo krivi, da gospodarjenje v zasebnih gozdovih pri nas še ni dobilo tiste veljave, ki bi jo moralo imeti. Brez dobrega strokovnega kadra tudi ob najboljši organizaciji ne bo napredka. Gledano nazaj smo bili na to vse premalo pozorni, posledice takega stanja pa se odražajo v kakovosti gozdov. Kadrovska prenova gre občutno za potrebami. Tudi pri izobraževanju in osveščanju lastnikov gozdov smo storili občutno premalo. Navskrižja med splošnimi in zasebnimi interesi Kljub omenjenim težavam v tokih pa lahko ugotovimo napredek pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Po 12 letih take organiziranosti smo uspeli z dotokom mladih tehnikov in v sodelovanju s strokovnjaki v DSSS pokriti v toku Novo mesto celotno površino z revirnimi vodstvi. Ta morajo zagotavljati vse funkcije gozdne proizvodnje ter gojenja in varstva gozdov, kar je sedaj v ospredju. Teritorialno bi jih kazalo zaokrožiti še z izoliranimi SLP parcelami zaradi učinkovitejšega gospodarjenja. Od osemnajstih revirnih vodij jih pet danes nima formalne strokovne izobrazbe gozdarskega tehnika. Če ne štejemo urejanja gozdov, (ki bi moralo biti za zasebni sektor organizirano centralno), sta v toku dva diplomirana inženirja gozdarstva v svojstvu vodij dveh proizvodnih enot s po 13.5(X) ha gozdov. To dejstvo smatramo glede na zahteve po strokovnosti in obvladovanja nemajhnega števila različnih opravil in obveznosti za nevzdržno. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so strokovnjaki z višjo izobrazbo razporejeni v družbenih gozdovih na občutno manjših površinah. Zato bi bilo smotrno strokovne delavce iz DSSS pooblastiti za konkretne naloge v operativi, saj samo svetovalna funkcija ne zadošča. Zasebni gozd je torišče nenehnega spopada in križanja koristi, zato bi bila direktna pomoč še kako potrebna in dobrodošla. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi lahko pričakujemo napredek le ob pomoči vseh družbenih dejavnikov in vseh delavcev pri GG. Očitki delavcem v zasebnem sektorju, češ da ne delajo dobro, so večkrat neupravičeni in pod vplivom zasebnih koristi. Brez upoštevanja vseh okoliščin, pravične ocene ne more biti. Na dvojno moralo naletimo celo pri gozdarjih, ki so lastniki gozdov. Kaj lahko potem pričakujemo šele od drugih lastnikov? Zamerjamo tudi nekaterim gozdarskim strokovnjakom, ki samo teoretizirajo. nočejo pa pomagati pri razreševanju stvarnih vprašanj in pri uresničevanju dogovorjenega. S kritiziranjem se stanje v zasebnem sektorju ne bo popravilo. Na to je potrebno dejansko vplivati, ne pa se težavam izmikati. Napredek se kaže tudi ob uvajanju kompleksnega gospodarjenja, za kar je predpogoj urejena in stabilna kadrovsko-organiza-cijska zgradba. Bližnji cilj je letno pokriti z načrtovanjem eno desetino površine. Ob tem se moramo zavedati, da za kompleksno gospodarjenje ni možnosti na vsej površini, saj se je potrebno celo tam, kjer so za to možnosti, postopoma prilagajati deset let. Zakon o gozdovih Neutemeljeni in površni očitki glede gozdarske zakonodaje so nesprejemljivi in ne bodo ničesar doprinesli k boljšemu gospodarjenju. Mar družba v Zakonu o gozdovih ne podpira upoštevanja vseh funkcij in pomena gozdov, enotnega gospodarjenja, ne glede na lastništvo, izboljševanja zasebnih gozdov itd.? Tem ciljem se zasebni interesi morajo podrediti, kar brez dvoma pri nekaterih lastnikih povzroča jezo in odpor. Drugo je seveda vprašanje, ali se zakon v celoti izvaja in ali pri tem sodelujejo vsi družbeni dejavniki. Ugotavljamo, da ni monopol temveč dolžnost nas gozdarjev, da s svojim strokovnim znanjem poskrbimo, da posamični interesi ne bi prevladali nad širšimi družbenimi interesi, kar nekatere očitno moti. Ali si lahko predstavljamo gospodarjenje lastnikov močno razdrobljene gozdne posesti z vsemi njihovimi različnimi, največkrat trenutnimi interesi? Seveda je tudi tukaj potrebno razločevati med večjimi posestniki-kmeti in drugimi lastniki. Nobena uveljavljena rešitev pa gotovo ni tako dobra, da ne bi bila še boljša, saj se iz izkušenj in napak učimo. Kaj lahko pričakujemo od sprememb, ki so pred vrati, je še prezgodaj predvidevati. Oblikovalci novega bomo tudi delavci in lastniki gozdov, zato sc je potrebno v razprave delavno vključiti, za kar smo imeli v preteklosti premalo volje in posluha. Veliko je slišati o sprostitvi trgovine z lesom. Za gozdarske strokovnjake v zasebnem sektorju bi bilo to po eni strani olajšanje, saj bi se tako vrnili v gozd. Tega monopola, ki je največkrat predmet očitkov, bi se z veseljem odrekli. Vprašanje je, kakšna bi bila korist za malega proizvajalca. Neobhodno pa bi morali zagotoviti denar za gozd-nobiološka vlaganja za varstvo gozdov ter za strokovno gospodarjenje. Radovan Lapanje, dipl. gozd. inž. Narava je domiselna in zanimiva. Iz podrte bukve je zraslo pet dreves. Na sliki so znani bukovi petorčki v odd. 30, GGE Črmošniice. (Foto: I. Plut, dipl. inž.). Kulturno krajinski ^park Luknja A J Lukenjska jama, grad, ponikalnica Temenica, žaga venecijanka, gozdni rezervat, ribogojnica. Kulturno krajinski park Luknja je geografsko ožje gravitacijsko področje potoka Temenice, ki pod strmo pečino tretjič privre na dan. Kras z vsemi značilnostmi apnenčastih tvorb, s strmimi pobočji in močnejšim izvirom, je privlačil človeka že od samega začetka. Paleolitik v Luknji Raziskava pleistocena in paleolitika v Lukenjski jami sodi v širše raziskave tega obdobja na Dolenjskem. Jama je bila raziskana v letih 1980-1982. Sondaže in sistematično izkopavanje sta odkrila preko 400 kamenitih orodij in številne kostne fragmente živali kot ostanek lovskega plena. Časovna primerjava zemeljskih dob z enim koledarskim letom: januar, februar, marec april julij september 25. december 31. december, nekaj ur pred 12h 31. december, 5 minut pred 12h 31. december, 20 sek. pred 12h 31. december, 12°' zemlja brez življenja, obdobje erozije, — pojav enoceličarjev, — prve suhozemne rastline — insekti in prvi dinozavri, — izkopan Grand Canion, — pojavi se človek, — prva civilizacija, — Kolumb odkrije Ameriko, — leta 1969-2000 Rastlinje Na osnovi radiometrične analize 14-C, je jamski človek v Luknji kuril les bora (Pinus montana) in izjemoma les bukve (Fagus sil-vatica) ter les velikega jesena (Fraxinus exc.). Analize kažejo, da so se v hladno klimatske elemente vrivali z nastopom toplejše klime ter-mofilni listavci. Iz pelodnih analiz (horizontne izkopave) so ugotovljene spore praproti Polypodiaceae (Athyrium — Dryopteris). Živalstvo Poleg človeških kostnih ostankov je v jami odkritih več fragmentov kosti domačih in divjih živali. Med divjimi živalmi so pogostejše: bober, zajec, divja svinja, jelen, lisica, jazbec, rjavi medved; redkejše: divja mačka, volk, ris. Pogostejše domače živali: — govedo, pes in ptiči in redkejše: — ovca, koza. Najdeni so tudi deli kosti alpskega svizca. Poleg omenjenih živali so odkrili ostanke kosti: evropskega losa, severnega jelena, damjeka, orjaškega jelena, gamsa, kozoroga in bizona. Po analizi kosti je večji delež pripadal alpskemu svizcu (82 odst.), 4 odst. losu in orjaškemu jelenu, rjavemu medvedu 4 odst. itd. Po tem sodeč je bila glavna lovna žival alpski svizec. Paleolitski inventar predstavlja kurišče v centralnem delu bivalnega prostora (30 m2) in številna bodala, strgala, razne kline itd. iz kamna. Iz najdb sodeč, so zelo skrbno gospodarili s kresilnikom, ki je bil v tistih razmerah zelo dragocena surovina. Srednji vek (iz pismenega poročila leta 1960). Severno, 2 km od vasi Prečna ob potoku navzgor izvira v ozki dolinici pod razvalinami gradu Luknja, Temenica, podzemski otok Temenice, ki ponikne pri Ponikvah v bližini Trebnjega in pride pri Luknji že tretjič zopet na dan pod imenom Prečna. Takoj pod izvirom že žene elektrarno. V bližini je velika podzemska jama, ki ima baje podzemsko zvezo z gradom Hmelj-nikom. Na močni skali nad izvirom stoiji grad Luknja (6 km od Novega mesta), danes ruševina. Prvotni grad pa je bil še bolj v skale umaknjen, streljaj vstran od sedanjega oziroma za njim v hribu. Grad je nekdaj veljal za najbolj utrjeni grad vse Dolenjske. Bil je zelo sličen Predjamskemu gradu pri Postojni. Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Lukenjčani. Nato je bil grad last Erazma Predjamskega, lastnika gradu pri Postojni. Okoli leta 1490 je grad postal deželno knežja last. Cesar Maksimiljan ga je 1494 izročil v fevd rodbini pl. Gallenberg. Po ženitvi so ga dobili 1550 grofje Galli, ki so razpadajoči grad restavrirali. Zgradili so tri stolpe z zidovi in hodniki, obdali so ga z globokim jarkom z dvigljivim mostom. V dobi turških napadov so se v grad zatekali domačini — okoličani. Poznejši last- niki Luknje so bili od leta 1759 dalje (odkar obstoji deželna deska — Landbr.) naslednji: L Jožef grof Barbo pl. Boštenjski, 2. Evgen grof Barbo..., 3. od 25. 3. 1827 dalje Vincenc baron Schvveiger Ler-chen (istočasno tudi lastnik Otočca), 4. Anton pl. Fichtenan (od 2. 7. 1827 dalje, ki je kupil grad za 22.000 gold.), 5. Franc Langer (poznejši vitez Podgor.), 6. Grof Thurn. Od Thurna ga je kupil Jožef Košiček, posestnik in ključavničar iz Novega mesta, ki je nato sezidal lukenjsko elektrarno. Košiček je prodal Luknjo Vinku Bonu, veletrgovcu z vinom v Krškem, ki je napravil jez pri elektrarni v Luknji. Od Bona je kupil grad trgovec Franc Seidel iz Novega mesta, od tega pa odvetnik dr. Tomšič iz Ljubljane, ki je postal tudi lastnik lukenjske elektrarne. Elektrarna še obstaja, grad je razvalina, po vojni od 1. 1945 narodno imetje. Grad z izvirom Prečne je priljubljeno izletišče Novomešča-nov, ki je oddaljeno le 6 km iz Novega mesta. Grad Luknja ni bil večkrat napaden le od Turkov, temveč tudi od raznih drugih roparskih tolp; tako napr. Nadaljevanje na str. 64 ■ ZASEDENOST POČITNIŠKEGA DOMA NOVIGRAD V POLETNI SEZONI 1988 TOZD-TOK-DSSS 10-DNEVNI TERMINI 5-DNEVNI TERMINI skupno število I. II. III. IV. V. VI. skupaj skupaj gostov penz. I. II. III. IV. V. VI. skupaj skupaj TOZD Novo mesto - 9 3 3 5 _ 20 200 _ _ _ 2 2 10 210 Straža - 8 4 3 - 1 16 160 _ 5 8 5 _ 1 19 95 255 Podturn 3 11 7 1 5 - 27 270 1 5 2 _ _ _ 8 40 310 Crmošnjice 2 - 6 - - - 8 80 _ _ _ 4 1 5 25 105 Črnomelj 2 - - 5 - 5 12 120 _ 7 8 _ _ _ 15 75 195 Transport in gr. 4 3 8 16 18 - 99 490 _ 4 2 _ _ 3 9 45 535 Vrtnarstvo in hort 6 - 4 - 4 - 14 140 - 3 2 - - 5 25 165 TOK Novo mesto 1 - _ 3 1 6 11 110 _ _ _ 4 _ 4 20 130 Črnomelj - 2 - - - 6 8 80 - - _ _ _ _ _ 80 Trebnje 2 - - - 2 2 6 60 - - - - 3 - 3 15 75 DSSS 3 4 3 - 2 - 12 120 1 - 1 3 - - 5 25 145 Skupaj: ’3 37 35 31 37 20 183 1830 2 24 23 14 7 5 75 375 2205 Tuji gostje: 2 - - 8 3 5 18 180 4 6 - 4 4 - 18 90 270 SKUPAJ: 5 37 35 39 40 25 201 2010 6 30 23 18 11 5 93 465 2475 ZASEDENOST GARSONJER V MIHOLASCICI NA CRESU IN V STINICI v poletni sezoni 1988 CRES (10-dnev. termini) STINICA (10-dnev. termini) TOZD, TOK, DSSS druz. št. druž. št. del. čl. skupai noč. del čl. skupa i noč. TOZD Novo mesto 2 2 4 40 _ _ _ . Straža 3 5 8 80 4 10 14 140 Podturn 6 9 15 150 3 3 6 60 Crmošnjice 3 6 9 90 1 3 4 40 Črnomelj 6 13 19 190 1 4 5 50 Transp.in gr. 9 15 24 240 - - - - Vrtn.in hort. - - - - - - - TOK Novo mesto 3 5 8 80 - - - - Črnomelj 5 12 17 170 1 3 4 40 Trebnje 2 3 5 50 - - - - DSSS 5 13 18 180 5 11 16 160 Skupaj 44 83 127 1270 15 34 49 490 Tuji gostje 34 340 - - - - SKUPAJ: 161 1610 15 34 49 490 ZASEDENOST PRIKOLIC V ZADRU I NA RABU v poletni sezoni 1988 ZADAR (10-dnev. termini) RAB (10-dnev. termini) TOZD, TOK, DSSS druz. št. druž. št. del. el. skupai noč. del . čl. skupaj noč. TOZD Novo mesto 1 1 2 20 _ . Straža - - - - - - _ Podturn 1 2 3 30 5 11 16 160 Crmošnjice 3 2 5 50 3 9 12 120 Črnomelj 1 1 2 20 1 1 2 20 Transp.in gr. 1 3 4 40 - - - - Vrtn.in hort. 1 1 2 20 - - - - TOK Novo mesto 1 2 3 30 1 2 3 30 Črnomelj - - - 1 3 4 40 Trebnje - - - - - - - DSSS 11 20 31 310 3 6 9 90 Skupaj 20 32 52 520 14 32 46 460 Tuji gostje 9 90 - - - - SKUPAJ: 61 610 14 32 46 460 ZASEDENOST GARSONJER V B0HINJSK I BISTRICI V POLETNI SEZONI 1988 TOZD,TOK,DSSS RAZLIČNI TERMINI d«l. Iruž.čl. 1 TOZD NOVO MESTO 3 2 5 45 STRAŽA 4 9 13 61 PODTURN - - - _ CRMOŠNJICE 1 - 1 3 ČRNOMELJ - - - _ TRANSP.IN GR - - . . VRTN.IN HORT 2 7 9 65 TOK NOVO MESTO 1 2 3 6 ČRNOMELJ - - - . TREBNJE 2 4 6 48 DSSS 10 18 28 89 SKUPAJ: 23 42 65 317 TUJI GOSTJE 32 175 VSE SKUPAJ: 97 492 Ne vozi in ne parkiraj v gozdu, razen tam. kjer je dovoljeno Srečanje popotnikov Letošnjega drugega srečanja popotnikov po evropskih peš poteh na Ulovki, oz. Zaplani, smo se udeležili tudi gozdarji našega območja. V zastopstvu dita smo bili predsednik inž. Slavko Klančičar, Jože Lukšič, Stane Pirc, Joško Fink, Brane Bradač in podpisani. Prvega srečanja. ki je bilo lani na Mačkovcu, kjer se križata E6 in E7 se je udeležila tako pisana družba ljudi, kot jo zgodovina planinstva ne pomni in je verjetno tudi v bodoče ne bo, vsaj v tolikšnem številu ne. Tu so bili predstavniki evropskih, ameriških, afriških in azijskih narodov. No, takrat je imel prste vmes JUFRO saj so bili omenjeni udeleženci delegati JUFRO kongresa, ki je bil takrat v Ljubljani, v programu pa je bilo tudi srečanje. Obenem je bila takrat odprta tudi E7 na območju Slovenije. Letošnje srečanje je bilo veliko bolj domače, razen predstavnikov iz Zagreba smo bili prisotni le Slovenci pa še ti večinoma gozdarji iz raznih koncev Slovenije. Zbrali smo se na Vrhniki, kjer nas je najprej sprejel inženir Marko Kmecl in nas seznanil s programom srečanja. Po kavici, ki je menda že povsod kar obvezna, smo si ogledali (nekateri prvič) rojstno hišo pisatelja Ivana Cankarja in zvedeli še marsikaj zanimivega o njem. Od tu smo se odpeljali pod vznožje Ulovke k pravkar obnovljenemu staremu mlinu. V lepo urejeni majhni turistični stavbi so nas počastili z domačim. vrhniškim sirom. Pozdravil nas je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika Herman Bole in nas po izrečeni dobrodošlici seznanil s posebnostmi vrhniške občine. O gospodarjenju z gozdovi na tem območju nas je seznanil predstavnik tozda gozdarstvo Vrhnika. Težave imajo predvsem s sušenjem jelke in posledicami lanskega žledoloma. ki so še vedno zelo vidne in ne bodo tako hitro odpravljene. Po kratki razpravi o življenju in delu pri njih smo se odpravili na Ulovko. Nismo se še niti dobro ogreli in že smo bili na vrhu in se povzpeli na visok razgledni stolp, od koder se nam je nudil čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico tja do kamniških alp z Grintovcem na čelu. Se kratek spust po smučišču do Zaplane, kjer je že bila zbrana družba popotnikov in drugih udeležencev v prijetnem srečanju na lepo urejenem prostoru spodnje postaje smučarske žičnice. Tu nas je pozdravil Zoran Naprudnik in kratko poročal o dejavnosti na področju popotovanja po evropskih peš poteh. Da je Naprudnik najbolj zaslužen mož na tem področju pri nas, ni treba posebej poudariti. On je prvi Slovenec, ki je do sedaj prehodil E6 od Reke do rta Skagen na Danskem na polotoku Jylland. Ker je vse skromno zamolčal, nam je to razodel Marko Kmecl. Osupljivo pri vsem tem pa je, da je omenjeno pot prehodil vkljub dvojnemu by passu!! (by pas). Gostitelji so med drugim pripravili za nas udeležence tri vrste tekmovanj in sicer ocenjevanje višine biližnje smreke, njen prsni premer in določitev smeri zahod. Pripravili so tudi bogat srečelov, katerega dobitke so prispevale razne delovne organizacije in seveda tudi naša. Prav meni se je takrat posebej nasmehnila sreča, zadel sem glavni dobitek. Ta dan pa bo ostal meni, ne glede na dobitek, kakor tudi vsem drugim udeležencem srečanja v najlepšem spominu. France Čibej Novice iz Podturna - Tozd Transport in gradnje gradi letos s svojo gradbeno skupino na območju našega tozda 2,5 km novih cest okoli Kunča. Dne 19. avgusta, ko smo jih obiskali so ravnokar zaključevali prebijanje z buldožerjem od Kunča do Ledene jame. Naslednji teden jih bo zamenjala druga skupina, ki se bo lotila še težjega, toda nekoliko krajšega odseka, ki se bo povezal s cesto v Najnarju. — Istega dne smo obiskali naravni rezervat in veliko ledeno jamo pod Kunčem. Dolgotrajna suša se je poznala tudi tu. Običajnih ostankov ledu na dnu tokrat z vrha roba jame ni bilo videti. Potem, ko je odslužil vojaščino sc je s 1. avgustom zaposlil pri nas gozdarski tehnik „ Janez Božič. Pomagal bo kot delovodja v revirju Pogorelec. Že oktobra bo Janez odšel študirat na gozdarsko fakulteto v Ljubljano. - Naš dolgoletni sodelavec, vzdrževalec stavb, cestar, gojitelj in sploh vsestranski mož kot pravimo takim, Franc Šobar, se je po sklepu invalidske komisije upokojil. Do 5. septembra je izkoristil še preostali letni dopust. Pri starosti 57 let je nabral nekaj nad 29 let delovne dobe. Fancelj stanuje na naši upravi, zato to pravzaprav ni slovo. - I. septembra je nastopil pripravniški staž gozdarski tehnik Mitja Avsenik iz Straže. Za mentorja mu je določen inženir Goleš. Pripravnik bo med cno- • letnim stažem pomagal tudi v revirju Pogorelec, kjer ni delovodje. — Na naši upravi se je 23. avgusta zglasil inž. Tone Prelesnik s kočevskega tozda Rog s še dvema sodelavcema. Zanimali so jih stroški pri izdelavi drv v gozdu. Kočevarji namreč dozdaj niso izdelovali vrhačev in slabšega lesa v drva. — V soboto 27. avgusta popoldne so obiskali Bazo 20 slovaški lesarji iz kombinata »Bukoza« iz Vranova. Poleg podatkov iz NOB so izvedeli tudi nekaj zanimivosti iz gozdarstva. Dvainštirideset obiskovalcev, ki so pripotovali z avtobusom so spremljali Novolesarji (Novak, Pirc. Krvavica). Ti imajo že dalj časa prijateljske in poslovne odnose. - Dne I. septembra je prišel na ogled Roga in GG enote Poljane mag. Jane/. Pogačnik s poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij. Na teren so ga pospremili inženirji Žunič, Pečavar in Dular. - Že vrsto let odhajajo naši delavci na preglede na novome- ški dispanzer za medicino dela. Našemu vabilu naj si zdravstveni delavci ogledajo na terenu težko delo in delovne razmere sekača in traktoristov sta se dne 7. sept. odzvali dr. Aličeva in dr. Latino-vičeva, ki je šele nekaj mesecev zaposlena na dispanzerju. Najprej smo se z njima o naših zdravstvenih težavah pogovarjali v pisarni, potem pa smo se zapeljali v Cink. V bližini krožne ceste je sekač Jože Kobe v popolni delovni opremi podrl dve jelki, traktorist Franjo Filipovič pa je pokazal kako spravlja les. Pri ogledu so bili še inž. Špiletič, sekretar Javornik in socialna delavka sonja Ličen-Tesari iz DSSS. Lani smo do tega časa posekali 30.479 ali 91 odstotkov. Manjšo proizvodnjo utemeljujemo s tem, da so letos stalno delali v drevesnici tudi sekači namesto dninark. Ni bojazni, da proizvodnje ne bi v celoti opravili. - Spet imamo na proizvodni praksi naše učence iz tretjega letnika srednje gozdarske šole za usmerjeno izobraževanje v Postojni. S sečnjo slučajnih pri-padkov iglavcev v odd. L, revir Pogorelec so pričeli 6. septembra. Vseh praktikantov, ki jih vodita tov. Tone Kruh in Ivan Turk, je 5. To so: Darko Klobučar, Matjaž Longar, Ivo Bub-njič, Franc Repar ml. in Stanko Skobe. V času prakse to je do 20. septembra so posekali 125 m' slučajnih pripadkov iglavcev. — Na deževni dan 14. septembra je naš sindikat organiziral za proizvodne delavce ogled obrtnega sejma v Celju. - Tradicionalno srečanje naših upokojencev je bilo 15. septembra. Kot vedno je bil organiziran tudi izlet. Tokrat so si ogledali obrtniški sejem v Celju. Na povratku je bil med potjo v gostišču Turk pri Šentjerneju družabni del. Našemu vabilu se je odzvalo 23 upokojencev. - 29. julija se je na prvi seji sestal naš delavski svet. Ža predsednika je bil ponovno izvoljen Metod Rom, za namestnika pa revirni vodja Branko Turk. - Semenitev Na pobočju Roga nad starološko cesto, kjer spomladi v času zmrzali listje še ni odgnalo, letos bukve in javorji obilo semenijo. Bukove veje se kar šibijo. Za jelko pa velja, da semeni povsod. Verjetno bo zaradi tega drugo leto še več sušic. Listavci, ki so spomladi pozebli, pa si še sedaj v avgustu niso opomogli. Listje je manjše in bolj redko. Prirastek bo zato gotovo najmanjši v zadnjih letih. — To kar smo napovedali že lani se uresničuje. Bresti se množično sušijo zaradi holandske bolezni. Na žalost tudi tisti največjih premerov v rezervatu v odd. 60. Od dreves orjakov bodo tako ostali le javorji. - Sekača Lado in Brane Murn sta 10. avgusta posekala ob cesti v odd. 86, revir Pogorelec, precej debelo jelko. Drevo se je že močno sušilo, drugače ga ne bi doletela ta usoda. V prsnem premeru so ji namerili 99 cm, visoka pa je bila 43 m. Iz oblike jedra in širine branik je razvidno, da je drevo prvih 124 let rastlo pod zastorom, preostalih 111 let pa sproščeno. Iz debla so izdelali 4 metrski hlod premera 107 cm, 8 metrski hlod premera 82 cm in 11 m hlod premera 77 cm vse na debelejšem koncu. Drevo je vsebovalo 13.49 m3 lesa. Škoda, da je takih dreves čedalje manj. - Zaradi presežka delovne sile letos nismo vzeli za obžetve šolske mladine niti ne dninark v drevesnico. Tako ste lahko v poletnih dneh tudi v največji vročini videli skupino sekačev, kr se je v drevesnici sklanjala nad sadikami. Reči moramo, da so ta ukrep delavci sprejeli z razumevanjem, saj drugače v jeseni ne bi bilo dela. — Dne 9. avgusta je po dogovoru prišel k nam dr. Lipoglav-šek s svojim pomočnikom. Ugotavljala sta telesni napor delavcev pri sečnji. V ta namen jima je bil na razpolago Franc Avguštin iz Dol. Toplic. Najprej sta ugotovila, potem ko je vrtel pedala na posebnem kolesu, da je Franci v nekaj nad povprečni kondiciji. Raziskovalca želita z merjenji dokazati, da je benifici-rana doba za gozdne delavce sekače upravičena. — Dne 9. avgusta so delavci SCT-ja asfaltirali obširno parkirišče pod Lukovim domom, oziroma novim mnogo namenskim objektom, ki ga še dokončujejo. Slavko Klančičar, dip. inž. V delu roških jelovo-bukovih gozdov so zaradi značilnega gospodarjenja nastali sestoji z močnimi bukovimi zasnovami (proces za-bukovljenja). V dvoetažnih zgradbah sestojev tvorijo zgornji sloj posamezne jelke in bukve, spodnji sloj pa letvenjak in drogovnjak bukve. Drevesni sestav se bo na teh rastiščih v naslednji generacji bistveno spremenil v prid bukve. Na sliki: primer zabukovljenja v odd. 6. (Foto: I. Plut, dipl. inž.) Do konca avgusta smo posekali: n iglavcev hi. list. goli drva Skupaj 17.191 m’ ali 88 % načrtovanega 2.884 m3 ali 64 % načrtovanega 3.320 m3 ali 50 % načrtovanega 2.108 m3 ali 105 % načrtovanega 25.503 m3ali 78 % načrtovanega Društvo ekonomistov Dolenjske /^Ponudimo svoje znanje ^ (^drugim in učimo se pri njih^ Na podlagi lanskoletnih raziskav ocenjujemo, da obstaja na Dolenjskem veliko znanja, ki bi ga strokovnjaki lahko medsebojno izmenjavali in za katerega je zainteresirana tudi širša strokovna javnost. Društvo ekonomistov Dolenjske s tem pismom poziva vse strokovnjake in njihove organizacije, da ponudijo svoje storitve (glej priloženi vzorec) in jo pošljejo na naslov Društvo ekonomistov Dolenjske, 68000 Novo mesto, Kandijska 5. Ponudbo lahko oblikujete kadarkoli, jo sproti dopolnjujete in popravljate vse dotlej, dokler ne pride do dogovora z bodočim koristnikom. Ponudbo lahko pošlje strokovnjak sam, v njegovem imenu njegova OZD ali pa OZD sama. Ponudbo pošlje ponudnik takrat, ko oceni, da je lahko koristna za kateregakoli uporabnika in ko svojo ponudbo lahko ovrednoti za optimalno uporabo (za znanega uporabnika ali uporabno pri večih uporabnikih). S tem pismom tudi pozivamo posameznike in organizacije združenega dela, da na isti naslov sporočajo svoje potrebe po storitvah (glej priloženi vzorec) še posebno v primeru, če imajo težave, ki jih sami ne morejo rešiti ali pa, da je obseg teh storitev tako velik, da bi bila OZD ali posameznik zainteresirani, da se organizira na Dolenj- skem (N.pr. računalniško izobraževanje, zunanjetrgovinski servisi, itd.). Tudi v tem primeru posreduje iniciator potrebo takrat, ko nastane. Društvo bo s pomočjo računalnika ponudbe in potrebe posredovalo med ponudniki in uporabniki individualno, s pismenimi seznami ali pa bo v primeru večjega povpraševanja in ponudbe poskrbelo za redno objavljanje v sredstvih javnega obveščanja. Posredovanje bo brezplačno vse dotlej, dokler ne nastajajo večji stroški oz. dokler se neka storitvena dejavnost ne usposobi za samostojno delovanje. Društvo ne vstopa v poslovni odnos med ponudnikom in koristnikom, razen na izrecno zahtevo in skladno s svojimi samoupravnimi akti. Ker mineva industrijska doba moramo zlasti strokovni kadri strokovno drug drugemu pomagati, pri tem upoštevati etiko našega poklica ter poštenje pri ovrednotenju lastne ustvarjalnosti. Ponudite drugim svoje znanje in pri svojem delu bolj kot sedaj uporabljajte znanje drugih, saj boste tako največ prispevali k zaposlitvi mladih oz. svojih otrok, k premagovanju gospodarskih težav in kakovosti življenja. Za društvo (podpis) Nomenklatura storitev Ekonomika poslovanja OZD, SIS ali pa DPS — ekspertize o ekonomiji poslovanja — ocene poslovanja in revizija — racionalizacija vseh vrst evidenc — ugotavljanje bonitet in solventnosti poslovanja — primerjalne analize — načrtovanje proizvodov in storitev, organizacij in dejavnosti — analiza gospodarskih pojavov — metodologija obračuna in kalkulacij — izdelava ekonomskega dela investicijskega elaborata — itd. (dopišite) Računalništvo — uvajanje PC v poslovanje — računalniško programiranje in komuniciranje — organizacija računalniških obdelav — izobraževanje računalnikov — izvedba seminarjev za uporabo računalnikov — izvedeniška mnenja o računalniških prevarah — itd. (dopišite!) v delu — oblikovanje ponudbe in izvedba razpisa o oddaji investicijskih in drugih del — projektiranje organizacije dela — dessing — itd. (dopišite!) Marketing — metode marketinga proizvodov in storitev — menagement — posredovanje v prodaji izdelkov in storitev, nepremičnin in umetnin — storitve raziskave trga — zbiranje in posredovanje podatkov o možnosti trgovanja, investiranja in skupnih vlaganj — turistična agencija — itd. (dopišite!) Organizacija dela — svetovanje pri spremembah tehnološke in samoupravne organiziranosti — svetovanje pri organiziranju arhiviranja in mikrofilma — organizacija kadrovskih evidenc, evidenc o delovnem času, izobraževanju, letovanju itd. — izdelava analiz organiziranosti in priprava elaborata o ekonomski upravičenosti sprememb — organizacija obiska velikih prireditev — svetovanje in opravljanje knjigovodsko-računovodskih poslov — koncentriranje samoupravnih splošnih aktov — itd. (dopišite!) Financiranje — svetovanje pri financiranju inozemskih poslov — prodaja vrednostnih papirjev, dolgov itd. — svetovanje v poslovanju z valutami, hranilnimi vlogami, deponiti itd. — svetovanje v financiranju naložb in nadzor nad izvajanjem načrta financiranja — izvedeniška mnenja iz področja financiranja zavarovalništva itd. — itd. (dopišite!) Poučevanje in dopisništvo — poučevanje tujih jezikov — strokovna predavanja — poučevanja v šoli izven delovnega časa — prevajanje — prispevkov za objavo v sredstvih javnega obveščanja — itd. (dopišite!) Načrtovanje in projektiva - projektiranje velikih prireditev - projektiranje razvoja proizvodov, storitev, trga, OZD, SIS ali DPS - načrtovanje v trgovini, turizmu in drugje - nadzor nad izvajanjem investicijskih del - svetovanje pri izboru določene dejavnosti in uvajanju novosti 1» *-**8 jihtM Posnetek z majskega sindikalnega izleta Podturnčanov v Benetke in Goriška brda. Del udeležencev pred spomenikom pri razglednem stolpu v Brdih. (Foto: Ivan Krakar, tekst: S. Rlančičar, dipl. inž.). i"«-'.* f\ Franc Povše pokoju j Letos, predno je drevje ozelenelo, je odšel v pokoj France Povše, dolgoletni sodelavec tozda Gozdarstvo Novo mesto. Kdor ne ve letnice njegovega rojstva, mu prav gotovo ne bi prisodil, da je za njim že šest desetletij. France se je rodil v kmečki družini kot peti otrok. Ko je bil star dobro leto, mu je umrla mati. Zanj in za druge otroke je zatem skrbela teta. Življenje na kmetiji ni bilo rožnato. Že kot otrok je moral trdo delati in doma je preživel tudi vojna leta. Leta 1947 je odšel na služenje vojaškega roka. Domov se je vrnil leta 1949 in se januarja 1950 zaposlil pri gozdni manipulaciji Mokronog, GG Brežice. Na pobudo upravitelja manipulacije dipl. inž. Dušana Butare, je leta 1953 odšel v nižjo enoletno gozdarsko šolo v Idrijo. Po končanem šolanju je opravljal dela gozdarja v revirju Gradec. Ko je pri Gozdni upravi Novo mesto dal odpoved takratni vodja odprave lesa Lojze Malenšek, je po posredovanju gozdarjev Tineta Čarmana in Franca Kopinča prišel L marca 1955 v službo v Novo mesto kot vodja odprave lesa. Takrat je Gozdna uprava Mokronog še spadala pod GG Novo mesto. Kot vodja je nato skrbel za odpravo lesa z vagoni na železniških postajah od Rožnega dola do Radohove vasi. Delo je pogosto opravljal tudi tako, da se je najprej s kolesom nato pa z mopedom vozil od postaje do postaje. Po združitvi zasebnega in družbenega sektorja gozdarstva v letu 1963 je ostal pri odpravi lesa z razširitvijo na kamionski odvoz in to nalogo opravljal vse do upokojitve letos. V tem času je uspešno končal srednjo gozdarsko šolo v Novem mestu. Povedati moram, da je bil France kot gozdni delavec - sekač izredno prizadeven, saj je bil med drugim tudi dvakrat proglašen za udarnika, kar je bilo v tistem času največje priznanje za dobrega delavca. Ko sva obujala spomine, mi je povedal zanimiv podatek. Ko je bil še sekač, sta on in njegov sodelavec na tekmovanju sekačev naredila in zložila kar 22 prm drv v sedmih urah in pol, seveda z navadno žago, ker motornih žag takrat pač ni bilo. To tekmovanje je bilo v Gradacu in za nagrado je dobil gozdarske čevlje, kar je bila takrat velika vrednost. Franceta smo poznali tudi kot družbenega delavca. Večkrat je bil predsednik DS, predsednik OOZSS tozda in predsednik sindikalne konference GG Novo mesto. Za svoje delo je leta 1977 dobil takratno najvišje priznanje GG Novo mesto - zlato značko. Prav gotovo se ne da v nekaj stavkih prikazati celovitosti njegove bogate življenjske poti in dela, ki ga je opravil v gozdarstvu. Smatram pa, da moram omeniti še njegovo posebno nagnjenje do narave in njenih lepot živega sveta. Franceta namreč poznamo kot vnetega in izkušenega čebelarja ter vzornega vinogradnika. Prav ti dve dejavnosti pa mu sedaj, ko je v pokoju pomenita največje razvedrilo in veselje združeno s koristnim delom. Na koncu bi se Francetu v imenu gozdarstva in našega tozda Gozdarstvo Novo mesto najlepše zahvalil za vse njegovo vloženo delo za razvoj gozdarstva na Dolenjskem in mu obenem želim, da bi zdrav in krepak še vrsto let užival zasluženi pokoj. Vlado Pavec, dipl. inž. gozd. C 'N Teden gozdov Na seji odbora za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije je bilo 19. septembra 1988 sklenjeno, da bo letošnji teden gozdov od 24. do 30. oktobra. Razna dela za propagiranje gozdarstva tečejo sicer vse leto, v tem času pa jih je potrebno še pospešiti. O tem bo javnost obveščena tudi po časopisih. TV in radiu. Gozdna gospodarstva pa naj bi s svojimi službami in ditom zlasti: - organizirala okrogle mize, - objavila prispevke v lokalnem časopisju, revijah in radiju, - organizirala predavanja in predvajanje filmov po šolah in za drugo javnost, odprla gozdove za javnost (obisk gozdnih učnih poti) organizirala pogozdovanje za šolsko mladino - o tednu gozdov obveščala v svojih internih glasilih, itd. 1)11' Gozdarstva Novo mesto V__________________________J Dominiku Štravsu v slovo V nedeljo, II, septembra smo se poslovili od sodelavca Dominika Štravsa. Poslovilne besede mu je ob grobu izrekel vodja tozda Straža. Zadnjega sončnega petka nismo mogli verjeti, da ti je kruta usoda prekinila nit življenja. Pred dnevi, ko smo si bili še čisto blizu, smo bili prepričani, da boš zmagat v boju z boleznijo, ki se je tako nenadoma pojavila. Zal, je tvoje mlado, še neizživeto življenje ugasnilo. V cvetu mladosti, poln zdravja in moči si se pred desetimi leti zaposlil v tozdu Gozdarstvo Straža. Kmečkemu sinu, ki je zrasel in kalil moči na skromni toda lepi suhokranjski zemlji, ni bilo težko prijeti v roke motorne žage. Delal si pridno na vseh potrebnih opravilih v gozdo- vih Roga. Tvoja delovna skupina, ki so jo sestavljali Jože, Franc, Lojze in ti, je okrnjena. Bili ste izredno delavni in skupno s tehničnim osebjem pripomogli k vzgoji gozdov Roga, v katere prihajajo gozdarji po nova spoznanja. Sloves teh gozdov je znan širom naše domovine in v zamejstvu. Sodelavci gozdarstva Straža bomo pogrešali tvoj optimizem, tvojo skromnost in prizadevnost pa vedrino. Vedno si bil pripravljen pomagati sodelavcem. Težko bomo zapolnili nastalo vrzel. Vsak človek je nekaj posebnega, nadomestila zanj ni. Okolje, kjer si delal, je pusto in prazno. Glas tvoje motorne žage je utihnil za vedno. Ob slovesu se ti zahvaljujemo za prizadevnost in pridnost. Ne bomo te pozabili. Žalujočim svojcem izrekam iskreno sožalje, tebi Dominik pa mirno spanje ob šumenju domačih gozdov. Jernej Piškur, dipl. inž. gozd. ^Redoljubni Britanci (Nekaj obrobnih dogodkov z ekskurzije na Škotsko) Britanci so zelo redoljubni ljudje. Na londonskem letališču je naša skupinica v nekem hodniku za trenutek postala, ker je šel naš vodja nekaj vprašat. Za nami se je prav kmalu naredila vrsta. Vsi prišleci so se namreč takoj brez besed postavili na njen konec. No, čez čas so le spoznali za kaj gre... Bilo je nekaj minut pred deveto in v Edinburgu smo čakali pred vrati Bank of Sco-tland, da jo odpro. Točno ob uri so nas spustili notri in Jugoslovani smo takoj po dva ali trije zdrveli k okenčkom. Čez čas sem pogledal okoli, kje neki so druge stranke, domačini, kajti pri blagajnah smo se drenjali samo mi. In glej tam pri vratih, okoli 8 metrov vstran, je disciplinirano stala manjša skupina, nas opazovala, se prizanesljivo smehljala in čakala, da mi odpravimo. Ko je zadnji pri okencu dobil denar je uradnica zaklicala: »Next« (naslednji) in le eden od čakajočih je pristopil. Čudni običaji. Tu niti ne moreš postrani pogledati, koliko ima na knjižici tvoj sosed ali znanec, ki se je pred teboj zdrenjal k blagajni. Razen ene same kavice, takrat prvi dan na institutu, nas niso prav nikjer gostili zastonj. Kakšna razlika glede tega med njimi in nami Jugoslovani, ki skušamo včasih slabšo pripravljenost prikriti z obilnimi zakuskami. Ško-tje so nam pokazali vse na visoki ravni in si najbrž mislili: »Če vam že delamo uslugo, zakaj bi vas pa še gostili.« Zaradi reda je že v programu pisalo, kje in kdaj je predvideno kosilo in koliko nas bo to stalo, ali pa so nam takoj ob prihodu povedali, kje si ga bomo lahko po želji kupili. Ena izkušnja več. Slavko Klančičar, dipl. inž. TOK Trebnje: Letos bodo pripravljeni načrti za gradnjo dveh cest, prve iz Stranja do Šahovca, ki bo dolga 1691 m in druga iz Dolnjih Poni-kev do Starih laz, dolga blizu 3200 m. Obe cesti potekata pretežno po zasebnih gozdovih, iz katerih bo tako močno olajšano spravilo lesa. Gradnja se bo začela v prihodnjem letu. HUMOR Raznorazne tekoče zadeve Kot vedno je tudi na septembrskem kolegiju pri točki tekoče zadeve direktor povpraševal po vrsti še vodje služb. Direktor: »No, Andrej, imaš ti še kaj tekočega?« Vprašani, ki je že v prejšnji točki dnevnega reda precej govoril o obnovi območnega načrta je za trenutek pomislil. Urni glas iz omizja: »Kakšna dva litrčka pa ga bo že imel.« Direktor: »No, no fantje, bodite resni. Saj veste kaj mislim. Res sprašujem, če ima kdo še kaj.« »Jaz bi pa res imel še nekaj — kratkega,« se je oglasil vodja tozda transport in gradnje, Danilo. Slišal in zapisal: Slavko Klančičar, dipl. inž. Decembra bo na licitaciji razprodaja dotrajanih osnovnih sredstev, traktorjev, kombijev in drugega, ter gozdarske hiše v Soteski. Datum še ni določen, razen za prodajo motornih žag, ki bo dne 26. decembra t. 1. Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih Pogled skozi okno Jeseni je pogled skozi okno čudovit. Barve listja se spreminjajo in jesenski veter rahlo pihlja. V jeseni so tudi dnevi mračni, vendar to ne spremeni jeseni, saj vemo za pregovor, ki pravi: »Za dežjem pride sonce.« V jeseni je tudi veliko zanimivih praznikov. Nasploh je jesen polna zanimivosti. V gozdu najdemo veliko gozdnih sadežev. Tudi živali si iščejo hrano za zimo. Ptice selivke se »Jesen razgrinja sive pajčolane, poslednji listi padajo s platane« Oton Zupančič Naša pisana tetka jesen se je priklatila k nam. S seboj je pripeljala hčerko Meglo in sina z imenom Dež. Tetka jesen je zelo dobra, le njena otročiča sta zelo poredna in delata ljudem preglavice. Ko se otročiča poigravata s pešci in vozniki, se tetka jesen preseli v gozdove in tam z vso slikarsko navdušenostjo barva liste v zlate rjavkaste barve. Ko se seli iz gozda v gozd čez poljane in travnike, se ji razlije barva in travniki postanejo pisani. Za njo privihra nerodni dedek Mraz in jesenske slike po nerodnosti popacka, aa se zlato rjavi listi spremenijo v rjave in popadajo z dreves. Zelo lepo je biti v gozdovih, ki jih je poslikala jesen in da dedek Mraz še ni razgrajal po njih. Primož Potočar, XII. SNOUB 6. c Novo mesto selijo na jug v tople kraje, kjer bodo prebile pozno jesen in zimo. Tudi z mrzlimi dnevi je jesen še vedno lahko lepa. Če živimo v bloku, ta pogled v jesen ni zanimiv, saj bomo videli le sive oblake prahu in velike sive stavbe. Kdor pa živi na vasi, bo imel ta pogled drugačen. Listje na drevju bo mavričasto in lahko bo vdihoval čist jesenski zrak. Ker jesen ni večna in bo za njo prišla zima, bodo tudi dnevi drugačni. Tanja Hlade, 6.a OŠ XII. SNOUB Novo mesto Od takrat ko jih je Janez Blažič ujel na film so ti štirje udeleženci ekskurzije v Gorski kotar že leto starejši — spomin pa je le. Bilo je tako lepć Bilo je tako lepo, da skoraj ni res: V ozadju skupina visokih dreves, pred njo, v globeli pa smrekov nasad. Prekrasen pogled, ko vsako pomlad spet bukve so ozelenele in češnje odele se v cvet. Spominjam se dni, ko smo ga snovali stotine rok, živžava otrok, ki takrat so pogozdovali. Ves trud je zaman, zdaj sneg in žled vklenila v led sta naš nasad in vse polomila. Slavko Klančičar, dipl. inž. Jesen V gozd zašla je jesen, listja polno je po tleh, da se prepričaš, če je res, daj, pokukaj še tja čez. V južne kraje odletele ptice so, na zelenih poljanah pa rože še cveto. Sadja bilo je polno sedaj pa je drevo golo. Andreja Pirnar, 6.a OŠ XII. SNOUB Novo mesto DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto - Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor. Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Abgel-bert Tesari. Izhaja enkrat na mesec v 900 izvodih. - Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 - Grafična priprava in tisk Tiskarna Novo mesto. ^____________________________J