SteV. 159 Posamezna številka 20 stotink
V Trstii, ir ttrtafc 7« Mili 1921
Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI
uhaja — tzvzemši ponedeljek — vuk dan zjutraj. — Uredništvo: ulica ar. Frančlika Asijke^a štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo nred-nlStvu. — Ne frank ir&na pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajarelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol eta L 32.— in ren leto L 60.—. — Telefo« uredništva in uprava štet. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okoHd po 20 stotink. — Oglasi se računajo širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stotv osmrtnice, zahvale, poslanice In v»blla po L 1.—, oglasi dena.nli zavod**' mm po L 1 — Mali oglasi po 23 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poSUJaJo Izključno upravi Edino?«, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje, — Telefon uredulStva in uprave 11-57.
NOVA VLADA
V kratkem se bo predstavila parla« mentu nova vlada. Medtem ko to piše® mo, se imenujejo zadnji državni podtaj> niki in z njihovim imenovanjem bo iz* vršeno delo, ki ga je prevzel poslanec Bonomi ob svojem nastopu. Naslednik Giolittijev je prevzel sestavo vlade v precej neugodnih razmerah. Javno mne* nje je bilo po večini njemu nasprotno, velike parlamentarne skupine so ga od* klanjale, skoro nobena stranka se ni zanj posebno navduševala. Zato je opa* zovalca političnega življenja skoro pre* senetilo, da se je BonorrJju kljub vsemu t mu posrečilo setaviti v tako kratkem čau vlado. Najbolj značilno pa je bilo, da se je kakor na ukaz kar čez noč obr nilo javno mnenje in so začeli ravnoisti listi, ki so prej dokazovali, da je Bono* mi nemogoč, mu kazati prijazno lice. Tako se je vlada v par dneh sestavila.
Kaj naj rečemo k vsemu temu? K a* ko naj sodimo o novi vladi?
Najznačilnejše in za politično življe* nje Italije najbolj dalekosežne važnosti je dejstvo, da so se socialisti tekom vladne krize domala udeleževali poga« janj in kazal? največji interes na tem, kako se bo prihodnja vlada zob likov ala. Znano je, kako je Enrico Ferri iskal z odločilnimi činitelji stika in kako je tam tolmačil stališče in naziranje italijan* ske socialistične stranke. Prvič se je v zgodovini tialijanskega parlamentariz* ma dogodilo, da so zastopniki revolu* cionarnega proletariata začeli posegati v vladne krize in skoro pomagali rešiti krizo mehanske vlade. Iz vsega zadr* žanja italijanske socialistične stranke, iz p.'save njihovega časopisja, iz izjav njihovih voditeljev izhaja jasno, da so socialisti v svojem srcu že sklenili sode* Iovati v vladi. Po razkolu v Livornu, po položaju, ki so ga ustvarili v deželi fa*
njihov najbolj nevaren, najbolj stru* pen sovražnik se zgrud? strt na tla. To morejo le storiti, ako so v vladi Zato ni nobenega dvoma, da bomo v krat* kem času videli na vladni klopi so* cialiste.
Tega koraka socialist? ne morejo na* praviti čez noč. Prehod iz revolucionar« ne, vsaki meščanski vladi skrajno so« vražne taktike k sodelovanju z bur* žoazijo je težak, izvršrri se more le po* lagoma. Zato so socialisti to pot le indirektno sodelovali pri sestavi vlade, so se le omejili na to, da so rahlo nagla* šali, da imajo mnogo skupnega z Ijud* sko stranko, svojo bodočo zaveznico. Zdi se, da tudi ljudska stranka ni protivna sodelovanju s socialilsti. Ker pa to sedaj še ni izvršljivo, ker čas za to še ni dozorel, so sklenili nekaj drugega. Izvo« lili so prehodno vlado, ki naj vlada, do« kler ne dozorijo reiamere. Odtod tisti preokret v javnem mnenju in po časo« p is j u in tako si razlagamo, da je Bono* mi tako hitro ^sestavil vlado. Nova vla* da seveda ne sme biti pretrdna in prvo* vrstna. Zato je poslala ljudska stranka
v	vlado le može druge vrste. Znano je, da je n. pr. Meda odklonil ministrstvo za notranje zadeve.
Tak je tedaj značaj nove vlade, tak je njen pomen v italijanskem politi č* nem življenju.
Kaj naj rečemo mi Jugoslaveni o no*
vi	vladi?
Res je, da za Giolittijevo vlado ni* mamo najmanjšega povoda žalovati. Pod to vlado smo doživeli grozote, ki jih ne srečujemo niti v časih najhujših turških grozot. S krvavimi črkami bo zapisano ime GioKttija v zgodovino pri* morskih Jugoslovenov. Vendar mislimo, da se tudi1 nove vlade ne moremo vese* lrti. Niti najmanjšega upanja ne more*
isti, je postalo jasno, da se vije pot so*|mo gojiti, da bi se zadržanje nove vla« cialistične stranice na desno, da bo Me spremenilo. Ministrstvo za »osvobo*
stranka po vseh zakonih razvoja končno prijadrala v vlado. Vedeti* moramo nam* reč, da se nahaja delavsok gibanje v Ita* lije že dolgo časa v obrambi, da socia« listična stranka danes ne more misliti na nove zinage in da bi bil njen uspeh že velik, ako bi si ohranila svoje postojan* ke in odbila vse nevarnosti, ki grozijo njenim organizacijam. Ne smemo po« zabiti, da boj s fašisti ni še prenehal, da se uničevanje socialističnih naprav na« dalj uje na celi črti. Boj sicer nima več tiste srdite ostrine, a traja; vendar da« Ije in seka v življanjska središča socia« lizma. Največji cilj socraKstfčne stran* ke obstaja danes v tem, da ostanejo n?e* ne vrste neomajne in nezlomljive. Ka* ko naj to doseže, kako naj vrže ob tla fašizem, ki ima indirektno podporo v vladi? Edina pot je, da gredo socialisti v vlado in vzamejo v roke oblast. Če pride državna moč v njihove roke, se zruši najmočnejša opora fašizma. So* cialistom ni treba drugega, nego da spravijo do veljave strogost zakona, in
jene pokrajine«, ki nosi za vse krivce in za vsa grozodejstva polno težo odgo« vornosti na svojih plečih, ostane neiz* premen j eno. Mož, ki je načeloval uradu pod Gihlittijem in gledal z največjo brezbrižnostjo zločine, !ki so se godiH nad našim ljudstvom, ostane na svojem mestu. Poslal je že našita »osvoboje« ni m« krajem svoj pozdrav, ki se glasi kakor zasmehovanje: »Delo, ki smo ga s trdnimi nameni zatčeli, se krepko na« dalju je in dano je gotovo jamstvo, da se bo uspešno dovršilo. Naprošam Vašo Ekscelenco, da sporočite ljudstvu to
moje voščilo___«
Gospod Raineri naj bo zagotovljen, da si bo naše ljudstvo njegovo voščilo '—nrnv ^obro vtisniti v snomin. In kakor so vsi naši poslanci izrekli v iiLmentu v imenu ljudstva Giolittijevi vladi nezaupnico, tako bodo storili tudi z vlado, ki hoče Giolittijevo delo »kren* ko nadaljevati«. Tako vlado bo ljudstvo odklanjalo in naši poslanci jo bodo na celi črti pobijali.
škodnine, do katerih Imajo pravico za« sebnikL	_
Gornja Slezlia
Protifrancoski izgredi v Oppelntt Mrtvi in ranjeni
OPPELN, 5. Ko so prišle angleške če« te v Oppeln, kjer so bili že prej Franco* zi, so Nemci priredili demonstracije proti Francozom. Pri tem je bil neki francoski major ubit Ubijalec je ustrelil od zadaj in ga je zadel v tilnik ter je nato zbežal. Dva francoska podčastnika sta bila ranjena. Angleško s francoske čete so raz gnale demonstrante. Dva ci* vilista sta bila ubita fn nekoliko je bilo ranjenih.
Medzavezniška komisija javi*« da so Poljaki izvršili umik 2. in 3. t. m. strogo po načrtu zaveznikov. Promet na želetz« nicah je bil vzpostavljen in vlaki vozi* jo od včeraj redno na vseh pro*"V Mi* sli se da bo umik poljskih vstšaein Nemcev končan v teku današnjega dne« va. Medzavezniška* komisija; je prošla« sila obsedno stanje v okrajih Gr^ss* Strelitz in Rosenberg
Ravnateljstvo železnic v Gornji Šle« ziji je bilo poverjeno posebni mešani komisiji, v karteri bodo Anglija, Fran« cija in Italija imele vsaka svojega za* stopnika. ___
Jugoslavija
Jugoslovenska vlsda bo posredovala na Dunaju zaradi atentata na regenta Aleksandra
BELGRAD, 6. »Tribuna« javlja, da bo jugoslovenska vlada zahtevala od dunajske vlade, naj razpusti komuni« stične organizacije, ki so ustanovile na Dunaju svoj glavni stan z namenem da pripravijo politične zarote in razširi i o teror med narode na Balkanu. r»oWa« nju teh organizacij, ki so v tesni zvezi z moskovskimi boljševiškimi kr- * se mora pripisati napad na krf1;®viča Aleksandra, regenta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. List piše da se bo zahtevalo od avstrijske vlade, naj se izženejo iz 'avstrijske republike zastop* stvo sovjetske vlade in glavni emisar ji bolj še viške vlade, kakor tudi Gart1iardi, Šušteršič, Horvat in Sachs, ki *-*rajo separatistično in protisrbsko gibanje na Hrvatskem. Jugoslovenska vlada bo tudi zahtevala od avstrijske republi* ke jamstva za ohranitev dobrih sosed* skih odnošajev med obema državama. Korak Pašičeve vlade pa ne bo imel značaja »ultimtatuma«, temveč se bo izvršil na prijateljski način. vlada bo nastopila sporazumno s -^aš* ko in bukareško vlado. Belgrajska vla« da pripravlja baje tudi načrt medna* rodnega dogovora za borbo proti komu nistom, proti katerim naj bi se ~«;to* palo na podlagi mednarodnih dogovo* rov, kakor proti 'anarhistom.
Čehoslovaška
Madžarska propaganda proti Čehoslovaški
PRAGA, 6. Čehoslovaški zastopnik v Parizu Osusky (rodom Slovak) je ob* javil v listu »Slovenska Politika« nekoli« ko obvestil o madžarski propagandi v inozemstvu proti čehoslovaški republi« ki. To propagando vodi poslanec Dvor* csak. Osusky pravi, da ga je Cambon vprašal pojasnila o tej propagandi. On mu je dokazal, da je zanimanje Madža* rov za Slovake popolnoma hinavsko. Osusky izjavlja tudi, da bo Mali spora« zum v jeseni predložil zahtevo, nai se
Ogrska razoroži, še preden stopi tria« nonska pogodba v veljavo.
Čehoslovaška zunanja trgovina
PRAGA, 6. Izvozna pristojbina od navadnega stekla je bila odpravljena, a pristojbina1 od luksusnega stekla zniža« na na vrednosti blaga.
- Čehoslovaška in pomoč Avstriji
PRAGA, 6. V odgovor na glasove z Dunaja, češ da dela čehoslovaška diplo« macija proti temu, da bi se Avstriji do* volili krediti, izjavlja »Prager Presse«, da so te govorice popolnoma neresnične, ker je pač praška vlada med prvimi za« govarjala to akcijo in se je tudi uradno udeleževala dela Zveze narodov, ki mo* ra jamčiti za kredite, ki se podelijo Av* s tri ji. Čehoslovaška se je tudi oHi-ove« dala zastavni pravici, lri jo predvideva mirovna pogodba,	,. ,
Poljske finance PRAGA, 6. »Prager Presse« je ob j a« vila pogovor s poljskim finančnim mi* nistrom Stezkovskim. Stezkovski je iz« javil, da odgovarja trgovska pogodba med Čehoslovaško in Poljsko popolno« ma načrtom poljske vlade. Stezkovski upa, da po žetvi, ki bo obilna, in po raz* delitvi Gornje Slezije, poljska marka ne bo več omahovala ter da bo postala nje* na vrednost v inozemstvu precej stalna. Dalje je naglaŠal poljski finančni mini« ster, da ni poljski državni dolg narastel od aprila dalje in da se letos ne bodo uvaževale na Poljsko nikake nove vred« nosti. Rublji se v prometu množijo, to« da Poljska jih ni dolžna ne menjati ne sprej em ati _
Ogrska
Za francosko s ogrsko razsodišče
BUDIMPEŠTA, 5. Predsednik fran« cosko • avstrijskega razsodišča g. La Barra je priSel v Budimpešto. Budim« peštanskim Hstom je izjavil, da se je prišel pogajat z ogrsko vlado radi skle* nitve pogodbe o francosko * ogrskem razsodišču. V področju tega razsodišča bi spadale samo zasebne zadeve, ki se nanašajo na dolg izpred vojne in na od«
ItalUa
Prvi koraki Bonomi jeve tlade. — Oseb* ni spori in spletkarenja v Montecitor5 "» —« Splošno nezadovoljstvo med stran« kami. — Zbornica se zopet otvori 20. t. m.
RIM, 6. Včeraj je nova vlada prevzela oblast od bivše vlade. Novi ministrski predsednik Bonomi je imel zjutraj govor s predsednikom zbornice De Ni« colo. Pogovor je trajal nad eno uro. »Tribuna« trdi, da je skušal Bonomi te« kom tega pogovora pregovoriti predsed« nika zbornica, naj bi ostal še nadalje na svojem mestu, toda De Nicola je ostal pri svojem sklepu, da bo zapustil z ozi« rom na nedisciplino, ki vlada v zbornici, res mučno delo. Kandidati za njegove« ga naslednika 90 Facta, Meda in Fera. Splošno se smatra, da bo novi predsed« nik zbornice Facta.
Po pogovoru s predsednikom zborni« ce je šel Bonomi v palačo Viminal, kjer se je sestal z bivšim ministrskim pred« sednikom GioHttijem, kateri mu je izro« čil ministrsko predsedništvo in ministr« stvo za notranje stvari. Ko je prišel Gio* litti pred palačo Viminal, je našel pred vrati avtomobil ministrskega predsed* ništva. Šofer j© že odprl vrata na avto« mobilu in hotel pomagati bivšemu mi« nistrskemu predsedniku, da vstopi, toda Giolitti je odklonil z besedami: »Hvala! to je avtomobil ministrskega predsed* nika in samo on ga sme rab ti i. Jaz sem sedaj navaden poslanec.« Nato je odšel peš domov.
Po obisku pii bivšem ministrskem predsedniku je šel Bonomi v ministrstvo vnanjith stvari, kjer mu je izročil urade bivši minister vnanjih stvari Sforza. Medtem Bonomi ne bo dolgo obdržal tega ministrstva ker Della Torretta je že javil iz Pariza, da sprejema> ponude* no mu listnico ministrstva vnanjih stvari in je že na poti v Rim. Tekom včerajšnjega dneva so prevzeli tudi dru* gi ministri svoje urade. Prispel je v Rim tudi odv. Ciro Bonollo, kateremu je novi ministrski predsednik ^overil vodstvo tiskovnega' urada v ministrstvu za notranje stvari.
Tako ima nova vlada že vse niti dr* žavnega življenja v svojih rokah. Kako bo vodila državo nova vlada? To je vprašanje, na katero sicer vsi odgovar* jajo, a nihče ni še odgovoril Predvsem se ne sme pozabiti, da je nova vlada za silo skrpana. Gfolrittijeva skromnost -""i avtomobilu pred viminalsko palačo je skrivala gotovo fcudU nekoliko ironije. Bonomijeva vlada je zvesta slika seda* njega nedoločnega političnega živlienia v Italiji in meglen osti v .zbornici. Bono« mi je moral sestaviti vlado brez desnice in brez skrajne levice. Desnica je v 0^0* ziciji. Tri skupine, ki jo sestavljajo, fa* šisti, nacionalisti! in Hberalci so bile predložile znane štiri točke, predvsem točko z zahtevo o izprememik vnanje politike in rešitvi hike Baroš za Italiio oziroma Reko. Bonom ni mogel spre* jeti teh zahtev, ker se je tudi on u dele* žil sklepanja italijansko * jugoslovenske mirovne pogodbe v Rapalhi, kjer je bila luka BaroŠ formalno obljubljena Ji^o* slaviji. Bonomi ju se ni ^osrečilo ratzko* sati te parlamentarne skupine, ki je sklenila ostati ▼ opoziciji, tem bol' ker sta vstopila v novo vlado tudi dva Nit« tijevca, Beneduce in Ghiffrida. Dejstvo, da bo vodil ministrstvo vnanjih stvari Della Torretta, ki ga tudi desnica sma* tra za enega najboljših italijanskih di* piomatov, ne more veliko vplivati na stališče naj zavzame nasproti fašistov« vnanjih stvara se m zavezal nasproti no« beni stranki, pač pa je že pred svojim odhodom iz Pariza izjavil, da se njego« va politika ne bo mogla veliko razliko* vati od potitake njegovega prednika1. Desnica bo torej v opoziciji
V opoziciji bodo tudi socialisti. So« ciaHstična skupina v začetku ni kazala toliko odpora proti Bonomiju. Turati je
bil celo izjavil, da bo njegova stranka zavzela nasproti novi vladi taktiko »do* brohotnega pričakovanja«. V zadnjem hipu pa se je obljubljeno »dobrohotno pričakovanje« izpremenilo v namen od* kritega in načelnega odpora proti Bo* nomijevi vladi.
Na vsak način je namen socialistične skupine, doseči s takim pritiskom čim več od nove vlade, toda na drugi strani ni pričakovati, da bi se socialistična opozicija ublažila, ker po kongresu v Moskvi, ki je vrgel italijansko sociali* stično stranko skozi vrata, se bo morala ta bržkone odločiti za sodelovanje na vladi. V tem slučaju bo imel Bonomi kot ministrski predsednik gotovo krat* ko življenje. Toda tudi dotlej ne bo življenje nove vlade ravno rožnato. Ka* men, ob katerega se bo morala izpod* takniti, je notranja politika. Predvsem stoji-pred novo vlado vprašanje, kakšno stališče naj zavzame n sap roti fašistov* sko « socialistični vojni. Prejšnja vlada je cmcala tja in sem, uradno je bila nevtralna, v resnici je pomagala faši*
vseh vladnih strank, bo imel za se 106 glasov ljudske stranke, 79 demokratičnih liberalcev, 63 demokratičnih so* cialcev, 25 refonnistov (kateri so edini gotovi, ker je Bonomi sam reformist) !? ^ ačrarcev' to J'e skupno 298 glasov, docun bo imel proti sebi desnico, socia« liste, komuniste, republikance, bržkone Jugoslovene in Nemce, to je 211 glasov, torej bo večina njegova. Če pa si ne bo znal zagotoviti zvestobe svojih strank, kar bo šlo zelo težavno, bi se znalo zgo* diti, da pade, še preden bo začel delovati. Splošno se smatra, da je Bonomij jeva vlada le »poletna« vlada, ki bG morala izročiti jeseni drugim krmilar» jem državno krmilo. Meckem bo imel Bonomi še precej časa, da si izboljša svoj položaj, kajti na včerajšnji seji mi* nistrskega sveta je bilo sklenjeno, da se zbornica zopet otvori šele 20. t. m.
Rok za priglasite^ tirjatev in dolgov pri avstrijskih državljanih RIM, 5. (Štefani.) Minister za trgovi« no in obrt je odredil, da se rok, do kastom. To slepomišenje" je prinašalo	se,tirjatve in dolgovi itali-uspehe nekoliko časa, toda končno ^V^^.^^nov pri avstrijskih dr.
vendar spravilo Giolittijevo vlado ob ^3?jaa^naziia5dti .merilnemu in po-glavo. ^ Bonomijeva vlada bo morala ^vnalnemu uradu pn ministrstvu za tr.
zavzeti v tem vprašanju določno stali*
šče in ravno zaradi tega ji grozi velika nevarnost, ker nima sigurne podlage in
Eotemtakem one gotovosti in trdnosti, i je potrebna vladi v sedanjih razme* rah. Bonomi je imel pri sestavlj»anju vla* de velike težave. Predvsem se je mora zavarovati proti zahtevam desnice £*le de vnanje politike, nato je moral ubla* žiti odpor socialistov, zadovoljiti ljud* sko stranko in skupine na levici V res* niči ni zadovoljil nobenega.
Ljudska stranka je bila sicer povsem zadoščena; dobila je namesto dveh mi nisterstev tri fin ^dosegla, sedaj prtviČ, da je imenovan za ministra za pravo« sod je in uk član ljudske stranke. Doslej je bila ta listnica vedno v rokah libe* ralcev. In tako bo sedaj Čuval nad od nošaji med cerkvijo in državo in nad cerkveno zakonodajo klerikalec. Razen tega ima ljudska stranka ministrstvo za javna dela in ministrstvo za poljedel stvo, kar je velikega pomena, če se upošteva dejstvo, da je ljudska stranka sestavljena po večini iz kmetov. Toda vkljub temu ni smeti smatrati, da bo šla ljudska stranka zaradi koncesij, ki jih je dobila, skozi ogenj za Bonomij a. Parlamentarna skupina ljudske stranke se -zaveda, da ima s svojimi 106 v ro kah življenje vlade in bo gotovo po« izkuŠala izkoristiti ta izredno ugodni položaj.
Reformisti so v splošnem zadovoljni, ker je njihov voditelj postal nepriča« kovano predsednik vlade. To pa se ne more trditi glede demokratičnih social« cev, ki imajo sicer v vladi i Gasparotta i GiraTOinija i Giuffrido, toda žal jiim je, da nimajo svojega moža v ministr« stvu za uk in da niso dobili nikakih za* gotovil za smer vnanje politike itd.
Demokratični liberalci imajo sicer v vladi tri svoje može, Solerija, De Na* vo in Rainerija, toda Forre, katerega so toliko priporočali za ministrstvo za uk, — je ostal na cedilu in to mesto je do* bila ljudska stranka.
Torej pravega zadovoljstva ni niti pri vladnih strankah samih. Človek bi se moral vprašati, čemu nenadoma to sploš* no nezadovoljstvo z Bonomij em tudi med onimi, ki so ga še včeraj proslav* ljali in sklepali z njim sporazume? če* mu se nekatere vladne stranke toliko razburjajo, ker so bila ministrstva za pravosodje in uk, za poljedelstvo in jav* na dela dana ljudski stranki, ko je ven* dar dejstvo, da tozadevna vladna poli« tika ni odvisna od dotične<*a ministra samega, temveč od cele vflade? Neki ugledni politik je dejal v pogovoru drugimi žalostno: »Kar se godi zadnje dna. v Monteoitoriju, daj a zelo slabo iz« pričevalo politični vzgoji naših poK« tičnih strank oziroma njihovih vodite* ljev. Najhujši sovražnik, proti kateremu se mora Bonomi boriti pri izpolnjevanju svoje vlade, niso resna politična neso glasja, temveč osebne ambicije in in* trige. Na eni strani spletkarijo eni proti drugim klerikalci in masoni, na dru<»i strani izkoriščajo vse spletke in s*>ore Giolittijevci. Corradini tudi ne more pozabiti svojega spora z Bonomij em za« radi uradniškega vprašanja in deluje, pravijo, za povrnitev Orlanda na vlado. Čemu se toliko kriči proti temu, da je dobila ljudska stranka ministrstvo za javna dela in poljedelstvo? Saj sta se ti dve ministrstvi vendar vedno smatrali za nepolitični in le tehnični. Če se danes smatrata za politični, je to znak, da ;e korupcija dosegla že tak obse* da se smatra, da moreta tozadevna ministra izrabljati svoji mesti v prid svojim jateljem. In to je zelo žalostno, temboli, ker velik del italijanskega javnega mnenja niti ne sanja o teh gnjilih raz« merah.«
Bonomi bo gotovo skušal zadovoljiti nezadovoljneže s tem, da imenuje nji* hove prijatelje za podtajnike — to je tudi vzrok, zaradi katerega gre imeno* Manje podtajnikov tako počasi izpod rok! — toda vendar nihče ne verjame v dolgo življenje njegove vlade. Če si bo znal Bonomi zagotoviti zvestobo*
govino in obrt, podaljša do 30. septenu bra 1921.
Protifašistovske priprave v Rimu
RIM, 6. Delavska zbornica je izdala proglas, v katerem poziva rimsko orga* nizirano delavstvo na protestno z boro* vanje proti »beli reakciji«. Od 1 * 18 bo ustavljeno delo v vseh javnih obratih. Pri botaniškem vrtu se bo danes izbralo okoli 30 tisoč delavcev. Fašisti so s svo* je strani tudi izdali proglas, y katerem pozivajo svoje somišljenike na obram« bo fašistovskih ustanov. Snoči je orišlo nekoliko sto fašistov iz sovern»italijanskih mest. Varnostne oblasti so ukrenile vse potrebno, da se vzdrži red. Ulicc, ki vodijo k Delavskemu domu in koloseje bodo zasedli vojaki. V bližini: se bodo nahajali tudi oklopni avtomobilu
Fašisti preprečili odhod parnika z živili
PALERMO, 6. Včerai imel odpluti v Ameriko parnik »Unione«, poln živil, katerih izvoz je bil dovoljen od m^ro« dajnih oblastev. Toda komaj je —nik dvignil sidro, je prišla v luko skupina fašistov, ki so skočili v nekoliko mo« tornih čolnov in zaprli parniku Pristaniško povelj ništvo je moralo dati ukaiz, da ostane parnik v luki, nakar so bila živila izkrcana.
Francija
Briand ne pojde na medzavezniškl sestanek
LONDON, 6. »Times« poroča, da je francoski ministrski predsednik Briand naznanil, da se mu ne bo mogc5e udele« žiti medzavezniškega sestanka, ki se bo vršil prihodnji teden v Boulogne.
Finančna konferenca v Parizu odgodena vsled italijanske vladne krize PARIZ, 6. »Intransigeant« piše, da se bo sestanek zavezniških finančnih ministrov, ki je imel biti včera«j v Parizu in na katerem se je imelo rešiti vpra« Sanje cen premoga in prvenstva Belgije glede odškodnin, vršil v Londonu 13. julija. Sestanek je bil odgoden radi vladne krize v Italiji.
Bekir Sami beg pri Briandu PARIZ, 6. Francoski ministrski »predsednik Briand je sprejel včeraj Bekir Sami bega, ki se nahaja v Evropi kot odposlanec turške vlade v Angori.
Anglija
Angleži in turški uspehi proti Grkom PARIZ, 6. »Daily Mail« porolča, da se angleški uradni krogi bojijo, da bodo čete Kemal paše napadle Carigrad. An* gleška vlada je pripravljena se postaviti proti vsakemu poskusu kemalistov, da bi se polastili Carigrada. »Daily Mail« zagotavlja, da sta se general Marring* ton, poveljnik medzavezniskih čet v Carigradu, in Sir Rumboli, angleški ve* liki komisar, sporazumela za slučaj ne* varnosti. Angleška vlada stoji na stali* šču — pravi list — da mora Carigrad ostati v rokah zaveznikov, dokler ne bo zajamčena svoboda dardanelske^a ^re« liva in da se obenem prepreči Turkom, da bi se združili! z Bolgari za skupen na« stop v Trakiji.
Neka vest Reuterjevega do^snega urada pravic da bodo vse angleške vojne ladje, ki se nahajajo v Malti, odnlule v Carigrad .Najbrže bo poslanih v Cari* grad tudi več polkov angleške pehote.
Boji na Irskem se nadaljujejo DUBLIN, 6. Kljub temu, da je an* gleška vlada ponudila IrcenTtmr, se bor* be nadaljujejo v istem mahu. Irski re* publikanski parlament Dail Eirean je sicer uradno naznanil, da so bili nekateri ugledni fenijanci, ki so bili do sedaj za« prti, izpuščeni na svobodo, med njimi tudi Robert Barton, poljedelski minister v fenijanski vladi, ki je bil zaprt v joči v Portlandu od 2. januarja 1920., — toda ti dokazi angleške popustljivosti in spravljivosti niso imeli do sedaj nika« kega vpliva na »vojaške operacije«. V Cullenu blizu Dromorea je padla, neka vojaška p a trula v zasedo. En vojak je
stran u.
»EDINOST«
V Trstu, cfne 7. Julija 192t
bil ranjen, dva ujeta. Ko je prišla patruli pomoč, so se morali vstasi umekniti. Pri tem so vzeli ujetnike s seboj. Ker pa so jih vladne čete "nevarno pritiskale, so ujetnika ustrelili in nato zbežali. . V grofiji Tiperary sta bila dva poli* cajca ubita z revolverjem. V Belfastu so fenijanci streljali na ulici proti vo* jaštvu in enega vojaka smrtno ranili.
Predsednik'irske fenijanske republike De Valera je izdal prilikom obletnice neodvisnosti Zedinjenrh držav v imenu republikanskega parlamenta proglas, v katerem poziva irsko ljudstvo, naj se spominja tega dneva in naj izkaže čast ameriški zastavi v znak hvaležnosti za podporo, ki jo užfvajo Irci s strani svo* jih prijateljev v Zedmjenih državah.
Grška
Razpok zaloge streliva v Smirni. — Neodločnost kralje Konstantina
ATENE, 6. V Smirni se je razletela pred par dnevi neka zaloga streliva. Ve* sti, ki so trdile, da je prišla grška arma* |da vsled tega dogodka skoraj ob vse 6voje strelivo, se sedaj zanikujejo z prš* ke uradne strani. Včeraj je izdalo grš* ko vojno ministrstvo o tej stvari slede* čo noto: Zaloga streliva v Smirni se je razletela po golem naključju. V zalogi so bile samo turške topovske krogle starega vzorca, ki niso bile vec za rabo.
Grška ofenziva se šo ni začela. Vesti, češ da je kralj Konstantin odpotoval s svojimi sini na fronto, se ne -Gtrjine, temveč je bil kraljev odhod na fronto odgoden za nekoliko dni. Grška uradna poročila pravijo, da ni ta o d godite v v nobeni zvezi z načrti grškega vrhovne? ga povelj ništva. Vsled te neodločnosti in zakašnjevanja ofenzive so se pojavili glasovi, da grške ofenzive sploh ne bo in da se bo kralj Konstantin v kratkem povrnil T Atene. Toda te vesti so le malo verjetne, kajti, ako bi Konstan* tin prepustil Turkom Malo Azijo brez borbe, bi moral odložiti krono, ker bi se razočarani grški imperializem obrnil z vso sVojo ostrino proti vladarju. So«; dijo, da bi bil njegov položaj v tem slu* slučaju slabši kakor v slučaju, da bi Grki bili poraženi in morali zaustiti svoja stremljenja pred višjo silo. Dasi grški vladi jasno, da grška armada ne bo mogla končno poraziti Kemalove ar? made, je vendar iz ozirov na svojega vladarja prisiljena nadaljevati borbo do kakršnesibodi odločitve.
Asifa
Turška in Francija, — Turški uspeh pri Brusi se razvija
CARIGRAD, 5. Turški komisar za zunanje zadeve v angorski vladi je go* voril v narodni skupščini o splošnem položaju. Rekel je, da so odnošaji med Turško fr> Rusijo zelo pcVoIjni. Čim prej se bodo vzpostavili ednošaji s per* zijsko vlado. Angorska vlada je stavila Franciji nekoliko predlogov v smislu turškega narodnega edinstva. Angorska vlada — je dostavil komisar — je pro» pričana, da hoče Francija napraviti ko* nec vojnemu stanju s Turčijo. Vlada pričakuje odgovor na omenjene predlo« ge. Z zadoščenjem mora ugotoviti, da je večiaia francoske posadke v Ongul* daku zapustila to mesto. Govornik je zaključi^ da bo Turška odločno nada« Ijevala svojo zunanjo politiko, dokler ne doseže popolne neodvisnosti. Turški na* rod hoče sam biti gospodar svoje drža* ve. Vlada je dobila zaupnico z veliko večino.
Neko turško uradno poročilo od 5. t. m. pravi, da so se vršile pri Bagdeči* ku hude borbe. Iz Bruse javljajo, da se je začela grška armada na tej fronti
razkrajati.
»i!
Rusija
Bukarin in Lenin
HELSINGSFORS, 6. Na zaključni se. ji moskovskega kongresa je govoril tu* di Bukarin, voditelj protikninove ne* popustljive komunistične stranke. Bu* karinov govor je vzbudil veliko pozor* nost, ker kaže, da se tudi on želi — bližati Leninovim načelom. »Dokler kri* za v srednji Evropi ne privede do nr^o-m a kapitalističnega režima — je rekel Bukarin l se bomo nahajali v zgodo* nnsKi dobi, v kateri bodo naše zmage
povećavale težkoče naše obnovitve. Mi smo odrezani od proletariata srednje Evrope in smo vsled tega* ^nsilieni graditi naše socialno Gospodarstvo M pritiskom meščanskih slojev. Tukaj tiči največja težava za nas. Odreči se mo* ramo mnogo zalogov postranske^ zr» a* čaja. Tudi ruska gospodarska revolucija bo morala ubrati vijugasto pot z mno* gimi ovinki. Moramo vse upoštevati in razumeti.« _
Amerika
Revolucija v Meksiki NEW YORK, 5. Pod vodstvom neraia Murguia, katerega podpirr;o vse opozicicnalne stranke, se je začelo v Meksiki .revolucionarno gibanje rvroti sedanji vladi in sedanjemu predsedniku Obregonu. Pravi vzrok vstaje je po mišljenju tukajšnjih trgovskih krogov v brezposelnosti, ki je nastala, ker so raz* na petrolejska podjetja vsled novih pri* stojbin, ki jih je naložil predsednik Obregon na izvoz petroleja> morala ustaviti delo. Pri tem je prizadeta tudi new*yorška Standard Oil Com~—in njen predsednik Teague je izjavil, da bo ta družba ustavila ves izvoz in da bo poslala iz Meksike vse svoje ladje za petrolej.
Državni urad z>a mornarico je poslal v Tampico eno krlžarko in eno kri žarko radi varstva koristi Zedinjenih držav.
Hale vesti Iz Jugoslavije
Velika narodna prireditev v Kastvu.
Pjevačko tamburaško društvo Istarska vila v Kastvu naznanja: V nedeljo, 10. julija t. 1. se bo vršila v Kastvu velika narodna prireditev v korist istrskim žrtvam. Na sporedu so sledeče točke: 1. Bože pravde (tamburaši in ves prisotni narod); 2. Morje adrijansko; 3. Daima* tinskL šajkaš; 4. a) Škrjanček poje, b) Istri; 5. Kod u noći mjesec sja; 6. a) Ti* ho je more, b) Le Souvenir, c) Lju'bca, povej; 7. Kosovo; 8. Sto ćutiš; 9. Ko* račnica iz Prodane neveste; 10. Sokol« ska koračnica; 11. a) Je pa davi, b) Duet na gosli; 12. Ankica; 13. a) Oj ti dušo, b) Žice, c) Luna' sije; 14. Svraćanje; 15. Jugoslavija; 16. Seljan'čica. — Vstopnina 5 dinarjev. Z ozirom na eminentno ro* doljubni namen se prcplačila hvaležno sprejemajo. — Začetek točno ob peti uri popoldne. — Po vzporedu prosta T&& bava, galerija slik, ples, šalofgra itd. — Rojaki, ne zamudite prilike in prždite poln oštevi Ino! — Odbor.
odnoSajih s tistim Človekom. Govori se, da je Bacchi že ▼ nedeljo zjutraj poročal v Trst ta-Sistom, Dobil je odgovor, aa pridejo* če je res potrebno. In dejstvo jct da je okoli ene ure popoludne prišlo na Prosek kakih 12 faiistov,
Vsem, ki nabirajo za Narodno obramb« ni sklad! Na zadnji seji Političnega društva »Edinosti« se je sklenilo, da se nabiranje za Narodno obrambni sklad
oboroženih s palicami in revolverji. Pili so po	in ** do 15. julija vrnejo poli*
raznih gostilnah. Račune so poravnali le delo- i tičnemu društvu bloki. Pozivamo ljuds ma ter izjavljali, da ostalo poravna Bacchi, stvo^ da daruje S tem večjo požrtvovan kar pa se do danes še ni zgodilo. Sli so tudi nosijo za istrske mučenike. Istra mora v «Društveno gostilno«. Tam so štirje doma-! sedaj stati na prvem mestu! čini igrali na karte. Tedaj je eden fašistov od ~ ■
kakor se je to zgodilo, ker vemo, da niste rade volje dali, posebno nc tako velikih svotic; darovali ste pod nekakim domišljenim pritiskom, da ste jih odpravili; z eno besedo rečeno iz. strahu in rešpekta. S tem ste pa sodelovali in pripomogli pri proslavljanju dogodka, ki si ga niste želeli in proti kateremu ste protestirali; tolci ga z bičem, da Ti poljubi roko!
V soboto popoldne so začele prihajati godbe, ki so svirale po mestnih ulicah pogostoma ono: «va fuori d'Italia, va fuori stranier*. Nji-
odšli iz gostilne tudi drugi gostje. Od tu so od- j — Mladeniči iz Gabrovice pri Črnem Kalu da Šli fašisti — kakor že rečeno — še po drugih1 rujejo 50 lir nabranih mej seboj v gostilni An-
gostilnah. Končno so šli razgrajat pred cer- j tona Barut v Gabrovici, — A. S. 10 lir, _ A.
kev in izzivali ljudi, ki so prihaiali mirno iz P. 10 lir, — A. P. 2 liri. — Družba možakov cerkve od popeludanske službe božje. Tako so iz Gabrovice in Ospa daruje 26 lir nabranih
n. pr. trgali dekletom nageljne s prsi. Od cerkve so šli zopet v vas. Na cesti je stala družba štirih mladeničev, ki so se mirno razgovarjali.
med seboj v gostilni Slavca v Ospu. — Dr Ma tej Pretner daruje IGO lir. — Žminjac L 5. — Nab. pola št. 343, pri godbeni zabavi v Man
Fašisti so šli naravnost nanje ter jih obstopili. zinovci p. Rozarjem darovali: Demartino L 2, Enemu izmed domaČih fantov, Danevu, se je j Cunja Andrej L 10, Kozmina Zorka L 5f Koz-zdelo najpametnejše se umakniti. Zavil jo je j mani L 2, Pečarič L 5, Udovič L 2, Cepak An-hitro v bližnjo ulico. To je bila njegova nesre- j ton L 7, nečitlj. in neimenovani L 33. — V. ča. Fašisti so pognali za njim dva strela. En; Trobec L 10. — Vladlco L 10. — Iva Sabadin strel ga je zadel v pleča. Dane v je napravil L 10. — Dr. Daneu L 10. — Anica L 15'20 — še nekoliko korakov v bližnjo hišo, kjer se je Nande L 10 — ValentiČ L 10, — Štefanija L. onesvestil. Tu so mu ženske pomagale kakor j 10. — Brana L 10. — N. N. L 25. —Z. Cucek
so vedele in znale. Kmalu na to so ranjenca j L 10. — Udovič Fr. L 5. — Požar Led. L 20.— , D	. , - „ -
odpeljali z vozom v tržaško bolnišnico v! Pahor K. L 10. — Zadnik Gabrijela L 2 — A. I cordia*. (Pripominjamo da si smejo
men, so ostali doma zavedajoč se narodnih čustev. Ob času proglasitve aneksije na Vilharje-vem trgu je bilo prisotno le uradništvo in nekaj šolske mladine s svojimi učitelji. Otrokom so se ponujale trikolore; otroci pa so zastavice zavračali, niso jih hoteli sprejeti. Trg pa je bil poln vojaštva.
Tedaj je prečital izredni gerent g. Dovgan predložen mu govor, v katerem je bila omenjena zmagoslavna velika Italija, katere pravičnost je razvidna iz tega, da je takoj razpisala volitve in nam dala štiri poslance v rimski parlament V govoru se je poudarjalo, da pripada Postojna po rapallski pogodb! Italiji, ki hoče in bo skrbela za procvit in napredek. V govoru se je predlagalo, da bi se sedanji Vil-j harjev trg_imcnoval za naprej trg «3. julij Con-
pravico občinski
spremstvu orožnika. Višek vsega pa je, da so N. L 20. — Zgur Josip L 10. — Špečal Marija 1 imenovati ulice lastiti edinole redni potem trdili, da so «borghesi» (civilisti) sami L 1. — Ukmar Ljudm. L 3. — Misle j L 10. — ranili svojega sovaščana. Nato so fašisti odšli, Stanič Marija L 5. — Birša Pina L 10. — Pa-a vojaki so jih na cesti prisrčno pozdravljali..!, hor Marija L 5. V. Košir L 5. E P. L 10. — Obi-Vsega skupaj so fašisti nad tri ure vršili na j telj Franc Zadnik L 25.
Prošeku svcmo «kulturno in človekoljubno* na-j Zadnji izkaz 85.639'20 L, 82'70 din. in 1 dol; logo. Spremljal ph je iz vasi tudi Bacchi, ki jej skupaj 86.450'49 L, 82'70 din. in 1 dolar.
poyrnivši se, vpil med vojaki: Evviva il calmo	-
— G. Albin Šiškovič nabral v Črnemkalu:
sangue slavo! Ta človek je še zafrkaval naše
ljudi zato, ker so mirni in potrpežljivi. Glavno Marija Semec 25 L, Ivan Sever 5 L, Anton Se-dejstvo, ki ga moramo posebno podčrtati, je ver 4 L, Anton Sever 10 L, Andrej Cah ml. da niso naii ljudje izzivali niti z besedo nsti 2 L, Andrej Cah 10 L, Marija Cah 5 L, Andrej
zastopniki).
Nato je podal g. Urbanaz vsebino pred« govornikovega govora v italijanskem jeziku pri katerem je precej dodal in marsikaj pre-drugačil. Njemu je sledil govor g. Sestana ir končno je govoril g. gen. civ. komisar Mosco' ni, ki je obljubil mnogo dobrega, kakor zgradi' tev idrijske ceste in železnice na Ajdovščino
Tedaj je naše preprosto ljudstvo zopet dokazalo, kako trezno zna preudarjati, in tako je pokazalo svojo kulturno in politično izo-
Dane v je težko ranjen, ker mu je krogla prodrla prsa. Velika sreča pa je bila, da je šla tik mimo pljuč in da mu ni ranila tega občutljivega organa Le sreča v nesreči nam daje upanje, da se mladeniču reši življenje. Daneva ljubi vsa vas radi njegovega poštenja, njegove miroljubnosti in zlatega značaja.
Kdor zaničuje se sam... Pred par dnevi sem se vozil z železnico iz tolminskih hribov proti Trstu. Ko sem na postaji (neka mala
5 L, Ivan Andrijašič 3 L, Andrej Cah 20 L, incidenta kljub temu, da so tržaški fašisti i Ivan Cah 5 L, Andrej Cah 10 L, Andrej Ajo sulicami v rokah kričali «abbasso i porclil 2 L, Ivan Poropat, Jure Brankovič 5 L, Josip sciavi* po glavnem trgu!!
Stare 5 L, Karlina Skorja 10 L, Andrej Bažec j Tudi izleta v jamo se niso udeležili domačij 5 L, Andrej Bažec 30 L, Andrej Andrijašič 5 L, ! udeležba pri izletu je bila ravnotako slabo ka-Andrej Križmančič 20 L, Pavlič Jakob 20 L, kor udeležba pri javni prireditvi v vrtu Grand Lazar Ivan 10 L, Ivan Stare 5 L, Ivan Švab hotela, kjer so plesali in se zabavali same 10 L, Josip Semec 10_L, Andrej Cah 10 LA Ivan vojaki.
Semec 2 L, Rudolf Semec 2 L, Miha Pavlic 50 L, Josip Andrijašič 10 L, Franc Stare 6 L,
gorska postaja) kupil listek, pride k blagajni Anton Štančič 2 L, Jurij Abramovič 5 L, An-tudi znanec — slovenski goriški inteligent^ in ton gav 2 L, Ivan Jav 5 L, Karel Ovok 10 L,
vrenc komin bila že
ooniace
Vesel pcjeT. Iz dežele nam poročajo, da )e vzbudil mežat in odločen nastop naših poslancev v Rimu povsod živahen odmev. Prej so se ljudje skoro nekoliko bali, da so bilej volitve prazen trud in se bodo naši poslanci vtopili v italijanskem morju. Sedaj pa vidijo, da je bil nastop naših poslancev zelo učinkovit, da se cela italijanska javnost zanima za izjave naših poslancev in to jih navdušuje. Prijatelj našega lista, ki je bil zadnje dni v goriški okolici in tolminskih hribih, nam poroča, da je povsod naletel na živahno zanimanje, s katerim tudi priprosti ljudje zasledujejo Wilfanove in Ščekove govore. Ljudem rase pogum, ko vidijo, da se o krivicah, ki nas tlačijo, razpravlja v italijanskem parlamentu, pred najširšo svetovno javnostjo. Zlasti jih veseli, da so si naši poslanci s svojim možatim nastopom priborili rešpekt, ter so kričavim fašistom precej zaprli sapo. Na račun neslanega »prisegovalca« Giunte se sliši povsod marsikatera krepka in zafrkljiva. — Naš prijatelj nam nadalje poroča, da je govoril te dni s slovensko gospo, ki se je vrnila od obicka svojih italijanskih sorodnikov v Milanu. Gospa je imela priliko priti v številne boljše italijanske družine in v stik z mnogimi inteligentnimi Italijani. Ker so vedeli, da je Slovenka (slava), so se v razgovorih radi dotikali tudi nacionalnih vpraianj ter so se zlasti bavili z najaktuelnejšo zadevo: z govori slovenskih poslancev na Montecitorio. Priznali so brez ovinkov, da kažejo naii zastopniki visoko inteligenco in odlične zmožnosti. Če jih to ni posebno veselilo, jim res ne moremo zameriti. Sicer so se pa pokazali nekateri, kakor zatrjuje naša slovenska dama, napram naiim zahtevam in razmeram, o katerih prej seveda niso bili nič poučeni, precej naklonjene.
O napada na Milka Daaava, ki te je izvršil v nedeljo, 3. t. m. na Prošeku, smo preejli sledeče podrobne podatke: V naši vasi imamo na nesrečo nekega tujca-drugorodca, ki neprestano dela zgago, žali in izziva vso vas. Ime mu je Bacchi. Ne vemo, od česa živi, ker nič ne dela. Proti sedanjemu poveljniku orožnikov nimamo za sedaj nikake pritožbe, pač j>a moremo reči, da so njegovi podrejenci v'dobrih
classe per... Ako je že mislil, da ne dobi listka, če imenuje svojo postajo v slovenščini, naj bi bil imenoval postajo z vsiljeno italijansko spakedranko, brez vsakih dodatkov; listek bi bil itak dobil, ker so italijanski na-stavljenci na tak način občevanja s strankami
o SP@R
K ANEKSIJSKI SLAVNOSTI V POSTOJNI.
Tako je naslovljen članek g. drja. Wilfana v sobotni «Edinosti», katera se je na
,	.	. .	neznan
že navajeni. Da mi pa zaveden Slovenec ne-, način zadržala do nedelje popoldan. Zahva-cdpustno, pohlevno italijanski moleduje za li- j lujetno se njemu kakor g. Lavrenciču za posre-
stek, ter potem 5e s ponižnim »grazie« neka- dovanje in za njun trud, da bi se preprečila1^ *-i 1 t 1 t • j ko odobrava italijansko pačenje naših pristnih proslava, proti katere prireditvi smo bili pro- bo vr5lla «H*»jska Javnost m da nosi
slovenskih imen, to je od sile. Vzravnajino hrb tenice in ne bodimo salobarde, zlasti če hočemo igrati kot slovenski inteligenti še vodilno
prerekati, da dobe vozne listke v slovenščini Zgodi se tudi, da italijanski železničar noče razumeti slovenskega imena postaje in mera naš človek, ki se noče poslužiti nekulturne italijanske pačenke, brez listka v vlak, za kar mu seveda preti kazen. Vendar to naših zavednih deželanov ne plaši in jih ne spravlja iz ravnovesja. Pride pa na deželo slovenski int®-
testirali
Ako bi postojnski občinski	zastopniki z
enako energijo nastocili kakor	sežanski, kjer
------	Po_
pa moramo, da je bilo mnogo godbe in vse polno zastav, kar je naznanjalo nekaj izvanred-nega.
Že v četrtek in petek se je mrzlično pripravljalo; slavnostni oder ves z zelenim platnom obit, raz katerega se je vršila aneksijska ceremonija, ter mlaji so bili že v petek postavljeni; vse hiše glavne ceste so bile polne za
ligentni melčan, ki bi moral biti vzor-mož, in, stav z nekaterimi izjemami. Občina je izdajala pomaga s svojim obnašanjem, da zrase kakemu j brezplačno državne zastave, mnogim so pa fa-zagrizenemu Lahu greben, med našimi ljudmi j gisti sami na okna nabili nacijonalne. Reklama razširja pa pohujšanje I	se je vršila celo potom uradnih pisem, katerih
Kapričakavaaa, a resnično. V torkovi «Edi- ovitki so nosili reklamno štampiljko. Med tem nosti» smo poročali, da je bila g. Kravosu so pa fašisti z nabiralno polo obšli vse hiše in ukradena koza. Namen notice je bil vsaj pre-! cclo ljudi po cestah ustavljali, zahtevajoč da-prečitl, da se bi poštenjakoviči žival prodali; rjl za proslavo dogodka, ki si ga ljudstvo ni dalje. Malo upanja pa je imel g. Kravos, da | želelo niti se ga moglo veseliti. Torej ljudje, bi kozo res nazaj dobil. In vendar se je to j ki so naše ljudstvo pretepali po cestah, ga na-zgodilo. 2e predpoldne omenjenega __ dne _ je padali po dnevu in po noči, zasramovali ga na
prišla k soprogi g. Krav osa ženska, ki je kupila kozo ter povedala, da je dala zanjo 140 lir. [Koza pa je vredna najamnje 600 lir). G. Kravos je bil seveda veselo presenečen in je ta-
1__i i__t_ I m.___1_• ii.cl 4 jn li_
najpodlejše načine, so zmožni zahtevati prispevkov za prireditev, katere nismo hoteli. Zakaj pa ne prirejajo teh svojih veselic z lastnim denarjem, ko vendar prezirajo razpoio-
koi izplačal ženski tistih 140 lir. Zvest svoji ženjc ljudstva. Celo g komisar Cavalli je po obljubi, dani v objavljeni notici, nI naznanil ženske oblastvu. Ali prišlo fe drugače. Redarstvo ji je prišlo na sled po drugi poti. Upati je, da oblastvo zasledi tudi tatu.
Stapič Ivan, ki je zgubil nekaj listin, jih dobi v uredništvu lista «Edinosti».
Šentjakobski krožek «Odvada» sklicuje brate člane k prav važni seji, ki se bo vršila 7. julija ob 8h v navadnih prostorih. Odbor.
Verdeljski Sokol. Danes zvečer po telovadbi odborova seja.
He pozabite žrtev v Istri!
vabil k sebi imovitejše sloje, ter jim izrazil željo, da bi prispevali k tozadevnemu fondu; vzorni narodnjaki so se pa prav m o« k o odzvali in položili so «mal dar domu na altar»: v tisočakih, petstotakih, tristotakih in tako naprej, ter celo diktirali, koliko naj se temu ali onemu naloži.
Ko pa Vam je poslalo istrsko ljudstvo, po fašistih uničeno in res potrebno pomoči, gospodično z nabiralno polo, ste z velikim na-glasom odšteli stotak, petdesetak in še manj. I)a, celo taki, ki ste imeli za fašiste tisočake, ste nabiralko odslovili, ki se je "trikrat povrnila, končno pa le naveličala!
S tem Vam nočemo očitati breznarodnosti
Plesa v dvorani omenjenega hotela se je ps seveda naša visoka inteligenca skoraj polno-številno in z veliko vnemo udeležila kakor ved-no Nihče se ne more izgovarjati, da je bil pri' siljen iti k plesu. 2 zavitimi glavami ste šli dc-kolon Grand hotela, da bi Vas ne spoznali Da, celo Vaši sinovi so Vas zadržali, a ubogal; ste rajši brata nekega odbornika v komiLeju Preprosto ljudstvo si je dalo duška s tem, da je nabiralo darove za. narodne žrtve v tužni Istri in tudi nabralo precejšnje svote.
Da se Italijani sami zavedpjo, kako neprimerne so take prireditve med našim mirnim delavnim ljudstvom, dokazuje odločitev g. orožniškega stotnika, ki je dal poklicati g. Janka Šibenika k sebi in mu naznanil, da se
g. Šibenik odgovornost za vsak dogodek ter bo, ča bo treba, takoj areiiran. G, Šibenik je g. stotniku primerno ugovarjal dokazujoč svojo dobro voljo nasproti novemu re£imu; toda rekel
__	, ie, da je Slovenec in tudi ostane Slovenec, kei
moramo	.	. ,	. .	»
p .. ,t.!ne more m ne sme zatajevati svojega narod-
rizn^ 1 nega čuta. Nato je g. stotnik izjavil, da je g, Šibenik sovražnik domovine.
Prizanašajte vendar čustvom, s katerimi se sami ponašate, kadar gre za Vas. ^
Šlurje. Za Nar. Obr. Sklad so v Šturijah pri Ajdovščini nabrali domači fantje in dekleta znesek 1100 lir. Denar je naložen pri «Hranil-niči in posojilnici Slap» v Vipavi. Čast zavednim Šturcem! Nabiralkam in nabiralcem pa najsrčnejša hvala za njih trud in požrtvo« valnost!
Umrla je v Slapu pri Vipavi 74 letna Mariji? Štekar iz ugledne hiše; pred kratkim je bi; umrl tudi njen mož v 83 letu svoje starosti Bila sta 50 let poročena. Marija Štekar je bila padla z jerbasom po stopnicah; ta nesreča j« povzročila hiranje in smrt.
Št. Peter na Krasu. Draga «Edinost», vedno sc pritožuješ, da nismo v Št. Petru napredni Lr: da nimamo nobenega društva. Temu pa ni tako. Imamo namreč eno društvo, ki deluje in to društvo se imenuje «Črna roka». Program tega društva je: napredek v pijančevanju, prosti zabavi in plesu na tuje stroške, svoj sedež ima v gostilni in znak je rudeč trakčič kol puranov nos.
29. junija, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je bilo tu takoimenovano žegnanje. Ta dan se je seveda moral proslavit z javnim plesom in sicer na prostem. Priprave za plesišče so se vršile že 14 dni prej, zadnje dni pa so delali kot za stavo. Tudi dekella so pridno pomagala z pletenjem vencev itd.
Udeležba pri plesu je bila ogromna. K temu je mnogo pripomoglo lepo vreme. Svirala jo godba iz Prošeka. Plesal se je tudi tango ali bolje razumljivo, plesalci, delavci in kmetska dekleta, so se zvijali in ključili, kakor da ni-1, majo drugje zrahljati in omehčati svojih kosti.
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(76)
S sabo je obračunal in sklenil, izročiti upnikom vse, kar je njihovega, ter se povrniti potem v tisto malo hišico, ki je ostala njegovim otrokom, in začeti na novo. Najprej pa mora napraviti konec za vedno temu hlepenju po gospodstvu in začeti hoče pri otrocih: Gjurico vzame iz šole ga da v rokodelstvo, Dragana namesti pri kakem podjetju, kjer naj se bo učil služiti si kruha s svojim trudom, Milo da v nauk h kaki šivilji. Vsi naj se uče dela, tež--kega priprostoga dela, pri katerem pozabijo na razkošje in gospodske muhe svoje matere.
Ta svoj trdni sklep je priobčil sedaj tudi nji in končal:
— Ti pa, Če hočeš ubogati, moreš z nami tja nazaj, odkoder smo tudi prišli, ako pa nočeš: vrata so ti odrta; v moji haši ni več prostora za gospodstvo — išči ga, kjer hočeš! A to ven, vse ven, kar ni več mojega!
In sam je začel jemati iz zabojev in kovče-ka stvari ter jih metati v omare, Nakitja, sre-brnina, posodje, krila in perilo je letelo nreko sobe nazaj t|a, odkoder je bilo vzeto. Nekateri kosi so padli na tla in se razbili, ca nekatere ni bilo več prostora v omarah, ker Krivošič ni lepo zlagal stvari, ampak jih je metal drugo na drugo, vsled Česar so hitro zapolnile prostor. In ko je vse izmetal in je,
kar je vstalo, pometal na stolice, je odprl | vrata sobe "lec^začel sam odnašati zaboje in kovčeke na hodnik. Pri tem napornem delu se je Še bolj razgrel in pot mu je polival čelo.! Ko je dovršil, se je ustavil sredi sobe in si jel z robcem brisati čelo. Tu mu je pogled padel na ženo, ki je prej nepremično sedela na divanu. Sedaj je ležala vznak, bleda, brez zavesti, Bog ve kako dolgo. Približal se ji je, jo gledal pazlijvo in se prestrašil. Izletel je ven po vodo in ljudi.
Ko je čul, kaj se je dogodilo, je Dragan bolj odmahoval, nego odhajal iz sobe in tu se je vrgel oblečen na posteljo. Trudnost preb-dene noči, reakcija po nezmernem uživanju, se je pojavila z vso silo, a k temu se je še pridružil utisek tiste novosti, ki ga je popolnoma zbegala. Občutil je neko strašno praznino v svoji notranjosti. Ob ozlovoljenju, navadnem po pijančevanju, bi bil najraje jokal in izjokal vse tisto, kar ga je mučilo. Bil je mlad, ali odporna sila v njem, mehkem in razvajenem, je bila tako slaba, da se ni ganila proti udarcem, ki so padali nanj. Bil je Že izgubljen in iskal je tolažbe v spanju.
Spanje mu je bilo globoko in svičeno, ker je narava zahtevala, da se nadomeste porabljene moči Spal je trdno vse to jutn?, ves dan in vso noč fin se je prebudil naslednjega Jutra okolo 9. ure — naglo, z glavobolom vsled neprijetnih sanj, Bil fie na neki vodi —- veliki, ne modri, ne zeleni. Nadnjo se je razprostrla megla, siva in gosta, a skozi to meglo se je voril on s Sofijo. Moral lo s čolnom skozi mesfio
pgoditi brez, ki ga ni videl. Obračal je čolnič po vodi sem in tja; Sofija se je bala in vila z rokama od strahu. On ji je rekel: «Miruj, da se ne prevrnemo!», ali ona, nemirna, se }e premikala vedno bolf, a čolnič se je gugal vedno močneje. V tem je začul z nevidne obali glasove, ki so ga klicali. Cul jih je in spoznal materin, Jvankin in Milin glas ter je zastavil vso silo, da bi se približal tem glasovom, ki ga kličejo. Ali, njegova moč je postajala vedno manjša, Sofija pa je zibala ladjo vedno bolj in on je z grozo videl smrt v valovih. Naenkrat je zagledal skozi meglo na obali — kakor ekozi kak pajčolan — postave, ki jih ni mogel razločiti, toda, slutil je, da so to one iste, ki so ga klicale. Sedaj mahajo z rokami in robci in veliko ljudi je okoli njih. Vsi gledajo v čolnu njega in Sofijo. V tem jih opaža tudi Sofija, vstaja v Čolnu naglo in začenja kričati: «Nazaj, jaz nočem tjal» Čolnič se je zagugal, voda je zapljusknila in on se je — prebudil potan.
V sobi je bilo polutemno, zastori spuščeni, a zunaj je pljuskal dež. Celi gosti prameni dežja so udarjali na okno.
Dogodki zadnjih dveh dni so oživeli Draganu pred očmi: Sofija in njena namera, da zapusti Zagreb, polom v hiši njegovega očetaf Pogledal je na uro, potem na okno. Devet nral Sedaj mu je bilo jasno, da je prespal ves dan in noč. Kaj rte se je moglo dogoditi med tem? Morda f* tudi že vse končano?
Dalje.
10e iGfij
m
Padarjcm se je reklo leta 1752., naj ne brijejo več rudarjev, ker to opravilo rudarji lahko sami na sebi izvrše. Ven* dar se bere, da so še 1786. leta hodili v brivnico in se prStožilil, da- morajo pre* dolgo čakati!, da pridejo na vrsto, ko vendar dajo en dnevni zasinžek — pa* darjev šiht —> v ta namen. Nekako leta 1870. se je to popolnoma odpravilo, naj so še leta 1786. dali iz bratovske sklad* niče padarjevemu pomočniku 4 cekine nagrade, ko je pet let tako dobro postre* gel rudarjem, ko jim je vzel »sabotno brado«.
Toži se tudi, da so ljudje hodih* h ko* njedereu po zdravila. Rudniško vodstvo je zaipretilo posebno rudarskim vdoA am, da bodo zgubile pokojnino, ako jih kdo pri tem poslu zasači.
V francoski dobi, L 1813. je dosspel v Idrijo nek zdravnik Cameram, ki je zdravil kilo in čistil zobe pa prinesel s seboj mnogo receptov za razne bolezni. Francoska vlada mu je to prepovedala.
Po odhodu Scopoli*jem je bilo v Idriji 20 zdravnikov do današnjega dne na* stavljenih. Najdalje so se tu muditi Slo« venci: tako Urbas Janez od L 1774.—
1792., Hafner Blazij od L 1815.—1833., Gerbic Ludovik od 1. 1835.—1879., Rauch Karol od 1. 1882.—1S9S., Štverak Ivan od L 1894. — 28. febr. 1914. in še s< * 1 j delu-joči Dr. Emil Papež od leta 1903. narrej.
Radi lekarne je bilo več prepirov, ko je kateri zdravnik napravil svojo lekar* no za ljudi v okolici; zato so tudi 1860. dali lekarno v najem. To je oskrboval \Varte Josip od L 1860.—1904. sedaj jo opravljajo Danjela Pirc*a nasledniki.
Skrb za rudarske vdove in sirote.
Kako so začetkoma preskrbovali ve in otroke umrlih rudarjev, sc ne ve. Leta 1696. so izšla neka navodila, kak 1 naj rudnik skrbi za invalide, vdo e in sirote. Iz teh navodil posnemamo te*'e podatke:
Vpeljane so bile takozvane »Ilalb* schaften«, »spolovine^, to je navada, da odstopi na novo v delo spreieti rudar polovico svojega zaslužka opešanemu rudarju — predniku — ali pa vdovi in sirotam umrlega rudarja, za katerim je on delo prevzel. Beseda spolovina se je ohranila še do 19. stoletja.
V navodilu iz leta 1696. se pa toži, da prihajajo vdove in sirote večkrat v ^^ad se pritoževat, da se jim ne daj a polo* vica zaslužka, temveč le tretiina ali ce*
v xisrn, trne t. juijo mi.
»blilNUSlil
Stran in.
Mimo grede naj 3e omenim drugo društvo,
to je prostovoljno gasilno društvo, katero od vojne do danes še uživa sladki sen miru. Občina ima svoj gasilni dom, v katerem je shranjeno gasilno orodje. Tu pa je bivalo bivie avstrijsko in tudi sedajne vojaštvo je v njem nastanjeno. Čelade, vrvi, sekirice in podobno je pokradeno in porazgubljeno. Cevi pretrgane in strohnele, brizgalne v stanju da Bog pomagaj. Ako noče prejšnje vodstvo več delovati in si želi v pokoj, nej se skliče sestanek, da se izvoli nov odbor. Kot člani pristopijo krepki možje in mladeniči, ki se bodo poprijeli dela z jekleno voljo. Takih mož ima ta okolica dovolj, ki so vneti pomagati bližnjemu v nesreči, ki nikoli ne počiva. Ker je to društvo neobhodno potrebno, je pričakovati, da se bo vsestransko podpiralo. Ako se prigodi nesreča požara v gneči, smo golih rok brez orodja; to je v našo škodo in sramoto. Poživljam može in mladeniče, da se za stvar zavzamejo, da ne bo to glas upijočega v puščavi.
Vesti iz Goriške
Iz Ajdovščine. Mnogo ugibanja je bilo v zadnjih tednih pri nas, zakaj je pravzaprav ustavila svoje obratovanje tukajšnja predilnica. Znano je, da je vodstvo storilo to s pretvezo, da nastopi vse delavstvo istočasno svoj letni dopust. Delavstvo samo je temu verjelo, toda nekateri so vendar vedeli, da mora ti-
ka. Otrok je bil nezakonski; njegov oče se
nahaja ta čas v zaporu. To nedeljo je prišla k otrokovi materi neka ženska, ki je zvabila otroka s seboj pod pretvezo, da mu kupi br-
škote. Mati je to pustila misleč, da bo »dobra« ženska otroka pripeljala nazaj. Toda nazaj ni bilo ne žene ne otroka v veliko začudenje in strah matere, ki do zdaj zaman poizveduje po njem Vzrok dejanja je tudi neznan.
Novo vodstvo imajo goriški fašisti. Zdi sef da je bil med njimi nekak spor, zakaj listi poročajo, da se je sestavil novi odbor po dolgih diskusijah. V odboru se nahaja neki Viktor Graziani, Bruno Derfles, prof. Spinelli in Lojze Rosolen, — Svojo pozornost jc posvetil novi odbor v neki meri »Goriški Straži«; tudi se je izrazil, da bo pazil, če bo goriška okolica praznovala praznik sv. Cirila in Metoda, da takoj prepreči podoben svetniški atentat na italijansko državo. V ostalem se pa fašisti pri nas pečajo s fabriciranjem dovtipov; to je njih glavno opravilo.
Sveta brata Ciril in Metod sta postala državi nevarna. Baje so dobili orožniki na Tolminskem od komisariata navodila, da ne smejo na praznik sv. C. in M. pustiti, da bi imeli Slovenci kake veselice, petje, odhode,
dni. Tedaj ravno tako dolgo kot iz daljnega Egipta. Lepo je bilo Še posebno to, da je bilo na pismu zapisano »nujno«. Kako so si pri pošti ta »nujno« tolmačili, je res vprašanje svoje vrste.
Mnogo gostiln. Že so naši listi pisali o tem, da oblastva rada dovoljujejo koncesije za gostilne. Društvom pa seveda delajo zapreke. Danes se že naše pošteno ljudstvo oglaša in se pritožuje nad tem, da se gostilne množijo, do-čim
je ni več občine, vsaj v koprškem okraju ne, ki bi ne imela obč. predstojnika iz svoje srede, vaiti le domačin pozna dobro vse potrebe in prilike domače občine ter ji zato najbolje služi. Poglejte Dolino, Pomjan, Marezige, Klanec in druge kraje; povsod so predstojniki domačini ali vsaj ljudje, ki živijo že več let v onih krajih in jim ni to mesto začetek ali konec mastne karijere. Seveda dekanska občina je tako bogata, da si lahko vzdržuje predstojnika
se pa za vzpostavitev vasi in za izplače- od bogsigavedi kje, čim bolj od daleč je, tem vanje odškodnin nihče ne zmeni. Iz Gradišča[bolje; saj na denar se pri nas ne gleda,
M	• A	J O J« A 4 m nI«	4-1	.T-,	X^ ^ _ i * 1 _ _ I	AT' - - _---- - * r _ „ _ A * ___1 " ...	•	1	*
poročajo, da so imeli pred vojno tri gostilne, zdaj imajo pa pet gostiln in dve kavarni {po domače šnopsariji). Lep napredek za malo vas. Se bodo li kmalu pokazale tudi kulturne posledice teh kulturnih ustanov pod novimi obla-stvi.
Varnost v Gorici. Nazadnje so prišli tudi Italijani sami do prepričanja, da tako ne gre več dalje. Začeli so pisati o varnosti v Gorici tudi oni in si želijo nazaj zopet onih let, ko si lahko spal v Gorici pri odprtih durih in o-knih, danes pa niti za zapahi nisi varen življenja in imetja. Slučaji tatvin in napadov so postali v Gorici tako pogosti, tako grozno navadni, da se moramo res z vso resnostjo vpra-
predavanje, izobešenje zastav itd., ker bi vse šati, kam nas to privede.Listi so se začeli prito-
fn ne> lali 1i» rani nrnli'flrravtiff ion rlonr-t*	i o	t-..Ji___1	t..' __ _ i__.	__i •
to delali le radi protidržavne tendence. Pač je dovoljeno imeti mašo na ta dan. Tako sta začela še slovanska apostola delati sive lase našim oblastvom, ki mislijo, da bodo s podob-
čati za tem kaj drugega. Po preteku dopusta nimi prepovedmi vdušili v naših ljudeh misel in
K> nctfl'n nnrllot Jo ćo ni/lnlin	liroADnonia nrt nraviri« rfninnn	J _
je ostalo podjetje še nadalje zaprto, češ surovin je zmanjkalo, ker je medpotoma zgorel en parnik bombaža. Po preteku nadaljnega tedna so delavstvu zopet nekaj natvezli, a delati niso začeli. Vsakikrat pa so delavstvu znižali podporo. Sedaj po enem mesecu pa je začela predilnica zopet obratovati, toda, kakor pravijo, samo za 14 dni. Potem da bo za daljši čas zopet zaprta in da bo delavstvo odpuščeno. Kakor pa posnemamo iz poročila gen. civ. komisariata v Trstu, ki ga je priobčila pred par dnevi tudi »Edinost«, je bilo vse to poče-njanje le brezvestna kapitalistična igra z delavstvom. Miljonsko podjetje je hotelo s tem, ca pahne nekaj stotin delavcev v brezposelnost, samo izsiliti od vlade izplačilo odškodnine. In, kakor se vidi, je kapitalizem dosegel svoj namen. Že nekaj dni se govori pri nas o miljonskem obroku vojne odškodnine, ki ga je predilnica baje že prejela. To nam sedaj potrjuje poročilo gen. civ. komisariata. Iz vsega tega vidimo nelepo zapostavljanje našega siromašnega ljudstva pri nakazovanju vojne odškodnine. Reveži-miljonarji-so prvi, ki jo dobijo, naše siromašno 'ljudstvo pa prosi in moleduje brezuspešno že leta za izplačilo odškodnine in živi med tem po brlogih ljudi nevredno življenje. Ves naš ostali trg, posebno Putrihi, ki so do tal porušeni, da ne govorimo o ostali naši nesrečni deželi, so menda več trpeli kot predilnica, zaman pa čakamo na odškodnino. Seveda, miljonar mora biti prvi sit, ker ima moč pri vladi kapitalistov, ti slovenski delavec in kmet, pa pogini v brezposelnosti in ostani brez strehe, ker vlada nima zate denarja, do katerega imaš pravico. — Predilnica torej zopet dela, ker je miljonska odškodnina v žepu. Sdtfaj je zopet dovolj bombaža vkljub pogorelemu parnikul Čemu pa zopet ona govorica, da bo predilnica zopet zaprta? Je-li to zopet igra za ostalo odškodnino? Poklicane vladne kroge opozarjamo na to in zahtevamo, da se izplača vojna odškodnina — vseci ožkodov-ancein.
Nedavno temu smo čitali v tem listu pohvalo našega trga. Glejte, povsod plešejo in zapravljajo, le mi Ajdovci smo že toliko napredovali, da ne plešemo. Ta pohvala je Sla na račun moške mladine. Dopisnik je stavil Ajdovce celo v vzgled bližnjemu Sv. Križu. Toda Sv, Janez je pokazal, da ne zaostajamo v napredku prav nič niti za Malimi Žabljami. Ni bilo tisti dan dovolj laških kramarjev na semnju, ki so obirali naše ljudi! Ne, naša mladina je morala pustiti še L 2500'— v žepu par
hrepenenje po pravici; gotovo je tudi, da bodo še bolj združeni v skupni misli in v skupnem čustvovanje na ta dan
139 kresov je gorelo po pobočjih naše vipavske doline; toliko jih je bilo mogoče našteti iz enega samega vidika. Gorovje Kolk je bilo s kresi kar posejano.
ževati tudi nad orožniki, ki ne store v polni meri svoje dolžnosti. — Vendar enkrat! Treba je že bilo priti do spoznanja, da ni prava pot, da hvalimo vse, kar je italjianskega. Naj izvedo za mnenje občinstva tudi oblastva in naj ukrenejo vse, da bo v polni meri poskrbljeno za varnost Goričanov in bo Gorica zopet zaslovela kot mimo mesto, v katerem si varen svoje kože. Naj povemo še en slučaj izmed stoterih podobnih, ko je prišel neki duhovnik naznanit orožnikom, da mu je bilo pokradeno blago. Smejali so se mu in ga vpra-
Župacstvo Sežana vabi vse one v tukajšnjo šali, če je vjel tatu. Seve, dokler bo stalo o-občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da! rožništvo in policija na tem stališču, da je tre-
pošljejo podpisanemu županstvu do 20. julija t. 1. svoje družinske liste.
Te liste rabi županstvo glasom St. germain-ske mirovne pogodbe za sestavo «Imenika» državljanov.
Učiteljsko društvo za goriški okraj bo sbo-rovalo v četrtek, 7. julija t. 1. ob 10. uri predp. v Gorici v kavami «Central». Pridite vsi!
Brat ubil brata. Dne 29. maja so bili našli v Vipavščici mrtvo truplo. Utopljenec, oz. uraor-
ba tatu vjeti in pripeljati orožnikom po okra-dencu, toliko časa bodo živeli tatovi v nemotenem izvrševanju svojega poklica brez koncesije.
Iz Dutovelj. Kakor že objavljeno v «Edino-sti», priredi tukajšnje pevsko društvo *Ven-ček» veliko veselico s plesom. Vprizori se vesela Štokova burka «Moč uniforme» s spremljevanjem orkestra glasbenega društva . lfl , . t . w ,	, , iz Sežane. Veselica se vrši 17. t. m. ob 15.30 na
jenec je bil neki l£naci) Makarovič, doma dvorišču gostilne Žvab. — Na sporedu so blizu Kanala. Dognali so, da ga je ubil lastni tudi pevske točke, ki jih poje mešani zbor
brat Avgust radi denarja. Njegov brat je zločin pripoznal in se nahaja v zaporu okraj, vipavskega sodišča.
V Števerjfinu bo narodna mladina vprizo-rila dne 24. julija «Našo kri»; ta veselica se bo pa razvila v pravi tabor naše mladine, sodelovalo bo mnogo pevskih društev poleg «Glasb enega društva v Gorici» in tamburaš-kega zbora iz Štandrcža.
«Venčka». Igra bo nudila občinstvu mnogo smeha in zabave. Ker je del čistega dobička namenjen za naše žrtve v Istri, prosimo obilne vdeležbo.
Vesti is Istra
Nimamo nič proti osebi novega komisarja, čujejo se o njem le dobre reči; proti njemu smo le radi tega, ker nočemo delati izjeme v vsem kraju, ker imamo le v domačina, ki je v obč. poslih dobro poučen, popolno zaupanje, ker je občina na robu propada in slednjič ker hočemo, da se upoštevajo v tako važni zadevi naše želje. Ako ne bi poznali svojih pravic že prej oziroma ako bi si ne upali vsled razmer, ki vladajo tu pri nas že toliko časa, verjeti, da smemo Še vedno kaj takega želeti in tudi zahtevati, bi nas poučili o nasprotnem postojnske slavnosti, na katerih se je toliko razpravljalo, ravno o medsebojnih dolžnostih in pravicah
V Postojni so tedaj padle lepe besede o približevanju obeh narodov; Še več, sklenil se je celo pakt sloge med obema narodoma. Prav je to in radi se pridružujemo tem lepim načelom, ali treba je tudi dejanj, ki kronajo take vzvl šene dogovore. Sicer ostanejo vse tiste lepe obljube le — besede, izgovorjene in improvizirane le za hipno poveličanje lepo aranžira-nega praznika Ostanemo tam, kjer smo bili pred postojnskimi slavnostmi, pri sladkih obljubah in donečih besedah, bogatejši k večjemu za dve novi imeni postojnskih trgov ter hipni užitek tistih neimenovanih slov. komadov, ki jih je igrala ob tej priliki vojaška godba.
(Dalje na četrti strmi)
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sera ppleg delavnice odprla tudi salon za izgoVivIjene zim-: ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Comraerciele 3.	58*
ZLATO in rrebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v blizini drvenega trga).	21
POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plamje edini grosist Beileli Vita, Via Madonnina 10, I.	740
KROJAČNICA Avgust Stufar, ul. S. Francescn DAssisi Žt. 34, III. nad. jo edii:a dobroznana krojačnica v Trstu.	23
UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad.	S53
GLASOVIR za učenje je na razpolago vsak dan in vsakomur, proti mali odškodnini od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer, v hiši «Občnega kons. društva v Idriji I. nadstr. 1164
GOSPODARSKO društvo na Ferdenišču pri Sv. Ivanu št, 1201 išče krčmarja. Pojasnila daje Kerpan Ivan, Vrdela-Farnetto 1247.
1159
HIŠA z gostilniško koncesijo, lepim vrtom, na prometnem kraju se proda. Pojasnila daje Anton Pirjevec, Prosek, postaja.	1160
MLADENIČ 23 let star, trgovski pomočnik, vešč v trgovini jest vin, išče primerne službe. Naslov pri upravništvu.	1161
Iz dekanske občine. Aneksijske slavnosti v
Postojni so končane in kakor poročajo tuk.,__
DetomoriiKa pred sodiščem. Pred porotnim italijanski listi, so uspele kar najsijajneje. Po- j MLADENIČ 27 let star, išče primerne službe sedisčem v t-onci in bila obsojena neka F*-*- ieij zunartietfa hleska. Ui oh fr.nl-if. r^-ili^li	_____-_______5;=*-...	,
MMua oncine Kolona pri if. Petra m Krosu
vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, a v drugih občinah bivajoče osebe, da do-pošijejo do 15. julija t. I. svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo ter stan, opravilo in bivališče) izdane od občine bivališča.
Te liste rabi županstvo za sestavo imenika oseb, kij so glasom s. germanske pc-godbe zadobile italijansko državljanstvo po polnem pravu.
Košana, dne 5. julija 1921. 533	Župan : Jakob Cucek.
Županstvo Vogersk®
vabi vse, ki so pristojni na Vogersko toda bivajo drugod, da pošljejo do 20. julija t. 1. družinske liste tam uradno potrjene z vedbo očetovstva, materinstva, dneva, in kraja, rojstva, opravila in sedanjega vališča v svrho sestare imenika državljanov, ki dobe polnim pravom ital.janstvo v smislu St. Germanske pogodbe, Vogersk o, 4. julija 1921.
Župan: Be'tran I. r.
na« leta bi-
534
je oua oosojem neka	leg zunanjega bleska, ki je ob takih
nica Brezavšček iz Kala, stara 25 let, obdol- približno vedno isti in ki nas — mimogrede žena, da je umorila in skrila svojega ravno omenjeno — le malo dime, je za nas večje rojenega otroka, na tri leta težke ječeL , važnosti razpoloženje, ki je vladalo, kakor poročajo italijanski listi, med udeleženci obeh
prilikah kot šofer. Naslov pri upravništvu.
1162
Za žrtvami na Reki je žalovala tudi Gorica1
na ukaz fašistov. Ob ti priliki so fašisti in le-gijonarji plakatirali patrijotične manifeste. Dva ognja. V neči s srede na četrtek je bil
vnet požar na dveh krajih v Gorici. Ob 10. uri zvečer je začelo goreti v pritličju vojašnice na tržaški ccsti. Zgorela je samo ena miza in nekaj drugega blaga. Ognjegasci so biii tako; na mestu. Čez eno uro (ob enajstih) pa je začelo goreti v Berutovi hiši na Travniku. Vnelo se je nekaj blaga blizu dimnika. Bližnjim sosedom, ki so takoj prihiteli omejiti požar, se moramo zahvaliti, da se ogenj ni razširil.
«Ker je govoril italijanski..da je bil tepe n od treh Slovencev neki petnajstletni Rudolf Perko iz Podgore, pišejo laški listi, in zavijajo poročilo v neko meglenost, iz katere nam bije celota v polni luči. Poznamo naše ljudi in vemo, kdo tepe, če sliši tujo govorico. Vendar pa mislimo, da so fašisti poklicani naj-
izkoriščevalcev. Žalostno je pa tudi to, da ve-1 ™anI- !°V1I° P<>tem ljudi m jih izročajo so-likega dela one mladine sicer ne vidimo pri dlfču-	so J1? fasistl poznali? Kako so
resnih, koristnih in vzgojevalnh prireditvah,1 tak° naŽ!° izvedeli za zadevo? Kakšna je kjer se nihče ne izkorUča. Ona pohvala je bila' 2YCza	Perkom m fašisti? Oni trije are-
torej prenagljena. Upajmo, da se bo mladina; tirani Slovenci so Franc Bermk in Valentin
vsaj v bodoče izognila tej krivi poti.
Pred nekaj dnevi se je zopet zgodila nesreča z ročno granato. Neki deček 91bert Batič je prišel na paši v dotiko s to nevarno igračo, — on pravi, da nevede, ker je bila zakopana v blatu, in je le povlekel za neko žico v tleh, —
FojČar iz Škofjeloke in Franc MevšČek Logatca.
Tombola. V Gorici na Travniku so igrali
{'avno tombolo kot navadno na dan sv. Petra in 'avla. Igranje je začelo šele ob 6. uri (mesto ob treh). Činkvino (500 lir) je dobil neki Er-
kar je povzročilo eksplozijo ki je fanta ranila *est Lut®aD^%tc®bol?1^1(f M gospodična na več mestih po celem telesu. Ob tej priliki Avrehja Ziani. Srečna Človeka sta bda pobi opozorili poklicana oblastva, da vendar en- zdravljena od ostalega občinstva s tradicij
zdravljena od ostalega občinstva s nalnim brlizganjem.
Obsofen je bil pred goriško poroto neki Jožef Cimarosti, ki je v neki noči splezal skozi okno v barako spečega Cclauti in ga oropal. Dobil je tri mesece težke ječe.
Tatvina v kolodvorski restavraciji v. Gorici se je izvršila nedavno od tega. Tatovi so prišli skozi okno in odnesli za 500 L denarja, za petsto lir znamk in še nešteto škadljic in steklenic ter drugih lepih reči. Škoda je velika. Da tatov niso našli, mislimo, da nam ni treba več dostavljati.
Nagla poŠta. Iz Gradišča pri Prvačini nam poročajo, kako izborne poštne razmere imajo. Iz omenjene občine se lahko pride ppš v dveh
narodnosti. In to razpoloženje je bilo po gori-omenjenih poročilih izvrstno, saj se je baje sklenil celo nekak pakt sloge med obema narodoma. »Medsebojno spoštovanje, medsebojna ljnbezen. enake pravice in dolžnosti na obeh straneh...» Tako se je namreč poudarjalo in sklepalo pri tej svečani priliki. Kako lepo je vse to! Kako srečna je Postojna!
Škoda, da smo mi tu v Dekanih tako oddaljeni od Postojne, da ne moremo biti deležni niti mrvice vseb onih dobrot, ki so se rezale v tako obilni meri tam v daljni Postojni Pri nas se suče namreč kolo časa še vedno po starem. Za trenutek smo sicer mislili, da se obrača na bolje, ali varali smo se v tej misli. Zdelo se je na prvi pogled, da se odpirajo tudi za nas boljš; časi, ali bil je to le videz. Zgodilo pa se je tako-le:
Dosedanji naš obč. komisar Pogliato nas zapušča; ali gre prostovoljno ali vsled višjega namiga, tega ne vemo prav natančno in nas tudi ne zanima posebno. Za nas je glavno, da gre. Zadovoljni s to spremembo se ne spuščamo za enkrat v razmotrivanja, tudi ne v ob-iz j tožbe, akoravno bi imeli marsikaj reči o osebnosti in tudi o vladanju tega uradnika. Ko že vendar enkrat gre, naj gre v miru. Bolj nas zanima sedaj vprašanje, kdo mu bo naslednik; zato naj se zagrne pot pozabi jenja Črez minulost, odgmimo raje malo zastor bodočnosti. Tudi tam v Postojni so bili tega mnenja: «Kar je bilo, je bilo; bodočnost bodi naša!»
Kakor se čuje, ima priti na izpraznjeno mesto ne dom a čin, neki umirovljeni uradnik iz Kopra. Poleg tega se govori tudi o odslovitvi dosedancjga tajni ka-domačina in nameščenju nekega dalmatinskega begunca. In govori se dalje, da bo novi komisar le začasen, za stalnega občinskega komisarja pa bo imenovan neki policijski funkcijonar. Take vesti trosi baji stari obč. komisar, ki jih pa gotovo dobiva iz višjega vira.
Govori se o vsem tem tako, kakor da bi bilo kon^isarsko mesto v Dekanih nekako reservi-rano mesto za gotove vpokojene in nevpoko-jene uradnike, policijske organe itd. Kako pa misli ljudstvo o tem, ta^ edino upravičeni faktor v tej zadevi, kaj misli občinski zastop, ki
NA PRODAJ JE HISA v dobrem stanju, s prav lepim vrtom in nekoliko zemljišča v vasi Mali Otok blizu Postojne. Proda se iz proste roke radi družinskih razmer. Pojasnila daje Anton. Žele, posojiinični tajnik v Št. Petru na Krasu.	1163
POROČNA soba, nova, se proda radi odhoda za 1900 lir. Bcccaccio 7, polunadstr. desno.
1165
ZEMLJIŠČE (travnik), 1000 sežnjev, blizu postaje v Rocolu se proda; cena 12.000 lir. Drugo zemljišče za obrt, 270 sežnjev, blizu klesar ja Sgherlitz pri Sv. Ani, cena 15.000 lir. Kremser, Carducci 2S, Telefon 6-60.
1166

ifs©
40.000, 30 tisoč, 12 tisoč, 8 tisoč lir razpolagam za prvo vknjižbo na stavbe. Mala vila v Portorose, s 5 mebliranimi sobami, kuhinjo in vrtom se proda ali da v najem. Kremser, Carducci 28.	1167
BRIVSKI pomočnik in lasničar, prva moč, 24 let star, išče službe. Nastop takoj Marinič Ciril, Ajdovščina 36.	1127
ima do 20. julija t. 1. izložene imenike občanov, ki zadobijo s polno pravico italijansko državljanstvo.
Prizive za vpis, izbris ali popravo je vlagati pri županstvu, dokler so imeniki izloženi t. j. do 20. julija t. L
Županstvo občine Hrenovice 1. julija 1921.
537	Župan: Kari Premrov 1. r.
SLUŽKINJO od 30 do 50 let staro, sposobno vseh hišnih del m hlapca za prevažanje blaga konji išče Karol Šiškovič v Craemkalu. Hrana in prenočišče pri družini. Plača po dogovoru.	1129
BARKOLJANOM naznanjam, da sem odprl zalogo vsakovrstnega oglja in drv na drobno in debelo, v ulici Bovedo (Spolovina) tik skladišča Seravallo (prej Kralj). Skrbel bom, da postrežem domačinom in drugim z dobrim blagom in nizkimi cenami. Priporočam se svojim prejšnjim odjemalcem. Udani Josip Pertot (Spolovar).	1130
Županstvo v Šmarjah
(Goriško)
vabi vse v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da pošljejo tuk. občin, uradu do 20. julija t. I. svoje druž nske liste.
Te liste rabi županstvo za sestavo imenika državljanov vsled aneksije, glasom St. Germanske mirovne pogodbe.
Županstvo občine Šmarje, 3. julfja 1021. 532	Izredni komhar: Gruntar.
URARSKI pomočnik, priden, samostalne delavec, dobi takoj mesto. Vjekoslav Sinčič, urar, Matulje pri Opatiji.	1149
krat ščistijo našo okolico od teh nevarnih predmetov, katerih leži še vse polno okrog. Toda ker vemo, da je to opozarjanje po navadi brezuspešno, opozarjamo raje prebivalstvo, da se ne dotika teh — igrač.
Tudi mi smo praznovali starodavni običaj kresnega večera. Sedaj rajši kot kedaj prej, ker je to naš običaj, ki ga hočemo ohraniti. Najmlajši izmed mladih so poskrbeli za kres, šolska mladina je lepo prepevala naše lepe narodne pesmi, pevski zbor je tudi lepo zapel nekaj zborov. Tako je prav! Narod, čuvaj svoje običaje in rešil se boš!
Zagoneten slučaj se je dogodil preteklo nedeljo v Gorici kot čujemo z nekaterih strani, urah v Gorico. Pismo iz goriške sodnije pa fe j sicer ni voljen po ljudstvu, ali vsaj izhaja iz j PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Neki materi je neznana ženska odpeljala otro-1 hodilo v Gradišče nič več in nič ujanj kot 6! njega, — po te« ne vpraša nihče. In vendar! Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37
SLOVENCI POZOR! Da ne pride v tuje roke, prodam hišo z dobro idočo trgovino z mešanim blagom in gostilno obstoječo nad 30 let. Anton Fatur, Prem.	1154
Štev. 498.
527
IZKUŠENA BABICA sprejema dom. Via Chiozza 50, pritličje.
noseče na 1158
slednik po njih možu ali očetu. Če je ka* teri rudar bolj pri srcu višjih, pa samo? voljno odredi, d& se jim preskrbnina zmanjša^ in taka osirotela družina livi v največjem pomanjkanju- Zaukazalc se je, naj se preskrbnina izplačuje »v celoti«, t. j. polovica zaslužka. Tudi uni, ki delajo na korist uradnikom, naj to« čno plačujejo svoje prispevke. Uradniki so namreč poleg svoje male stalne ptače dobivali tudi nekak prispevek od zar služka rudarjevega. Pa menda se ta u* kaz ni kz\ toično izpolnjeval. To d .ka= zuje preiskava.
Leta 1709. se je v Idriji mudil komisar Erazem Schuckmaier. Ko je nadzoroval rudnik in pregledal vse v jami, v žgal* niči in po tovarnah, je naletel tudi na Halbschaftcn — spolovine. Pregledal je račune, seslišal pritožbe in ko se je vrnil na Dunaj, je v svojem elaboratu predlagal dvorni kamori, naj se spolo* vina odpravi iii uvede stalna penzija, katera naj se izplačuje onemoglim ali vdovam in sirotam iz rudniške btataj* ne. Tako bo vsak vedel, koliko mu pri* stoja; krivice se ne bodo več mortIe de? lati vsled stalne in javne kontrole. Ka~ mora je temti pritrdila in prišel je ukaz iz Dunaja, naj se izdela načrt, po kate? rem se stalna provizija ali preskibiloa
vpelje. Tej nameri pa se odločno upre tedanji rudniški predstojnik Mirosiav Stampfer pl. Walchenburg. V poročilu od 13. aprila 1710. pravS, da je že s a* i dolgo časa premišljeval, kako bi te spo* lovine odpravil; tudi z rudniškimi urad« niki se je o tem posvetoval, a spicvidtri, da je najbolje, ako te Halbschaften o? stanejo, kakor so že dolgo vrsto let v navadi, in sicer iz naslednjih razlogov.
Prvič je dosti zdravih, mladih in močnih ljudi, ki se za delo pri rudniki, po* nujajo in prav radi odstopijo vdov5 ali onemoglemu rudarju polovico svojega zaslužka; drugič je delo zvršeno in vdova plačana, ne da bi rudnik kaj prit,, val; tretjič je pa tudi prav ako Tn;sfo onemoglega očeta sin nastopi in tud« po očetovi smrti daj a polovico zaslužka na* teri. Lahko shajajo, ako sin pri družini ostane. Ako pa drugi' prevzame t ikc de* lo, ima upanje, da bo ves zaslužek nje* gov, ko stara vdova umrje; če je pa vdo* va mlada, se pa rudar navadno z njo po* roči. — Take delavce, ki so za polovico
Plače delali, so imenovali »po j ser je*, redstojnik je predrl s svojim predlo* gom in poj ser j i so še ostali do leta 1718.
Cesarska odredba od 11. maja 17Jfc. je zaukazala, naj se mesto umrlih ru* darjev noben ved ne sprejme, ker se
mora število delavcev pri rudniku skrase je njegova cena dvignila, so hoteli \ r	,	m v i 1 obesiti provilzi j o zopet na hrbet delav*
cem.
Steinberg piše, da je pri rudniku 243 pojserjev. Koliko ljudi je tak revež vzdrževal, pojasnjuje načelnik z neka* terimi zgledi:
Matija Kolec je ob začetku mojega poslovanja dajal tedensko 25 lcr. urad* niški' siroti Ani Čikovi1; ob priložnosti sem ta prispevek nekoliko znižal. Ber* mard Božič je bil poj ser za svojega oče* ta Martina in je že pred Stampferjem in Lichtenheinom odšteval neki vdovi 25 kr. od svojega zaslužka. Janez Popit je po smrti' Štefana Roselja delo le radi tega dobil, ker se je zavezal 25 kr. te* densko njegovi vdovi odstopiti.
Janez Pušan, zaslužen rudar, je pred leti oslepel; on daja k delu pojserja, kas teremu plačuje 25 kr.
Josip Tršan je bil pojser najprvo za neko uradniško vdovo, potem za neke* ga uradnika, sedaj daja nekemu druge* mu uradniku polovico. Gašper Kolenc je zelo oslabel; zalo ima po zimi1 za sebe pojserja, po leti pa dela sam v ru? doprainici, kadar pa pride vrsta, da mo« ra v žgalnico na delo, najame zopet pojserja.
(Dalje prih.)
čiti. V Amsterdamu je velikanska zalo? ga neprodane rude, na Solnograskem se tudi precej pridela. Držarva ima prem i'o denarja, da bi zalagala iz svojega za /i> vo srebro, ko ne ve, kedaj ga< v denar spravi. To se je zvršilo, a sedaj je na* stalo vprašanje, kako naj bo z vdovami in sirotami. Dvorna kamora je v tei za* aregi 1. 1719. zaukazala, naj se teni iz* plača polovica tedenskega zaslužka po* kojnega moža iz rudniške blagajne. To je bil prvi začetek stalne provizije ali presKrbnine za osirotele rudarske dru* zine.
V letih 1718.—1726., je umrlo 51 ru* darjev, 7 gozdnih delavcev	drugi
uslužbenci. V teh letih niso nobenega na novo v delo sprejeli, 25 onemoglih ru* darjev so od dela odpustili in njim do smrti kakor tudi njihovim vdovam in sirotam preskrbnino iz rudniške blagaj* ne pripoznali
Stampferjev naslednik Anton pL Steinberg je leta 1736. sestavil dninsko listo, »Schichtenzettel« vseh rudarjev. Ta je zelo zanimiva in nam podaja sli* ke takratnih razmer. Nekaterim so sicer plačevali preskrbnino Iz rudniške bla* gaj ne, a vendar je Se veliko pri starem ostalo. Ko se jo srebro botj predajalo in
Županstvo oMfne Slavina na Pivki
vabi vse one v tukajšnjo občino pri* stojne, a v drugih občinah bivajoče osebe, da dopošljejo do 15. julija t. 1. svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, mate* rinstvo ter stan, opravilo in bivališče) izdane od občine bivališča.
Te liste rabi županstvo za sestavo imenika oseb, ki so glasom S. German* ske pogodbe zadobile italijansko držarv* ljanstvo po polnem pravu.
SLAVINA, dne 1. julija 1921.
Izredni komisar: Fr. Bergoč 1. r.
Fosejilsira io Srani!, v Poopii s sadežem
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi .na
ki se bo vršil
v nedeljo, 17. julija 1921. ob 6. uri pop v društvenih prostorih v župnišču v Šmarju na Koprom,
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poroči'o načelaištva in nadzorništva.
3.	Odobrenje računskih zaključkov za 1.1920.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelntš.va in nadzorništva.
6.	Slučajnosti.
NB. Ako ne bo ob napovedani url zbrano zadostno Število članov, se vr5i po § 32 zadružnih pravil ra istem mestu in z istim dnevnim redom Čez pol ure drug občni zbor, kateri sklepa brezpogojna
635	ODBOR.
Stran IV.
»EDINOST«
V Trstu, dne 7. julija 1921.
Tako pa gotovo ni bilo zamišljeno v Postojni! Prepričani, da morajo slediti onim primernim besedam tudi primerna dejanja, se drznemo se obrniti naravnost na eksceL Mosco-ni-i», gospoda gen. civ. komisarja, ki je po svoji visoki službi in veliki razumnosti, ki je potrebna za to važno službo, gotovo duševni oče onega plemenitega čina pobratenja na slavnosti v Postojni, z nujno prošnjo, naj raztegne tudi na nas oni svitli žarek boljše bodočnosti, ki je zasijal v Postojni, ter odgrne temni zastor, ki se dviga pred nami že dolga tri leta. Naj postane vzvišena beseda tudi vzvišeno dejanje! In ravno sedaj se nudi najlepša prilika za to: Daj*e nam torej domačega občinskega
predstojnika J	,	,
Vsi občinarji, brez izjeme.
Iz Boljucca. Z ozirom na govoričenja, ki Spravljajo podpisanega v zvezo z dopisom v četrtkovi številki «Edinosti» pod naslovom ,tlz Boljunca*, izjavljam na tem mestu, da nisem prav v nobeni zvez- z dotičnim člankom.
Dovoljujemo si pa k članku pripomniti, da opazka o p -ciprese dniku pevskega Vdruštva «Bi.'i - ni bila ne. mestu. On je bil med prvi-eden naitočnejših pevcev; pri pevskih va'ih f-sar os 4emu delo anju društva pa je tU veir.-> tr-zen. Drugič tedaj nedolžnim nikakib nepotrebnih namig1 ia. v. ki bi utegnili spraviti možakarja iz ra/notežja. V enaki meri kot za pevke in n e k r, t e :* e p e v c e, velja tudi zanj: Čast komur čast — pa mirna Bosna.
Emest Svara.	. .
Iz Kozir,, nam pišejo: 2. t. m. smo imeli iz-redei v sjtl dan. Slavili srni dve poroki: poroko gos;oda Sos.'*, veleposestnika in predsednika tainbu.	zbora, in poroko gospoda Počkarja, trg • ca'. Povabilu mladih ženinov se je odzvalo lep > število gostov. Na Sosičevem dvorišču "-i je raz ila lepjt zabava slavljen-cema v čast >ovorilđ so se lepe, priliki primerne besede. Zazvenela pa so tudi srca v domoljubju. V veselju smo se spomnili tudi ž^osti naših n-srečnih istrskih žrtev. Mož-prvak je nazdravil noroporočencema, a na zaključku nas je opozoril na narodno dolžnost, da se z darom spomnimo nesrečnih bratov. In odzvali sj se vsi. vsak po svojih močeh. Z'ožili so lepo svoto v narodni in človekoljubni namen I* j*: kličem: Bog živi novopo-ročence! Darovalcem prisrčna hvala!
Veliki oče.
Iz Rižane. Akoravno smo tu sami Slovenci in ni niti er ga Italijana med nami, so nam vendar vsilili šolo z italijanskim poukom. Zasluga zt. to gre našemu gospodu vaškemu na-. Čelniku in občinskemu odborniku Cepaku. Ker nismo imeli že dlje časa učitelja, smo poverili gospodu načelniku nalogo, da izprosi pri merodajnih oblastvih učno moč. Da pa dobimo italijanskega učitelja, tega bi n« bili niti od daleč pričakovali. Ta rešitev	prošnje nas
je zadela v živo ter ogorčeni protestiramo. — Šolskega poslopja nimamo. Prosili smo, naj se nam zgradi prepotrebn y šolsko poslopje. To se nam je obljubilo, toda le pod posebnim pogojem. Gospod občinski komisar se je izrazil, da bi bila vsaka prošnja brezuspešna, ako bi se prosilo za šolo s slovenskim učnim jezikom; le tedaj jo dobijo, ako se izrazijo za italijansko. Tak je bil nasvet gospoda občinskega komisarja ali gerenta in pri tem mu je vestno pomagal naš vaški načelnik. To je mož, ki ga ne spoštuje niti prijatelj niti sovražnik, eden onih, ki se povsod na>dejo; to so ljudje, ki možatosti ne poznajo. Posebno pri volitvah je naš gospod vaški načelnik pokazal, kako pri' merna bi bila zanj beseda petolizec. Zaupni-štvo naše stranke je odklonil ter predlagal zato italijanskega učitelja. Pred volitvami je delil blokove glasovnice z veliko gorečnostjo. Tihotapec cbit. Klana. Naša vas leži tik:
Štanska trgovska banka, so deloma pokupili jugoslovanski finančniki. Mnogo delnic so pokupili zlasti sledeči zavodi: neki bosanski sindikat, Udruženje srbskih poljedelskih zadrug. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Prometna banka v Belgradu in dr. Delniška glav-
nica se je zvišala od 12 miljonov jugosloven-skih kron na 20 miljonov jugoslovenskih
kron.
— Svoboden promet s valutami In devizami
v Madžarski. Madžarska vlada namerava u-vesti popolnoma svoboden promet z devizami in valutami tudi z ozirom na inozemstvo.
Borzna poroflla,
Tečaflj
Trst. dne 6. julija 1921.
jadranska banka..............JOO
Cosullch ...................
Dal mat ....................
Gerolimich ................
Libera Triestlna..............
Uoyd . . ................1620
Lussino.................. ("?
viška niso zrastla, ali vsaj ne vse, med* tem ko so se pasiva povečala za 20%. kar je tudi razvidno te sledeče bilance sestavljene po 60% ključu:
Tek. št
Aktiva: Predmet
Martinolich .
Oceania ...............
Preiuuda ...•••*••••••••
Tripcovich ( ......... . . • •
Ampelea
Cement Dalmatia . ........ • •
Cement Spalato............
Tuja valuta na tržaškem trgu*
Trst, dne 6. julija 1921.
167 3 0 370 330 590 342 293
avstrijsko-nemške krone • češkoslovaške krone . •
dinarji........
lcji.
marke
dolarji
francoski franki • • . • Svic-irskl franki .... angleški funtt papirnati . angleški funti, zlati . . napoleoni - ......
• . * • •
• • • •
• • • •
3.- 3.25
27.-- 28 —
54.50— 56.—
30--31.—
i 7.50— 28 50 19.85— 20.05
163.--164.—
340.--342.—
76.-- 76.50
88.- 90 —
74 50— 75-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Opozarjamo vse one gospode, ki so nam obljubili prispevke za Ciril-Metodovo nedeljsko prilogo, da mora biti rokopis najkasneje v petek zvečer v uredništvu-	Urednižtvo.
** * " -— ----7	T . j—----------------.
ob meji med Italijo in Jugoslavijo. Zato je pri, p.	Vrednostni papirji
aas tihotapljenje precej razvito. 18. t. m. so; 7	Deleži drugih zav
i 1 i 1 •___I__(a* So nol/nn n	n.	t •
Kako Je tolmačiti fl. 4 kr. odloka od 27. m. 1919.
ĆL 4. kr. odloka od 27. novembra 1919 se glasi: Razliko 20% poviška bo i talij, državni zaklad izplačal denarnim zavo? dom za iznos hranilnih vlog in vlog v tekočem računu po stanju dne 9. 4. 1919 brez obresti od 1. I. 1919 dalje manj one aktivne postavke, od katere bo zavod lahko sam iztirjal 20?otni povišek, manj oni iznos vlog, na katere zavod ni dol* žan izplačati 20% poviška m m&nj svoto kron, naloženih pri zavodih po 3. nov. 1918 potom rimes aH potom konto^gira od onstran meje, ki niso pravno priznaš ne od italij. državnega zaklada.
N. pr. Hranilnica in posojilnica v X ima sledeče aktivno in pasivno stanje dne 9. aprila 1919 zvečer v kronah:
Aktiva: Tek. št Predmet
1.	Posojila . .
2.	Akt. tekočI račun
3.	inventar . .
4.	Vojna posojila
5.	Zaostale obresti
hotele tri osebe, mož in žena ter še nekdo drugi, prekoračiti mejo. Trojico je zapazil italijanski financar ter iztrelil nanjo iz puške, krogla je zadela moža v glavo zadaj ter izstopila iz čela. Mož se je zgrudil mrtev na tla. Tedaj se je vrgla uboga žena na moža ter ga dolgo klicala in poljubovala. Mož je bil star komaj 33 let, ženi pa je šele 26 let. Veščak trdi, da je bila krogla izstreljena iz daljave kakih IGO do 140 korakov. Pravijo, da je finančni stražnik streljal iz strahu, ker mu je baje nekoč že huda predla v boju s tihotapci. Ubiti kmet je imel pri sebi samo nekaj kilogramov sladkorja in kave. Žalostni dogodek se je tako zaključil: mrtvi kmet je ostal na licu mesta skoraj dva dni. Pokopali so ga v Klani. Vso stvar je sodna komisija preiskovala. 2eno so zaprli. Nekaj Časa so jo držali v vojašnici finančnih stražnikov, potem so jo prepeljali v zapor k orožnikom- Ljudje, ki stanujejo v bližini zapora, pravijo, da je revica zblaznela.
K temu bi pripomnili, da so ljudje, ki priha-iajo čez mejo, kmetje iz bližine onkraj meje. Noben teh ljudij ni tihotapec po poklicu. Tihotapijo le tako mimogrede, včasih samo, da se s tem ponašajo, češ posrečilo se jim je. Potem pa le nosijo k nam in ne odnašajo od nas, torej le koristijo prebivalstvu tostran meje. Prevelika strogost je tedaj v tem pogledu brez dvoma pretirana.
zavodov
8 Bla^o v zalogi 9. Gotovina
K v
65.555.— 4''.100.— 50.^00.— 20.100.— 6.500.— 5.000. -2.000.— 6.500. -7.300 —
Pasiva ;
Tek. št. Predmet
1.	Deleži . . .	<
2.	Vloge . . .	.
3.	Tekoči račun
4.	Reserva . .	.
203.255.—
K v
10.000. 15''.000.— 30.000.— 13.255. —
203 255.—
Gospodarstvo
—	Prometni dogovor med Jugoslavijo in
Ogrsko. Na podlagi sklepa prometne konference, ki se je vršila v Suhotici, se ima jugo-
''—"-i-'-^.o^i-^1"* """"""f v srnereh P°1f5rad-Eudimpešta, Zagreb-Budimpešta in Prager-sko-Budimpesta oivoriti še tekom tega meseca.
—	Kriza v jugoslovanski lesni industriji.
Jugoslovenski lesni trgovci so se obrnili na vlado s prošnjo, naj odpravi izvozno carino na les. V spomenici se navaja, da lahko izvaža Jugoslavija pod ugodnejšimi pogoji letno 20 3o 25 tisoč vagonov drv in ravno tako znatno množino stavbnega lesu. V prvem četrtletju tekočega leta se je izvozilo iz Jugoslavije jamo za 40 miljonov dinarjev lesaf t. j. 7 odstotkov vsega izvoza v istem času, dočim je znašal lansko leto izvoz lesa 52 odstotkov celokupnega izvoza.
—	Bančna transakcija v Bosni. Delnice agrarne in trgovske banke za Bosno in Hercegovino, ki jo je svoj čas ustanovila budimpe-
Konverzija v lirah po 40°/, ključu bo sledeča: Aktiva: Tek. št Predmet
1	Posojila . . • -
2.	Tekofi račun . . .
3.	Inventar ....
4.	Vojno posojilo . .
5.	Zaostale obresti . .
6.	Vrednostni papirji
7.	De'eži drugih zavodov
8.	Blago v zalogi . .
9.	Gotovina ....
Pasiva: Tek. št. Predmet
1.	Deleži .....
2.	Vloze • . . . .
3.	Tekoči račun . . .
4.	Reserva . • • .
L st
26.222.20 16 040.— 20.060,— f;i 40.— 2.t:00.— 2.000.— 800.— 2.600.— 2.920. —
81.302.20
L st. 4.000.-60.000.— 12.000. 5.302.20
81.302.20 40$
1.	Posojila . . . •	•
2.	Tekoči račun . .	.
3.	Inventar . , .	.
4.	Vojno posojilo .	.
5.	Vrednostni papirji
6.	Zaostale obresti .	.
7.	Deleži drugih zavodov
8.	Blago v zalogi •	.
9.	Gotovina . . .	• 10. Zguba . . . .	,
Pasiva: Predmet
L st. 39.333.30 24.060.— 20.080.— 8.040.— 2.000.— 3.900.— 800.— 2.600.— 4.380.— 12.108.90
117.302 20
L st 4.000.— 90.« 00.— 18.000. -5.302 20
Tek. št.
1.	Deleži........
2.	Vloge...... • .
3.	Tekoči ručun . . • . •
4.	Rezerva........
117.302.20
Iz te bilance je razvidno, da ima za« vod izgubo L 12108'90, in sicer ne po svoji krivdi, ampak samo vsled dejstva, da se je valuta povišala za 20%. Ker je to rušitev ravnovesja povzročila* vlada s svojim odlokom, je naravno, da mora vlada to razliko sama kriti. Čl. 4. orne* njenega odloka tudi izrecno priznava pravico zadrug do te vladne oškodnine.
Če pa je zavod imel kakšno vlogo ino* zemcev, kateri nimajo pravice do 20% poviška, odnosno, da je zavod dobil kak iznos kron po 3. nov. 1918 z onstran meje, ne bo državni zaklad izplačal vso zgubo, temveč bo zmanjšal izplačilo za ono svoto vlog, katere zavod tnozem* skim vlagateljem nI dolžan, in za svoto kron, naloženih po 3. nov. 1918 z on; stran meje, tudi ako so dotični vlagate? lji italijanski pripadniki.
Zadružna zveza v Trstu.
ETERNIT
se dobi v poljubnih množinah v zalogi
K.KANALC
ll Peter na Krasa ETERNIT
ff« Z
po zelo ugodnih cenah se dobijo pri
NALTER ttlNDSPACH — Gorico
Cerso VBit. Esn. št. 21
■i »imiiiH—m—ii n
— TVRDKA —
r
[ BEBIJISIO & DOMENIŠ i
Trst, ul. Coroneo 13» tel. 12-34
priporoča svojo zalogo
i ČEŠKE STEKLEHIHE
Prodaja na debelo.
Porcelan, lončevtna, raznovrstna steklenlna. — Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino, likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, Sipe "I mm debele za stavbo v zabojih, željo tudi po natančnih merah.
■ IV*—21
bni i
m ii
je na prodaj, pred par leti sezidana, enonadstropna h ša, z 2 lepimi stanovanji In lepim vrtom. Pojasnila daje Petrovčič, Postojna 33.
Naznanilo.
Naznanjam si. občinstvu, da razpolagam s stavbinskim lesom vsake vrste, katerega ra/.pošiljam iz Rakeka, različne vrste tudi v enem vagonu.
O. Anton Švara v Ricmanjih-Trst ga prodaja na drobno in po najnižjih cenah. Priporoča se
538 MreJ ŽbIIob, Rakek-jogosiovUo.
Proda se
s staro dobro vpeljano gostilno, mesnico, gospodarskim poslopjem, modernim hlevomf ledenico in drugimi prostori ter s 4 lepimi b'izu hiše se nahajajočimi parcelami zemljišča (njtv in travnikov). Poleg posestva se proda ves premičen in nepremičen inventar. Hiša je v bližini kolodvora na prometnem kraju in ima na razpolago 5 tujskih sob. Pojasni'a daja lastnica: Amalija Kocmur, SU Peter na Krasu 40.	£36
Samo na Mlo za preprodajalce 1
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni glavniki, Šp^ga, dišeča mila, krataće, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t d.
po dnevnih cenah. S. Nlcolo 19 GiACOMO LEVI S. Nicoio 19
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Gartbaldi 3 (pni tedna)
473
znamfra „i£L£N"
Glavni zastopniki
FRATELLl F1KZI
Trst, via Tlntore 5 Telefon 1164
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovin i Plazza Caribaldi št. 3, (prej Barriera)
A. De Masi S G. Sferzo
Mavri c lj a Wackvitza nasledniki
Trst, uL Torre Manta 32. Telefon 29-83
V>lika izbira majoličaih in železnih pe^i, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — izbira majoličnih plošč
za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-lskega ali navadnega) železa in
pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti
13
v Trstu
registrovana aadr, a >eomej«tim jamstvom
Ulica Plar Lulal da Pateđrlns Si. 4,1.
sprejemu Mine uloge
od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po
= 4
i; o; |a [o
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Bsje pošalila
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
PoniaiS ulifeij
se sprejme k 2 dečkoma (4. razreda ljudske šole), zmožen pouka v laščini in glasbi. — Nastop avgusta.
IIRTRI fffli čfl ki je zmožen tudi
drugih lahkih dei se tudi sprejme istolam. 523
Naslov pove upravništvo „Edinosti*.
LjuDljnnsMMMnim
Podružnica v Trsiu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celje, Bsrortie, Gorica, Sara!., Split Jnt, Ksrliar Ptuj.
Stt glavnica K 56.609.033. tea K 45.Q09.09Q
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3lfm°f ftwflyJnh na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
na
Vsled poviška valute od ______
60 % mora zavod plačati vloge in pasivni tekoči račun po 60%. Torej je zavod prisiljen vlagateljem izplačati 38.000 L več kakor prej. Da pokrije ta pasivni povišek, bi moral povišati tudi postav* ke v aktivih. Toda ne vsi aktivni deli premoženja so samo zaradi vladnega odloka porasli na vrednosti za 20 Š: inventar, vojno posojilo, vrednostni pas pirji, deleži in blago v zalogi so bdli po izdanem dekretu ravnotoliko vredni ka* kor prej. Posojilnice bi bile torej osko? dovane, ker njihova aktiva zaradi po=
>»- NAZNANILO.
Podpisani uljudno naznanjam sL občinstvu, da sem prevzel Zastopstvo Sinserjevlh Šivalnih strojov, karere bom prodajal proti jamstvu tudi na obroke 1
Obenem priporočam svojo bogato zalogo žepnih in stenskih ur, budi k, uhanov, prstanov, verižic itd, po najnižjih konkurenčnih cenah
Krasna darila za birmo I
Za obilen obisk se priporoča
H. Petri č
51i
urar in zlatar v Postojni, Glavni trg, poleg šole, prej poštna hiša
Naročajte in Sirite „EDINOST"
Čevllamica	Trst, v,a(sS: IS 9
Najboljši nakupovalni izvor 6BU0SLA za SosPe' gospode in ot oke
Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki Je neprekosljive trpežnosti - Stara In poznana tržaška tvrdka I -
10% popysfa
T3 O T3 TZ M 0» U

n | BeoM Celje, Dubrovnik. Kotar, Kranj, m-_________e s liana, Marmor, Metković, Opalila, Saraleoo,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro fn tfrose vloge pod najugodnejšimi pogoji S» talk, Zador, Zagreb, Trsfi, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "Vf | Poslovne zoezszoml uećjlml Kroji o tu- In Inozemstou
IIKH^SSBII^HHIlBinKiEeraUHanaiiniinilSBmilHIIHIIKliraiimil^SlSlS^IB^SiOiliSBII^Sii!