Jntraafa ix4a|a. 375. ttevlim. V UDftllnl, v tetrtck, due 3. novembri 1910. Cma 4 vlnarje. utnik xun. Jutranfa Udafa v Llublfanli vse leto...............* *%1. pol leta.................5" četrt leta................• ^TI na mesec...............„ i iu Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nc vračtjo. Uredništvo: Knaflova uiica št. 5, (v pritličjn levo), tekUi *t. U. Izhaja vsak dan ^JntraJ. Posamena itevilka 4 vtaarl*. lnscratl: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri vcčkratnl inscfdjl po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve narofnlne te ne ozlra. Jvtraafa ft**a|a po pošto sa Avstro-Ograko i vse leto...............K 18 — pol leU...............„ 9*— Četrt leta................, 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za Inozemstvo ćelo leto..........,28" — UpravaištTo: Koiflova ulica 5, (spodaj, dvorište levo), telefon it.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Najnovejših vesti preko Dunaja ni Mio, ker je bila telefonska zveza z Dunajem pretrpana. Votlja belgijskih socijalistov v Budimpešti. R. — Budimpešta, 3. novembra. Tu je imel vod ja belgijskih soeijali-stov Vandervelde predavanja v društvu za soeijološke veile o narodnost-nein vprašanju v Belgiji. Predavanje je bilo nad vse zanimivo. Govornik je razpravljal o razmerju med i'lani-skini in velonskim prebivalstvom. Naglašal je, da je t'lamski narod kon-servativen in bigoten, valonski narod, to je franeoski, pa napreden in svobodomiseln. Zato napredujejo Va-loni, nazadujejo pa na vsej crti Fla-nii. Vsak meščan, vsak inteligent, razven duhovnika je že Francoz. — Flamskemu ljudstvu je ostala sama duhovščina. Flamstvo propada oči-vidno. Vzrok temu je, ker med Fran-cozi ni šovinizma. Belgijski parlament je dovolil flamske sole že pred desetimi leti, toda flamskemu narodu to ni prav nie koristilo. Narod propada, kakor poprej in njegovi naj-boljši sinovi pripadajo sedaj Franco-zoni. To je posledica reakeijonarstva in konservatizma, ki vlada v flam-skem narodu. Uresničuje se tnkaj načelo, da ginejo konservativni narodi brez kakršnegakoli nasilstva ali pritiska, ako žive v njihovem sosed-stvu narodi, ki so prožeti z napred-nimi in svobodomiselnimi idejami. Na predavanju navzoči žurnalisti so izpraševali Vanderveldeja, kako bi on rešil to narodnostno vprašanje, ako bi bilo to v njegovi moči, na Ogrskem. Odgovoril je tako-le: Ne poznam sicer razmer popolnoma na-tanko, vendar to zatrjujem z vso go-tovostjo, da je treba vsak narod vzga-jati v njegovem maternem jeziku, to se pravi, treba je delovati na to, da se bi Slovaki in drugi narodi na Ogr-skem vzgojevali v njihovem maternem jeziku in da bi vsak narod dobil svojo pravico v svoji materinščini. — Predavanje odličnega voditelja belgijskih socijalistov je v Pešti iz-zvalo veliko zanimanje, njegova iz-vajanja pa naravnost kolosalno senzacijo. Kralj Peter potuje v Rim preko Ljubljane (?) R — Belgrad, 3. novembra. Sko-raj gotovo je, da odpotuje kralj Peter v Rim na poset kralju Viktorju Emanueln in kraljici Heleni okrog 23. novembra. Kod bo potoval, se ni itatanko določeno. V kombinaciji sta dve progi, ena preko Zagreba v Reko in od tam preko Jakina v Rim, druga pa preko Zagreba, Ljubljane, Karmina in Vidma. Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra« H. — Belgrad, 3. novembra. Bolezen prestolonaslednika Aleksandra se je preokrenila v toliko na bolje, da je popolnoma izven vsake nevarno-sti. V dobro poučenih krogih te zatr-jnje, da je najvecja zasluga profeeor-ja Chvosteka, da je prestolouaslednik srečno prebolel nevarno bolezen. Z ovirom na to namerava kralj Peter na poseben način odlikovati sloveče-ga profesorja dunajskega vseučili-šča. Zatrjuje se, da bo profesor Chvo-stek odlikovan z redom Karagjorgja, ki ga sieer dobe samo tišti, ki so si za srbsko državo pridobili velikih za-slug. Prestolonaslednik Aleksander, ki ga je kralj Peter sam poučil o za-slugah profesorja Chvosteka, se je iz-razil, da bo odličnega zdravnika, ki mu je rešil življenje, povabil k sebi, da bo za delj časa njegov gost v Bel-gradu. R. — Belgrad, 3. novembra. Vsled poboljšanja v bolezni prestolonaslednika Aleksandra vlada v vseh sloj ih srbskega prebi valstva, tako v prestolici, kakor v notranjosti veliko veselje. Ugodne vesti z bolniške postelje kraljevića Aleksandra vplivajo izredno blagodejno tuđi na razvoj političnih razmer. R. — Belgrad, 3. novembra. Ker se je bolezen prestolonaslednika Aleksandra tako zboljšala, da se ni več bati nobene nevarnosti, je toliko kakor gotovo, da se napoti kralj Peter koncem tega meseca v Rim, da poseti tam svojega svaka kralja Ema-nuela. Turki proti Bolgarom. R. — Solun, 3. novembra. Turska vojska je v zadnjem času vlovila več bolgarskih ustaše v iz čete Bleže Birila. Poveljniku te čete se je posrećilo pobegniti. Pri ustaših so rasli 3 bombe in več komproiniinjo-čih pišem. Še v isti noči je izvršil sa-raomor bolgarski učitelj Bogdanov, ki je bil v dotičnih zaplenjenih pis-mih silno kompromitiran. Učitelj Bogdanov j<* bil haje tajnik bolgar-skega ustaši ega odbora. R. — Skoplje, 3. novembra. Vče-raj so z vlakom pripeljali semkaj 64 Bol ga rov iz Kratovske okolice. Vsi so bili prep* ljani v tnkajšnje zapore, ker ro na sumu, da so sodelovali pri mnom Turka Ali-age. Turska vojna sodišča na del«. R. — Bitolj, 3. novembra. Pred vojnim sodiščem 6O stali grški vstaši Gjorgje Aleksij, Kutuka in Teodor Kalija, obtoženi, da so delovali na to, da bi se poedini deli Makedonije od-ločili od turske države ter priklopili Grški. Vojno sodišče jih je obsodilo na 101 leto težke ječe, kar pomenja po evroj>skem naziranju toliko, kakor dosmrtno teŽko ječo. Boji v Makedoniji. R. — Solun, 3. novembra. Turska vojska je imela zadnje dni težke boje z bolgarskimi vstaškimi eetami. Prvi spopad se je vrfil pri vati Jeleni breg1, drugi pa v kocanskem okra* ju. Na obeh »traneh so bile znatne i«-gnbe, vendar pa je bila turska vojska povsod zmagonoftna. Ulovljena gr&* usU2k« eetju R. — Skopljet 3. novembra. V zadnjem času «e v južnozapadnem deln Makedonije v©dno «e«6e pojav- ljajo grške ustaSke e>te. TnrSka oblast je poslala več vojaških oddel-kov, da polove grške četnike. Pri Pri-vezi se je posrečilo vojakom zajeti grško četo, obstoječo iz 8 ustašev. Ustaše so vojaki takoj izročili vojne-inu sodišču v Janjini. R. — Solun, 3. novembra. Vojno sodišče je dalo aretirati grškega vojvodo Karaiskaki, ki je doma iz vaši Bogdanec. Oblast ga je dala za-j.reti, ker je bila obveščena, da je* pri-šel v Solun s posebno misijo, da od-lH>tuje na Grško in da taia osnuje ustaške čete, s katerimi bi potein udri v Turčijo. Aretiran pa je bil v prvi vrsti zaradi tega, ker je posetil solunskega grškega metroj>olita in je tam dobil preeej znatno vsoto deimr-ja, iz česar je oblast sklepala, da j" zgorajšnja ovadba odgovarjala res-nici. Poneverjenje na pošti. R. — Solun, 3. novembra. Bolgarski list »Pravo« javlja, da je poštar Imer - Efendija ukradel poštno vrečo, v kateri je bilo okrog 250.000 kron. Vreča je bila poslana iz Prile pa in naslovljena v Bitolj. Temu zločinu je prišla turska oblast pravočas-no na sled in je dala aretirati dotič. poštarja. Orožniki so pri hišni preis-kavi našli ves denar. Češka obsodba slovenskega narodnogospodarskega shoda v Ljubljani. Narodnogospodarski shod, ki sa ie vršil meseca avgnsta v Ljubljani, sg priredili v prvi vrsti Cehi z Mo-ravskega. Ne da se tajiti, da je bila ta pri-reditev vprizorjena takorekoč na vrat, na nos in da ni bila pripravljena tako skrbno, kakor bi bilo v interesu stvari same. Na kongTesu sa-mem pa se je pokazalo, da se Cehi iz kraljevine Češke drže nasproti priredit vi docela pasi\Tio in se shoda ni udeležil iz Češke nihče izmed mero-dajnejših faktorjev. Že na kongresu je bilo torej jasno, da vlada med pri-reditelji shoda in med kompetentni-mi faktorji v kraljevini Češki neko nasprotje, ki je povzročilo, da so se trgovski in obrt niski krogi 'n kra-Ijestva Ce&kegra malodane popolnoma absentirali od prireditve. Javnost naša o tem nesoglasju seveda ni bila poučena, za to bo inor-da 2a marsikoffa poučno, ako podamo poročilo o ljubljanskem na-rodnogrospodarskem shodu »Ceskc spoleenosti narodno hospodarske« v Ptagi, katere predsednik je dr. Gru-ber, ako fie ne motimo, vseuČiliaki profesor v Pragi. V tem porocilu se pravi med dragim: »Blešceča etiketa ljubljan^kegti shoda je bila Z|?olj stepi lo. Shod ni bil slovanski in tuđi no narodnoffo^podarski. Im^i je načaj na^lh domaeih, htpz vsattegfe cilja iklicanih trgt>v-Afh tfeođor. Sadov ne prinese nobenih ražen mordu slabe vesti prircditeljtMn, ki so shod z veliko iionšalanco in ma-louiarnostjo pripravili in odpruvili. Mi borno veseli, ako prireditev tat vari vobče ne škodi. Osebe, ki so slitnl sklicale, nišo sposobne za taka jKKljetja: ol>lačijo razinere domače v plašč slovanski ter zro na kočljiva vprašanja gospodarskih oilnošiijev med slovanskimi narodi v Avstriji prav tako, kakor na svoje uiiilenkostne težnje. Naravnost komično je, da se skuša uspešno resiti problem slovan-ske vzajemnosti brez Slovanov, prav tako smešni pa so tuđi nacrti tega shoda o narodnogospodarski koncentraciji slovaiistva. Shod bi imel sinisel in pomeli, ako bi se bili sestali v resnici zastop-uiki gospodarskih kor]K)racij jk)-samnih narodov slovenskih v Av-ttriji, ki bi bil prosti vsakih anibieij in ki bi se dejansko jM>svetovali o vseh svojih potreban. Xevski društvi »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« obljubili zapeti mi grobu par žalostink. In iz teh l*rezponieinbnih okolnosti so modri gospodje na Blei\veisovi cesti sklepali, da lahko priđe do kakih d' moii->trncij. K:ikor da bi Ljubljančani že dve leti ne mislili na ničesar druge-ga kakor na to, kako bi mogli vpri-zoriti kako demonstracijo. Gotovi Ijudje so res nad vse pametni. Mlad slikar — samouk. Zanimanje za slikarsko umet-r.ost je med Slovenci razineroma veliko. Talentov je mnogo, žalibog, da po navadi veselje do umetnosti izgr.-be, ko vidijo da Slovenija nima me-oenov. Tak talent je M. Sadar. Z svojo sliko Carovniska koča v mraku, ki je razstavijena v izložnem oknu Ba-hoveeve trgovine, nam pravkar kaže svoje zmožnosti. Samouk, pa ima vse-tno veliko dovršenost v barvab in v »stimungi«. Nedvomno, da dobi mecena, ki bode za male novce dobil original, mogoce še slavnega umetnika. D. V. Zabavne prireditve »Narodne eital-nice v Ljubljani.« Letos je za ljubljanski mladi svet zelo neprijazna doba. Kajti raz-ven gledališca in srednješolskih i>1* -miv nimamo nobene stalne zabavo. Xiti akademični ples se ni oživil in edino sredi februarja napravi akad. fer. društvo »Sava« in morda ol>-enem tuđi akad. tehn. društvo »Triglav« velik ples. Zato pa je priznana potreba, da »Narodna čitalnica« pri-reja zabavne in plesne večere, ki bo- do nadoinestilo vsem pogrešan ini pri redit vam. Odbor »Narodne čital-uice« je trdno prepričan, da bodo ti zabavni in plesni večeri, katerih prvi se bo vršll v soboto, 5. t. in. dobro obiskani in da bo vladala neprimljena, domaća zabava. Na dragocenih toalet in ne mrtve dostojanstvenosti, um pak veselo raspoloženje v pr ljetni, ck&kvizitni družbi, to želimo. Kdor bo prišel prvie na naš zabavni večer, bo odšel s sklepom, da ne bo zamudil nobenega takega večera. Zato pa vabi odbor še enkrat vse elane čitalni-ce: v soboto 5. t. ni. v »Narodni dom« na zabavni in plesni večer »Narodne t-italniee«. Slovenci v Južni Ameriki. Precej Slovencev živi tuđi v Južni Ameriki, veudar pa ti nišo organizirani tako, kakor njihovi bratje v Združenih državah. Krivo pa je temu večinoma to, ker ne žive tako kompaktno skupaj, kakor Slovenci v Severni Aineriki. Največ Slovencev živi razineroma v republiki Argentini ji. A povsodi tu nastopajo kot ena narodna celota s Hrvati in Srbi, kar je treba samo odobravati. Glasilo južnoameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev je »Materinska Riječ«, ki izhaja v mestu Rosario de Santa Fe v Argentiniji. Največ Slovencev je naseljenih v argentinskim inestecu Zarate. V mestu Zarate živeći Slovenci so skupno s tamkajšnjimi Hrvati in Srbi sklenili osnovati >/S!o-vansko dobrotvorno društvo«. »Materinska Riječ« priobčuje v pravkar nam došli številki z dne 29. septembra — post ne pošiljatve iz Rosario de Santa Fe torej potrebujejo več, kakor mesee dni, da pridejo k nam — ta - le slovenski oklic, ki ga ponatis-kujemo radi zanimivosti: »Bratje Slovenci! Zdaj vam par besedi, ker vas je precej veliko število v Zarate. Ceravno imamo Jugoslovani: Slovenci, Hrvatje in Srbi, tri narodna imena, vendar le enega smo naroda sinovi in samo v naši edinosti, v naši združitvi leži naš pravi napredek. Cas je že, da se mi Jugoslovani, kjer-koli prebivamo, zberemo okrog skup-nega slovanskega imena in samo slo-vanskega brez druge pritikline, kakor n. pr. avstrijskega imena. Nas Jugoslovane je avstrijska državna modrost razkropila na vse štiri strani in postavila med nas trden plot. Avstrijska politika je, obdržati narode v zabitosti in nevednosti. Prav zdaj je avstrijska vlada na najhujši način razžalila ves slovenski narod in sploh vse Slovane habsburške monarhije, ker ni hotela potrditi za ljubljanskega župana tistega moža, Ivana Hribarja, s katerim se mi ponosimo. Pa zakaj nas Avstrija tako tepe? Saj je vendar znano, da ga ni lojalnejšega naroda pod habsburško krono od Slovencev in Hrvatov. Od- kod, čemu, zakaj vse to? Ker smo preponižni. Će nas Avstrija tepe, smo ji hvaležni za batine in tuđi po tujem svetu širimo njeno ime. Vsaj mi, ki živimo v svobodni Ameriki, bodi ino inožje, ki znajo ceniti svobo-do. Več samozavesti, več čuta za samostojnost, več narodnega ponosa in več bratske ljubezni. Torej vsi, ki se ne sramu je jo svojega slovanskega naroda, naj se v Zarate in kjerkoli se nahajajo, zbero v »Slovansko dobrotvorno društvo.« — Iz tega oklica je razvidno, da se naši rojaki v daljnem, mestu Zarate, kamor potrebujejo pisma več kakor mesec dni, krepko za-vedajo svoje narodnosti, ter obenem pazno zasledujejo dogodke v stari domovini. Želimo bratom v vroči Južni Aineriki največjega uspeha v vseh njihovih podjetjih. Razne stvari. * Ker je bila ti ek lica. V Hrunn-bachu na Nižjein Avstrijskein je izrodila 261elna dekla Barbara Kiegler nezakonskega otroka ženskega spola. Mati je prijela otroka za noge ter udarila ž njim ob zemljo, da je bil lakoj mrtev. Deklo .so zaj>rli. Pravi, da je zato umorila otroka, ker je bila dek lica. * Umri na grobu svoje žene. V Hostino na Ceškeni je prišel neki J. Kasper obiskat svoje sorodnike in znance. Pri tej priliki je šel tuđi na grob svoje žene, ki mu je umrla pred n< kaj ineseci. Tu je nekoliko postal in molil ob grobu. A ko je hotel oditi, mu je postalo slabo in se je zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap. * SkladLsčc bombaža pofforelo. V Aleksandriji je pogorelo skladi.^^ bombaža, v katerem je bilo 6000 bal. Škoda znaša pet milijonov. * Aretovan advokat. V Krakovu ;*e bil 1. novembra aretovan ugledni advokat in večletni občinski svetnik dr. Seinfeld. Izročil je nekenui To vernickemu v pokritje dolga, ki gi je napravil pri igri hranilnimo knjižico za 6000 K in več meničiiih ak-ceptov. Ko je hotel Tovernicki dvig-niti denar, se je dokazalo, da je vse skupaj {K>narejeiio. * Zaročni kamen. V Evropi pozna skoro \\sakdo zaroc-ni j)rstan, oi>o}noma neznan. So i>a še kraj i na svetu, kjer se srečnim zaljubijencem niti ne sanja o zaročnih prstanih. Ti Ijudje imajo svoje posebne navade, posebna darila, s katerimi sklepa jo zaruke. V vzhodni Afriki živi zainonski rod Makua. Kadar se zaljubi mlad Ma-kua v mlatio Makuo, tedaj ji poišče v reki Rovuma najsvetlejši in najbolj okrogel kamenček, ki ga podari svoji izvoljenki v znak svoje ljubezni. Ta dragoceni spomin nosijo maku- LISTEK. Rdeči nagelj. (Spisal J. K.) (Dalje.) Tu notri je kipelo, valovalo življenje, ko v malokateri duši. In vendar ni sedaj nič, da bi pokazal: evo glejte plod! Prav imate, nič in ta nič bo tuđi z vas. Da, tuđi z vas ne bo popolnoma nič, ker ste plasni in bo-ječi v svoji duši, kot sem bil jaz.. In to je zamorilo plamen, ki je kipel do neba, ki je bil močan ko gora Atos, ki kljubuje tisočletja morju; zamor-jeni so cilj i, velikanski, mogočni, tako jasni, lepi, da me je res skoro strah, če pomislim nanje, da so sedaj prah in da plava nad njimi trpek sniehljaj, kot angeli nad zapuščenimi grobovi. In to vam pripovedujem iz ljubezni do vas, ker bi želei, da bi bilo z vas kdaj kaj, ce boste prema-gali plašnost in bojazljivost. Druga-če ne bo z vas drugega, kot prazno pogorišče. Bral sem pred kratkem, pri nekem jako mlađem pisatelju. »Poznal sem ljudi, ki so gojili titan-ske naklepe in so imeli v svoji družbi plašnost in bojazljivost in nič nišo učinili.« Glejte! čudil sem se, da je tako mlad človek prišel do tega. Krepko dušo mora imeti, burno živ- ljenje. Jaz nisem sedaj niti toliko zmožen, da bi vam pokazal, vam Iju-dem to. Zato bom povedal le vam in vas mogoče resi I, če vam ni priroje-uo, od usode določeno, ko meni. Jaz sem hi'penel, ko hrepenite sedaj vi. Hotel sem postati pisatelj, urnetnik in bog*ve — saj so bili moji cilji preveč j*rešerni. da bi mogel govorili, ker me je strah Hotel sem I odati človebtvu nekr.j, c«sar še ni podal nihec, ker bi človeštvo dvig-uilo iz bolečin in prepada in bi uslvaril na zemlji raj O bodoči sre-či človeštva sem sanjal. Videl sem, kako se bo vse preobrnilo,kako bodo Ijudje boljši. In glejt-, bil sem takrat dober človek in veselil sem se teh ideaiov — saj so mi dali vse — vse. Toda na te srecne ure, pa so prišle ure trpljenja. Jaz sem spozna 1, da nimam toliko moči, da bi ljudem kaj lakega podal. Spoznal sem, da je moja duša premalo čista, da bi do-s igla to. In bridek kes, obupanost sta se me lotila. Pustil sem vse v nemar. »Saj nimam moči,« sem se iz-govarjal. A vendar sem ob enem videl, da je vse zaman, vse varanje duše, da jaz moram upati, želeti, dingače sploh ne živim. In s tem spo-znanjem je prišlo v dnŠo zopet življenje; vera v lastno moe se je eelo vrnila. In sladko so me oklenili obla-ki sanj veličastne bodočnostL In v onih nrah sem bil menda popoln egoist. Ćelo to sem pozabil, kar sem prej videl tako jasno in določno, da jo moja duša grda in umazana: so-vraštvo, zavist, podlost, hrepenenje po nizkih zabavah, vse sem pozabil. V takih trenotkih sem sel rad ven, v naravo, da sem svoje sanje ta-korekoč izživel. In zakaj ni zdaj ni nic! Zakaj sem sedaj miren ob spo znan ju, da nisem ničl Zdaj sem sele postal tak, kot bi moral pot nastopiti. Sedaj sem moćno, brez laži govoril svoji duši in sedaj sem spoznal, da nisem nič in da je mir le tam po smrti. Z menoj ni bilo nič, ker sem se bal. Da! 2e od nekdaj je v moji duši strah — zdi se mi, že od rojstva. In jaz, ki sem nosil na plečah svet, slabosti in gorje in tuđi najlepše, jaz bi moral hoditi svojo pot! Ker mnogo nas je, ki se borimo, menda vsi — a drugi se ne zavedajo, da se borijo. A vsak hodi svojo pot. Jaz sem imel težko breme in pot je bila slaba, ker so po tej poti hodili tuđi drugi. In zato je bila shojena in jaz sem se sedaj udri — udri prav do kolen. Ce pa hočeš zmagati, moraš obraniti čisto dušo — a hodi kamor te zanese življenski val. Tam poišči pot, a ta naj bo kamenita, ker nosiš na sebi pretežko breme, da bi hodil po moA-virju, kjer hodijo Ijudje, ki nimajo nobenega bremena. Jaz sem sedaj uni&en in uniiilo me je življenje in bolezen, ki že dol- go gloda na meni, uničil sem se tuđi sam, ker sem preveč hrepenel. Glejte, kaj mi je ostalo do zadnjih dni. Tolažil seni se s tem, da sem živel življenje, kot ga živi malo-kdo. In to mi je bilo sladko. Težko je bilo moje življenje — a živeli so ga pred menoj tisoči in še ga bodo živeli. Vsepolno ljudi se bori na ta način. Samo življenje! Moči ni v nas, saj je komaj v enemu izmed niilijo-nov. In odkod to varanje? Še danet* mi je to uganka. Čakajte, zdaj vam povem še svoj konec. Konec mojega življenja tvori nesreena ljubezcn, ki sem jo zakrivil sam, da se je ponesrečila zamc. Zakaj vara to pravzvprav pripovedujem f Zato, da boste videli, da tuđi tu nisem hodil lastnih potov in da je vladala v mojem srcu plašnost in bojazen. Spoznal gem deklico, ko sem šel letos na počitnice, da bi popolnonia ozflravel, ker dolgo že nisem popolnoma zdrav. Dosti deklic sem spoznal že takole med vožnjo. No — pozabil sem jih, ker se nišo peljale tako dalee, ko jaz, ali pa me nišo posebno zanimale. A ta se mi je zazdela molčeca in nekaj ponosnega je bilo v njej, kar me je opozorilo in vspod-budilo moje zanimanje. Take ljudi ja« ljubim. Tihi so in ponosni, kot bi nosili v sebi zaprto v*o bol svataa> Tako sem prišel na pocitniee. Sklenil sem, da se deklici ne priblišam ve4 a&ke krasotiee pod jezikoin in sicer tako, da tega nikee drugi ne opazi, kakor njen izvoljenec. In cinibolj go-reče ljubi mladenič svoje dekle, tem-več kainenekov mora ona nositi pod svojim jezikoin. Naša dekleta bi naj-brž s tak im »zaročnim kamnom«, ki bi ga morale nositi pod jezikom, n3 bile nič kaj zadovoljne. * Operacije y starem času. V današnji dobi si niti ne ni oremo predstavljati, kako primitivne in obenein strasne so bile operacije nekdaj. Bil je že velik napredek, ko so po končani operaciji kakepra elenka vtaknili konec v vrelo olje, da se ustavi kri. Ko je postal mejni grof Declo tako rejen, da se že ni mogel premikati, so mu zdravniki leta 1190 kratkoma-lo prerezali trebuh, tla bi grofu od-vzeli nekoliko ma&ti. Seveda grof te-£-a ni dočakal, ker je preje umri. Vojvoda Leopold Avstrijski si je leta 1194 tako nesretno zlomil nogo, da mu je kost predrla kožo. Zdravniki so obvezali nogo, kaj drugoga si nišo upali storiti. Naslednji dan je sam irastavil sekiro na svojo nogo in dvor-janik je moral trikrat s kladivom udariti po sekiri, da je odletela noga. Seveda je vojvoda kmalu nato umri. In dvesto let pozneje je bila zdravni-ška znanost še vedno na enaki stopi-i:ji. Ko se je mislilo, da se je nadvojvoda Albreeht, poznejši eesar, za-strupil, so ga zdravniki obesili %&. pete ter mu iztaknili oko, da bi strup odtekel. Takrat st» puč ni smejal. kdor je prišel v roke tak im učenjakom. * Amerikanski lov na zajee. Nek ameriski list iz Oregona piše, da se je nedavno udeležilo nekega lova na zajce 700 oseb, niož, žensk in otrok, in da je ta ogromna lovska družba pobila blizu 10.000 zajcev. Taki veli-kanski lovi so se v prejšnjih časih prirejali večkrat. Prišli so skupaj lovci od blizu in dalec s svojimi lah-kimi vozovi, mešeani in kmetje, raz-vrstili so se v vee kilometrov dolgo crto, ki se je na obeh koneih jela pre-mikati tako, da je nastal polagoma polkrog, ki se je končno strnil v velika nski krog. V tem krogu vse mr-goli preplašenih zajcev, ki jili končno prevzame tak strah, da že nič več ne sskačejo in ne dirjajo, marveč se boječe plazijo po tleh. Krog se vedno bolj krči, zajci se zgoste tako, da je slednjič videti, kakor da bi bil to en sam živ val, ki se zaganja iz kraja v kraj. Strah prevzame zajce tako, da se začuo sami med seboj klati. Pra-vijo, da se taka obstreljena četa zajcev ćelo lovskim psom tako smili, da ne marajo izvrše va a svojega rabelj-skega posla. * Živa baklja. V Freištajnu na jVIoravskem je hotela žena ondotnega trgovca Petalika osnažiti luč in jo prižgati. Pri tem je ravnala tako ne-previdno, da se je vžgal petrolej in je svetilka eksplodirala. Naenkrat je ker sem mislil, da bo to bolje zanjo in zame. Bil sem takrat že zelo slab — a sčasoma se mi je zboljšalo. Pri čelo se je pravcato življenje. Jaz sem spočetka sameval. Hodil sem po gozdih in užival sem ondotno le-poto. Toda naenkrat rae je zavleklo "v vrtinec temnega bakanala. Opoj-nost me je oklepala ko nežen pajčo-lan in meni je bilo izpočetka sladko, sladko. Zivel sem že preje življenje. A še enkrat sem hotel piti iz te čaše, polne misterija. Bil sem tedaj menda močan, ker se mi je vee gabilo. In zahrepenel sem po človeku, ki bi bil mojih misli in bi zaničeval to življenje. Iu takrat, bilo je že proti koncu počitnic, oziroma mojega dopusta, sem ogovori 1 svojo znanko. Še vedno se mi je zdela molčeča, a nekaj trde-ga sem zasledil v njeni moški duši, kar me je za hip ustrasilo: »Ha! ta ženska bi znala sovražiti!« sem vzlik-nil nehote. Toda priljubila se mi je, ker je sovražila to življenje, saj proti meni je kazala tako. Sicer vem, da bi ga pila, saj to vsak človek, a ona bi ne našla v tem miru, dušne utehe, kot jaz ne. Toda sklenil sem, da pustim vse znanje. Zakaj sem uSinil tot Zato, ker sem bil pošten. Vedel sem, da jaz deklice ne ljubim, kot bi jo moral in da je vsak up bodočnoeti odvzet. Lahko mi jo je bilo pustiti, ker je v resnici še niaem ljubil, le govoril sem rad z njo. (Koaec prlboanJiC) bila nesrečna žena vsa v ognju. Na glasno kričanje so prišli sosedje, ki so sicer ogenj pogasili, toda nesreč-nica je zadobila smrtnonevarne po-škodbe, katerim je v nekoliko dneh podlegla. * Ljubesenska drama« V Kroče-hlavi na Češkem je bil pred tremi leti poklican k vojakom neki Fran Po-spišil. Ko je letos prišel na dopust, je opazil, da ima njegova nekdanja ljubica razmerje z drugim. Skušal jo je zopet pridobiti zase, toda zaman. Tu se odloči, da pojde k njenim star-šem, ter da napravi konec ćeli stvari. Ko priđe do hiše, kjer je stanovalo dekle, jo vidi se izprehajat z nekim drugim. Tu potegne Pospišil samokres, ter ustreli proti glavi svoje ne-zveste ljubice. Ta je k sreči nastavila roko, kjer je krogla obtičala. Pospišil ustreli drugic, a zgreši popolnoma svoj cilj. Nato je tekel proti doniu. Ko ga je čez eno uro iskala žandarmerija na stanovanju, ga je našla ustreljenega ležati na postelji. * Pijan kavarnar. Kavarnar Filipu v Jassy je tirjal dva gosta za plašilo malega dolga. Prišlo je do prepira, v katerem je potegnil kavarnar revolver ter na inestu ustrelil oba svoja dolžnika. Ena krogla je za-dela kavarnarjevo taščo, ki je tuđi v kratkem času izdihnila. Kavarnar je streljal v pijanosti; zdaj je pod ključem. * Zaljubljen rokoborec. Eokobo-rec Marijan Matijević v Osieku je imel ljubavno razmerje z 201etno Ireuo Kohn. Ko je dekličin oče izve-del za to, je odpotoval s svojo hčerjo v Pečuh. Na postaji Slatina je stopil v železniški voz, v katerem sta bila Kohn in njegova liči zaljubljeni Matijević. Potegnil je revolver ter pet-krat ustrelil na mirno sedečega Kohna. Stari je bil ranjen na kole-nu in na prsih, dekleta je krogla samo oplazila. Matijević se je vrnil v Osiek, kjer je v nekem hotelu izpil večjo množino raztopljenega fosfor-ja. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Norec v zrakoplovu. Nekoć je angleški zrakoplovec Green povabil nekega drugega Angleža kot sopot-nika v svoj zrakoplov. Ko sta bila v visini kakih 1200 m, potegne sopot-nik Greenov velik nož in hoče pore-zati vrvi, s katerimi je bila privezana gondola k balonu. Le s težko silo mu je Green to zabranil. Še bolj pa je vznemirilo Greena, ko je hotel njegov gost skočiti iz gondole. Kajti ne samo, da bi pri tem nasel gost gotovo smrt, ampak tuđi za Greena sa-mega bi bilo to usodepolno, kajti zrakoplov bi postal s tem za kakih 70 kg lažji in bi se naglo vzdignil še više in pri tem skoro gotovo počil. Ko je Green izprevidel, da ima opraviti z norcem, ga je skušal na ta način potolažiti, da mu je rekel, če hoče ravno umreti, naj umre skupno ž njim, k**r je taka smrt bolj prijetna. Pri tem inu je tuđi obljubil, da poleti še visje, da bo padec bolj prijeten. SlabouDini gost je bil s tem zadovoljen. Nfito je Green skrivaj odprl ventil, kar je njegov gost opazil sele, ko sta l> la že na zemlji. Green je pri-čakoval, da ga norec sedaj napade, toda v svoje veliko začudenje se gost mirno odstrani, kakor bi bilo vse v redu. Pristni Anglež! Vzorno gospodarstvo škofa Jegliča. (Pred civilnim sodišeem.) Včeraj dopoldne se je nadaljeva-la pred civilnim sodiščem obravnava proti škofu Jegliču. Kakor znano, to-ži bivši škofov oskrbnik v Gor. Gradu Dicenta škofa za 46.930 K. Danes so bile zaslišane priče, ki so povedale marsikaj zanimivega. Priča Ivanka Urbas, dimnikar-jeva soproga iz Cerknioe, ki je bila od leta 1903 do 1907 Dicentova kuharica in oskrbnica v Gor. Gradu, izpo-ve z ozirom na to, da Dicenta toši škofa tuđi za 1067 K 02 vin. sa ra»-sveti javo (petrolej in »▼©če), a mm hoče dati škof samo nekaj nad 200 K, da je jemala petrolej, »veće in vUgm-lice, kakor tuđi druge goepođinjike potrebććine pri trgovoih na knjćb- ce. Koliko pa je potrošila samo za petrolej in svece, pa ne ve niti približno povedatL Priea nadgozdar gornjegrajske graščine v Ljubnem je bil zaslišan o tem, da Dicenta za hospitalitete (po-^oščenje) na leto ni izdal več kot kakih 500 K; Dicenta zahteva namreć po 800 K na leto, škof pa ponuja samo 500 K. Priča misli, da Dicenta ni več potrošil kot 500 K na leto. — Je nazadnje tuđi lepa vsota, samo za pojedine! Posebno ono leto, ko se je zidala neka žaga, so se kar vrstile pojedine druga za drugo; miže so bile vedno polne jedi in pijace in dragih smodk. Razsipalo se je, kakor se je Dicenta izrazil, na kubične metre. Škof trdi dalje, da se ni izkazal ves les, kar se ga je v resnici poseka-lo. Izrabil se je les že od 10 em debe-losti naprej, izkazal se je pa samo oni od 14 cm debelosti naprej. Priča pove, da je Dicenta dejal, da ne računa s tem, kar se poseka, temveč samo s tem, kar priđe iz žage. Naročil je priči, naj v izsekalni izkaz napiše samo oni les, ki ga je priča imel od-dati na žagi. Diferenca med poseka-nim lesom in onim, ki je prišel na žago je znaŠala 30 do 40%. Delal pa Dicenta ni tega v svojo korist, hotel je pomagati s tem gospodarstvu na noge. Škof je od Dicente vedno zahte-val denarja in denarja. — Priča iz-pove, da je Dicenta zelo sirovo posto-pal z uslužbeiK-i, tituliral jili je z osli, kreaturami itd., nekega gozdar-ja je ćelo oklofutal. Dr. Triller izpove, da je lani v novembru konferiral s škofom o tej zadevi. Škof je priči pri tišti priliki dejal, naj bo Dicenta previđen, da se nm ne pripeti kaj neprijetnega. Mislil je s tein očividno na kazensko ovadbo proti Dicenti. Razprava se nato preloži na 5. uro popoldne. Popoldne je bil najprej zaslišan priča Jan. Krische, gozdar v p., izpove z ozirom na trditev škofa, da je Dicenta naročil, naj se ne izkaže ves tišti les, kar se ga je posekalo, temveč samo tišti, kar se ga je prodalo, da njemu samomu Dicenta ni nič ta-kega naročil, da pa mu je ta stvar znana. Diferenca med posekanim in izkazanim lesom je znašala okoli 30/f • Posekalo se je več, nego je bilo dopustno. Priča Fort imat Remše, raeuno-vodja pri ljubljanskem stolnem ka-pitlju,izpove z ozirom na terjatve Dicente za razsvetljavo, da je izračuni], koliko je Dicenta potrošil in našel, da to znaša 244 K 88 vin. Priča, ki je bil od leta 1904 naprej v Gor. Gradu, izpove tuđi, da stroški za hospitalije nišo mogli na leto znašati več nego kakih 300 do 400 K. Priča ve tuđi po-vedati, da so bile poslovne knjige par let nezaključene in v velikem neredu. Pol leta je trajalo, da so se knjige spravile v redt Priča je moral vpisati v knjige nad 20.000 K dohod-kov in nad 40.000 K izdatkov, ki nišo tani bili vpisani. In slednjic se je konstatirala diferenca nad 3000 K v škodo Dicente. Priča ve tuđi poveda-ti, da je Dicenta uslužbence vsevprek zmerjal in ćelo klofutal. Pritožil se ni nikdo, ker je Dicenta užival pri škofu tako zaupanje, da bi tak pri-tožitelj takoj »sfrčal«. To je bil res lep škofov zaupnik! Ivanka Urbas, vnovic zaslišan a, izpove, da se je za pogosčenje raznih gostov izdalo veliko, gotovo okoli 800 K na leto. Priča ima od Dicen-tija dobiti še okoli 600 K na mezdi. Obravnava se nato preloži. Na-daljuje se danes dopoldne. Za kratek čas. Sodnik : Izkaznica o vaših feaznih priča, da imate jako nemirno preteklost... Toženec: Lepo jih prosim — ko sem skoraj smeraj 8 e d e 1. bdajatolj la odfoTorni urednik: lUftio PofliMlemSek. Uterijske itcvflke. Drignjc— ▼ sredo. 2. novembra 1910 »Ml 50, 66, 67, 72, 56. Bor zna po ročila. L|aM|aaaka •Kreditna banka v Ljubljani*. Urtfal karti ■■! aaslrll. Otmtnl ll^.til 4% nujeva renU .... 93 10 9330 42* a trcbrna rcnU .... 96 80 , 97-— 4*/# avstr. kronika renta . . 93 05 93*25 4°/. ogr. ., .... 9170 91 90 4*/i kran|sko dcžclno posojllo 96 — 97 — 4°/, k.o. CcAkc dež. banke . 94— 95 — SraAHa. SrcCkc U 1. 1860 % ... 219- 225 — „ „ „ 1864..... 313 — , 319- M tlske...... 153 | 159 — „ cemeljske I. izdaje . 296 50 302 ŠS H. .. - 276 50 282*50 ognke hipoteftie . . 248*75 254-75 „ dun. komunalne . . 538 I M8' „ avstr. kreditne . . . 519 75 529 75 M ljubljanske .... 87 75 93 75 „ avstr. rdeć. križa . . 59 75 63 75 .. ogr. „ » . . 37 60 41-60 „ bazfflka..... 26 50 30 50 m tnrftke...... 255 25 258 25 Ljubljanske kreditne banke . 447 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 665 75 ! 666*75 Dunajske banćne družbe . . 556 - i 557 — Južne železnlce..... 117 25 118 25 Državne železnice .... 754 75 75575 Alplne-Mantan..... 765 25 766 25 Ceike sladkorne družbe . . 252 — i 254 — Živnostenske banke. . . . 272 75 273 75 Valuta. Cekini........ 1137 1140 Marke........ 117*57* I 117*77 • Franki........ 95 45 95 60 Lire......... 94 80 95 — Rublji......... 254 50 255 25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 2 novembra 1910. T • p m I ii. Pšenica za april 1911 ... za 50 kg 10*47 Rž za april 1911 .... za 50 kg 772 Koruza za maj \<±\\ . . . za 50 kg 5 51 Oves za april 1911 ... za 50 kg 83>6 Efektiv. 5 vin. ceneie. Anton Šare Ljubljana, Šelenborgova ulica št. 5. la logilo haflovi ilici (naspreti glavne pottt) znano Maji pio oajcenejši nakup 182 oprem za neveste. Kupijo se bukovi in jasikovi hlodi dva in pol metra dolgi in od 30 cm dalje debeli, v vsaki množini. Ponudbe s kolodvora, kjer se vozovi nalože, proti takojSnjemu plavilu na M. I. Bftbnert nlctrgoTlaa i ltsom, Dana] II, Kals«r Josefstrassa 39. 227 V Šludentovsi ii Ljubljanska povest Spisal Fr. Rcmec Cena B 1-50, el#g. ¥#x. K 2-50, 8 s poito 20 ▼. ¥#ć. a Ustrezaje mnogostranskim željam, je podpisano založ-ništvo izdalo ta krasni roman, ki ga je obfinstvo z naj-večjim veseljem čitalo, ko je izhajal v podlistku .Slov. Naroda". Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivih in veselih, vedno interesantnih prizorih do pretresijivega konca. .V Stu-dentovskih ulicah" je Iju-bezenski roman, ki je spisan po resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. hNotMiui hniisornir u v Ljubljani. u »SImaski Uvod" izhaja tacvno ivilnt. Z lepn prostora pripravna za delavnice ali skladišča se s L novembrom oddasta. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Koftenina, Kolodvorska ulica St 6. 189 Ustanovljena leta 1*32. 23 Kmetska posoiilnlca ljubljansko okolice ragistrovua zadruga s atomeleno imio v lastnem zafrnžnem dona ▼ Ljubljani na Dnnajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K as, 116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.910*59 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio brez wtak«ga odbitka r«ntn«ga davka, katerega plaćuja poaojllnlca santa za vložnlke. Sprejema tuđi vloge na tekoči račun v zvezi s tekovnim prometom in Jih obrestufe od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnlh vlog nad...............R 2 0,000.000 Posojuje na aemljl&ča po 5l 4° 0 z I1 /s°/0 na amortizacijo ali pa po 91 4° 0 brez amortizacijo | na menice po 6° 0. Posojilnlca sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede araortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. liven nedelj in p^Giaikov. Telefon st. 185. Postne hranllnice račun it S2S.40S. Usojam si vljadno opozoriti, da sem prevzel 9 tim zashpsin Jta fttf Hfliraske mmMe. najoenejšl zavod na kontinentu. Nadalje opoiarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgorske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, 1. nadstr. JpMflia banka v Liabliani" rofistrovmJM sadraga i oaie|eaiai faautvoai DradDi trastori: teloborgova alka it. 7. oapli glavne pošte Sarejeaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO^Va0/«; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejeaa vioge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na naJrazličnejše načine. — ftavnotam menfalnica: zamenja toj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd Nakaziia v Ameriko. — Eskoaatlra trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, naKaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 DrađBe are nak dai dopoldne ed 9. do 12., popove od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Stritarjeva ulica štev. 2. priporoča promese na === Dunajske komunalne srećke a K 18' Zrebanje = 2. novembra Glavni dobitek K 300.000. Spreiema vloge na knjižice in tekoči ratun ter iib obrestaje po čistih 41[2°|o vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki *SLAVTJ1«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .". Ogromni rezervni londi ■ 48,812.797-— |am£l|o ma popolno vamosL .•. BAUKA nSllAIli A Ima posebno ugodne fn prikladne načine za zavaravanje življenja. Aftnlra ST AVIMAM razpolaga z najcenejSimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj DaHlla j|0linVMfn smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------- BAUKA mSLAVUA razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.----------------------------------- BAUKA nSIlAVMA !• r#» aiOTaJttaui zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. MaHLm mw AV7TTAII fniotno podplra narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim DmUMI ||BlMmw*iiim dobrodelmm namenom.--------------------------------------------------------- BAUKA uSLAVUA stremi za izboljsanjem in osamosvojttvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banko »SlavUe" ¥ LJnbljanL Zaplenjenol /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3. /. Največji, nijvaniejši slovenski denaroi zavod. Denairai promet do SI. d«MHibiNi 1«O9 n#d SIS nilljOMV kron. Obstojefiih wlog nad 38 mflijonov kron. Hoaortrnl srtlad nad 1 «amjon kron. Za varnost vloženega denar ja jamči zraven pezervitega zaklada še mestna občtna ljubljanska z vsem promoženjom in m vao SVOJO moAJO. Izgifba vloženega denarja je nemogofiti ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr đdtelni vladi, Izkljnfiona VSaka Opokulaolja * vlofefiim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nevidignjene obresti se pripisujejo vsakega fkA fel* h kapitalu. Sprejcfma ▼l+ftne knjižice drugih dcnarmh zavodov kot gotov daaar. Posojita nm zemljiSca p« 5^^ obresli in proti amortizaciji po najmaaj V4V« aa teto. Daje po-M»)tlm na menice ia Vrted^ostnc paprrje. Za **fce*alijfe iAMi vpc^ane litee doatala lbranHtlIko9 % ^ođf>irmnje &lov«nsain trgorcev in obrtnikom pa krodttno driiitvo. 4 Lattalna la U«k »Narodne tiskane«.