MARJAN UR m	C/j *£.
I./1.-2.	'	'r'	,	l./II.	1921.'
Vsebina prve/druge številke:
Albert Kramer: PRVE BORBE V USTAVOTVORNI SKUPŠČINI.
Metod Dolenc: SMERNICE ZA IZENAČENJE KAZ.-PRAVNIH ZAKONIKOV PO NAČRTIH ZAKONODAJNEGA SVETA V BEOGRADU.
M. Brezigar:	NAŠA ZUNANJA TRGOVINA V L. 1919 IN 1920.
France Veber: ZNANOST IN VERA.
LISTEK:	A. Druškovič: BEOGRAD.
PREGLED: ZUNANJA POLITIKA. Pariška konferenca premijejev. -Nemčija. - Pomoč Avstriji v krizi. - Iztočno vprašanje. - Ruska *krna konstituantaN - Negotovost Evrope. - Tours in Livorno.
- Sosedje Jugoslavije. — GOSPODARSTVO. Konfuzija carinskih naredb. - Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. - Spor med Trboveljsko družbo in rudarji. - Koliko premoga dajejo Trbovlje?
- Valutne premembe. - Donava-Jadran. - Gospodarski interesi med Jugoslavijo in Italijo. SOCIALNA POLITIKA. Nova ureditev posredovanja dela v Nemčiji. - Stavkovno pravo v Nemčiji. - Vladni načrt za delavsko kontrolo industrije v Italiji. -Mednarodna ureditev poljedelskega delavskega prava. - Kmečki proletarijat v Rusiji izginja. — KULTURA. Trgovina in umetnost.
- Gojimo šport,! - Srednje šolstvo v Sloveniji. - Naši pokojniki.
- Ob proslavi Strossmayerjeve stoletnice. - BELEŽKA.
Na platnicah: Dnevnik.
Urejuje in izdaja (ter odgovarja v smislu tiskovn. zakonika); Vladimir Knaflld. Založba konsorclja „Jutra“ v Ljubljani.
Žc lani bi bila morala pričeti izhajati noya revija pod imenom ,Razmah*. Vendar se neugodne prilike v tiskarni in pri papirju preprečile izdajanje. Sedaj so te težave četudi z žrtvami odpravljene, in nameravana revija pri&ie izhajati 1. februarja pod imenom „Njiva“.
Ali je revija potrebna? Slovensko razumništvo nima organa, ki bi izven dnevnih borb opazoval naš slovenski, naš jugoslovanski, naš svetovni položaj; nima torišča, kjer bi se izven dnevne borbe razpravljalo zgolj stvarno in kritično o javnem življenju in o vprašanjih naše sedanjosti in bodočnosti. Gotovo je, da nima demokratičen in napreden slovenski inteligent dovolj prilike, seznaniti se s političnimi in socialnimi prilikami drugih jugoslovanskih rodov in naše evropske okolice. Revija hoče vršiti pozitivno delo. Postavila si je za nalogo, da bo skušala odgovarjati na sodobna vprašanja, ki jih postavljajo na dnevni red svetovno naziranje, zgodovina našega političnega življenja, naloge države in občine, socialni problemi in borbe, temelji demokracije, prosveta. Iskati hoče potov in ciljev.
Za onimi, ki čutijo potrebo revije, pridejo gotovo se drugi. Ko bomo čez leta gledali na vrsto letnikov, upam, da nas bo navdajalo zadoščenje, kakor ga čutimo vsi iz kroga nekdanje »Vede" ob pogledu na njenih pet letnikov.
»Njivo" smo nazvali svojo revijo. Naša sedanjost je njiva. Naša zemlja, naša družba, naša država, so naša njiva. Biti hočemo nje orači. Pridelati hočemo sadu za slovenskega demokra: ta-naprednjaka, ki izvaja ta svoj čast: ni naziv.
Z imenom hočemo dokumentirati, da bomo korakali zajedno z »Jugosloven-sko obnovo — Njivo“ v Zagrebu-Beo-gradu.
Uredništvo „Njive“ je prevzel bivši urednik »Vede" dr. Vladimir Knaflič. V ista odličnih sotrudnikov je zasigu-rana. „Njiva“ bo izhajala 14dnevno, letno izide 20 številk, vsaka po poldrugo tiskovno polo (24 strani), v prijetnem formatu in lične zunanjosti. Stala bo letno 120 K, poedine številke 8 K.
Za. naročnike Jutra" stane „Njivatr letno le 60 K.
Naroča se „Njiva“ pri upravi »Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6.
Pričujoča številka je dvojna (z ozirom na to, da pričenja „Njlva“ izhajati šele s I. februarjem) in ima 44 strani razun platnic. Prihodnja številka izide v navadnem obsegu (24 str.) dne 15. februarja.
Cena 1./2. številke v prodaji 15 K- Naročnina ,,Njive" za celo leto (20 štev. po 1»/, pole = 24 str.) znaša 120 K, za naročnike „Jutra“ 60 K.
1020.
24.112. —■ Otvoritev angleške zbornice. Lloyd George napove konferenco treh ententinih ministrskih predsednikov v Parizu. — Angleško-fancoska pogodba radi Sirije in Palestine podpisana.
27./12. — Borbe med italijanskimi vladnimi in d’Annunzijevimi četami na Reki. — Nemški strokovni tajnik Lcgien t. — Trgovski dogovor med Jugoslavijo in Avstrijo.
Dnevnik
28./12. Rusko-poljska pogajanja v Varšavi prekinjena.
29./12. Sovjetska Rusija konča svoje ljudsko štetje: 133 milijonov prebivalcev. — Število brezposelnih v Ameriki presega 2Va milijona.
30./12. Veleposlaniška konferenca sklene razdelitev plebiscitnega glasovanja v Gor. Šlezlji v dve coni. — IVAnnunzio obljubi, da sc vda. — Francoska socijaiistična stranka se