294
Kmetijstvo.
Pravila za krmljenje konj.
Skušeni kmetovalec priporoča sledeča pravila o krmljenji konj.
v
1.  Dobro krmi žrebe v prvem letu. Zrebe v prvem letu toliko zraste, kakor pozneje vsa leta. Če se ne daje žrebetu dosti dobre krme, se dosti ne razvije. Kar se pa zamudi prvo leto, se pozneje nikoli več ne popravi.
2.  Krmi večkrat in redno, da konj ložje redno pre-bavlja. Konjski želodec je razmeroma majhen; želodec srednjega konja ni dosti večji od želodca velikega psa. Posebno žrebetom naj se večkrat poklada.
3.  Konjem ne pokladaj bolje le kadar hudo delajo, temveč tudi nekaj časa pred in po takem delu.
4.  Ne krmimo baš pred hudim ali hitrim delom. Konj dela s krmo, katero je pojedel prejšnji dan, ne pa s krmo, ki jo tisti dan poje. Zjutranja krma gre največ v gnoj, večerna pa v ude in mišice konjske, zato dajaj konju najboljšo krmo zvečer po delu. V mirni noči se močna krma dovolj prebavi. Krme pa konj ne prebavi dobro, če se rabi precej, ko se je najedel za težko ali naglo delo.
5.  Čim hitreje delo se od konja zahteva, tem tečneja mora biti krma.
6.  G!avna krma žlahtnim konjem za ježo in za kočije mora biti oves.
7.  Za počasneje konje je tudi dobra krma, ki ni tako tečna; kakor korenje, razni tovarniški odpadki.
8.  Za vse konje je jako dobra krma bob, slad in pa posušene pivske tropine. S turšico je le zaradi tega dobro krmiti konje, ker ni baš draga. Tudi pri žlahtnih konjih se del ovsa more nadomestiti s kako cenejšo krmo.
9.  Zelena krma in voda naj se daje konjem vselej poprej kakor oves ali kaka druga podobna tečnejša krma.
w
Če konj pije preveč vode po tem, ko se je najedel ovsa, voda odnese mnogo ovsa v tanka čreva, predno se je dobro prebavil v želodci. Ta oves potem konjem nič ne koristi.
10.  Za konje, ki imajo dobre zobe, ni treba posebno pripravljati krme in je taka priprava celo škodljiva. Posebno se mora odsvetovati mokro krmljenje, mešanje, parjenje, kuhanje ali pa drobljenje ovsa.