*" fiB«aw»l idMit Juta* v LJoMpai * tateamil ra«wt #*. ttMK 'V™ »*■ B&^r.frSMKfcUi. ‘ ^■.sagsaa*.?' Miško vprašanje središče zanimanja Spopad interesov Italije in Nemčije — Evropska diplomacija pred kaosom avstrijskega vprašanja — Izjava Tilulesca — Konferenca v Budimpešti — Hajmverovci za Habsburžane — Avstrija poveča vojsko Maribor, dne 22. februarja. Ko je Italija stopila P red leti na čelo revizionistov, seveda bolj iz demagogije kakor iz potrebe in notranjega prepričanja, se je našla na nekem terenu skupaj z v svetovni vojni premagano Nemčijo, ki se je z nemško temeljitostjo in trmoglavostjo borila za odstranitev v mirovni pogodbi sankcioniranih posledic poraza. To je pa tudi hotela, ker je videla v njej edino res močno silo, katere zavezništvo bi dejansko nekaj pomenilo, vse več kaikor n. pr. zavezništvo s kakšno enomilijonsko Albanijo ali osemmilijonsko Madžarsko. Pa tudi Nemčija, prejšnja iti nova Hitlerjeva, je hvaležno sprejela rimsko diplomatsko podporo. Tako smo doživeli, da je postala Italija tista, ki je dajala Nemčiji največ potuhe in zaslombe pri prizadevanju za črtanje reparacij, pri boju za enakopravnost v oboroževanju itd. Posebna poglobitev tega medsebojnega podpiranja se je pa pričakovala po zmagi Adolfa Hitlerja, katero je Rim odkrito podpiral in naposled pozdravljal. Da je bila Francija prisiljena toliko popuščati in popustiti v korist Nemčije, je bila zasluga Oc-flosno krivda Italije. Kakor pa ima vsaka politika, ki se gradi le na destruktivnih in ne na konstruktivnih težnjah skrajno slabe in kratkotrajne temelje, tako jih je imela tudi italijansko-nemška. Njen namen ni b;l graditi na obstoječem, temveč rušiti; njen izvor ni bil medsebojna ljubezen, skupna usoda ali identičnost interesov do zadnjih posledic, marveč — sovraštvo do tretjih! In prav zato je bistrovidni in vešči opazovalec lahko že zelo zgodaj opazil prve simptome vprašanj, ra katerih se interesi Rima in Berlina temeljito ločujejo in medsebojno križajo. Najbolj pa so se ločevali in križali interesi teli dveh velikih »zaveznic« v Podonavju, kajti tako Nemčija kakor Italija sta hoteli zavojevati to ozemlje politično in gospodarsko. Po velikih neuspehih, ki jih je doživela italijanska diplomacija na Balkanu in drugod, ji je ostala edina trdna opora na kontinentu samo še Madžarska, toda prav ta je bila od Italije nepristopno ločena in zato skoraj brezpomembna. Zato je bila prva skrb Rima dobiti ž njo teritorialno zvezo. Kako? Poizkus z Balkanom in zlasti z Romunijo se je ponesrečil, in tudi Jugoslavija se ni dala kar tako porušiti. Ostala je samo še ena pot — preko Avstrije. Treba je bilo pridobiti to, da postane trdna, zvesta in zanesljiva vez med Rimom in Budimpešto! Napori vse italijanske diplomacije so bili zadnjih nekaj let usmerjeni k temu cilju. In ne brez uspeha! Ko je zavladal v Avstriji dr. D o 11 f u s s, je bil prvi cilj dosežen. Česar ni zmogel K v i r i n a 1 sam, to je storil Vatikan, naposled je na romal v Rim še voditelj hajmvera, knez Starhemberg. Tam so mu fašisti pokazali Potemkinove vasi, da se je vrnil na Dunaj tako navdušen, kakor ruska carica Katarina II. v Petrograd in oznanil na vsa usta: tudi Avstrija se mora pofašistiti! S tem trenutkom, ko je Italija položila svojo roko na avstrijsko-madžarsko Podonavje, je pa tudi že posegla v nemško interesno sfero, dotaknila se je njenega najobtutljivejšega mesta, njene Ahilove pete. In ker se tu oblast ne da deliti in je tudi vsak kondominij nemogoč, je bilo kakor na dlani očito, da se morata prizadevanji Rima in Berlina tu spopasti in — zavezništva bo konec. Nemčija hoče imeti Avstrijo zase: vse Hitlerjeve želje se osre-dotočujejo v njej! Italija pa potrebuje isto Avstrijo za zvezo z Madžarsko in zato, da njene meje ne trčijo na Brcn-nerju in Karnskih alpah na meje Velike Nemčije, ki se nikoli ne bi zadovoljila s tem, da bi smela gledati Jadransko morje le z daljnogledom. Konflikt med Rimom in Berlinom je tu dozoreval že dolgo, in da ni postal že prej očit, je bil vzrok samo to, da se Italija ni hotela službeno jasno izraziti, da je absolutno in za vse večne čase proti »anšlusu«. V Berlinu so zato upali, da se bo dal fašistični Rim pregovoriti in se bo naposled vdal. Ti upi so bili prazni. Zadržanje Italije zadnje dni, zlasti pa njen podpis na izjavi za avstrijsko n e-odvisnost, je porušil zadnje iluizije. Italijanski tisk je po dolgih letih prvi napadel Nemčijo in nemški mu ie vrnil milo za drago. »W iirburger Z e i-tung« je naslovila celo na Francijo poseben članek, opozarjajoč jo na italijansko nevarnost v Podonavju in ple-dirajoč za delitev Avstrije. »V o I k i-scher Beobachter« strelja z najtežjimi topovi na »Giornale d’ Italia«. Angleški lord Eden je našel v Berlinu docela spremenjen položaj. Londonski tisk poroča: »Zunanja politika rajha se je v zadnjih dneh obrnila za celih 90 stopinj«. Na destruktivnih temeljih zasnovano »zavezništvo« med Berlinom in Rimom se je porušilo, ali pa se vsaj usodno ruši; in drugega tudi pričakovati nismo mogli. Nemci spoznavajo bridko resnico: »Roma fides, nula fides!« Kdaj jo bodo spoznali še Avstrijci in Madžari? Kajti kaj je Italiji v resnici za prave interese Avstrije in Madžarske? Manj ko za lanski sneg! Rim pozna samo svoj apetit, svoj machiavellistični »sacro egolsmo«! _r. Avstrija središče vseh zmed PARIZ, 22. februarja. Avstrijsko vprašanje vznemirja vso Evropo. Postalo je središče vseh akcij diplomacije, tako da stopa daleč v ozadje razorožitev in vse drugo. V Parizu, Londonu, Rimu in Berlinu so vznemirjeni, kar kaže zlasti ves tisk. Znani angleški publicist Steed napada ostro sira Simona in Paul-Boncourja ter Jima očita, da sta kaos v Avstriji In sploh v evropski politiki zagrešila onadva, in sicer v prvi vrsti s tem, da sta pustila Mussoliniju proste roke v Avstriji in Madžarski. Dogodki dreve sedaj pred diplomati, ki bež« za njimi, a jih ne morejo uravnati. Italijanski tisk napada dalje Nemčijo In pravi, da je sedaj jasno, da se Je smer nemškega pritiska obrnila od vzhoda na jug. Nemčija hoče zavojevati Avstrijo, da bi potem udarila še na Južno Tirolsko In Trst- To dokazuje tudi njen sporazum s Poljsko. Ahilova peta Evrope ni več poljski »koridor«, temveč je Avstrija. Ogromno pozornost je vzbudila v Parizu in Londonu izjava romunskega zunanjega ministra Tituiesca, da b) Italija v primeru zmage narodnih socialistov vkorakala v Avstrijo in potem tadi mat« amtanta ne M mogla držati rok križem. Prav tako se zelo komentira njegova izjava, da bi lahko nastalo za malo antanto vprašanje, kaj je boljše, »anšlus« ali italijanska Avstrija? To pomeni, da bi bil »anšlus« boljši. Da pa ima Italija res namen popolnoma zavladati na Dunaju in v Budimpešti, niti več lie taji, saj pravi italijanski tisk Nemčiji, da je Avstrija rezervirana za Italijo in zato narodni socialisti nimajo v njej nič opraviti. Francija sama koleba; je odločno za avstrijsko samostojnost, ni pa za podreditev Avstrije Italiji. Nemčija računa z neslogo velesil in kuje dalje svoje železo. Habichta je sicer ukorila zaradi ponudbe premirja dunajski vladi, a njeno stališče se v resnici ni nič spremenilo. Suvichev obisk na Dunaju in v Budimpešti dokazuje pa, da dela Italija mrzlično in hoče na vsak način skovati iz Avstrije in Madžarske novo Albanijo. Pozornost Je vzbudila Suviche-va izjava ob prihodu na Madžarsko, da obžaluje, da stopa na tla okrnjene in ne velike Madžarske- To je priznanje teženj revizionizma z najodgovornejšega uradnega mesta. Na vse to Francija in mala ant?nta ne moreta molčati. Kaj bo sledilo, pa ne ve nihče. Zmeda je popolna. Suvich v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 22. februarja. Včeraj opoldne je prispel z dunajskim brzovla-kom semkaj državni podtajnik Suvich, ki se mu je na Dunaju pridružil tiskovni ataše dunajskega italianskega poslaništva dr. Moreale, na državni meji pa zastopnik madžarske vlade. Na tukajšnjem kolodvoru, ki je bil okrašen z mad žarskimi in Italijanskimi zastavami, so se zbrale k sprejemu velJke množice prebivalstva. Napram novinarjem je izjavil ministrski predsednik Gombos pred Suvichevim prihodom, da ga neizmerno veseli, da bo mogel s Suvichem razpravljati o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Suvicha so pozdravili z izredno prisrčnimi govori Gombos, zunanji minister Kanya, Fabigny, vojaški poveljnik Budimpešte, prvi mestni župan in pred*-stavniki raznih društev. Posebno prisrčno je bilo srečanje med Suvichom in Gom bosom. Skupno svečano kosilo je bilo v italijanskem poslaništvu in ga je priredil poslanik knez Colonna. Starhemberg pri Otonu BRUSELJ, 22. februarja. Belgijske oblasti so prejele zaupno sporočilo, da Je Umor preiskovalnega sodnika v aferi Stavisky NEZNANCI SO UMORILI PREISKOVA LNEGA SODNIKA PRINCEA, DA BI DOBILI AKTE O PREISKAVI. PARIZ, 22. februarja. Silno senzacijo in razburjenje ie povzročila sinoči v vsej Franciji vest o umoru prvega preiskovalnega sodnika v Staviskega aierl Prlncea, ki Je hotel sinoči odpotovati v Lyon, da bi odnesel s seboj vse spise, ki se nanašajo na policijskega komisarja Pachota in vso afero Stavlsky. V naglici pa je spise zamenjal z drugimi in so se tako morilci polastili napačnih spisov. Ves tisk zahteva najstrožjo preiskavo In takojšnjo aretacijo vseh osebnosti, ki so bile kakorkoli zaptotene v afero Sdaviskv prispel znani avstrijski heimwehrovski voditelj knez Starhemberg v Belgijo z željo, da obišče nadvojvodo Otona Habsburškega, ki prebiva v kraju Steenoker-zeele. Ta obisk je vsekakor v zvezi s poskusom, spraviti Habsburžane zopet na avstrijski prestol. Policija je izdala strog nalog, da se mora vsaka oseba, ki vstopi ali zapusti dvorec, natančno preiskati. Na bližnjem letališču letala ne smejo ne star-tat« ne pristajati. Knez Starhemberg že konferira z nadvojvodo, vendar o tem niso znane nobene podrobnosti. Bojevniki za Habsburžane DUNAJ, 22- februarja. Nižjeavstrijska deželna zveza bojevnikov je imela včeraj popoldne sejo, kateri je prisostvoval tudi bivši generalni polkovnik knez Schonburg-Hartenstein. Tajnik zveze se je navdušeno zavzemal za to, da se takoj popravi habsburški cesarski dinastiji storjena krivica in je zahteval, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da se vrnejo Habsburžani na avstrijski cesarski prestol. Vrniti se jim morajo seveda tudi vsa njihova posestva. Obenem naj se prepelje truplo pokojnega cesarja Karola z Madeire na Dunaj, kjer naj se položi v grobnico avstrijskih cesarjev v kani’ cinskl cerkvi. Miklas odstopi? PARIZ, 22. februarja. Kljub vsem demantijem se trdovratno vzdržujejo vesti, da namerava avstrijski državni predsednik Miklas v najkrajšem času odstopiti, ker ne želi z ozirom na zadnje krvave dogodke in notranjo zmedo v republiki več izvrševati svoje funkcije. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji zvezni kancelar dr. Dollfuss, dočim bi njegovo mesto prevzel sedanji podkancelar major Fey. Dollfusso-vo predsedništvo pa bi bilo le prehodnega značaja do povratka Habsburžanov na avstrijski presto!. Najprej bi postal nadvojvoda Oton državni predsednik, nakar ne bi bilo pretežko renu-bliko spremeniti v monarhijo. Avstrija se oboroži DUNAJ, 22. februarja. Po informacijah, ki so prispele semkaj iz Pariza in Ženeve, govore tamkajšnji politični krogi, da bo vprašanje zvišanja avstrijske vojske rešeno v najkrajšem času, in to ne le glede števila, temveč tudi oborožitve. Avstrija razpolaga sedaj s 30.000 vojaki, In bo zvišala to število s pristankom velesil na 60.000 mož. Ta predlog je v zvezi z angleškim memorandumom, ki je bil doslej objavljen samo v onem delu, ki se tiše Nemčije, dočim Je bil zamolčan oni del, ki vsebuje rasne ukrepe naprr-ostalim premaganim državam. Pogreb belgijskega kralja BEOGRAD, 22. februarja. Z ozirom na pogrebne svečanosti ob današnjem pokopu belgijskega kralja Alberta so bili opravljeni davi v tukajšnji katoliški cerkvi žalni obredi z mašo, ki Jo Je bral ob veliki asistenci nadškof dr. Rodič. Med drugimi sta bila navzoča tudi Nj. Vel. kralj In kraljica, celoten diplomatski zbor, generaliteta in ostali odličniki. Pred cerkvijo je bila razvrščena četa kraljeve garde, ki je izkazala čast ponesrečenemu belgijskemu vladarju. Pogreb v Bruslju bo danes ob 15. uri ob udeležbi zastopnikov skoraj vseh evropskih in mnogih drugjh dinastij in vlad. BRUSELJ, 22. februarja. Kraljica vdova Elizabeta je nevarno zbolela in se je bati popolnega živčnega zloma. Dnevne vesti Lep napred JNS v Poljčanah Ob veliki udeležbi članstva, ko doslej se nikoli, je bil pTeteklo nedeljo dopoldne občni zbor krajevnih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke iz Pekla, Poljčan in Studenic, ki so se združile po odredbi okrajnega odbora v enotno organizacijo. Zborovanja pa se ni mogel na žalost udeležiti domači poslanec, ki je bil službeno zadržan. Po uvodnem pozdravu župana in predsednika g. Antona Medveda je prečital daljše poročilo okrajni tajnik g. Primec. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bila politična bilanca v našem kraju zelo aktivna. Poizkusi za obnovitev nekdanjega strankarskega razdora so ostali brez uspeha. Popraviti pa bo še treba to in ono. V nastopnem letu bo treba posvetiti največjo pozornost delu in vsem aktualnim življenjskim vprašanjem. Prav tako pa bo treba posvetiti več pažnje mladini, zlasti v nacionalnem oziru. Namesto obolelega blagajnika je podal blagajniško poročilo tajnik g. Hribernik, obenem s svojim tajniškim poročilom. Organizacija šteje danes 186 članov, kar je lepo število za Poljčane. Sledile so nato volitve in je bil izvoljen za predsednika župan g. Anton Medved, za podpredsednika g. Strašek, za tajnika g. Mesarič, za blagajnika g. Zebec, v odbor pa gg.: Zeilhofer, Korošec, Vodenik, Pukl, Plevčak, Gajšek, Knez, Hribernik in Fuks. Pri raznoterostih so člani iz Studenic zahtevali povsem upravičeno pojasnila, zakaj je okrajni odbor izključil iz organizacije nekega zelo agilnega člana. Dobili so zagotovilo, da bo član, ki je bil pomotoma na podlagi napačno dobljenih informacij izključen, dobil primerno zadoščenje. Po določitvi članarine je župan zaključil občni zbor in se zahvalil vsem zborovalcem za res lepo udeležbo. Iz prometne službe. K sekciji za vzdrževanje prog v Mariboru je premeščen Ivan Kuster. doslej višji kontrolor na glavnem kolodvoru v Mariboru. Iz policijske službe. Za policijskega agenta pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je imenovan a gen, pripravnik Alfonz Štrukelj. Spremembe v banovinski službi. V višjo položajno skupino so napredovale banovinske učiteljice na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru: Ivanka Andrejčič-Dcljakova, Nada Grošelj-Fabjanova in Marija Klopčičeva. Razpisana služba. Iz razglasne deske mestnega načelstva v Mariboru so razvidni sprejemni pogoji za službo gradbenega inžencrja pri poveljstvu savske divizijske oblasti v Zagrebu. Rok vlaganja prošenj je do 15. marca 1934. Važno za visokošolce. Tuji dijaki, ki zele študirati v poletnem semestru 1934. na dunajski univerzi, morajo do 15- marca predložiti dotičnemu dekanatu prošnjo s potrdilom o maturi in domovnico, ali drugo listino o državljanstvu, in sicer ne glede na to, ali je dijak že vpisan ali ne. Prošnje po tem roku se bodo upoštevale le iz važnih razlogov. Razstavljena slika našega kralja. V izložbi Weixlove trgovine v Jurčičevi ulici je razstavljena lepa oljnata slika našega kralja. Slika je delo samouka slikarja Viktorja Kodreta, služitelja v mariborski bolnišnici. Kodre se je v prostem času mnogo ukvarjal s slikanjem in je izdelal že več portretov, pokrajinskih slik in raznih tihožitij z oljem, pasteli in akvareli. Sokoli pri ministru za telesno vzgojo. Sokolstvo je v zadnjem času pokrenilo vprašanje praktičnega izvajanja zakona o telesni vzgoji naroda, ki bo stopil v kratkem v veljavo. Glede na položaj, ki ga zavzema Sokolstvo v našem narodu, je bila sprožena misel, naj bi se izvajanje tega zakona v celoti poverilo Sokolstvu SKJ, ki ima močno armado organiziranega članstva. V začetku letošnjega leta je štela sokolska zveza 940 sokolskih društev in 1952 sokolskih čet z nad 300.000 člani. V zadevnem je obiskala ministra za telesno vzgojo dr- Hanžeka posebna de-jnitacija, v kateri je bil tudi zvezni na-delnik Ambrožič. OHAJSKI KINO fini« lili Dolomitov Velafilm — Lani Riefenstahi Petak 33. febr. Sreča v nesreči. Včeraj popoldne, nekoliko pred 14. uro se je pripetila na križišču Koroščeve in Trubarjeve ulice avtomobilska nezgoda in je le srečnemu naključju pripisovati, da ni zahtevala človeških žrtev. Znani mariborski bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik je najel avtoizvoščka Bolvaryja in mu naročil, da prepelje njega, njegovo gospo in tajnika ljubljanske zbornice TOI g. dr. Plesa na kolodvor. Ko je avto z omenjeno družbo pribrzel na križišče Trubarjeve ulice po Koroščevi cesti, je v tem hipu privozil iz Trubarjeve ulice mariborski veleindustrijec g. Hutter s svojo težko limuzino. Sunek je bil tako močan, da je odneslo avto z omenjenimi potniki na pločnik pred državnim moškim učiteljiščem. Potnikom se pa ni zgodilo nič hudega, le obe vozili sta hujše poškodovani. Kdo je zakrivil trčenje, bo ugotovila policijska komisija, ki se je kmalu po nesreči podala na kraj nezgode. Dobrodelna prireditev za revne in brezposelne v Mariboru. Mariborska srednješolska mladina, včlanjena v pevskem zboru Počitniške zveze (Ferijalnega Sa-veza), priredi v prvi polovici meseca marca velik vokalno-inštrumentalni koncert. Priprave zanj se vršijo že od novega leta sem ter se pravkar zaključujejo. Ob tej priliki se predstavijo mariborski publiki že priznani solisti, vendar dva izmed njih nastopita v Mariboru šele prvikrat. Na programu so solistične točke, dueti in tudi kvartet- Mnogoštevilen pevski zbor pa bo izvajal s pomnoženo vojaško godbo dve kantati, izmed katerih bo ena izvajana v Mariboru prvič. Skladba je posvečena ljubljanski Glasbeni Matici ob priliki njenega 601etnega obstoja. Druga daljša kantata pa je bila že izvajana pred točno osmimi leti pri pevskem društvu »Drava«. Marsikdo si bo želel to lepo delo še enkrat slišati. In zakaj ne? Pri njej sodelujejo trije izvrstni solisti in dobro naštudiran zbor spremlja prvovrstni mariborski orkester, t. j. vojaška godba, pomnožena s priznanimi muziki. Vseh sodelujočih bo okrog 140, V to ogromno delo je naša nadebudna mladina vrgla ves svoj trud in za vse to ne vpraša po plačilu, ampak žrtvuje vse našim najbližjim, ki so potrebni pomoči in podpore. Dokler bo naša mladina še tako človekoljubna in čuvstvena, se nam ni treba bati bodočnosti. Iz teh vidikov se tedaj obračamo do mariborskega občinstva s prošnjo, da to idealno delo naše mladine podpre ter ji tako da vso moralno podporo za njeno nadaljnje delo v dobrobit našega naroda. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v četrtek ob 20.15 predava g. univ. profesor dr. Boris Žarnik iz Zagreba v slovenščini o temi: »Arijski in semitski problemi«. Predmet pojasnujejo skioptične slike! Predavanje' predstavlja znanstven odgovor na najnovejšo nemško zahtevo po čistosti krvi nemškega (!) plemena, ki naj se posebno obvaruje pomešanja s semitsko krvjo. Cercle francais. V soboto, dne 24. t. m. bo predavala gospa Therese Authrine v realni gimnaziji, Gregorčičeva ulica 2, o Bretagni s projekcijskimi slikami. Vsi prijatelji francoskega jezika so vabljeni k predavanju o tej velezanimivi francoski pokrajini. Začetek ob 20- uri. Vstopnine ni. Predavanje o jadranskem vprašanju. Danes zvečer ob 20. uri bo predaval g. dr. V. Rapotec, predsednik Jadranske straže, pod okriljem društva »Nanos«, o jadranskem vprašanju, in sicer v mali dvorani Narodnega doma- Opozarjamo vse Primorce na to izredno priliko! Za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Narodni poslanci naše banovine so naprosili finančnega ministra, naj bi se zavzel za zgraditev univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Obenem so ga naprosili, naj bi žo v novem proračunu upošteval primerno vsoto za amortizacijo posojila, ki bi bilo potrebno za zgraditev poslopja za lipiverzit-etivo knjižnico) Novi trošarinski predpisi. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o l državni trošarini so uvedene nekatere zakonske spremembe in dopolnitve. Trošarina na kavo je povišana za 100°/o, to je od 400 na 800 Din za 100 kg. V bodoče bo treba plačati državno trošarino tudi od vsake ocetne kisline, ne glede na njen izvor. Uvedena je nova trošarina v znesku 100 Din za 100 kg plinskega olja, ne glede na način uporabe. Te trošarine so oproščene vodne zadruge, in sicer le za tiste količine, ki so potrebne za pogon črpalk in za naprave vodnih zadrug za odmakanje. Na vsa olja in masti za mažo je uvedena nova trošarina v znesku 200 Din za 100 kg. Te trošarine so oproščene zopet le vodne zadruge, ki potrebujejo mažo za črpalke. Mast za mazanje koles ni trošarinski predmet in ni torej zatrošarinjena. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini je že stopil v veljavo. Zaradi tega bodo organi finančne kontrole popisali vse zaloge kave, plinskega olja, olja in masti za mažo pri vseh prodajalcih tega blaga ter bodo pobrali razliko v trošarini. Tudi se pozivajo vsi prodajalci navedenega blaga na drobno in debelo, da predlože prijavo zaradi popisa zalog na dan uveljavitve zakona. Prijave morajo predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole, zneske pa je treba plačati pri pristojni davčni upravi v 15 dneh po izdanem plačilnem nalogu. Mariborski smučarski klub sklicuje svoj III. redni občni zbor na 21. marca 1934 ob 20. uri v klubski lokal, Maribor, Kolodvorska ulica 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega, in nadzornega odbora: 2- volitev upravnega in nadzornega odbora; 3. določitev klutoo-vih prispevkov; 4. določitev službenega glasila; 5. predlogi upravnega odbora in članstva; 6. slučajnosti. Predlogi članstva se morajo vposlati najkesneje 5 dni pred občnim zborom. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, bo pol ure kesneje pri vsakem številu navzočega članstva. Nasedno gledališče REPERTP‘0 Četrtek, 32. februarja ob 20. uri: »Gospodična«, red B. Znižane cene. Petek, 23. februarja. Zaprto. Sobota, 24. februarja ob 20. uri: »Scam-polo«. Poslednjič v sezoni. Najnižje cene. (Sedeži po Din 12, 10. 8, 6, 4; stojišča po 3 in 2 Din.) Nedelja, 25. februarja ob 15. uri: »Trnjul* čica«. Otroška predstava po najnižjih cenah. (Sedeži po Din 12, 10, S, 6, 4; stojišča po Din 3 in 2.) — Ob 20. uri: »Vijolica z Mcntmartra«- Premiera. Gostovanje Erike Druzovičeve. Izven. Ponedeljek, 26. februarja ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Druzovičeve. Nicodemijevo zabavno komedijo »Scam polo« po najnižjih cenah uprizore v soboto 24. t. m. ob 20. uri. Sedeži se dobe po Din 12, 10, 8, 6, 4; stojišča po Din 3 in 2- Komedija se uprizori obenem poslednjič v sezoni. Naslovno vlogo igra Branka Rasbergerjeva. Otroška predstava po najnižjih cenah bo to nedeljo ob 15. uri. Uprizore priljubljeno pravljično igro s petjem, plesom in godbo »Trnjulčica«, pri kateri sodeluje tudi del orkestra. Najcenejši sedež se dobi že za Din 4. stojišče pa za Din 2. Premiera »Vijolice z Montmartra« bo v nedeljo 25. t. m. ob 20. uri. Gdč- Eriko Druzovieevo so za soboto nenadoma odpoklicali v Zagreb tet; se je zato morala premiera odložiti na dan kesneje. Ta premiera bo vsekakor višek letošnje operetne sezone, saj je »Vijolica« najboljša vloga gdč. Druzovičeve, ki je že danes ena najboljših moči zagrebškega »Narodnega kazaiišta«. Kaimanova muzika, pisana v velikem operetnem stilu, je melodiozna, vsebina, zajeta iz življenja pariških umetnikov, pa zabavna in prisrčna. Premiera je »izven«, prva ponovitev bo v ponedeljek 26. t. m Letni občni zbor naših lovcev. V nedeljo 25. t. m. ob pol 10- uri bo v lovski sobi pri »Orlu« redni letni občni zbor podružnice mariborskega SLD z običajnim dnevnim redom. Lovci iz mesta kakor tudi' iz bližnje in daljnje okolice se vabijo, da sc v čim večjem številu udeleže letošnjega občnega zbora. Redni občni zbor Združenja prevozniških obrtov v Mariboru bo v soboto 24. februarja 1934 ob 7. zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, bo na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez eno uro drugi občni zbor, ki j sklepa brezpogojno. Radio Ljubljana. Spored za petek 23. t. m. Ob 11: šolska ura: »Moji starši 50 tako sitni«, predava Pero Horn; 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče; 18.30: nacionalno predavanje Narodne obrane; 19: »Telovadba pri starih Grkih in Sokolstvo« (dr. Pippenba-cher); 19.30: »Izleti za nedeljo« (dr. Rudolf Andrejka); 20: internacionalni jugoslovanski koncert: 1. Ljubljana: pevski koncert Akademskega pevskega zbora, 2. Zagreb, 3. Beograd; 22: čas, poročila, plošče. Ukradeno mleko. Viničarki Ivanki Kopi čevi iz Počehove so včeraj zjutraj neznani zlikovci odnesli z nekega dvorišča na Aleksandrovi cesti 4 vrče mleka. Vi-ničarka je oškodovana za 400 Din- Tatvino je prijavila policiji. Poln, želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosti jeter, sastu-i3' nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje • odpravi naravna Franc-Jožefova grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane in oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti,' s Franc-Jožefovo vedo. Franc-Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grajski kino. Danes zadnjič vesela opereta »Življenje je lepo«. Od jutri, petka, dalje »Sinja luč Dolomitov«, eden najlepših alpskih filmov z Leni Riefen-stahlovo v glavni vlogi- Kino Union. Od danes, četrtka, dalje izborna veseloigra »Zaljubljeni hotel« (Vesela naslednica), film poln humorja, smeha, krasne glasbe in najnovejših šla-gerjev s šarmantno Any Ondro v glavni vlogi. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroča kozarec naravne Franc-Jožefove grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja Kaznovan zločin- Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je te dni zagovarjal posestnik France Hudin iz Šalovc v Prekmurju, ker je z nožem zaklal svojega pastorka in hudo ranil svojo drago ženo. Iz obtožnice posnemamo, da se je posestnik France Hudin priženil na posestvo svoje žene, ki je bila vdova ter je imela iz prvega zakona 2 otroka Alojzija in Ivanko. Očim pa otrok ni maral in je oba večkrat hudo pretepal. Radi teh nasilstev je bil celo kaznovan pred sodiščem v Murski Soboti. Razmere pri Hudovih pa so ostajale nevzdržne in sta se zakonca lani v decembru ločila od mize in postelje. Drugi dan po lanskem Božiču pa jc nastal pri Hudinovih zopet prepir, ki je bil usoden za Hudina, njegovega pastorka Alojzija in njegovo ločeno ženo Ivano. Kritičnega dne je Hudinova nekaj ozmerjala lOletnega sina Janeza iz drugega zakona. V to se je vmešal stari Hudin, ki ga je hotel pastorek Lojze pomiriti. Ker pa se Hudin ni pomiril, ga je pastorek s silo potisnil iz sobe. Ves divji je nato planil Hudin v sobo, pograbil nož in ga zasadil pastorku v trebuh. Nato pa je poiskal še svojo ločeno, ženo in jo sunil z nožem v prsa. Pastorek Alojzij je kmalu nato umrl, žena pa je okrevala v ormoški bolnišnici- Pri razpravi je dejanje priznal in je bil obsojen na 7 let in 3 mesece težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Vremensko poročilo mariborske 111 orološke postaje. Davi ob 7. uri je k toplomer 0.3 stopinj C pod ničlo; n oralna temperatura je -znašala 1 stop C pod ničlo; barometer je kazal pr stopinjah 745.6, reduciran na ničlo 742; relativna vlaga 98; vreme je j< in tiho. V Mariboru, dne 22. II. 1934. ■"iwa»m—mm n ii— i mm mi m "it Jugoslovanska nacionalna stranka Nekaj misli o priliki občnih zborov občinskih in okrajnih organizacij in Večina občinskih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke je imela te dni svoje letošnje občne zbore, nekatere jih pa bodo imele še te dni. Občni zbori so v vsaki organizaciji in v vsakem društvu bilanc« storjenega dela in proračuni za novo. Dosedanji občni zbori v Mariboru in drugod v obmejnem ozemlju so pokazali, da se je misel JNS med našim prebivalstvom že močno usidrala in je vidno spoznalo, da niso časi taki, da bi se moglo stati prekrižanih rok ob strani. Politika je zadeva vsakega državljana, saj je od nje odvisnih tisoč vsakdanjih vprašanj; zato škoduje vsakdo naj prej samemu sebi, če stoji ob strani, namesto, da bi aktivno sodeloval, soodločal. Vendar pa z lepimi doseženimi uspehi nihče še ne sme biti zadovoljen, da bi sedel na lavorike in zadremal Nikakor namreč ni dovelj, da se skliče občni zbor, izvoli odbor in vpiše članstvo, potem pa počiva. Vsaka ideja potrebuje in zahteva stalne aktivnosti, posebno pa še politična. Pri tem je zlasti treba misliti na to, da vstajajo poleg mogočne, vodilne Jugoslovanske nacionalne stranke tudi pri nas v obmejnem ozemlju se drugi strankarski in politični pokreti, ki bi uteg nili postati agresivni. Ne bojimo se sicer, da bi mogli omajati moč JNS, škoda pa bi bilo vsakega človeka, ki bi ga pritegnili in s tem odtegnili od aktivnega dela za veliko vsedržavno politiko. Če kje, potem so občinske in okrajne organizacije tu v obmejnem ozemlju dolžne storiti vse, kar morejo, torej sto odstotno! Naše obmejno ljudstvo se mora prepojiti s programom JNS. da ga bo pov sod in vedno izvajalo tudi v praksi, ne pa, da se bo zadovoljilo že s tem, da bo’ vpisano in bo pri volitvah volilo. Samo, če bo JNS pri nas močna in aktivna, marljivo delavna, bo naša meja trdna tudi v politično-strankarskem oziru. Naloga občnih zborov in novih odborov ob-Spskih in okrajnih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke je zato, sestaviti program dela za nastopajoče leto. Vsi funkcionarji, posebno pa predsedniki in tajniki, morajo biti vedno agilni in borbeni. JNS je v svojem osrednjem vodstvu pod predsedstvom ministrskega predsed nika g. Nikole Uzunoviča in tajništvom ministra g. dr. Alberta Kramerja pokazala, da hoče izvesti svoj celotni pro- gram v praksi in to brez kompromisov. Položaj JNS je danes na vodilnem državnem mestu in v ljudstvu tako utrjen, kakor še ni bil nikoli. Zato je temeljna zahteva: složnost! Naj je bil kdo, ki je sedaj pristaš in član JNS prej karkoli, s tistim trenutkom, ko je to postal, je nehal biti vse staro, postal je nosilec ideje novega, borec velikih ciljev ih dalekosež-nih vsenarodnih in vsedržavnih načrtov. Staro mora biti pokopano in se ne sme nikoli več prebuditi. Pa tudi osebnosti ne smejo igrati nobene uloge; kajti niso glavne te, glavna je ideja, ki mora vezati vs*s in nalagati vsakomur svoje opravilo. Izvrševanje te naloge je pa zopet mogoče samo v strogi strankini disciplini. Prihodnje leto dela naših občinskih in okrajnih organizacij Jugoslovanske na cionalne stranke v Mariboru in vsem obmejnem ozemlju mora biti zato leto novih razmahov in še lepših ter popolnejših zmag, kakor je bilo to, ki smo ga zaključili. S tem ciljem se mora oborožiti sleherni organizacija in sleherni pristaš, sleherni član. Samo. če se bo to izvajalo, bo mogoče storiti vse za izboljšanje vsega, kar še ni dobro v državi, vsega, kar bi bilo iz lastnih moči in sredstev lahko boljše! Drži težišče nizko. 2. Imej vedno s seboj odlične in znane bonbone, ker ti dajejo moč in svežost 587 Obseg in prebivalstvo sedmih velesil Ogromna moč držav ki odločajo o usodi človeštva na zemlji Pred tedni smo razpravljali v našem listu o vprašanju razdelitve sveta in dokazali, da je sedanje stanje trajno nevzdržno, ker posedujejo nekateri narodi (države) ogromna ozemlja, ki niso zadosti naseljena in izkoriščana, dočim sedru gi duše v svojih tesnih mejah in nimajo na svetu kotička, kamor bi pošiljali svoj prirastek, ne da bi bil prisiljen potujčiti se. V zvezi s tem in s položajem vodilnih držav sveta ni nezanimivo razvrstiti velike sile po njihovem obsegu in številu prebivalstva doma ter v kolonijah in dru gih posestih. Pri primerjavi številk se nam pokaže marsikatero zanimivo dejstvo, ki navadno ne mislimo nanj. Izbrali smo si zato vseh sedem sedanjih velesil, da pokažemo njihovo moč v medsebojni primerjavi. Iz te primerjave sledi, da je tako po obsegu svojega ozemlja kakor tudi po prebivalstvu največja sila sveta V e 1 i-k a B r i t a n i j a. V Evropi, kjer je njeno jedro, meri Velika Britanija (Anglija) samo 242.700 km1, torej za 7.000 knr .manj kakor naša Jugoslavija! Prebivalcev pa ima okoli 46 milijonov. Skupaj z domi-nioni, kolonijami in mandati pa meri o-gromnih 34,854.700 km5 (izven Anglije torej 34,612.000 knf in šteje 446,000.000 prebivalcev (izven Anglije 400 milijonov). Razdeljena je na Anglijo s Severno Irsko, dominione Irsko. Kanado, Novo Fundlandijo, Južno Afriko. Avstralijo, Novo Zelandijo, cesarstvo Indijo, kolonije in mandate. Prva za Veliko Britanijo je po obsegu in prebivalstvu sovjetska Rusija, ki pa je v upravnem oziru dosti bolj kompaktna in stabilna kakor prva, in je zato dejansko skoraj prva na vsem svetu, ker med tem, ko so veliko- britanski dominioni skoraj še države zase, so ruske zvezne republike le samoupravna ozemlja pod trdo osrednjo vlado. Rusija meri v Evropi 4,353.000 km2 in šteje okoli 123 milijonov prebivalcev. Izven Evrope, torej v Aziji, meri Rusija ogromnih 16,990.050 km5, živi pa na vsej tej površini zaenkrat še samo 42 milijonov duš. Celotna Rusija meri 21,243.050 Ienr in šteje 165 milijonov prebivalcev. Njena izvenevropska posest je vsa severna Azija do Beringove ožine med Azijo in Ameriko. Tretja država po obsegu, ne pa tudi po prebivalstvu, je E r a n c i j a. y Evropi meri Francija 551.000 km5 in šteje ne polnih 42 milijonov prebivalcev. Izven Evrope meri v kolonijah in 'mandatih njena posest 10,796.000 knf, na njej pa živi le okoli 56 milijonov duš, torej razmeroma tako malo, kakor na ruski v Aziji. Celokupno meri torej Francija kot svetovna sila 11,347.000 km3 in šteje 98 milijonov duš. Pomisliti pa moramo, da je tu šteta tudi velika puščava Sahara! Njene glavne kolonije so: Tunis, Alžir, Maroko, Zahodna Afrika. Osrednja Afrika, Indokina, Madagaskar, Reunion, Gva delup, Gvajana, Nova. Kaledonija, Oceanija, posesti v Indiji in razni otoki; man dati pa so Sirija, Libanon. Latakija, Dru-zija in Kameni. Po obsegu četrta, po prebivalstvu' pa tretja (pred Francijo) velesila je S e v e r-n o ameriška Unija (Združene države). USA merijo na celini 7,839.060 km5 in štejejo okoli 125 milijonov prebivalcev. V kolonijah imajo 2,012.338 km’, a samo 14 milijonov prebivalcev (mrzla Alaska!). Vsa njihova posest meri torej 9351.398 km’ in šteje 139 milijonov pre- A. P* Cehov: KOLOBOCIJA Na koru stoji mežnar Otkulavin in drži med iztegnjenimi mastnimi prsti ob-griznjeno gosjo pero. Majhno čelo mu je nabrano v gube, na nosu se poigravajo pege v vseh barvah, od rožnordeče do temnomodre. Pred njim ležita na rdečih platnicah dva lističa. Na enem je zapisano »za zdravje«, na drugem »za mir in pokoj« in pod obema naslovoma se vrste imena... Ob koru stoji majhna starka s culico na hrbtu. Z obraza ji odseva skrb. Zamislila se je. »Koga dalje?« vpraša cerkovnik in se leno popraska za ušesom. Hitreje misli, reva, drugače ne bom utegnil. Takoj začnem čitati uro.« »Takoj, očka... No, piši... Za zdravje hlapcev božjih: Andreja in Darje z de-co... Mitrija, spet Andreja, Antipa, Marje...« »Čakaj, ne hitro... Saj ne letiš za zajcem, vse boš lahko.« »Si napisal Marjo? No zdajle Kirila, (jordeja, pred kratkim umrlega otroka Gerasima, Panteleja... Ali si zapisal pokojnega Panteleja?« »Čakaj... Ali je Pantelej umrl?« »Umrl...« vzdihne starka. »Kako pa potem ukažeš zapisati za zdravje?« se razjezi cerkovnik, prečrta Panteleja in ga prenese na drugi listek. »Pa spet tudi... Govori pametno m ne mešaj! Koga še za mir in pokoj?« »Za mir in pokoi? Takoj... čakaj. No, piši... Ivana, Avdotjo, še Darjo, Jegor-la... Napiši... vojaka Zaharja... Od- kar je šel četrto leto služit, od takrat ni niti sluha...« »Torej je umrl?«* »Kdo bi vedel! Morda je umrl, morda je pa tudi živ .. Piši ti...« »Kam naj ga pa zapišem? Če je, recimo, umrl, potem na mir in pokoj, ako je živ, potem na zdravje ... Pa naj vas človek razume!« »Hm!... Ti ga napiši na oba listka, dragec, tam se bo pa videlo. Saj zanj je vseeno, če ga zapišeš tako ali tako: to je nebodigatreba, propalica... Si zapisal? Zdajle za mir in pokoj Marka, Me-vontija, Arine.. .no, pa Kuzme in Ane... bolehne Fedosie.« »Bolehno Fedosjo za mir in pokoj?!« »Mene za mir in pokoj? Ali si znorel ali kaj?« »Fej! Štorklja, zmešala si ote! če še nisi umrla, reci, da še nisi umrla, ne pa da lažeš v za mir in pokoj. Ti mešaš! Zdaj se naj pa jaz motim s Fedosjo in pišem na drugo mesto... ves list sem zmazal Poskušaj, ti bom prečital... Za zdravje Andreja, Darje z deco, vnovič Andreja, Antipija, Marje, Kirila, pred kratkim umrlega otroka Ger... Čakaj, kako je pa ta Gerasin prišel setm? Pred kratkim umrli, pa kar za zdravje! Nak, zmešala si me, reva! Bog s tabo, čisto zmešala!« Cerkovnik maje z glavo, prečrta Gerasima in ga prenese na oddelek za mir in pokoj. »Poslušaj! Za zdravje Marje, Kirila, vojaka Zaharija... Koga še?« »Ali si Avdotjo zapisal?« »Avdotjo? Hm!... Avdotjo... Jev-dokljo...« pregleduje mežnar oba listka. »Spominjam se, pisal sem jo, zdaj pa zlomek vedi... nikar je ne morem najti... Tu je! Za mir in pokoj je zapisana!« »Avdotja za mir in pokoj?« se začudi starka. »Še leto dni ni, kar se je omožila, pa že kličeš smrt na njo! Vidiš, sam mešaš, srček, pa se jeziš name. Pobožno piši, če boš pa imel v srcu jezo, bo hudoba vesela. To te hudoba zavaja in meša ...« »Čakaj, ne moti...« Cerkovnik namrši obrvi, pomisli in Avdotjo na listku za mir in pokoj počasi prečrta. Pero pri črki »d« zacvili in napravi veliko packo. Cerkovnik je v za dregi in se praska po vratu. »Avdotjo torej proč odtod ...« mrmra potrto: »in jo zapisati tja... Prav? Čakaj? ... Če jo tja, potem bo za zdravje če pa sem, potem za mir in pokoj... Čisto me je zmešala, babnica! In še tega vojaka Zaharija je priteplo sem... Zlomek ga je dal... Nič se ne spoznam! Znova bom moral.« Cerkovnik seže v omaro in vzaime o>-sminko čiste pole. »Izpusti Zaharijo, če je tako ...« reče starka. »Pa Bog ž njim, izpusti.« »Molči!« Cerkovnik počasi pomoči pero in prepiše z obeh papirčkov imena na novi listek. »Vse jih bom napisal na kup,« pravi »ti pa nesi očetu dijakonu. Naj dijakon sam razloči, kdo je tukaj živ in kdo mrtev; on se je učil v seminarju, jaz se pa v takih stvareh prav nič ne spoznam., če me takoj ubijete.« Starka vzame listek, da cerkovniku zastarelo poldrugo kopejko in odstopica k oltarju. Sankači in vsi, ki želite lo postati, mislite vedno na dvoje temeljnih pravil, ki se glase: telesa po možnosti Hit PROIZVOD; ..UNION", ZAGREB. tivalcev. Njene posesti so: Alaska, Filipini, Havaji, del Paname, deloma Porto Rico itd. Peta velesila po površini, po prebivalstvu pa daleč za Japonsko in celo Nemčijo (v tem oziru torej sedma) e 11 a 1 i j a. V Evropi meri Italija 312.500 km2 in šteje nekaj nad 42 milijonov preji valcev. Njena posest v kolonijah pa meri 1,942.200 km2, šteje pa samo okoli 2 milijona prebivalcev! (Puščavski značaj Tripolisa!) Vsa italijanska posest meri tako 2,254.700 kms, na katerih živi ne-taj nad 42 milijonov prebivalcev. Italijanske kolonije so: Tripolis, Eritreja wi Somalija v Afriki. Po obsegu šesta, po prebivalstvu pa peta velesila je Japonska, ki meri brez kolonij 381.576 km*, šteje pa na tem razmeroma tesnem ozemlju okoli 65 milijonov prebivalcev. Njena kolonijalna posest meri 298.410 km3, na kateri živi okoli 25 milijonov duš. Skupno meri vse ozemlje Japonske torej 679.986 kms z 90 milijoni prebivalcev. Njene kolonije so: južni del otoka Sahalina, Koreja, Formo-za, Kvantung in razna tihooceanska otočja, ki so deloma le mandati. Po obsegu sedma in zadnja, po številu prebivalstva pa šesta velesila je Nemčija, ki je v svetovni vojni izgubila vse svoje kolonije s površino skoraj 3 milijonov kvadratnih kilometrov. Nemčija meri danes 468.705 knr in šteje okoli 64 milijonov duš. Po površini je v Evropi prva za Rusijo in Francijo, po prebivalstvu pa prva za Rusijo! Ob sklepu naj omenimo še, da je izven teh držav po prebivalstvu prva za Veliko Britanijo, po površini pa prva za USA razpadajoča Kitajska, ki meri okoli 6 milijonov km2 in šteje še vedno okoli 430 milijonov prebivalcev. Po številu pre bivalstva je za velesilami največja Brazilija z 42 milijoni duš, nato pa Poljska z 32 milijoni duš. Po obsegu pa je še dosti držav, ki merijo preko milijona km’. Ptuj Aretacija vlomilcev. V okolici Ptuja, posebno pa v Kicarju in v Velovlaku, so bili v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu. Raznim posestnikom so bile ukradene iz hleva štiri velike pitane svinje, drugim zopet je zmanjkala iz podstrešja in shrambe slanina in meso v večjih količinah. Izvršeni so bili vlomi v rimske kleti, kjer so storilci olajšali lastnike za več polovnjakov vina in žganja. Kar se pa tiče perutnine, je večina okoliških kmetov oškodovana, in se število ukradene perutnine sploh ne da dognati. Celokupna, dosedaj dognana škoda presega 25.000 Din. Vlomilci in tatovi so bili izredno izvežbani v svoji zločinski stroki in tudi v prikrivanju ukradenih stvari so bili mojstri. Končno pa so jim ptujski orožniki vendarle prišli na sled in trojico osumljenih oseb dejali pod ključ. Zaplenili so jim kompletno vlomilsko orodje in nešteto ključev in vetrihov. Dejanje le deloma priznavajo. Med drugim so priznali tudi, na kak način so ukra dli svinje. Živali so v spečem stanju s težko sekiro pobili, da ni dala od sebe glasu, nato so jih vlekli v oddaljen kraj, kjer so jim šele izpustili kri, za tem pa prenesli v stanovanje enega aretirancev, kjer se je izvršilo ostalo. Tatinsko trojico, in sicer 32letnega Franca Bubnerja, 201etnega Janeza Kuharja in 181etnega Ivana Duha, vse iz Kicarja, so izročili sodišču. 1» n Branko Mašlč: PERUNIKA Legenda. Jahal je proti nekim malim vratom v grajskem obzidju, ki so po Segorjevein odhodu ostala odprta. Tako je prišel neopažen iz gradu ter se znašel na ravni stepi pri grobovih in ostankih paganskih templjev in levantskih pagod iz peščenca in drugega kamenja. Z mrzličnim hrepenenjem in upanjem v srcu se je počasi napotil proti puščavi. Zamolkli in enakomerni topot njegovega konja je čudno prekinjal gluho puščavsko tišino in tajinstveno izginjal v daljavi. Ko je tako najlepše premišljeval o Peruniki, so se pojavile od nekod neke sence, ki so se s šumom premikale. Zdrznil se je, ustavil konja ter vprašal glasno, gromko: »Kdo je?« »Mi smo, gospodar, tvoji sužnji«, so dejali. »Kje je Sigor?« »Tu je, nosimo ga mrtvega... Prerezal si je žile. Perunika mu je ustavila kri ter mu namazala rano z vonjavim mazilom, toda zaman.« »Torej ni izvršil moje zapovedi?« »Ne, gospodar. Nihče izmed nas nima toliko moči, da bi mogel storiti zlo Peruniki, ki je previla toliko ran za časa našega poslednjega boja.« Faraon je planil kvišku kakor plamen, zaškripal z zobmi in že dvignil kopje, da bi navalil nanje, a se je še v zadnjem hipu spomnil nečesa ter samo zakričal iz vsega grla: »Ničvredneži! Bojazljivci! Vse vas bom pripel na mučilnice in vas toliko časa bil, dokler vam pasja duša ne bo pobegnila skozi grlo!« Vzpodbodel je konja in kakor iz sebe oddirjal proti obrisom oaze, ki se je fantastično črnila v ravni puščavi. Že od daleč je videl nejasno trepečo-čo svetlobo iz prerokove pečine. Faraon je skočil s konja, privezal uzde za nizko okmelo palmiro ter se polagoma bližal vhodu. To mu ni mnogo koristilo. Videl je samo luč, kako je revno in trepetaje gorela. Vstopil je. Zavohal je vonj raznih zdra vil in suhih trav. Kmalu je opazil tudi modrikasti dim mire in tamjana na prerokovem žrtveniku z zastrto črno, trdo abo in na njem ono isto amforo svete vode z veliko kadilnico nad njo. Dolge in goste sence so padale na vse strani. Faraon si ni upal dalje. Bilo mu je neprijetno tegobno v duši; dvomil je, če bo imel zadosti odločnosti in moči upreti se tej nenavadni ženski. Bal se je celo, da ne bi našel doma preroka, pred katerega obrazom in pogkdom je vedno vztrepetal; prav sedaj bi ga’mogel tako vznemiriti, da bi se vrnil ne da bi videl Peruniko. A, če nje sploh ni doma, če je odšla in se kje skrila? To ga je toliko prevzelo, a obenem tudi ohrabrilo, da je tiho po prstih odšel dalje v pečino. V skritem kotu poleg malega ognjišča jo je zagledal, kako je nekaj delala. Zaradi velike sopare je bila samo na pol ogrnjena s tankim belim plaščem, privezanim samo v pasu, in razpleteni temni lasje so ji padali v gostih pramenih po golih rokah. Faraon se je bojazljivo ozrl po pečini, a ko je videl, da je prerokovo ležišče prazno, nedotaknjeno, je ves vztre petal od zadovoljnosti, ki se mu je razlila po žilah, in ničesar se več ni spomnil. Dolgo je stal tako nepremično za njo ter zadržujoč dih opazoval igro sijaja, ki jo je oblival z žarečega ognjišča. Ni vedel, kako bi počel, kaj naj bi rekel. Tedaj se je Perunika nenadoma obrnila, hotela se prestopiti, a ko je opazila faraona bledega in gorečih oči, je samo vztrepetala. Preko bledega obraza ji je šinila lahna rdečica. »Gospodar!« je dejala negotovo vsa presenečena ter se še bolj zamotala v svojo dolgo belo haljo. »Kakšna nezgoda te je pripeljala ob taki uri v naš skrom ni dom? Da nisi zopet ranjen, bolan?« »Sem, Perunika. Ti si me ranila, zastrupila si mi vse življenje. Kako srečen bi bil, če bi bil umrl takrat, ko sem bil ranjen! Poginil bi bil vsaj zaradi udarca junaške roke! Toda tako... Oh, Perunika, kako si lepa, kako ponosna!«... in razširjenih rok se ji je približal. Začutila je na sebi njegov težak grešni pogled, ki jo je vznemirjal in z vsem naporom je poskusila spregovoriti mirno: »Zemeljska lepota je varljiva in minljiva, faraon...« »Zakaj si tako hladna, neusmiljena? O, kakšne muke so to! Ko bi ti samo vedela, kako si mi draga, kako te ljubim, ljubim...« »In iz ust ti udarja duh po vinu, oči so ti krvave in ves trepečeš od grde strasti in poželjenja, pa si še upaš govoriti o ljubezni.« ' (Se nadaljuje.) Šport Termin! drugorazrednih nogometnih tekem izžrebani! Okrožni odbor LNP je na svoji zadnji soji izžrebal termine prvenstvenih tekem drugega razreda mariborskega okrožja. Razpored pomladanske sezone izgleda takole: 8. aprila: Panonija:Svoboda v Murski Soboti; Ptuj:Drava v Ptuju na igrišču SK Ptuja. 15. aprila: Mura: Grad jamski v Murski Soboti; Svoboda:Drava v Mariboru; Ptuj:Panonija v Ptuju. 22. aprila: Ptuj:Svoboda v Ptuju; Pa-nonija:Mura v Murski Soboti. Odhod tekmovalcev na smuško tekmovanje za prvenstvo dravske banovine bo v soboto 24. t m- z vlakom ob 13.18, ali pa z vlakom ob 18.31 do postaje Fala. Preko 60 tekmovalcev na nedeljskih smuških tekmah. MZSP je doslej prejela preko 60 prijav za smuško tekmovanje za prvenstvo dravske banovine in MZSP, Id bo v nedeljo 25. t. m. na Pohorju. Tekmovalce bodo poslali Smučarski klub Ljubljana, Dovje-Mojstrana, SK Ilirija, Smučarski klub Sv. Lovrenc, MSK, ISSK Maribor, SK Železničar ter Grazer Ski-klub. Mariborski smučarski klub- Jutri, v petek, sestanek vseh tekmovalcev, ki se bodo udeležili tekmovanja za prvenstvo dravske banovine in MZSP. Sestanek bo ob 19. v klubski pisarni, Kolodvorska 1. Darila za nedeljske smuške tekme za prvenstvo dravske banovine in MZSP so razstavljene v izložbi Prve hrvatske štedkmice. Posebno pozornost vzbuja krasen prehodni pokal g. bana dr. Marušiča za prvaka dravske banovine. Današnje vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Mariborska koča in Pohorski dom: ob 7. uiri — 1, 60 cm sreza, smuka dobra, mirno, oblačno; Ruška koča: ob 7. uri —1, 70 cm sreža, smuka dobra, mirno, oblačno; Klopni vrh: ob 7. uri —3, 95 om sreža, smuka dobra, mirno, oblačno; Pesek: ob 7- uri —5, mimo, oblačno, 130 cm srenja, smuka dobra, skakalnica uporabna; Senjoriev dom: ob 7. uri —5, mirno, oblačno, 125 cm sreža, smuka dobra; čktiat nad Falo: ob 7. uri —4, mirno, oblačno, 75 cm srenja, smuka dobra; Sv. Lovrenc na Pohorju: ob 7. uri —4, mirno, 55 cm srenja, smuka dobra, sankališče in skakalnica uporabna; Ribnica na Pohorja: ob 7. uri —4, mirno, oblačno, 70 cm srenja, smuka dobra; Rimski vrelec: ob 7. uri —6, mirno, oblačno, srenj 35 cm, sankališče ugodno. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP se je konstituiral takole; predsednik g. dr. Planinšek, odbornika: za sodniške sekcije g. Franki, za okrožni odbor LNP g. Fišer. 29. aprila: Drava:Gradjanski v Ptuju; Mura:Svoboda v Murski Soboti. 6. maja: Ptuj:Mura v Ptuju; Svoboda: Gradjanski v Mariboru. 10. maja: Drava:Ptuj v Ptuju na igrišču SK Drave (ncodigrana tekma jesenske sezone). 13. mala: Ptuj:Grradjanski v Ptuju; Panonija :Drava v Murski Soboti. 20. maja: Gradjanski .-Panonija v Čakovcu; Mura:Drava v Murski Soboti. Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem v nedeljo 25. t. m.: ob 10. na igrišču SK Svobode prijateljska tekma SK Železničar rezerva:SK Svoboda rezerva. Službujoči odbornik g. Maru-sig. Na igrišču SK Železničarja ob 16. prijateljska tekma Varaždinski SK:SK Železničar. Službujoči odbornik g. Benedik. SK Rapid v Varaždinu. Mariborski Ra-pid bo v nedeljo 25. t. m. gostoval v Varaždinu ter odigral proti tamkajšni »Slavij!« prijateljsko tekmo. Pobrežje Najnižja temperatura v tehnik). V Leidenu so v specialnem laboratoriju lansko leto dosegli pri poizkusih nizkih temperatur, temperaturo 273 stopinj pod ničlo- To temperaturo so dosegli na ta način, da so pretvorili tekoči helij pod odgovarjajočim pritiskom. Direktno merjenje tako nizkih temperatur pa je mogoče samo s helijevim termometrom. Uprizoritev »Črnošdca« na Pobrežju. Preteklo nedeljo je uprizoril tukajšnji sokolski dramski odsek prav lepo, postnemu času primerno ljudsko dramo v 4 dejanjih »Cmošolec«. Drama ima mimo mnogih vzgojnih momentov globoko zasnovan ljudski motiv. Mladega črnošol-ca izvabi iz lemenata preprosta kmetska dekle Rozika, in med njima se razvije ljubezensko razmerje, kar pa prepreči pozneje v Pavla zaljubljena graščakinja Lija, ki je dala tekmovalko Roziko utopiti. Kljub temu pa si Lija Pavla ne pridobi, ker je na Rozikino zadnjo željo stopil v lemenat in postal duhovnik na veliko veselje svojim staršem. Dramo je režiral prav spretno br. M. Klemenčič. Posamezni dialogi so bili nekoliko pomanjkljivi, monotoni in tudi jezikovno nedovršeni. V naslovni vlogi je nastopil br. dr. Volk, ki se je odlikoval po svojem pravilnem odrskem jeziku in sigurnem nastopu. V mimiki in govoru je bil nekoliko premonoton. Njegova partnari-ca, ljubka Rozika, sestra Klemenčičeva je bila v kretnjah nekoliko pretirana; očeta Miho je prav originalno podal br. Ciril Bizjak in je bila tudi njegova dobra žena s. Rajterjeva prav posrečena Lep kmečki par sta predstavila br. Škrinjar v vlogi Janeza in njegova zaročenka Cilka s. Tončičeva. Oba pa sta še potrebna režiserjeve roke, grajščaki-nja Lija s. Milkovičeva je nastopila premalo oblastno. Kalin je bil drugače dober, toda drugič se bo moral boljše naučiti vloge: župnik, ki ga je igral br. Tovornik, je bil premalo prepričevalen in mimično premrtev. Sestra Černčeva pa je podala eno najboljših mjmičnih iger. Nastopila je v dveh vlogah in vsakokrat pokazala talentiranost. Dobro se je odrezal tudi br. Rojko v vlogi Dernača, manjka mu le še izoblikovan jezik. Inscenacija je bila dobra, le posamezna dejanja so si bila med seboj preveč podobna. Posebno posrečene so bile moške maske. Motila pa je uporaba prednjega vhoda na oder in kajenje v dvorani. Obisk je bil srednji. Vidi se, da ljudstvo za drame nima pravega smisla, kljub temu, da zahtevajo več truda in požrtvovalnosti kot idejno puhle veseloigre. Pri dosedanji požrtvovalnosti in najboljši volji naš sokolski dramatični odsek še lahko mnogo doseže. -u- Poljčane Naš nad vse ljubljeni sinček Vllček nas je danes za vedno zapustil in se preselil med nebeške krilatce. Pogreb našega ljubljenca bo v petek, dne 23- februarja ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Maribor, dne 22. februarja 1934. Žalujoča rodbina Blatnikova. «75 Mali o Sobo odda LEPO SOBO oddam prazno ali opremljeno, vhod s stopnjlšča. Vrazova ulica 9/II, Urbas. 677 Ramo APNENI PRAH za gnojenje na prodaj. Prija ve sprejema Kmetijska druž Prodam VEČJA KOLIČINA PŠENIČNE SLAME prešane, v balah, na prodaj Pri odvzemu 10 bal cena bali 10 Din. Ponudbe, pismeno ali ustmeno, nasloviti na We!ss-a, Maribor, Puškinova ulica 6, pritličje. 672 Smrtna kosa. V Poljčanah je umrla čislana 581etna ga. Ivanka Hauptmano-va. Pokojnica je bila znana kot zavedna Slovenka in je slovela daleč okrog zaradi svoje dobrotljivosti. Nihče, ki je potrkal na njena vrata, ni šel od njene hiše praznih rok. Dokaz njene priljubljenosti je bila naravnost ogromna udeležba znancev in prijateljev na zadnji poti. Pevci so ji zapeli. »Vigred« in »Blagor mu«. Zapustila je osivelega moža in 9 otrok. Bodi ji ohranjen lep in časten spomin! Stanovanje Iz Savinjske doline Katastrofalen požar. V vasi Okonino pri Rečici ob Savinji je včeraj okrog poldne izbruhnil pri nekem posestniku na sredi vasi ogenj, ki se je zaradi vetra naglo Tazširil na sosedna poslopja in v kratkem zajel 10 objektov. Žrtev požara st> bila tudi cerkev in župnišče. Na pomoč je prihitelo 10 gasilskih čet, ki so po napornem gašenju lokalizirali požar in preprečili katastrofo, ki je pretila vsej vasi. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, je le deloma krita z zavarovalnino- Več posestnikov je postalo namah beračev, ker jim je zgorelo vse imetje. Ogenj je nastal v dimniku nekega posestnika. Škodo cenijo nad milijon dinarjev. VISOKOPRITLICNO STANOVANJE novo urejeno, oddam s 1. marcem. Studenci. Clril-Me todova ulica 17. LEPO SOBO in kuhinjo oddam za 350 Din. , Ptujska cesta 28. 670 naraslo. Sofija narašča. Po zadnjem ljudskem štetju, ki ga je uvedla sofijska mestna občina, so našte-471 li 257.700 prebivalcev. Leta 1926. je štela Sofija samo 213.000 duš. število prebivalstva je torei v zadnjih letih ztntn-t Tekstilna tovarna išče izurjeno . Električna energija radio postaj. Po najnovejših podatkih znaša skupna energija vseh oddajnih postaj 6.500 k\v. Največji del energije odpade na Evropo, J ki ima 270 oddajnih postaj. Amerika ima ba, Meljska" cesta 12, telefonije treba v pisarn? L. Ornika ^ ^ de’U,ei° št. 20-83. 64® I Koroška cesta 9/1. 673 samo z 2.000 kw.____________________________ Nastop takoj. Predstaviti se Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.