PREJELISMO                                      .
Modno krojaštvo za dame in gospode in vprašanje naše kulturne dediščine
V Dogovorih št. 13, z dne 22. septembra 1980, je bila na strani 9 objavljena fotografija tipičnega izveska nad obrtni-ško delavnico v stari Ljublja-ni. Avtor se je ob napisu »Mo-dno krojaštvo za dame in go-spode« razjezil na obrtnika, češ da »smo z damami in go-spodi že opravili«, da torej s tem napisom ohranja prežive* te družbene odnose v sedanji čas.
Oglašamo se, ker menimo, da je avtor-srsvojim napadom udaril hudo mimo, in da tak način javnega žigosanja ne koristi ničemur, še najmanj resničnemu napredku med-človeških odnosov. Ce bi na-mreč piscu šlo za resnično družbeno kritiko, bi se ob skromen obrtniški izvesek ne spotikal. Kaj ni takole zaleta-vanje v fbrmalne malenkosti, ki so očitno popolnoma nene-varne, smešno, in kot oblika nekakšne borbe proti nepra-vilnostim tudi najlažje?
Pomembno je namreč vede-ti, da tradicija ni isto kot kon-servativnost. Ožigosani obrt-niški izvesek visi v stari Ljub-ljani, kjer je bilo nekdaj polno trgovinic, gostiln in obrtni-ških delavnic, tipičnih za naj-starejši mestni predel. Današ-nji čas je seveda marsikaj spremenil, hiše in ulice pa so ostale, in naselile so jih dejav-nosti, ki cvetejo danes. Zaradi visoke spomeniške in kultur-nozgodovinske vrednosti tega dela mesta, smo danes po-stavljeni pred vprašanje, kako stari Ljubljani zagotoviti funkcijo, primerno tudi za da-našnji čas, kako jo ohraniti pri življenju? Poleg ohranjanja stare namembnosti, ki je zelo smiselna tudi v današnjem ča-su (trgovinice, delavnice, go-stilne), vodi ta skrb urbaniste, arhitekte in oblikovalce, ko se
trudijo, da bi ne rušili starih ambientov tudi pri prenavlja-nju in uvajanju nujnih novo-sti (poslovni lokali, večje trgo-vine in podobno).
Ob težavah, ki jih prinaša s seboj uvajanje novosti v stare zidove, smo lahko veseli, da je v teh hišah in lilicah še možno naleteti na elemente, ki so del tiste stare Ljubljane, ki jo vsi' želimo čimbolj previdno ohraniti v sedanjosti in za bo-dočnost. Sem sodijo tudi trgo-vinice in delavnice s starimi ali na star način izpisanimi
izveski, ki so prav tako estet ska in vsebinska sestavina ulice, kot je na primer umetel-no izdelana balkonska ograja ali portal.
' Razburjanje nad napisom »za dame in gospode« je brez-predmetno. Dam in gospo-dov, če izvesek visi ali ne, pač ni več. Nepravilnosti v odno-sih med ljudmi pa so, a se skrivajo tudi za tovariši in to-varišicami. Zato mora iti bor-ba za pravičnejše medčlove-ške odnosfc v drugo smer, izveski *nad obrtniškimi de-lavnicami y stari Ljubljani pa naj ostanejo, saj so del naše dediščine in dfagocena sled našega načina življenja v ne tako oddaljeni preteklosti.
Mojca Ravnlk In Janez Bogataj PZE za etnologl|o Filozofske fakultete Univerz« Edvarda Kardelja v Llubliani