31 štev.
V Kranju, 2. avgusta 1902.
III. leto.
60R6ÍO6C
Politicen in gospodarski list
Vabilo na narocbo.
«GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Politično ogledalo za
kranjske klerikalce.
Konec.
Nekatere spodobnejše klerikalne jogre je že v deželnem 2boru postalo sram njihovega podivjanega in zbesnelega voditelja ter so zapustili zbornico ali pa le od daleč gledali najnovejšo kranjsko katoliško bando. Med temi je bil tudi poslanec «Joško> iz Podnarta. Kmalu pa je začutila novo veliko sramoto nad sabo zaradi dr. Šušteršiča vsa kranjska klerikalna stranka, ko je še vlada stopila na prste temu besnemu predrznežu s tem, da je zaključila deželni zbor in v svojem glasilu širni javnosti vse po pravici povedala o njem.
Naši klerikalci so tako srečno dočakali zopet novo veliko blamažo pod «spretnim vodstvom» dr. Šušteršiča ter stopili za velikanski korak nazaj od svojega nepoštenega črnega cilja. Kaže pa, da se bodo morali v kratkem pomakniti še bolj nazaj v svoje brloge, ker se je začel že tudi premnog kmet zavedati svoje slepote napram klerikalni stranki ter prišel do neomajenega prepričanja, da je vse nje dobrikanje njemu in posebno zabavljanje dr. Šušteršiča črez uradnike le grda sleparija, s katero bi on rad kmetski in delavski stan še tesneje vklenil v svoj jarem!
Ako je on res tako vnet prijatelj in zagovornik kmetskega ljudstvi, zakaj pa si z denarjem, ki so mu ga nanosile skupaj same žuljave kmetske in delavske roke, ne kupi velikega posestva in tega sam bos, golorok in gologlav ne obdeluje?! In če ima kaj otrok, zakaj jih ne pošlje na deželo služit za kravje pastirje in hlapce, da bi se v tej službi počasi privadili in naučili pravega ter resničnega kmetijstva! In kako se strinja s cerkvenimi naredbami njegovo brezobrazno rogoviljenje proti onim uradnikom, oni deželski gosposki, za katero se po vsakih litanijah po vseh katoliških cerkvah — javno moli!
Budalosti kranjskega papeža so torej v resnici vedno ▼ečje in zato ni čudno, da se je že sam ustrašil pred njimi in se začel tresti za svoje sedanje dostojanstvo.
Kaj, ko bi ga nazadnje še njegovi lastni pristaši odstavili od vladarstva nad vsemi kranjskimi tepci ter na to slavno mesto posadili njegovega tekmeca Pogačnika, ker je zadnjič deželni predsednik g. baron Hein le z njim namesto z dr. Šušteršičem se nekaj posvetoval in o katerem je potlej tudi < Ljubljančanka* pisala, da se je spodobnejše obnašal nego njegov požlindrani komandant! Oh, taka izprememba se ne sme zgoditi, oh, to bi bilo za kranjskega papeža prebridko, ako bi moral na razvalinah svojega slavnega in mogočnega kraljestva žalostno prepevati: «Sic transit gloria mundi!>
Zato se je moral takoj prepoditi nevaren hudouren oblak, ki se je prikazal nad kronano glavo dr. Šušteršiča. V ta namen se je skoval na katoliški podlagi za «Ljubljančanko* (Laibacher-Zeitung) popravek, s katerim na Šušteršičevo banko v Ljubljani z verigo iz mnogih okroglih številk močno prikovani Pogačnik trdi, da se je tudi on z veliko slastjo in odobravanjem udeležil surovih Šušteršičevih škandalov v deželnem zboru in da mu je močno žal, ker je zamudil glavni trenutek teh škandalov takrat, ko je bil poklican na pogovor k deželnemu predsedniku.
Zopet je zadonel nov glasen zasmeh iz tisoč in tisoč grl tej dični družbi okrog dr. Šušteršiča, in zopet je preplašeno poskočila vsa kranjska klerikalna stranka za velik korak nazaj! A ona je že tako zmedena in konfuzna, da več ne vidi svojega nazadovanja in misli, da še vedno stopa častito in zmagovito naprej! Prav se ji godi, da je tako prišlo! Pravični Bog jo tepe in kaznuje, ker v njej zastopani mnogobrojni duhovniki niso hoteli poslušati Njegovega svarila ter se varovati onega, katerega jim je zaznamoval — z žlindro!
To malo politično ogledalo, v katerem se jasno vidi zbirka nekaterih neumnosti, ki so jih zagrešili kranjski klerikalci v zadnjem času pod vodstvom dr. Šušteršiča, nabavili. smo iz samega dobrohotnega sočutja do teh naših pomilovanja vrednih rojakov in ga jim zdaj v svoji dobrohotnosti celo obesimo pred oči, da bodo mogli odslej vsak čas pogledati vanj. Ako bodo to storili večkrat, jim bode morda to pripomoglo, da se bodo končno vendar enkrat spoznali, kar bi jim bilo gotovo v veliko korist, kajti spoznanje samega sebe je začetek prave modrosti!
Ljubljanski grad
In promet tujcev.
h.
Žalostna resnica je, da blagostanje naše dežele vedno bolj in bolj propada in da ni pričakovati pomoči ne od kmetijstva, ne od obrtnosti. Prav zanimiva so izvajanja Pirčeva v tem oziru. Po njegovih računih, ki so prav jasni, imajo naši kmetovalci vsako leto pet milijonov kron izgube. Po statističnih podatkih, ki nam jih poda Pire, raz vidimo, da .se naša kmetska posestva zadolže vsako leto za okroglo svoto osmih milijonov kron. Na prste se da torej zračuniti, v kolikih letih mora priti kmetijstvo popolno na boben. Ostane nam torej edini up — privabiti v deželo tujce — da se torej povzdigne promet s tujci, kakršen bi bil v naši deželi prav lahko mogoč, ako bi se v tem oziru storilo, kar je potrebno. Od velikega prometa tujcev nimajo koristi edino le posamezne osebe, ampak neoporečno vse prebivalstvo od prvega do zadnjega, tako obrtniki, trgovci, kmetovalci — z eno besedo — vsi stanovi. To je polje, na katerem se lahko snidejo brez izjeme vsi: namreč prijatelji meščanstva, a tudi prijatelji kmeta, da delujejo res v blagor ljudstva, če imajo le kaj resne volje.
V podkrepljenje naše trditve navedemo le edino izvoz naše živine v Švico. Mari naj mislimo, da Švicarji kupujejo našo živino, ker nimajo z;ise doma dovolj živine. Nikakor ne, ampak kupujejo jo zaradi tujcev. Že samo s tem si oni prislužijo lepe novce, ki bi lahko pri nas ostali. To bodi pa omenjeno le mimogrede kot nekaka malenkost.
Vsekako bi akcija zahtevala nekaj žrtev in vsled tega bi utegnili zagnati hrup ljudje, ki ne mislijo na napredek — zopet imamo nove doklade na davek, — vedno višje in višje so doklade.
Beseda «doklada», ki pa nima druzega pomena nego • pomagaj si sam», napravi nam neopravičen strah in mesta oziroma, občine, ki (ako nimajo posebno velikega premoženja) imajo bodisi iz lakomnosti, nepodvzetnosti, bodisi iz kratkovidnosti v današnjih časih majhne do-
PODLISTEK. Kupfidova puščica.
Spisal Rudyard Kipling.
Nekoč je živelo v Simli zelo mikavno dekle, hči sicer ubogega pa častivrednega okrožnega sodnika. Bila je dobra deklica, ki se je pa sicer zavedala svojih dobrih strani in ki je tudi uporabljala svojo moč. Njeno mater je zelo skrbela hčerkina prihodnjost, kakor pač mora skrbeti vsako dobro mater.
Ako je kak mož komisijonar in samec, kateri ima pravico nositi na svojih oblačilih zb.to, emajliran kinč in ä jour vdelane dragulje in kateremu je dovoljeno hoditi pred vsakim človekom, izvzemši pred kakim ministrom, guvernerjevim namestnikom ali vice-kraljem, potem je on zelo vreden, da se ga vzame za moža. Vsaj dame so teh misli.
Bil je pa takrat v Simli nek komisijonar, ki je bil, ki je nosil in delal vse to, kar je zgoraj povedano. On ni bil lep človek — grd mož — najgrji v celi Aziji, razen dveh izjem. On je imel tak obraz, kakršen se je prikazal nekomu v sanjah in katerega je hotel potem dotični vrezati v pipo. Ime mu je bilo Saggot, Barr-Saggott, Anthony Barr-Saggott in še šest črk povrhu. Kot uradnik je bil eden najboljših mož, kolikor jih je bilo pod indijsko vlado, družabno pa lepo se vedoči — gorila.
klade — te občine ne napredujejo. Kdor pa ne napreduje — gotovo nazaduje. Le lakomnost je vzrok, da se branijo nekateri povišanja doklad. Tolstoj pravi: «Davki za dobri namen se morajo plačati; tedaj se mora dati še več, kakor se zahteva — dati se mora vse.» Žali, da stranke, ki so v opoziciji, strah pred do-kladami hinavsko izrabljajo v agitacijske namene ter s tem delajo veliko škodo napredku. Nikakor še ni znamenje najboljšega gospodarstva, če imajo občine brez velikega premoženja majhne doklade, vsaj tudi trgovec ali obrtnik, ki ne investira v svoj obrt, ne napreduje, temveč le životari in kmalu bode podlegel v boju I bolj podjetnim konkurentom, ki ne štedi denarja, ko se gre za povzdigo njegovega obrta.
A še drugo stran si je treba ogledati v tem oziru, kar pa se žalibog pri nas nikdar ne vpošteva, dasi nam jasno kaže, da je strah pred občinskimi dokladami — neutemeljen in celo kvarljiv.
V mestu z malimi dokladami, kakor je n. pr. Ljubljana (20°/0), se davčna oblast ozira na trgovce in obrtnike le toliko, da jim vedno povišuje državne davke leto za letom, kajti male doklade so vladi jasen dokaz, da se dá davčni vijak še priviti. Tako povišanje se godi v Ljubljani redno vsako leto, ne da bi se kaj vprašalo obdavčenca po njegovih dohodkih. To je posledica majhnih doklad. A temu se ne bode odpomoglo, naj se še tako ostro piše o »divjanju davčne oblasti*. Ko bi bile doklade v Ljubljani visoke, bi si davčna oblast bolje premislila, prodno bi povišala državne davke, kakor dela v Gradcu, Pragi in na Du-aju, kjer imajo 80—100% doklade. To je pa tudi popolno lahko umevno, kajti v takih krajih vlada postopa milejše, vsaj: kjer je trava že pokošena, se ne d:'i več kositi.
Vrhutega denar, ki ga pobere državna davčna oblast, poteče v državne blagajne, in ne pride ves v korist občine, v kateri se je nabral.
Nasprotno pa denar, ki ga plačajo davkoplačevalci kot občinske doklade, pride ves v korist dotični občini in se lahko ž njim napravi, kar zahtevajo občani in kar je le njim v korist. Pregovor pravi: «Kdor prej pride — prej melje.» Zatorej naj občina sama pokosi travo — napravi naj doklade. Občine bi na tak način
Ko je obrnil on svojo pozornost na gospico Beigh-tonovo, je gospa Beighton, menim, točila solze veselja, da ji je usoda podelila na njena stara leta tako odškodnino.
Goipod Beighton ni rekel ničesar. Bilje površen mož.
Tak komisijonar je seveda zelo bogat. Njegovi dohodki presegajo vse predstave kakega skopuha in so tako velikanski, da mu je mogoče tako obogateti, da bi prišel kak minister v takem slučaju skoro ob kredit. Največ komisijonarjev je skopih; Barr-Saggott je bil izjema. Vsprejemal je v največjem obsegu, imel je lepe konje, prirejal balove; on je bil veljak v deželi in se tudi kot takega kazal.
Pripomniti hočem, da se je to, kar tu pripovedujem, zgodilo skoro v predzgodovinski perijodi britansko-indijske zgodovine. Mogoče je, da še žive ljudje, kateri se spominjajo časa, ko še ni bilo lawn-lennisa in ko so igrali vsi croquet. Pred tem je pa bil tudi čas, če mi hočete verjeti, ko tudi croqueta ni bilo in ko je bilo streljanje na lok — poživljeno na Angleškem okoli leta 1844 — upray epidemično razširjeno, enako danes lawn-tennis. Ljudje so govorili takrat ravnotako učeno o «vedenju », «strelu», «prijemu», «ploskih lokih», «50 funtnih lokih», «samójstrah», kakor danes o «vjemu», «nad roko», «rezanju», «replikovanju» in o «16 unčnih raketih>.
Gospica Beightonova je krasno streljala na damsko distanco, t. j. 60 yardov, in je bila v Simli priznana najboljša strelka na lok. Gospodje so jo imenovali «Dijano Tara-Devsko».
imele dovolj denarja brez posebnega beračenja. Brez težkoč bi lahko mnogo investirale in podvzele.
Tudi Ljubljana naj bi se ravnala po tem in s takim denarjem bi lahko mnogo storila za promet tujcev, kakor se to zgodi v Švici. Ako bi Ljubljana imela namesto 20% doklade 60%» niogoče, da bi se potresno posojilo ne izterjevalo tako strogo, kakor sedaj.
Ce bi Gradec in Praga imeli le 20% doklade, ne bi bili ti mesti dobili kar več milijonov podpore, kakor se je letos zgodilo, ko imate 80—10070 doklade. Vrhu-tega sta pa ti mesti s svojimi visokimi dokladami marsikaj storili v splošno korist ter sta dobili podporo — ne da bi jima bilo treba potresa.
Sploh so pa doklade pri malemu obrtniku majhne, pri velikemu pa velike, tako da delajo občani vsi za enega in eden za vse. Razen tega se Jahko naloži nekak prostovoljen davek, recimo amortizacija v podobi loterije, kakršno bodo napravili Benečani za svoj podrti zvonik sv. Marka.
Ljubljana naj torej stori vse potrebno, da si prilasti grad, da ga opremi za bivanje tujcev ter na ta način povzroči večji promet tujcev po naši deželi, ako bi tudi bilo takoj treba povišati doklade, vsaj bi ta promet provzročil promet, ki bi bil v denarni ceni najmanj stokrat večji nego bi bile vsled tega nastale doklade.
V Kranju, 2. avgusta.
Češko-nemška sprava je še vedno na dnevnem redu. Češki poslanci so izdali jasno izjavo, da nikakor ne dopuste parlamentarne rešitve nagodbe, ako se jim ne da zadoščenje za razveljavljenje jezikovnih naredeb. Ministrski predsednik hoče predlagati, naj Nemci privolijo, da se zopet uvede češki notranji uradni jezik. Nemci bi za to dobili narodne kurije v deželnem zboru. Cehi pa s tem niso zadovoljni, istotako tudi Vsenemci nočejo ničesar slišati o kaki spravi, dokler se ne uvede nemški državni jezik. Iz te moke torej najbrž ne bo kruha.
V Gradcu so imeli te dni nemško pevsko slavnost, katere se je udeležilo kakih 18.000 pevcev in kakih 60.000 tujcev. Vsa slavnost se je vršila v najfanatičnejšem vsenemškem duhu.
Barr-Saggott ji je izkazoval veliko pozornosti. Kakor že rečeno, srce njene matere je bilo radosti polno. Kitty Beighton je vzela to skoro ravnodušneje. Vsaj je prav prijetno biti odlikovan od kakega komisijonarja s črkami za svojim imenom in drugim deklicam provzročati britke ure. Toda tajiti se ne da, da je bil Barr-Sag^ot feno-menalno grd. Vsi njegovi poskusi, da bi se polepšal, so ga delali še grjega. Niso ga zastonj imenovali »langurja* — neka vrsta opic. Kitty se je zdelo prav prijetno, ko jo je gledal on pod noge, toda prijetneje bi ji bilo, če bi se ga znebila in bi jezdila skupno z brezupnim Gubbonom, dragonskim oficirjem z Umballe, mladeničem prijetnega obraza in brez vsakega upanja v prihodnost. Kitty je imela Cubbona več ko malo rada. On pa ni trdil nikdar drugače, nego da je zaljubljen v njo čez ušesa, kajti pošten dečko je bil. Tako se je Kitty časih odtegovala častipolnim poklonom Barr-Saggottovim in zahajala v družbo mladega Cubbona, zaradi česar jo je mati karala. «Ali mama,» je rekla potem, »ali ne vidiš — Mr. Saggott je tak — tako — tako strašno grd!»
« Otrok moj,» je pristavila gospa Beighton toplo, «mi vendar ne moremo biti drugačni, nego nas je ustvarila Vsemogočna previdnost. Imela boš vendar prednost pred svojo lastno materjo! Pomisli in pametna bodi!»
Kitty je vihala svoj mali nosek in se ni posebno laskavo izražala o prednostih, komisijonarjih in o zakonu. Gospod Beighton se je praskal po glavi; on je bil površen mož. Konec pride.
299
V Galiciji štrajkajo kmetijski delavci, ker se jim ne poviša plača. V raznih krajih je že prišlo do bojev z orožniki, ki so morali streljati. Več oseb je ranjenih, nekaj tudi ubitih. Ako se položaj ne izboljša, se razglasi v dotičnih krajih obsedno stanje.
Beneški Slovenci se marljivo gibljejo. Pri provici-jalnih volitvah v Vidmu (Udine) sta izvoljena tudi dva Slovenca: profesor Trinko in notar Kukovec.
Na Srbskem imajo zopet ministrsko krizo. Ministrstvo Vujiča je odstopilo, ker je vladni kandidat za predsedstvo skupščine propadel in je bil izvoljen opozicijonalec.
Avstrija in Rusija hočeta menda skupno zahtevati, da Turčija izvede potrebne in obljubljene reforme v Macedoniji in v Albaniji. Ako Turčija ne bi tega storila, jo prisilita, če treba z najodločnejšimi sredstvi do tega.
Francoske samostanske šole se pridno zapirajo in iztiravajo se one družbe, ki se nočejo ukloniti zakonu. Dosedaj so zaprli vsega skupaj okrog 2500 takih šol, katere vodijo redovnice. Klerikalci se seveda pene jeze, a vse nič ne pomaga.
Revolucija na otoku Haiti se širi kaj naglo po celi deželi. Začasna vlada je razpuščena.
Dopisi.
Iz Dupljan. Tu je predaval dne 20. julija v šolskem poslopju g. živinozdravnik A. Korošec iz Kranja o živinoreji sploh in posebno o kužnih živinskih boleznih. Zbralo se je nad sto poslušalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili izbornim izvajanjem gospoda predavatelja. Pozna se, da kmetovalec z vsakim dnem jasneje uvideva važnost živinoreje za njegov obstanek — zato s hvaležnim srcem sprejme vsak svet v tem pogledu — posebno če pride od strokovnjaka. Brez dvoma bo to predavanje marsikaj pripomoglo za povzdigo živinoreje v naši okolici, zato samo želimo, da bi se g. živinozdravnik čimnajpreje zopet spomnil Dupljancev.
Iz Kamnika. Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku slavi dne 10. avgusta 1.1. dvajsetletnico svojega obstanka in blagoslovljenje »Gasilskega doma» ter želi praznovati ta dan po možnosti sijajno in prirediti dostojno slavnost, katero bi pa pohod bratskih društev gotovo najbolj povzdignil v njenem sijaju. Vsled tega se najuljudneje vabijo slavna društva, da se udeleže društvene dvajsetletnice in blagoslovljenja »Gasilskega doma* korporativno ali vsaj, po številni deputaciji. Slavna poveljništva se prosijo, da blagovolijo čimpreje naznaniti število častitih udeležencev, koliko namreč se jih udeleži skupnega obeda, ki stane 1 krono za osebo, in koliko banketa (kuvert velja 3 krone). — Spored slavnosti je naslednji: V soboto dne 9. avgusta zvečer ob poldevetih mirozov z bakljado. V nedeljo dne 10. avgusta zjutraj ob polpetih budnica; dopoldne: od polosmih naprej sprejemanje raznih društev; ob %9. uro sprejem Zavežnega odbora in z vlakom došlih društev, na to odhod na Glavni trg, kjer se društva razidejo k zajutreku. Točno ob poldesetih občni zbor Zaveze gasilnih društev v prostorih Narodne Čitalnice; ob polenajstih zopet sestanek društev na Glavnem trgu, odkoder se odkoraka k sv. maši v farno cerkev; ob enajstih slovesna sv. maša, pri kateri poje si. pevsko društvo «Lira». Po maši slavnostni obhod po mestu k blagoslovljenju »Gasilskega doma*: a) Cerkveno blagoslovljenje; b) pozdrav in nagovor g. mestnega župana; c) defiliranje pred mestno hišo; č) razhod društev k obedu. Popoldne: Ob 1. uri banket v hotelu Fischer (kuvert za osebo 3 krone). Pri banketu svira mestna godba. Oglasila k banketu sprejema odbor najkasneje do 2. avgusta. Ob štirih na vrtu hotela Fischer koncert si. pevskega društva »Lira* s sodelovanjem si. mestne godbe kamniške na korist stavbi »Gasilskega doma*. Vstopnina h koncertu za uniformirane gasilce 40 vin., sicer pa za osebo 1 krono. Preplačila se glede" na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Po koncertu prosta zabava. — Tudi se vrši te dni pri nas shod kranjskih gasilskih društev, in sicer v nedeljo dne 10. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne z običajnim sporedom. Na pomoč!
300
Is Kranjske gore. »Slovenec* in »Slovenski List* sta prinesla v zadnjem Času neko notico iz Kranjske gore in opisovala prejšnjega župana g. Frana Budineka tako lepo, da se je večini občanov to zdelo kaj pretirano in tudi neresnično. Kdor hoče govoriti resnico, mora pripoznati, da je g. Budinek odličen in pošten mož, da imamo malo takih. Eni ga zavidajo, ker ni domače krvi — njegov oče je bil namreč Moravec — in pa, ker je prišel do blagostanja. Marsikomu je storil že mnogo dobrega, hudega pa menda nikomur. Sedaj vpijejo, ker ni ob prihodu škofovem razobesil zastave raz hišo. To vendar ni tolikšna pregreha, kakor jo opisujejo, ker on gotovo tega ni storil iz verskih nagibov, temveč iz privatnih vzrokov. Vsled tega so njega in pa g. Slavca, ki tudi ni razobesil zastave, razvpili kot brezverca. Mislimo, da je brezverec še daleč. Naši duhovni pač vsakega naprednjaka slikajo kot brezverca. Sama nevoščljivost je bila, ko se je namreč raz lečo govorilo o zaslužnem križcu, Dopisnik tudi nekaj kvasi, da je g. Budinek prišel ob županstvo. Mislimo, da mu ni bilo mnogo na tem ležeče. Ostane pa vendarle še odbornik, voljen od najodločnejših volilcev v prvem razredu. O njem se lahko reče, da je sam županoval in nobeden mu ne more očitati, da bi bil kdaj nepošteno ravnal. Ko bi se bil uklonil in privolil v vse, lahko bi bil še sedaj županoval. Načelnik cestnega in zdravstvenega odbora je še vedno, kakor tudi načelnik tukajšnjega gasilnega društva, akoravno »Slovenec* trdi o poslednjem društvu, da ga ni več. Istina je, da v zadnjem času ni gasilskih vaj. To pa vender ne gre, da bi bil vzrok temu načelnik sam. Vzrok tiči povsem drugje. Poleg gasilnega društva imamo pri nas tudi veteransko društvo z godbo. Odkar je to društvo ustanovljeno, začelo je najbolj vsled drugih pogostnih vaj nekoliko hirati gasilno društvo. Zavijanje pač ni resnica.
Z Gorenjskega. Zborovanje učiteljev radovljiškega okraja, ki je bilo dne 23. julija na Bledu, se je vršilo po navadnem sporedu. Okrajni šolski nadzornik Žumer je opozarjal v svojem poročilu na nekatere napake, katere je našel pri nadzorovanju. Splošno pa je povdarjal, da učitelji store svojo dolžnost in da njih vpliv in ugled med ljudstvom vedno raste. Učitelj Novak je podal učno sliko »Toplomer* praktično z otroci po formalnih stopnjah v splošno zadovoljnost. V deželno učiteljsko konferenco so bili z večino glasov izvoljeni: učiteljica Razinger in nad-učitelja Rus ter Zavrl. Te volitve so vzbudile malo več pozornosti. Bili sta dve stranki ne iz stvarnih, pač pa iz osebnih ozirov, ki jih ne gre tu razpravljati. Pred in po zborovanju ni bilo tiste prijaznosti med učiteljstvom, katero bi bilo želeti med tovariši. Bilo je precej tiho in mrtvo radi nezaupljivosti, katero so provzročile volitve. Pri kosilu se je pa podpisovala nezaupnica poslancu in konsumarju Jakliču, ki je žalibog tudi učitelj. Dejstvo je, daje poslanec in učitelj Jaklič se pridružil kričačem v deželnem zboru in s tem pomagal, da je prošnja radi zboljšanja učiteljskih plač ostala nerešena. To je dalo povod, izreči mu nezaupnico, katero je podpisalo 35 učiteljev. — Prijatelj iz Bohinjske Bele se v »Slovencu* radi tega zelo huduje, a dokazati ne more, da je bila nezaupnica neza-služena. Jaklič se briga le za visoko politiko, težnje njegovih tovarišev mu niso nič mar, saj ima pri konsumu toliko zaslužka, da lažje živi, kakor vsak drug učitelj. Žalostno, da se nekateri ne brigajo za svoje koristi in celo niso vedeli, zakaj se gre ali pa stoje preveč pod vplivom nam nasprotne stranke. Nezaupnice, katere je učitelj Jaklič dozdaj prejel iz radovljiškega, kranjskega okraja in ljubljanske okolice, mu kratijo spanje. Ako hoče v prihodnje uživati zaupanje svojih tovarišev, mu svetujemo, naj se poboljša. Svetujemo mu pa tudi, naj tisto nepotrebno žaljenje vsega učiteljstva v »Slovencu* opusti, češ, da ga imamo že v glavah, ko podpisujemo nezaupnico, sicer si lahko mislimo, da on sam tako dela, kakor o nas misli, saj ima pijače v konsumu na razpolago in ključ do kleti v žepu. O Jaklič, rajše bi bil ostal doma za pečjo, četudi je — podrta. Učitelj.
Iz Škofje Loke. Pevsko društvo »Ljubljana* je priredilo v nedeljo 27. t. m. izlet v Škofjo Loko. Izlet
je bil spojen z veliko vrtno veselico na Štemarjih. Že pred začetkom koncerta je napolnilo občiastvo dokaj prostorni vrt. Toliko častne udeležbe občinstvo pri kaki vrtni veselici, vršeči se Škof j i Loki, že dolgo ni bilo opaziti. Osobito častno so bili zastopani cenjeni gosti iz Radovljice in Kranja, katerih poslednjih je došlo res toliko število, kakor m nihče pričakoval. Pokazali so s tem svoje simpatije do omenjenega društva. Gast jim! Z opoldanskim vlakom je došlo tudi mnogo izletnikov iz Ljubljane. Tudi naše meščanstvo se je udeležilo koncerta v kar največjem številu. Točno ob štirih se je pričel vršiti spored. Tukaj je imel zopet priliko g. prof. Dekleva kot društveni pevovodja pokazati se kot vrlo spretnega, popolno preciznost zahtevajočega dirigenta. Pod njegovim vodstvom so se proizvajale vse pevske točke kaj eksaktno. Ugajal je posebno Grigov moški zbor z bariton-solo in spremljevanjem orkestra: »Novi dom.* Kot solist je nastopil g. Polašek, ki je s svojim lepo-donečim in simpatičnim baritonom očaral vse navzoče občinstvo. Kaj živahno sta funkcijonirala ljubavna pošta in šaljivi bazar. Goriandoli-corso je pa vzbujal mnogo smeha. Zadnja točka je bila — ples. Kaj naj porečemo k temu? Zoper vse pričakovanje se je godba ob sedmih dvignila in odšla v Ljubljano. Vzrok temu je bil, da se je družba kar hipoma razšla ter se porazgubila po raznih gostilnah. Ples je tedaj izostal. Ogorčenost mladine je bila opravičena, saj je šla po vodi za njo ena najvažnejših točk programa. Ljubljanski društveni godbi nečemo odrekati zmožnosti, a v enakem slučaju bi ji priporočali nekoliko več pridnosti, kajti, to je pot, po kateri bo dospela do svojega smotra: postala bo med občinstvom priljubljena, na kar ji je obstanek zagotovljen.
Šolska Izvestja.
Štirirazredna ljudska šola v Radovljici je sklenila šolsko leto z dnem 30. julija. Na tej šoli je poučevalo poleg nadučitelja še troje učnih moči (2 učitelja in 1 učiteljica). Učencev je bilo na koncu leta 101, učenk pa 81; od teh je sposobnih za višji razred 70 dečkov in 60 deklic. S to šolo v zvezi je tudi obrtna nadaljevalna šola, katero je obiskovalo 44 učencev.
Iz letnega poročila petrazredne deške ljudske šole v Škof j i Loki posnamemo, da so na tej šoli poučevali nadučitelj in 4 učitelji. Ker je dobil nadučitelj g. Franc Papa že začetkom šolskega leta dopust vsled bolezni, nadomestoval je taistega suplent. V statističnem pregledu učencev koncem leta smo našteli 273 učencev, od katerih je za višji razred sposobnih 186. V obrtni nadaljevalni šoli je bilo 52 učencev.
Dvojezično letno poročilo ljudske šole v Tržiču izkazuje 437 učencev in učenk. Zavod je razdeljen v v deški in dekliški oddelek, v katerem je poučevalo vseh skupaj 8 učnih moči. Zdravstveno stanje učiteljskega osobja je bilo nepovoljno, in sta imela celoletni dopust 1 učitelj in 1 učiteljica. Za višji razred je sposobnih 294, neizprašanih pa 11 otrok. Obrtno nadaljevalno šolo je pohajalo koncem šolskega leta 73 učencev.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebna vest. Suplent kranjske gimnazije, g. dr. Stanko Beuk je imenovan učiteljem na idrijski realki.
Javen shod priredita jutri v nedeljo 3. avgusta ob 4. uri popoludne v Srednji vasi nad Poljanami državni ter deželni poslanec dr. Ivan Tavčar in deželni poslanec Ciril Pire. Govorilo se bo o konsumnih društvih in o obstrukciji v deželnem zboru.
Seja kranjskega občinskega odbora od 29. julija. Župan poroča, da se mu je dostavila razsodba c. kr. okr. glavarstva o zadevi kokrškega vodovoda in da je c. kr. okr. glavarstvo razpisalo na 6. avgusta ogled na lici mesta radi prizidka pri gimnazijskem poslopju. — Sklene se, da se razpiše stavba gimnazijskega prizidka in se določi za to rok osmih dni. — Obč. odbor pritrdi sklepu upravnega odbora mestne hranilnice, da se dovoli kranjski občini za stavbo nove klavnice posojilo K 29.800*— proti 41/,0/«
301
obrestovanji ter »/iVt amortizovanji in istotako, da se dovoli občini Blanca posojilo K 12.000 proti 47i% obrestovanji ter 41/,0/« amortizovanji in proti zastavi davčne moči. — Ko se še izvoli v upravni odbor mestne hranilnice občinski odbornik Josip Kovač, zaključi župan sejo.
»Gospodarska zveza* je izgubila svojega dosedanjega »zaslužnega* predsednika, namreč — dr. Šušteršiča. V »neki* list je poslal odprto pismo, v katerem po-jasnuje vzroke svojega odstopa. V taistem pravi, da je on (Sušteraič) preveč politično prononsirana oseba, ki naj bi ne stala na čelu kakemu nepolitičnemu društvu. Govori se, da je vlada dala »Gospodarski zvezi* podporo le s pogojem, da odstopi dr. Šušteršič, ker nima zaupanja do dosedanjega predsednika. — Ali pa morebiti — podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo!
Abiturij entska veselica. Vabila za današnjo koncertno veselico letošnjih abiturijentov so se razposlala, oziroma raznosila vtorek in v sredo. Še enkrat ponavlja pripravljalni odbor prošnjo, da naj se oni, ki se je morebiti pri razpošiljanju vabil prezrl — kar je pri tako obilni razpošiljatvi lahko mogoče — blagovoli oglasiti pri abit. G v. Saj o vi cu (v prodajalni g. Ferd. Sajovicr). Neposredno pred veselico se bodo dobivala vabila pri blagajni. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti tudi slavni čitalniški pevski zbor pod vodstvom g. V. Rusa. Za zabavo med koncertom bo skrbel »Šaljivi brzojavni urad Ljubljana*.   Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Čez skalovje v »pečeh* je včerej padel čevljar Martin Gorjanc, po domače Vrabec, iz Primskovega kakih 30 metrov globoko ter se nevarno poškodoval. Gorjanc je bil gotovo precej pijan, ko je šel ležat na rob ter se v spanju ponesrečil. Kakor se pripoveduje, prepiral se je omenjenega dne tudi s svojo ženo, razbijal doma in ko je šel od doma, je izjavil, da si bode še nekaj naredil.
Izlet na Dobrač (2114 metrov) bode — kakor že omenjeno — 9. t. m. (oziroma pri neugodnem vremenu 16. t. m.). Izletniki se odpeljejo tu z vlakom opoldne. Iz Beljaka do vrha je 4 do 5 ur po skrajno lahko dostopni (jahalni) poti in je radi tega, kakor radi posebno lepega razgleda, Dobrač jedna najpriljubljenejših partij v južnih Alpah. Na vrhu je posebno dobro opremljen hotel s sobami za prenočišče; cene v istem, kakor se nam poroča, so prav zmerne. Želeti je čim najmnogo-brojnejše udeležbe pri tem lepem izletu.
Občni zbor tukajšnje moške podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši v ponedeljek dne 5. avgusta ob poldevetih zvečer v bralni sobi čitalnični. Želeti je obilne udeležbe.
Opozarjamo na jutrišnji koncert tukajšnjega gasilnega društva pri gospej Magdi Rantovi.
Ogenj. V Tupaličah so te dni pogorela dvema gospodarjema vsa poslopja. Nek posestnik je sam zažgal in je sedaj zaprt.
»Glasbena Matica* v Ljubljani razpošilja te dni svojim članom kot darilo za lansko in letošnje leto »Gorenjskega Slavčka*. Društvenina obeh let znaša 4 gld. Poverjeništvo tega okraja za trdno upa, da ostanejo dosedanji društveniki »Glasbene Matice* tudi to pot njeni udje, a to tembolj, ker velja drugače za nedruštvenike to veliko delo 6 gld. Tukajšnjim društvenikom se pošlje knjiga potom poverjeni št va na njih dom. Tisti pa, ki bi radi pristopili na novo kot člani »Glasbene Matice*, naj se obrnejo ali direktno na ta glasbeni zavod, ali pa naj se blagovole zglasiti pri tukajšnjem poverjeniku g. učitelju V. Rusu, ki jim rade volje postreže tudi z morebitnimi drugimi pojasnili. — »Glasbena Matica* je poslala sedaj med Slovence vprvič celotno opero. Ce se ji posreči, da jo razpeča, potem namerava založiti še tudi pozneje kedaj slična dela. Dajte ji pogum: sezite po »Gorenjskem Slavčku*! Poverjeništvo.
Pevska veselica v Podbrezju se vrši jutri popoldne ob štirih v prostorih g. A. Pavlina. Razen mešanega zbora, pod veščim vodstvom tamkajšnjega učitelja g. Ivan Sprachmanna nastopita tudi v hvaležnih solo-točkah g. Ivan Pianecki, priznani baritonist velesirapatičnega glasu, in tenorist g. Vilibald Rus.  H koncu igrajo podbreški
šolarji igrico v prvem dejanju »Mlad tat*. Razlike je torej dovolj! — Ker Kranjci sploh radi poletijo v prijazno Podbrezje, jih gotovo tudi jutri ne bo manjkalo tam, saj je čisti dohodek namenjen revni šolski mladini.
Ponesrečil se je — kakor se nam poroča — v četrtek 24. julija gostilničar v Stari Loki Frančišek Fojkar, splošno znan pod imenom »Figeljc*. Iz svoje spalnice v prvem nadstropju je hotel v temi nizdoli, na stopnjicah pa mu je spodletelo in padel je tako silno v vežo, da je obležal nezavesten. V petek je vstal, tožeč o silnem glavobolu. No, kmalu se je vlegel, na kar mu je prešla zavest — pretresli so se mu možgani. V ponedeljek 28. julija zjutraj je nesrečnež umrl, star 43 let.
Izlet na Bled čez Javornik in Vintgar priredi jutri v nedeljo Žirovnikov zbor iz Št. Vida.
Ubil se je na mostu pri (Kočah železniški uslužbenec Albin Jakše iz Ljubljane. Pripeljal se je dne 23. m. m. na kolesu brez zavore ter zadel s tako silo ob ograjo, da je obležal mrtev.
Občinski odbor v Spodnji diski je razvil v poslednjem času kaj živahno delavnost. Občinsko gospodarstvo se je v financijelnem oziru reorganiziralo, vpeljala se je policijska služba, predlagalo se je razširjenje trirazredne šole .v petrazredno; v eni zadnjih sej se je pa občinski odbor pečal z imenovanjem ulic in cest. Skozi Šiško vodeča glavna cesta se je imenovala Franc Jožefa cesta. Med drugimi se imenujejo v Spodnji Šiški ceste: Kavšekova, Vodnikova, Knezova, Žibertova, Kolodvorska, Planinska cesta i. t. d. Skupno je dobilo 28 cest in ulic nova imena. Na pripravnih mestih naj se pribijejo cestne tablice in na vsaki hiši številka. Napisi bodo dvojezični.
Kamniška moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo dne 3. avgusta 1.1. na vrtu Fischerjevega hotela v Kamniku veliko vrtno veselico s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Lira* in mestne godbe. Spored: Slavnostni govor, petje, šaljiva pošta, najnovejši kamniški semenj itd. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina za odraščene 60 vin., otroci so iste oproščeni. Zozirom na blagi namen se velikodušnosti ne stavijo meje. K prav obilni udeležbi vabita združena odbora.
V Kamniku napravi jutri v nedeljo tiskarsko društvo na Kranjskem Gutenbergovo slavnost.
Križem sveta.
Stolp sv. Marka v Benetkah se sezida znova. Načrti so že razstavljeni. Novi stolp se zgradi tekom petih let ter bojveljal tri milijone lir. Polovica denarja je že zbranega.
Razne vesti. Zastrupil se je postajenačelnik vTev-berniku na Češkem iz strahu pred vpokojenjem. — Pet roparskih umorov je izvršil neki Lacerque, katerega je policija prijela v Curibu.'— V Oseku je zgorel paromlin. Skoda se ceni na 130.000 kron. — V Aleksandriji so umrle štiri osebe za kolero; v Mandžuriji pa 106 Rusov in 276 Kitajcev. _
Domača knjižnica.
Prešernove poezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. Uredil A. Aškerc.  Cena broširani izdaji 2 K, po pošti
2 K 10 vin.; elzevir- izdaja (rdeče usnje z zlato obrezo)
3 K, po pošti 20 vin. več. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Tisek, ki je prav okusen, je izvršila tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju. Kaj več izpregovorimo o tej krasni knjigi v enih prihodnjih številk.
»Gorenjski Slavček.* Opera v treh oddelkih, zložil Anton Foerster. Izdala in založila »Glasbena Matica* v Ljubljani. Tako je naslovljena elegantna knjiga, po Groharju z naslovno sliko opremljena knjiga, katero je pravkar pričela razpošiljati »Glasbena Matica* svojim članom kot društveno darilo za leti 1900/01 in 1901/02. »Gorenjski Slavček* je najobsežnejše in najdragocenejše glasbeno delo, kar jih je dosedaj izdala »Glasbena Matica*. Obsega 212 strani na veliki četrti in stane njegovo iz-danje štirikrat toliko, nego so povprečno stala dosedanja letna darila imenovanega društva. Razpošiljanje se je uredilo tako, da dobe »Gorenjski Slavček* v roke naj-prvo častni člani, ustanovniki in oni člani, ki so uže
302
plačali drustvenino za leti 1900/01 iti 1901/02 in za temi drugi člani. Onim, ki so plačali drustvenino le za eno teh let, bo doplačati 4 K; če bi pa ne hoteli doplačati, si lahko izberejo namesto »Gorenjskega Slavčka* katero koli drugo društveno darilo iz prejšnjih let. Od teh in od onih ljubljanskih članov, ki niso plačali društvenine za nobeno navedenih dveh let, se bo pobiralo doplačilo 4 K, oziroma za obe leti (8 K) ob vročevanju društvenega darila; zunanji člani naj pa blagovole društvenine plačati ali poverjeniku ali jih poslati naravnost »Glasbeni Matici«. Da se razdelitev muzikalij čim bolj pospeši, pride lahko vsak član tudi sam po svoje darilo v društveno pisarno v Vegovih ulicah št. 5 popoldne med drugo in tretjo uro. Poverjeniki se naprosijo, da čim preje sestavijo zaznamke članov in jih vpošljejo z drustvenino vred. Za nečlane in v knjigarnah stane »Gorenjski Slavček* 12 K. »Glasbeni Matici* sme pristopiti vsaka svojepravna oseba in znaša društvenina na leto 4 K. Priglasi članov, naročila na »Gorenjski Slavček* in denarji naj se pošiljajo na »Glasbeno Matico* v Ljubljani.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juliju 1902 je vložilo 297 strank K 60.062-57, dvignilo pa 314 strank K 74.806*70, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 19.800 —, Stanje vlog iznaša K 2,857.805*43, stanje hipotečnih posojil K 1,796.472*56 in denarni promet K 233.53932.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju je 186 strank vložilo K 66.287-64, 128 strank dvignilo K 30.243-27; 48 strankam se je izplačalo posojil K 62.670'—. Denarni promet K 267.345-63._
Tedenski sejem t Kranju dne 28. m. m.
Prignalo seje 51 glav goveje živine, 1 tele, 48 prašičev, 86 ovac, — koze, 8 buš. — 50 kg: pšenice K 7*—, prosa K 650, ovsa K 5 50, rži K 6—, ajde K 6*50, ječmena K 6*—, krompirja K 2*—._
Spreten deček
ki ima veselje do pekovskega obrta, sprejme po dogovoru takoj v pouk 106-a_Anton Knmmer, pek v Kranju.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil li hiše it. 132 v hlio št 118 poleg mestnega vodnjaka, kjer nadaljujem še naprej knjigoveiko obrt. Priporočam se si. občinstvu za vezanje knjig po najnižjih konkurenčnih cenah in s solidno postrežbo. V zalogi imam tudi ravnotako kakor prej vsakovrstne knjige, molitvene in druge, kakor tudi knjigo •Večna molitev* i. i. d., dalje razglednice in podobice i. t. d.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
Pavel Bisjak
115-1 knjigovez, Kranj, št. 118, poleg mest, vodnjaka. Št. 1001. 114
Odda $c $taubei
prizidka k gimnazijskem poslopju v Kranju, obse* gajočega tri učne sobe in preložitev stranišč.
Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponujene svote s številkami in besedami zaznamovati, so do 8. avgusta 1.1. pri podpisanem mestnem predstojništvu z varščino 500 K vložiti.
Načrti, izkaz enotnih cen in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago.
Mestno prefctojniStVo v Krinjn
29. dne julija 1902.
LoUrijska sred** 4t» 26. JuUia 1.1.
Trst: 20     44     59     64 69
blagajničarica (ki ne streže gostom, Sitz-kassierin) za kavarno. Tukajšnje gospodične imajo prednost. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi, kavarniški vajenec (pikolo) in trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo. Želi se kak razred srednje šole.
V kavarni je dobiti iz druge roke za tretjino prvotne naročnine sledeče časopise:
Slovenski Narod Slovenec Slovanski List Laibacher Zeltung Neue freie Presse Grazer Jagblatt > Tagespost Presse Nada
Der Floh Charikaturen Meggendorfer Simplieimus Münchener Fliegende
Blätter Jugend Witzblatt
Interessantes Blatt
Ponudbe sprejema:
Adolf Kreuzberger, trgovec, Kranj.
Kje bodeš kupil
116-1
mlatilnico, gepelj in
čistilnico?
V skladišču pri
Jim Zcnann (pri Koren)
v Ljubljani, Poljanska cesta
kjer se dobijo vsake vrste stroji in trombe, cevi, posamezni deli za stroje najceneje!!!
za
Sloveči profesorji
medicine in zdravniki priporočajo
Tinkturo je/odec
lekarnarja PiCCQlJ.ja
v Ljubljani dvornega zalagatelja
Nj.svet. papeža
Tinktura za želodec ne razpošilja v skatljicah z 12 steklenicami za K 252, z 24 steklenicami za K 480, z 36 steklenicami
za K 7—, z 70 steklenicami za K 13—. I. 191—46 (Postni paket pod 6 kg.)
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljen) e in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe na zaataranem zaprtju.
Učenec in skladiščar
(magaciner) se sprejmeta takoj pod ugodnimi pogoji pri Ivanu Majdlču v Kranju.
Učenec, ki je obiskoval kako srednjo šolo, ima prednost, pri skladiščarju to ni neobhodno potrebno. 111—2
2
V zalogi graškega piva pivovarne
Puntigam
se dobiva vsaki dan sveže svetovno priznano izvirno: carsko, marčno, salonsko in bavarsko pivo v sodih in steklenicah. Točna postrežba, nizke cene!
Zaloga Puntigam v Kranju
v hiši g. Prevc.
Doktorja pl. Trnkoczvja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—22 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczv v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno poŠto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo santo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za itedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, oialokrvnc, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdrazujoče kave in ruskega taja doktorja pl. Trnk6czya V alfa A (larlrlt ?ai priporoča kot teCno, krepilno, zdravo in nai-l\OtyOW JlOmU VOJ    ,.eneje hranilno sredstvu.   Zavojček (četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. v Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya
ja\lkAjffkS kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, a»%tVMV*i<   krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in
pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata X K. VfAffllftf    odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo t\t WytlV<    blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, sest skatjic it K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlje 80 h, tri skatlje i K, ftftMi    plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko i t)*M   raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vznuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 18 h, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utesujoče, lajšajoče drgnanje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenie po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko da je treba s priloženim
Prgailni
čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic !
S K 50 h.
Ker je vedna skrb varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino.
ŽlVlnsK
Doktorja pl. Trnk6cayja
redilni prašek
tranJ° rftk° P" kravah, volih in konjih. 2e blizu 50 lat z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljauje mleko. Zavojček z navodilom gleda uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
radilni in krmilni prašek. ■ft*|i Varstveno in dyetetiCn» sred- Varstvena znamka.
šTvoza prašiče. Za notranjo rabo, sluli za tvorbo masa in toliče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 8 K.
Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tu d omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjern.
Čebel njak
3oa
za 100 panjov čebel za v ajdovo pašo ima 117
Franc Omiiii
_ v Dorfarjih, p. Školja Loka.
hranilnica
v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—15     katerega plačuje iz lastnega. V
Stanje vlog K 2,820.858-99. Stanje hipotečnih posojil K 1,782.580'H.
v Kostrivnici pri Rogatcu.
Na ogljenčevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijami želodca, dihal in proti nepravilnemu prebavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
1 zaboj (25 steklenic) a 1»/, litra gld. 425 1   »    (25     »     ) a T/to   *     • 3-50 relike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
Zaloga za Gorenjsko: 61—»
ALBIN RANT v Kranju.
Otvoritev trgovine. |
Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da sem otvoril v Kranju, glavni trg št. 3 v hiši gospoda Peter Mayrja, trgovino galanterijskega in norimberikega blaga.
Zaloga vsakovrstnega v to stroko spada-jočega blaga, kakor: otročjih vozičkev, raznih vrst kovčegov, košar in pletenic, otročjih igrač šolskih potrebščin, raznovrstnih krtač, glavnikov, denarnic, toaletnega mila, parfumov, žepnih nožev, namiznega orodja, karafm, usnjatih ovratnikov za pse, igralnih kart, (marjaš in tarok) velika izber razglednic in podobic, vsake vrste papirja, palic za gospode in hribolazce i. t. d.
Cene tiizKe! Postrežba točna! t
Za mnogobrojni obisk trgovine uljudno proseč, beležim
z odličnim spoštovanjem
i«,-,    Janko Kocmut. [£
304 W
«9
a
O
-f^ry^
Priznano najboljše
gg: oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—
53
3
"3 o o.
s,
DJ
q
D3
O
er n ©
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
Andrej Boncu
15M7 LJUBLJANA
Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila bo ii-v^tajajp točno in po najnižjih
(Ml se razpošiljajo zastonj in
Zahtevajte »Gorenjca" m m m m V Vseh gostilnah in HaVarnah!
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
■ tovarna za modroce na pereia n posteljno opravo, salogo pohištva,
priporoča vsake vrst«
modrocev, posteljne utone, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kaiiape, divao) in sobno opravo 60—14
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Predtiskarija
RANJA
Predtiskarija
ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ler raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-46 Monogrami in risarij« se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_n
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cectio pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—27 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgaMoe, s kojima zatnorola samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronotpom-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". !_3l
IP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno *umetiio in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stčlpne križe, štedilnike itd. si—10
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861,
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—1
305
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof Ji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Horaannu, glavna trafika.
J.
ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših
mlatilnic na vitle.....po K 103*—
„ roke.....„ „ 112*—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.   i. t. d. H2—2
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 1B6-4ft
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
JL
MW*»?*
WM
saasa
Trgovina z železnino „MERKUR"
■v Oe 1 jtjl3 Grraška cesta. štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabije in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, merii in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
P*V Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "^Pi
# Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
:-.:;v:::;::;::.:x:::.;:-.;.:.::;.;.;.;.:.;.:.;.:.:.:.;.v.:./.v.
.v.vv
CD
CD
►d
-i
m' o
-s O
o< tu
I s"
8 CD
M
.3
N<
CD
306
$irn)ar>$ka darila
ure. zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, mar
v Kranju. 73-1« Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—28
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97-5
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki le dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
"paznovrsfnih = 1   oblek —
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—27 v zalogi.
*> P-
»o
S*
Ne fi k i Kan im fllistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIMflNCE'
spisal Rado Mu nik Velika K°. Str. 229.
"V**fc»* >lll(l t
Indijanci.        Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura.   -   Nirvana. -   Ata Zužamaža. — fiačkorikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—5
Cena K 250, po poiti K 270. Založništvo L. Schurentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
%>a hoteli, hahot tudi biyc, va&c in
dtuyc ylinastz i&dethc v  vaen  vatvatv,  ttpe&ne in cene psipotoca pt-va in največja
tovat/na
75-12 v SfyuMj&nL
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. MIKLAUC
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča.
74-12
f
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
lakaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za o i nami a plačuje se za peutvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarje*, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. U'edni'tT0 'n uPravniitvo ** nabaJ« ▼ hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in noviee. — Dopiri naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsoreg <Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.