ROČNE URE
FESTINA
&

urarstva Biui
Novo mesto. Glavni trg lOel.: 068/2
na
068/25 698
\w\ wiliifeilrlwSMllili iMilill u
Št. 32 (2504), leto XLVIII»Novo mesto, četrtek, 14. avgusta 1997 «Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
UMOR SE NEPOJASNJEN
KRŠKO ■ Umor, ki se je zgodil verjetno 25. junija na Sotelskem, truplo Nemca Petra Ludwiga Odenkirchna so namreč našli teden dni kasneje, še vedno ni pojasnjen, krški kriminalisti pa so se povezali z nemškimi in nizozemskimi kolegi, kamor vodijo nekatere sledi. To je sicer drugi še nepojasnjeni umor na območju UNZ Krško. Še vedno namreč ni znano, kdo je umoril Volf-ganga Petrovskega, katerega kosti sta leta 1988 našla dva Roma v Krakovskem gozdu, pol kilometra od magistralne ceste, zakopan pa je bil v dobre pol metra globoki jami.
V
Cateške Toplice so pomorile dve toni rib
Madež v Kostanjevici
ČATEŽ, KOSTANJEVICA - V soboto so se policisti ukvarjali kar z dvema izlitjema strupenih snovi, žal pa so imele odplake v čateški strugi Save večje posledice, saj je po oceni ribičev poginilo okoli dve toni rib.
Nenavadno dogajanje v strugi Save je v soboto popoldne opazil čuvaj ribiške družine Brežice, policisti, ribiči, odgovorna oseba iz Term Čatež in republiški inšpektor za okolje pa so ugotovili, da so ribe poginile v strugi v dolžini enega kilometra. Za pogin rib je kriva napaka na čistilni napravi fekalnih in drugih odpadnih voda iz kompleksa Term Čatež, saj je bila zaradi napake čistilna naprava v četrtek izključena.
Istega dne popoldne so madež opazili tudi na Stude-ni v Kostanjevici pri restavraciji Pod Gorjanci. Tekočina z vonjem po nafti je tekla po cevi kanalizacije med stanovanjskima blokoma na Ljubljanski cesti, izlitje pa so si ogledali tudi inšpektor za varstvo okolja, gasilec poklicne enote iz Krškega in delavec Kostaka. Tekočina je tekla od stanovanjske hiše, kjer sta bila parkirana dva tovornjaka in cisterna za prevoz tekočine. Na tleh so bili vidni madeži od pranja cisterne in tovornjakov, ki jih je pral J. C. iz Kostanjevice. Prva škoda zaradi izlitja sicer ni velika, morebitne posledice pa še niso znane.
T. G.
Gorjanci zdaj ne gredo v stečaj
Umaknili predlog stečaja - Večino posla imajo Gorjanci - Avtobusni promet zagotovljenega - Iščejo možnosti za uspešnejše poslovanje - Delavci in šolarji ne bodo ostali brez prevoza
NOVO MESTO - Novomeško prevozniško podjetje Gorjanci - Avtobusni promet za sedaj še ne bo šlo v stečaj, ki gaje prejšnji teden predlagal nadzorni svet podjetja skupaj z bivšim direktorjem Mihom Božičem. Nadzorni svet je sicer predlog stečaja že vložil tudi na sodišču, vendar so kasneje predlog po posvetovanju z novim vodstvom podjetja in po preučitvi posledic takega ukrepa do nadaljnjega umaknili.
Podjetje Gorjanci - Avtobusni promet ima namreč posel za svoj sicer že precej zastareli vozni park, ki šteje 69 avtobusov, bolj ali manj zagotovljen. V podjetju je ta čas zaposlenih okoli 120 delavcev. 54 odst. posla opravijo na rednih avtobusnih progah, 36 odst. je pogodbenih poslov, 10 odst. posla pa opravijo s posebnimi vožnja-
mi. Ob dejstvu, da ima podjetje večino posla zagotovljenega, so nadzorni svet k odločitvi, da predlog stečaja umaknejo, prepričale posledice take odločitve. Stečaj bi namreč precej ogrozil redni avtobusni promet na progah na Dolenjskem in v Beli krajini.
Po besedah Marjane Šenica, ki je v začetku tega meseca po odho-
V SLOVENSKEM TABORU MLADIH ANGLEŠKE POČITNICE - V Dolenjskih Toplicah je v minulem mesecu počitnikovalo že veliko mladih, prav posebne počitnice pa je preživljala skupina 106-ih slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev od L do 11. avgusta. Tabor je spominjal na London v malem, na zelenice so počitnikarji zataknili angleške napise in se vedli kot pravi Angleži. Ob petih so po angleški tradiciji pili čaj, peli so angleške pesmi, ob videokasetah spoznavali London, angleške mite in običaje ter ob vseh drugih aktivnostih skozi pogovor obnavljali in bogatili svoje znanje tujega jezika. Namesto dragega potovanja v London skočiš v Dolenjske Toplice in se za borih 22.500 tolarjev v desetih dneh pod mentorstvom študentov prostovoljcev naučiš ne le angleščine, pač pa spoznaš veliko zanimivih st\’ari: jahanje, pikado, rola nje, kolesarjenje, ribolov in -kot otroci na sliki - streljanje z lokom. (Foto: D. Žagar)
krompir iz domačega vrta - 5-letnemu Matjažu Longarju iz Trebnjega (na posnetku) in njegovi 10-letni sestrici Vanji se je kar srce nasmejalo, ko je njun očka Stane, ki sicer služi kruh kot šofer pri kočevskem prevozništvu, doma, na.vrtcu ‘zkopal tale rekordni krompir. Na '(‘htnici se je kazalec zaustavil pri 1,55 kg! Stane je povedal, da so včasih, ko je še Kolinska na Mimi odkupovala krompir, na njegovem 1lomu v Šahovcu pri Dobrniču Pridelali večje količine krompirja, ob novem domu pa sta z ženo posadila k 10 kg elitne sorte jerla in pridelala 125 kg krompirja. Stane je izračunal, da bi tak donos pomenil 40 ton na hektar! (Foto: P. P)
Ignoranca ustavila obnovo gimanzije
Ker investitor, ministrstvo za šolstvo in šport, dolguje Obrtni zadrugi Hrast Novo mesto skoraj 200 milijonov tolarjev, so ustavili dela pri obnovi novomeške gimnazije
NOVO MESTO - “Se bo obnova gimnazije ustavila?” je bil naslov članka v Dolenjskem listu 17. julija. Slabe tri tedne zatem seje to res zgodilo. Prejšnji četrtek je Obrtna zadruga Hrast ustavila dela. Kdaj bodo spet stekla, ne ve nihče, vsekakor pa obnova gimnazije ne bo končana do zastavljenega roka, to je do konca februarja prihodnjega leta.
“Mi smo naredili vse, da bi pouk v gimnaziji lahko stekel že konec tega leta,” pravi Martin Bajuk, direktor Obrtne zadruge Hrast, ki ne more skriti razočaranja in prizadetosti. Treba je povedati jasno in glasno: kriva je izključno država oziroma ministrstvo za šolstvo in šport kot investitor. Za do sedaj opravljena dela je ministrstvo plačalo vsega skupaj
8 milijonov tolarjev, in to že v lanskem letu. Letos pa še niti tolarja!
Tako je vse breme financiranja nosila izključno Obrtna zadruga
Ista nota na drugo struno!
Do referenduma za zavarovanje gozdov proti vračanju nekdanjim veleposestnikom in razprodaji gozdov tujcem ni prišlo. So bile temu krive le strankarske igrice ali pa celo namerno zavajanje javnosti - za kar denimo nekateri sedaj obtožujejo ZLSD zaradi njenega vztrajanja pri spornih referendumskih vprašanjih - niti ni pomembno. Pomembno pa je, da so zagovorniki naravnih parkov v Sloveniji s tem izgubili priložnost za uresničitev svojih prizadevanj, saj bi ob uspelem referendumu obveljalo, da bi javne gozdove zaščitili kot naravne parke.
Vendar pa vse le ni bilo tako črno, kot so tedaj zagovorniki parkov prikazovali, in zamujena priložnost le ni bila tudi “enkratna ”. Bila je le struna, na katero so igrali noto parkovne ureditve in ko je ta s propadlim poskusom uvedbe referenduma počila, so zagovorniki parkov isto noto zaigrali na drugo struno. Sedaj vlado pozivajo, naj ob pripravah za vključevanje v evropske politične povezave vključi tudi potrebne zakone za ustanavljanje predvidenih petih naravnih parkov. To naj bi bila še edina možnost, da bi ohranili javne gozdove dostopne vsem. Ne glede na vse strokovne utemeljitve in tudi če je to res ali ne, pa ostaja sppznanje, da parkovne melodije njegovi zagovorniki dosedaj niso igrali na gusle, vsa ostala ljudska godala pa imajo več kot samo dve struni!
MOJCA LESKOVSEK-SVETE
ZAPUŠČENA G1MANZ1JA -Kdaj se bodo dela nadaljevala?
Hrast, ki je za to namenila lastna sredstva in morala najemati tudi drage kredite. “Mi smo vse podizvajalce sproti in pošteno plačevali,” pravi vodja komercialne službe Janez Bele. Tako so samo za statično sanacijo stavbe, ki jo je opravil ljubljanski ZAG, plačali 88 milijonov tolarjev. Pa ne samo
^3 VREM E
Do konca tedna se bo nadaljevalo sončno in toplo poletno vreme s kratkotrajnimi plohami v popoldanskem času.
du Mihe Božiča prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice, sedaj v podjetju preučujejo različne možnosti, kako izboljšati poslovanje, pri čemer jih podpira tudi del upnikov. Konkretnejši predlogi bodo tudi zaradi dopustov znani kasneje. Delavcem in šolarjem ter vsem ostalim, ki se poslužujejo rednih avtobusnih prevozov, se ni treba bati, da bodo zaradi težav Gorjancev ostali doma, saj bi bilo tudi v primeru stečaja za prevoze na rednih progah poskrbljeno.
I. VIDMAR
NE KRŠKO POLNO IZKORIŠČENA
KRŠKO - V juliju je Nuklearna elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 98,9-odstotno izkoriščenost, zato je proizvedla 456.360 MWh električne energije. V Krškem kljub temu Save niso segrevali preko dovoljene meje, v mejah dovoljenega pa so bile tudi tekočinske in plinske emisije. V juliju so uskladiščili 21 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, s čimer je skupno število sodov naraslo na 3.860.
Berite danes
stran 2i
•Lovce bolj zanima trofejna divjad
stran 5:
•Namesto turizma se bohoti vandalizem
stran 6:
•Sevniško hmeljarstvo pred propadom
stran 7:
•Kartica poizkusno prav v Posavju
stran 9:
•Okužen krompir zanesljivo propade
stran 10:
• Temni oblaki nad slovenskim založništvom
stran 11:
•Razkrite goljufije v Agrarii
stran 12:
•Po Atenah samo še en cilj
to. Investitorju, se pravi ministrstvu za šolstvo, redno izstavljajo potrjene fakture za opravljena dela, ki pa jih vztrajno in dosledno ne plačuje. In od teh faktur -ironija pa taka! - zadruga redno in v zakonitem roku državi plačuje prometni davek v višini 3 do 20 odst.
Obrtna zadruga Hrast je dela pri obnovi gimnazije dobila na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik sredi julija lani, s podpisom pogodbe pa je ministrstvo zavlačevalo do septembra; gre za okoli 200 milijonov tolarjev. Na to pogodbo je dalo soglasje tudi mi-
• Nihče ne more reči, kdaj se bodo dela nadaljevala. Vsekakor ne prej, preden nezanesljiva in verolomna država ne bo poravnala svojih dosedanjih obveznosti in podpisala aneksa k pogodbi, kar bo šele zagotavljalo dokončno obnovo te nesrečne stavbe, ki jo bo ta prekinitev še dodatno podražila.
nistrstvo za finance. Kasneje, ko se je pokazalo, da je stavba povsem dotrajana in da jo je treba najprej statično sanirati, so stroški za popolno prenovo narasli na 430 milijonov tolarjev. K prvi pogod-
(Nadaljevanje na 2. strani)
KAPELČANI NA MADŽARSKO
KAPELE - V ponedeljek, 18. avgusta, odpotuje 48-članski pihalni orkester Kapele na povabilo orkestra Budafoki Fuvos Egelyt na enotedensko gostovanje na Madžarsko v Budimpešto. Za sodelovanje so se dogovorili na lanskem mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov v Opatiji. Predlog za sodelovanje so dali madžarski glasbeniki, njihovo povabilo pa je temeljilo na dobri predstavitvi kapelskega orkestra v Opatiji. Budimpe-štanski orkester je sestavljen iz učiteljev in učencev glasbene šole, kar daje njihovi oceni in predlogu za sodelovanje večjo težo. Pihalni orkester iz Kapel bo imel v centru Budimpešte pet samostojnih koncertov.
KOVINSKA POSODA DELAVCU V GLAVO
ČATEŽ - V torek, 5. avgusta, ob 15.40 je prišlo do delovne nesreče na gradbišču Term Čatež, kjer se je hudo poškodoval 19-letni Dže-mal B. iz Makedonije, ki začasno biva v Brežicah. Idriz I. je s kon-zolnim dvigalom spuščal prazno kovinsko posodo, vendar seje ta ustavila zaradi zapirala na kovinski vrvi, katero je pri predhodnem dvigu tovora preskočilo in vrv napelo. Ko je Idriz I. zapiralo sprostil, je kovinska posoda zanihala ter pri tem udarila ob betonsko ograjo objekta, jeklena vrv pa seje utrgala, zato je posoda zadela Džemala v glavo in ga hudo poškodovala.
Paič
Krška vas S 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
LJ BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. n PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
* Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
VESLANJE PO KOLPI - Vse več čolnarjev se odloča za veslanje po Kolpi. Zanimivi so predeli predvsem v> zgornjem toku mejne reke s Hrvaško, ki velja še vedno za čisto reko. Zanimive so brzice, prehodi čez pretežno opuščene jezove pa tudi kanjoni, po katerih si reka utira pot. Sosednji državi loči blizu 120 kilometrov Kolpe. (Vesel)
Beguncem neprijazna dežela?
Uredba, s katero slovenska vlada ni podaljšala statusa začasnega begunca več kot 2.000 beguncem Bosne in Herce-
guncem. Ena stran zagovarja tezo, da je bila Slovenija beguncem več let dober gostitelj in da je po zgledu večine evropskih držav poteza slovenske vlade pričakovana in upravičena ter da vračanje beguncev poteka brez zapletov, saj je Slovenijo zapustilo že več kot tisoč beguncev, glasna pa je tudi nasprotna stran. Prav zaradi tega je prvič v zgodovini svojo nujno akcijo v Sloveniji sprožila Amnesty International, ki člane mreže poziva, naj s pozivi vodilnim možem države izrazijo zaskrbljenost nad položajem začasnih beguncev, saj nekateri tudi po preteku tega roka potrebujejo zaščito. Begunci, ki so po 31. juliju še v Sloveniji in ki niso zaprosili za azil oziroma za pridobitev statusa tujca, so torej pri nas ilegalno. Dovolj velik razlog, da so se spet oglasili tudi kritiki oblasti, ki vladi očitajo brezobzirnost, da jim niso mar ljudje v stiski in da je slovenska politika s to potezo dokazala, da ni zrela za prestižni Zahod. In kaj o tej občutljivi temi menijo naši bralci?
ZVONE BUTALA, elektrotehnik iz Semiča: “Slovenija ima prav, poslanstvo Amnesty International pa je, da na to reagira. Država mora začeti reševati to problematiko, v nedogled beguncev ne moremo hraniti. Vprašanje je, kakšna bo končna rešitev, najbrž pa nekaterih primerov ne bo moč nikoli rešiti. A pravice kršijo povsod, tudi pri Slovencih v Sloveniji in Bosancih v Bosni.”
SREČKO JANJOŠ, gradbeni inženir iz Črnomlja: “Nekdo bi moral ugotoviti, ali se imajo ljudje kam vrniti in vsak, ki ima kam iti, naj bi tudi odšel iz Slovenije. Prav je, da postavi naša država ultimat beguncem. Status si pač morajo urediti. Če so pošteni in domoljubi, bodo odšli v svojo domovino brez prisile. Res pa je, da prav vsi begunci Slovenije najbrž ne bodo nikoli zapustili.” DARJA CIZELJ, študentka socialne pedagogike iz Brežic: “Na problem beguncev ne gledam le iz političnega vidika, bolj iz humanega, saj se marsikdo med njimi nima kam vrniti in zato je začasni status rešil marsikatero osebno stisko. Poseg mednarodne organizacije v reševanje tega problema pa Sloveniji ni ravno v ponos in to prav sedaj, ko želimo prodreti v Evropo.” BOJANA KRAGL, študentka Višje upravne šole v Ljubljani, doma iz Sevnice: “Pri tako občutljivih, humanitarnih zadevah, kot je vprašanje beguncev.je še zlasti potrebna strpnost in razsodnost. Ne vem sicer, od kod Amnesty International neresna primerjava med številom beguncev v Nemčiji in pri nas; nisem pa za to, da. bi bosanske begunce nagnali domov, če tam ne bi bili varni.”
DANA RUGELJ, upokojenka iz Brezovice pri Mirni: “Bosanski begunci, ki smo jim v Sloveniji ponudili streho nad glavo, vso oskrbo in omogočili šolanje njihovih otrok, so gotovo veliko breme za našo mlado in že tako drago državo. Tiste, ki so jim porušili domove in se ne bi imeli kam vrniti, ne bi smeli siliti domov. Prav pa bi bilo, če bi ti ljudje pri nas delali kaj koristnega.”
MOJCA VIZLER, socialna delav-zaposlena pri RKS območni organizaciji Krško, iz Velike vasi pri Leskovcu: “Uredba o ukinitvi začasnega statusa, ki jo je bilo za pričakovati, je pereča tako za begunce, saj se zaradi določenih osebnih ovir marsikdo ne more vrniti domov, kot tudi za Slovenijo. Gotovo nam poteza Al manjša ugled, čeprav smo beguncem pomagali, kolikor se je dalo.” BORUT RETELJ, častnik Slovenske vojske iz Novega mesta: “Prav bi bilo, da se begunci vrnejo v svojo domovino, saj je vojna že končana, Slovenija pa je za begunce do sedaj dala dovolj velik prispevek, predvsem zadnje čase, ko iz tujine zanje nismo več dobivali pomoči. Zahteva po njihovi vrnitvi se mi ne zdi sporna, saj je prav, da smo v svoji hiši sami gospodarji.”
ANDREJ JASENC, natakar iz Kočevja: “Kolikor poznam begunsko problematiko, Slovenija ne krši človekovih pravic. Nekatere mednarodne organizacije s tem le pritiskajo na nas. Vendar pa imamo mi dovolj svojih problemov. Kot suverena država imamo pravico sami odločati o tem, ali bomo begunce imeli ali ne in koliko časa.”
FRANC MIHIČ, dipl. inž. kemije iz Ribnice: “Slovenci nismo preveč tolerantni do tujcev. Do beguncev iz republik nekdanje skupne države bi morali biti bolj strpni. Ob prvem valu beguncev sem v svoj dom sprejel dva. Kasneje sem ju tudi odpeljal nazaj v Sisak. Videl sem razdejanje, ki ga je pustila vojna in to bi morali videti vsi. Potem bi na begunce gledali drugače.”
Ignoranca ustavila...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bi so za razliko od prvotnih 200 milijonov naredili aneks, ki je že od letošnje pomladi na ministrstvu, a tam to očitno nikogar ne zanima. Ne odgovarjajo, nikogar od odgovornih ni moč dobiti, na sporočila in pozive se ne odzivajo, skratka - popolna ignoranca. “V 20-tih letih naše zadruge takega odnosa še nismo doživeli,” so razočarani. O odnosu ministrstva veliko pove tudi to, da celo na obvestilo zadruge, da bodo prekinili dela, niso reagirali.
“Prisiljeni smo bili to storiti. Do sedaj je v gimnaziji 198 milijonov tolarjev našega denarja. Pogodba je podpisana za 200 milijonov, aneksa, kot rečeno, ministrstvo še ni podpisalo. Če bi kljub vsemu delali še naprej, bi nam, kakršni so, lahko celo rekli, kdo vas je pa silil...” V zadrugi so se dela pri obnovi gimnazije lotili nadvse resno in zavzeto. “Mi se zavedamo, kaj gimnazija pomeni za Novo mesto in celo Dolenjsko,” pravi Bajuk. “Dela so tekla v dveh izmenah, ob sobotah in nedeljah, dopustov tu ni bilo. Če bi bilo vse normalno, bi bili dijaki v prenovljeni gimnaziji pred novim letom. To bi bilo naše novoletno darilo. Tako pa...”
ANDREJ BARTELJ
Inles predlaga, da sledimo zahodu
-------------------------------------------------—4
Na vlado in pristojna ministrstva je naslovil pobude za sprejem vladne uredbe, dopolnitve zakona o dohodnini in ukrepov za povečanje rabe kakovostnih oken
RIBNICA - V Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji, ki so največji evropski trgi za okna in vrata, se zakonski predpisi in normativi za okna in vrata nenehno dograjujejo. Ker slovenski trg ne sledi temu razvoju, je Inles Hrast, d.d., iz Ribnice na vlado in ustrezna ministrstva naslovil pobude za sprejem uredbe, ki bo spodbudila rabo kakovostnih oken in boljšo zasteklitev.
Primerjava Inlesove prodaje na slovenskem in zahodnoevropskem trgu kaže, da se slovenski investitorji še vedno odločajo za nakup nizko energetsko učinkovitih oken. Le 10 odstotkov v Sloveniji prodanih oken ima sodobni tehniki in gospodarnosti primerno toplotno prehodnost. Po mnenju Inlesa to ni v ponos ne proizvodni branži ne javnim strokovnim ustanovam, še posebno pa ne državi, ki s svojimi cilji in regula-tivo najodločneje vpliva na interes, predvsem pa na motive državljanov - investitorjev in s tem posledično na gospodarnost celotne države na varstvo človekovega okolja.
Slovenija je sicer že sprejela nekatere ukrepe za spodbujanje rabe kakovostnih in energetsko učinkovitih oken, vendar pa ne uredba vlade, ki dopolnjuje zakon o dohodnini, ne ustanovitev pro-
jekta Znak kakovosti v graditeljstvu v praksi nista zaživela. V Inlesu menijo, da bi bilo zato nujno sprejeti še nekatere ukrepe, ki bodo javne investitorje zavezovali, zasebne pa denarno spodbujali
NA BREZJE TUDI Z VLAKOM
Na tradicionalno romanje na Brezje, ki bo jutri, 15. avgusta, bodo vozili posebni vlaki do postaje Otoče, od koder bodo do Brezij vozili posebni avtobusi. Iz Ljubljane bosta odpeljala vlaka ob 7,15 in 8.10, v Ljubljano pa se bodo potniki lahko vračali z vlakoma ob 12.19 in 14.45. Slovenske železnice potnike iz Posavja in Dolenjske obveščajo, da imajo zjutraj zelo ugodne zveze vlakov do Ljubljane, prav tako pa tudi za vrnitev.
za nabavo in uporabo takšnih oken. Na ministrstvo za okolje in prostor so zato naslovili pobudo za sprejem take uredbe. Ministrstvo za finance naj bi, kot predlaga' Inles, spremenilo oziroma dopolj nilo drugi odstavek 9. člena zakona o dohodnini tako, da bi bilo popolnoma jasno, da se za zmanjšanje osnove za dohodnino šteje samo nakup oken, ki ustrezajo omenjeni vladni uredbi. Agenciji za učinkovito rabo energije ph predlagajo, da začne subvencionirati tudi zamenjavo fasadnih zasteklitev z energetsko varčnejšimi zasteklitvami.
M. LESKOVŠEK-SVETE
•	Uresničujejo se Slomškove besede, da je “razkolnost", neenotnost, podedovani greh Slovanov;j torej tudi Slovencev. (Grmič)
•	Leta 1989 Sem zapisal, da sem pripravljen teči nag čez Kongres-\ ni trg, če bo Slovenija postala članica Nata prej kot v desetih letih. (Miha Kovač)
POGOVOR Z LOVSKIM INŠPEKTORJEM
Lovce bolj zanima trofejna divjad
Na Dolenjskem in v Beli krajini je 31 lovskih družin z okoli 1.900 člani - Mar na cestah res izgubi življenje kar 80 odst. srn in le 20 odst. srnjakov? - V enem dnevu ustrelil 2 jelena - Nedovoljena odstrela medveda
NOVO MESTO - Sredi leta 1995 je v Sloveniji začela delovati drugače organizirana lovska inšpekcija. Medtem ko so bili prej za nadzor nad lovom in stvari v zvezi z njim pristojni občinski inšpektorji, je sedaj ta inšpekcija organizirana v sklopu Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prejšnja občinska lovska inšpekcija v praksi ni delovala, ampak je stvari na terenu po potrebi urejal glavni republiški inšpektor. Na inšpekcijskih službah v Novem mestu je lovski inšpektor inž. Jože Krutjac, sicer tudi gozdarski inšpektor.
“Sedaj še vedno velja zakon o	kriva inž. Kruljac, je največ srnja-
varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976,” je posedal inž. Kruljac. Zakon sam po sebi sicer ni slab, a zaradi spremenjenih razmer v nekaterih delih ni več primeren za današnji čas. Poleg tega novi zakon o gozdovih posega tudi na področje lova in tako Zavod za gozdove izdeluje tudi lovsko gojitvene načrte.
Inšpektor Kruljac nadzira območje Zveze lovskih družin Novo mesto, v kateri je 21 družin z okoli 1.200 lovci, in Zveze lovskih družin Bele krajine z 10 družinami z okoli 700 člani. “Lani sem prvič vsaj enkrat obiskal vse lovske družine in jih opozoril na obveznosti pri izvajanju lovsko gojitvenih načrtov ter na posledice in sankcije, ki sledijo neizvajanju tega,” je povedal inšpektor Kruljac. Za izdelavo lovsko gojitvenih načrtov so zadolžene posamezne območne enote Zavoda za gozdove in v njih določeni zaposleni, nekakšni referenti za lovstvo. Ti načrti med drugim določajo tudi število divjadi za odstrel, in to tudi glede na spolno in starostno strukturo. Na območju, ki ga po-
POBUDA ZA USTANOVITEV NOVIH OBČIN
LITIJA - Na posvetu predsednikov vseh krajevnih skupnosti v litijski občini so bili na Občinski svet naslovljeni predlogi za sa-
di in jelenjadi. Tako je v lovnem letu 1996/97 (lovno leto traja od 1. aprila do 31. marca) na območju Zveze lovskih družin Novo mesto padlo 1807 glav srnjadi in 55 jelenjadi, v Beli krajini pa 533 srnjakov in srn ter 79 glav jelenjadi. V to število so vštete tudi
posredoval ministrstvu I niče, ki je zadolženo za lokalno samoupravo in vladni službi za lokalno samoupravo in sicer: Občina Jevnica-kresnice (1.890 prebivalcev) iz KS Jevnica, Kresnice in Ribče; Občina Litija (9.719 prebivalcev) iz Mestne skupnosti Litija in KS Vače, Hotič, Sava, Polšnik, Konjšica, Jablanška dolina z naselji Breg in Tenetiše in Velika Stanga; Občina Šmartno (5.980 prebivalcev) iz KS Šmartno, Štangarske Poljane, Javorje, Velika Kostrevnica, Gabrovka, Primskovo, Vintarjevec in Jabla-niška dolina brez naselij Breg in Tenetiše; Občina Dole (886 prebivalcev) na območju sedanjih meja KS Dole, razen krajanov Kostanjevice in Raven nad Šentrupertom, ki jih predlagajo k priključitvi Občine Trebnje.
Jože Kruljac
tako imenovane nenaravne izgube, v glavnem so to na cestah povožene živali.
“Kot inšpektor v glavnem kon-
* Inšpektor Kru(jac je od tistih lovskih družin, ki v preteklem lovnem letu niso upoštevale odstrela po lovsko gojitvenem načrtu, zahteval, da to popravijo v lovnem letu 1997/98. Za prav hude kršitve določil lovsko gojitvenih načrtov pa je podal tudi ovadbo o gospodarskem prestopku. 11 pr(jav sodniku za prekrške pa je podal proti lovcem, ki so lovili v nasprotju z lovsko gojitvenimi načrti. Tako so na primer v neki lovski družini v Beli krajini planirali odstrel enega dve- do štiriletnega jelena, ustrelili pa so jih 8, od tega je v enem dnevu en sam lovec ustrelil kar dva. V drugi družini pa ni bil planiran za odstrel niti en dve- do štirileten jelen, ustrelili pa sojih 4. Inšpektorje obravnaval tudi dva primera nedovoljenega odstrela medveda in v obeh primerih podal ovadbo za kaznivo dejai^je.
troliram izvajanje lovsko gojitvenih načrtov, spoštovanje lovopusta ter izvajanje uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993, ki med drugim prepoveduje lov na risa, volka in medveda, razen v izjemnih primerih,” pravi Kruljac. Ta uredba določa stroge kazni tudi za preparatorje in strojilce kož, ki bi preparirali kakšno ogroženo žival oziroma strojili njeno kožo.
Lovsko gojitveni načrti določajo tudi količino divjadi, določeno za odstrel, pri tem pa morajo, kot rečeno, upoštevati tako spolno kot starostno strukturo. Vendar izkušnje kažejo, da lovce pri odstrelu veliko bolj zanima trofejna divjad, se pravi samci (srne in košute pač nimajo rogov) in tako je spolna pa tudi starostna struktura kaj hitro porušena. “S tem pa lovci v bistvu ravnajo proti svoje-
mu interesu,” trdi Kruljac. “Če: težijo k odstrelu trofejne divjadi, j in to kapitalnih plemenjakov, seveda slabijo vitalnost vrste. Po eni strani hočejo imeti trofeje, po drugi pa si sami zmanjšujejo možnost zanje.”
Tako na primer lovske družine po pravilu dosegajo in največkrat tudi presegajo odstrel dvo- in večletnih srnjakov, medtem ko je odstrel večletnih srn v primerjavi s srnjaki neverjetno majhen, čeprav naj bi bil povsem uravnotežen. In na koncu večkrat tudi je. Kako? V tako imenovano realizacijo štejejo tako ustreljene kot povožene živali. In, zanimivo, po lovskih evidenčnih knjigah je pri nenaravnih izgubah pri srnjadi kar 80 odst. samic. Ta torej pomeni, da je med povoženimi živalmi le 20 odst. samcev.
A. BARTELJ
Bo pomanjkanje miz ustavilo birokracijo?
Uradniške službe kot del volilnega plena
LJUBLJANA - Demosovi vladi je leta 1991 streglo “le” 10.000 uradnikov, tretji Drnovškovi pa naj bi ji ob koncu leta že 30.000 (ob letošnjem polletju natančno 28.570). Že res, da so se posamezna ministrstva morala močno povečati (obramba, notranje zadeve in finance), ker je morala Slovenija po osamosvojitvi prevzeti številne naloge, ki so bile nekoč v pristojnosti zveznih organov. Težko pa je razumeti, kako lahko tako naglo narašča tudi število (že nad 60) državnih sekretarjev, ki so postali del volilnega plena. Nepojmljivo je tudi skokovito naraščanje števila “višjih upravnih delavcev”, saj ima že vsak deseti uradnik zveneč naziv. Od 2.847 tovrstnih uslužbencev je bilo v začetku leta v upravnih organih zaposlenih 15 generalnih sekretarjev, 95 državnih podsekretarjev, 364 svetovalcev vlade, 74 podsekretarjev, 406 pomočnikov predstojnika, 773 svetovalcev predstojnika, 837 višjih svetovalcev, 55 načelnikov up-
ravnih enot, 223 vodij notranjih organizacijskih enot v upravni enoti itd.
Največ višjih upravnih delavcev premore ministrstvo za okolje in prostor, ki ima 22 svetovalcev vlade, pet podsekretarjev, 16 svetovalcev ministra in osem višjih svetovalcev. Tudi razne druge uprave v okviru tega ministrstva so med zaposlene velikodušno delile zveneče naslove. Tako ima direktor uprave za varstvo narave mag. Mitja Bricelj dva namestnika, 20 pomočnikov in 17 svetovalcev, direktor hidrome-tereološkega zavoda Dušan Hrček pa je svojevrsten rekorder - ima namestnika, devet pomočnikov, 23 svetovalcev in prav toliko višjih svetovalcev.
Vse naštete funkcije so dobro plačane in se nemalokrat delijo po strankarskem ključu. Če se ne bi, bi imeli vsi najmanj predpisano strokovno izobrazbo (vsak deseti nima visokošolske izobrazbe, koliko* *pa jih jo ima funkciji primerno, ne ve nihče). Uradnih podatkov za. povečano število birokratov po sklenitvi koalicijske pogodbe med LDS in SLS še ni. Neuradni viri pravijo, da samo prispevek Slovenske ljudske stranke k širitvi državne uprave znaša nad 300 ljudi.
Kaže, da bo res - kot pravi pronicljiva misel - šele pomanjkanje miz po pisarnah ustavilo bohotenje birokracije, saj noben razumen ugovor in protest prav nič ne zaleže. Sicer pa se pripravlja gradnja novih državnih pisarn in palač...
VINKO BLATNIK
Novomeška kronika
ZNIŽANJE - Ob sezonskih znižanjih cen hočejo trgovci na vse načine privabiti kupce, da bi prodali zaloge artiklov, ki bi jim sicer obležali do naslednje sezone. V teh prizadevanjih so nekateri tako vneti, da pri tem trpi jezikovni in pomenski del reklam. Tako na primer eni vabijo na “ugodno prodajo”, čeprav kupca najbrž bolj zanima ugoden nakup, spet drugje ponujajo “znižane artikle” namesto znižanih cen. Od kakšne minice bi tako ostale samo še
fro n7o
KOŠENICE - V zvezi z ve-stičko iz prejšnje Novomeške kronike o zametku črnega odlagališča odpadkov na gradbeni parceli na Regrških koše-nicah smo dobili nekaj pripomb. Parcela zaradi tega ne bo nič cenejša, marveč celo dražja. Med odpadki so namreč tudi stare žimnice, stoli in druga stanovanjska oprema in bo lastnik tako z nakupom parcele dobil tudi pohištvo.
JERNEJEVO - Na letošnjem prazniku občine Šentjernej, Jernejevem, župana ne bo. Ž ekipo tekmovalcev v televizijskih igrah brez meja bo ravno tedaj na finalnih igrah na Portugalskem. To pa številnim občanom ni prav. Se bolj pa jih je vznejevoljil predlog, da bi zaradi tega za teden dni prestavili praznovanje. Za Jernejevo se ve, kdaj je in ni ne ponovitve ne televizijskega prenosa. Šušlja se celo, da se lahko v času županove odsotnosti zgodi občinski udar.
MM	I ZM A Š I H O B ČIM
MM
MRTVILO - O poletnem mrtvilu pričajo tudi oglasni stebri v mestu. Očitno v teh pasjih dneh ni ne kulturnih prireditev ne gasilskih veselic. Zato pa vsaj za rožice ob stebru lepo skrbijo...
Ena gospa je rekla, da so delavci pri obnovi novomeške gimnazije res trdo delali, drugače kot na šolskem ministrstvu, kjer ni bilo nikogar, ki bi mu sporočili, da bodo zaradi 200-milijonskega dolga ministrstva dela ustavili.
Suhokranjski drobiž
VHS KAMERA KUPLJENA - S pomočjo donatorjev KS Žužemberk, OŠ Žužemberk, OK Žužemberk, Stelem, d.o.o., Ka-jak-kanu kluba Žužemberk, Ke-kon, d.o.o., Antona Konte in trgovine Rok je bila te dni kupljena VHS kamera. Po besedah enega od pobudnikov te uspešne in za celotno Suho krajino pomembne akcije, tajnika OK Žužemberk Dareta Puclja, le-ta še poteka, saj je potrebno dokupiti še kasete in stojalo. Sedaj bo tudi Suha krajina medijsko bolj zastopana na novomeški televiziji Vaš kanal, posnetki pa se bodo tudi arhivirali v KS Žužemberk.
USPEL IZLET PEVCEV -Dekan Franc Povirk je cerkvene pevce in pevke iz Žužemberka in Mačkovca povabil na pravi pevski izlet v središče Slovenije. Pevci in pevke, med njimi je bila tudi sestra Krista Povirk - neizčrpen vir glasbenega in duhovnega bogastva, so v pesmi in besedi doživeli lep dan, si ogledali lepe kraje in se zahvalili tudi vsem tistim, ki ne morejo več sodelovati pri zboru.
TABORNIKI NA PODGOZ-DU - Oživela je tudi jasa pri Podgozdu. Že v juliju so postavili šotore taborniki iz Šlovenj Gradca, v začetku avgusta pa so jih zamenjali taborniki iz Mislinje. Taborniki že več let taborijo v tem delu Slovenije in so z domačini pravi prijatelji.
S. M.
V
Ze drugi tabor mladih gasilcev
Šentjernejska gasilska društva skrbijo za svoj podmladek - Na Gorjancih organizirali štiri dni taborjenja za 115 otrok • Obiskali sojih policisti, vojaki, lovci in gasilci
GORJANCI - Pri koči lovske družine Orehovica na Gorjancih je bilo prejšnji konec tedna zelo živahno. V neposredni bližini je taborilo 115 šentjernejskih osnovnošolcev, ki delujejo v devetih od desetih prostovoljnih gasilskih društev v občini. To je bilo že drugo taborjenje zapovrstjo, začetniki tovrstnega taborjenja gasilskega podmladka pa so bili v prostovoljnem gasilskem društvu Mokro Polje. Šentjernejska občina in njihovo občinsko gasilsko poveljstvo sta tudi letos organizirala štiridnevno bivanje z zanimivim programom.
Tudi letošnji tabor je vodil grede pa so nabrali drva za večer-
Franc Šinkovec, dolgoletni gasilec iz mokropoljskega gasilskega društva, sicer pa višji gasilski častnik I. stopnje. “Lani se je tabora udeležilo okrog 70 otrok, letos pa se jih je prijavilo kar 150, vendar zaradi počitnic niso vsi prišli. Zaradi velikega zanimanja želimo s tabori nadaljevati tudi v bodoče,” je povedal Šinkovec. Prvi dan taborjenja, prejšnjo sredo zjutraj, se je večina otrok zbrala na Javorovici, od koder so potem peš odšli na Gorjance. Po treh urah in pol hoje so prišli do lovske koče na Miklavževih tratah, popoldan pa so se že pomerili v športnih igrah. “V četrtek dopoldan so nas obiskali policisti, ki so mladim predstavili svoj poklic in šolanje, sabo pa so pripeljali tudi službena vozila in motor, pokazali pa so tudi nekaj vaj s psom,” je povedal Šinkovec.
V petek pa je bil za mnoge, predvsem fante, zelo zanimiv obisk Slovenske vojske. Najbolj so bili navdušeni nad vožnjo s terenskim vozilom. Popoldan pa so šli na pohod na Trdinov vrh, nazaj
ni taborni ogenj. V soboto so jih obiskali še gasilci Gasilsko reše-
Franc Šinkovec
valnega centra iz Novega mesta, potem so naredili gasilsko tekmovanje in popoldan tabor zaključili s piknikom, na katerega so povabili starše. Tabor so obiskali: poveljnik in predsednik gasilske zveze iz Novega mesta, poveljnik in namestnik šentjernejskega občinskega gasilskega poveljstva, pa tudi šentjernejski župan Franc
Mercedes za GD Šmarjeta
Nov gasilski avto za šmarješke gasilce - Društvo šteje 150 članov in deluje od leta 1921
ŠMARJETA - V soboto, 9. avgusta, je bil za Gasilsko društvo Šmarjeta velik dan. Na slovesnosti, ki ji je, kot se spodobi, sledila gasilska veselica, so prevzeli nov gasilski avto znamke Mercedes.
“Gasilsko društvo Šmarjeta deluje od leta 1921,” je povedal Franc Klančar, predsednik društva enega od treh gasilskih društev v tej krajevni skupnosti; poleg šmarješkega delujeta še GD Orešje in Zbure. “Naše društvo šteje 150 članov, od tega je okoli 70 operativnih, imamo pa tudi veliko podmladka. Skrbimo za usposabljanje, udeležujemo se gasilskih tekmovanj, seveda pa smo gasilci zraven tudi pri vseh akcijah v krajevni skupnosti.” Pred devetimi leti so zgradili nov gasilski dom, v katerem imata prostore tudi krajevna skupnost in krajevni urad, v njem so dvorana, zobna ambulanta, gostinski lokal in tu so predvideni tudi prostori za upravo bodoče občine Šmarjeta.
Šmarješki gasilci so ob ustanovitvi in še dolga leta potem uporabljali voz z ročno črpalko, prvi avto so dobili v 60. letih, nato sta sledila dva IMV-jeva kombija; zadnji je star že krepko čez 20 let in res ni več primeren za te namene. Tako so se odločili za nakup novega sodobnega vozila. “Avto je stal 5,5 milijona tolarjev, še okoli milijon pa bo potrebno za dodatno specialno opremo,” je povedal Klančar. Okoli milijon tolarjev so
prispevali krajani, toliko je primaknila tudi občinska gasilska zveza, na pomoč so priskočili še drugi donatorji, med njimi KS

Franc Klančar
Šmarjeta, Krkina Zdravilišča, Plastoform Šmarjeta, Vias, trgovina Robek in drugi. “Leta 1991 smo kupili sodobno avto cisterno, tako da smo sedaj dobro in ustrezno opremljeni,” je povedal poveljnik šmarjeških gasilcev Milan Pajk, kije iz rok botra novega avtomobila, direktorja Zdravilišča Šmarješke Toplice Matevža Aša, prevzel ključe sodobnega gasilskega vozila.
A. B.
Hudoklin in škocjanski župan Janez Povšič.
“Zadnje čase je manj požarov, predvsem tistih, ki jih povzročijo otroci, na to pa je prav gotovo vplivalo tudi delo z gasilskim podmladkom,” pravi Šinkovec. Predvsem po vaseh se mladi množično vključujejo v gasilska društva, poletni gasilski tabor na Gorjancih pa jim je tako rekoč nagrada za celoletno delo v društvu. Za mnoge je bilo to edino pravo počitnikovanje letos.
J. DORNIŽ
Tretji tabor Centra za socialno delo
Nova skupina mladih na počitnicah v Dol. Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - V torek je svoje enotedensko brezplačno počitnikovanje v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah pričela nova skupina 92 osnovnošolcev iz bivše novomeške upravne enote. Sprostitveni tabor organizira Center za socialno delo v okviru svoje preventivne dejavnosti letos tretjič zapored. Udeleženci so otroci od petega do osmega razreda, ki jih je center izbral iz družin, katerih razmere dobro pozna.
“Vzdušje v taboru želimo oblikovati tako, da bi si mladi skozi igro, druženje in zabavo pridobivali pozitivne izkušnje, ki so potrebne v življenju vsakega posameznika, da se nasloni nanje v težkih situacijah,” pravi vodja tabora Alojz Simončič. Pestre aktivnosti potekajo pod vodstvom trinajstih mentorjev v enajstih skupinah. Dopoldne mladi preživijo v zunanjem bazenu Zdravilišča Dolenjske Toplice, po kosilu imajo čas za počitek in klepet, po tretji uri pa se začnejo popoldanske aktivnosti.
D. Z.
TABOR MLADIH GASILCEV NA GORJANCIH - Prejšnji teden je na Miklavževih tratah na Gorjancih taborilo več kot 100 mladih šentjernejskih gasilcev iz devetih društev. To je bil drugi tabor, na katerega seje prijavilo še enkrat več otrok kot lani. Fotografijo smo posneli v petek popoldan na Gospodični, ko so se vračali s Trdinovega vrha. (Foto: J. Domiž)
PROPADAJOČI MOST ČEZ KRKO PRI ŽUŽEMBERKU - Je že res, da je Krka ena izmed najlepših rek v Sloveniji. Še lepša pa bi bila, če je ne bi krasili razpadajoči mlini in podirajoči se mostovi, ki so bili narejeni pred nekaj desetletij. Eden izmed njih je tudi Tomažev most v Žužemberku, ki povezuje cesto med Žužemberkom in Budganjo vasjo. Most največkrat uporabljajo otroci, ki gredo v šolo, saj jim ta povezava bistveno skrajša pot do šole. Toda most je tako slab, da se bo vsak čas podrl. Na KS Žužemberk trdijo, da imajo že vso potrebno dokumentacijo in tudi denar. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pa pravijo, naj bi zgradili lesen most, kot je sedaj, medtem ko so v krajevni skupnosti prepričani, da takšnja gradnja mostu ni rentabilna, saj biga morali popravljati vsakih pet let, zato predlagajo, da naj se zgradi betonski most v takšni obliki, da ne bo moteč za okolje. (Foto: Jože Hartman)
NOV GASILSKI A VTO Za novi gasilski avto GD Šmarjeta, ki je stal 5,5 milijona tolarjev, so denar prispevali krajani, gasilska zveza, krajevna skupnost in drugi darovalci. Avto so predali v soboto na slovesnosti, kateri je sledila gasilska veselica. (Foto: A. B.)
90 let Lenartove Mance z Brega
V Novem mestu več kot 70 let - Služila pri Jakčevih in delala na Dolenjskem listu
NOVO MESTO - Pred kratkim je obhajala 90 let življenja Ana Lenart z novomeškega Brega, ki zadnja leta živi v domu starejših občanov. “Ker imam samo 55 tisočakov pokojnine po možu, kar je premalo za oskrbnino v domu, bi rada prodala hišo na Bregu, a kaj, ko noče danes vsak garažo in centralno kurjavo,” potoži gospa Lenartova.
Manca, kot jo celo življenje kličejo, je doma iz grosupeljskega konca, a je v Novo mesto prišla že pred 72-imi leti, leta 1925. “Najprej sem služila pri Ha<Jlovih v vili Elzi, potem pa mi je neka dobra Belokranjka, ki je delala v nealkoholni gostilni v Gutmanovi hiši nasproti sedanjega doma kulture, priskrbela službo pri Jakčevih, starših slavnega umetnika Božidarja Jakca, mi smo ga klicali Dori. Jakčevi so takrat imeli gostilno v rokodelskem domu, to je hiša za sedanjim Jakčevim domom, kjer so danes sindikati,” živo pripoveduje gospa Lenartova. “Jakčeva gospa je od okoliških kmetov kupovala zdravilna zelišča in gobe. Tega se je nabralo toliko, da je potem Kulovec naprej odpeljal z vozom,” se spominja.
Po poroki z Lenartovim Francem, enim od petih Lenartovih sinov z Brega, je Manca ostala doma. Mož je bil tiskarski strojnik in je delal v Krajčevi tiskarni. Med vojno je bil dve leti v partizanih, potem je še nekaj časa delal v tiskarni v Novem mestu, ko pa so jo ukinili, je celih 18 let služboval v tiskarni v Ljubljani. “Ob sobo-
tah je prišel domov, pa še za to je od začetka moral dobiti dovoljenje, češ da nese perilo v pranje. Jaz sem se pa doma ukvarjala s sinovoma, pridna in dobra fanta sta bila, redila prašiče, obdelovala njivo, hodila v tabrh. Leta 1960 je šel v pokoj z majhno pokojnino. Kakšno leto zatem sta prišla na obisk direktor tiskarne in sekretar. 'Kako živiš, Lenart?’ sta vprašala. 'Slabo, tako da moram marele popravljati, da se preživimo,’ je povedal. Pa je bila naslednja pokojnina višja za nekaj jurjev...”
Pred 30-imi leti sta Lenartova honorarno prevzela čiščenje
ANA LENART- 90-letna Manca Lenart pri branju Jakšetovih obrazov. (Foto: A. B.)
prostorov Dolenjskega lista. “Koliko pa ste stari?” jo je vprašal takratni direktor Goš-nik. Ko je povedala, da 60 let, se ni mogel načuditi. “Pa se obrnete kot kakšna mlada punca!” Lenartova sta na Dolenjskem listu vestno delala približno 9 let. Nekaj časa so bili prostori Dolenjskega lista kar na štirih koncih. “Ob treh zjutraj sem vstala in sneg gazila do kolen, da sem lahko pravočasno zakurila vse peči. To sem naredila ravno do prve maše v klo-štru. Pa je bilo lepo pri vas, lepe spomine imam in tudi še potem so naju vsako leto povabili na silvestrovanje in Dolenjca še dobivam, saj sem ga zaslužila. Ga pa težko preberem, ker slabo vidim, imam mreno. Tudi ko berem o starih ljudeh v knjigi Toneta Jakšeta Obrazi, potrebujem povečevalno steklo.”
Lenartova sta poleti 1990 proslavila diamantno poroko. Bolehni mož je moral kmalu potem v dom starejših občanov, kjer je po dobrem letu umrl, star 84 let. “Tri mesece po njegovi smrti sem šla v dom tudi jaz, nisem mogla več sama živeti na Bregu, noge so mi odpovedale.” Sedaj je gospa Lenartova na invalidskem vozičku.
“Včasih se odpeljem na obisk v sobo h gospe Jakšetovi z Drske, največ pa sem tu v sobi. Radio imam svoj, a ga ne poslušam, doma je mož vrtel, jaz to ne znam. Kaj preberem s povečevalnim steklom in molim...”
A. BARTELJ
Zdenc je postal vaški spomenik
Božakovčani s ponosom pokažejo vaški spomenik Zdenc, ki so ga obnovili v spomin na prednike ter kot pomembno dediščino potomcem - Prihodnje leto še jama Vidovec
BOŽAKOVO - Avstro-Ogrska je pred prvo svetovno vojno pod Božakovim pri Metliki v jami, ki jo domačini imenujejo Zdenc, uredila zajetje pitne vode. Vodo so po približno 40 metrov dolgi litoželezni cevi, ki seje ohranila do današnjih dni, speljali do preddverja jame, kjer sije vodo moč še danes natočiti. Poleg tega pa so uredili še betonsko korito za napajanje živine ter betonski perilnik.
Vse to se je dobro ohranilo do danes, čeprav Božakovčani vode iz zajetja, ki ni presahnila niti v najhujši suši, od leta 1981, ko je
• Voda izteka iz jame kot potoček, prav tako imenovan Zdenc. Vendar je njegova pot po površini dolga le nekaj deset metrov, potem pa sredi kraškega polja ponikne. Zopet ga je moč videti v jami Vidovec na drugi strani vasi. Tudi ta jama je po Nemaničevih zagotovilih zelo lepa in zanimiva za ogled, vendar dostop do nje ni urejen. Tega dela se nameravajo vaščani lotiti prihodnje leto.
vas dobila vodovod, niso več upo-rabljali. Vendar pa so se lani vaščani odločili za obnovo vhoda v jamo, ki je zelo primerna za oglede. Kako dolga je ta kraška jama, predsednik KS Božakovo
Stanko Nemanič ni vedel povedati, ker še ni povsem raziskana. “Želimo, da jama z okolico ostane vaški spomenik, ki ga bodo spoštovali tudi naši zanamci. Zato smo se obnove lotili načrtno, pri tem pa nam je strokovno svetovala Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Na pomoč so priskočili tudi država, delavci pre-
ko javnih del ter seveda vaščani,” pove Nemanič.
Leta 1938 so v votlino ob vhodu v jamo postavili kip Lurdske Marije. Starejši vaščani se še spominjajo, da so ga štiri dekleta nosila v dolgi procesiji, ki se je vila od cerkve v vasi do Zdenca. Med drugo svetovno vojno je jama služila kot zaklonišče. Leta 1966 pa so možje nad pralnico, ki je bila za ženske osrednji prostor v vasi, sezidali betonsko ploščo, ki jih je pri pranju varovala pred padavinami. Danes je do Zdenca urejena dobra vaška pot.
M. BEZEK-JAKŠE
SKA VTI IZ BELGIJE - Takole so pozirali pred fotografskim objek-tivom.
VEČJA POŠTA - Črnomaljska Pošta s svojimi storitvami oskrbuje 9.209 ljudi, ki živijo v 2.674 gospodinjstvih. Od tega petkrat ali šestkrat na teden prejema pošto 91,3 odst. prebivalcev, ostali pa trikrat na teden. Z obnovo in razširitvijo poštnega poslopja - otvoritev naj bi bila predvidoma 20. septembra - se bodo storitve še izboljšale. Gradbena dela je projektiral ABC Cibic iz Novega mesta, izvaja jih Gradbeništvo Koračin iz Novega mesta, opremo so projektirali v Realu iz Ljubljane, naredili pa jo bodo v mizarstvu Krošelj iz Boštanja pri Sevnici. (Foto: M. B.-J.)
Belgijski skavti: “Prišli smo med čudovite ljudi”
BOŽAKOVO - Kolpa je zelo 1 privlačna predvsem za tabornike in skavte. Vendar ne prihajajo na taborjenje le Slovenci,
! odkrili so 30 tudi skavti od |! drugod. Tako so zadnji julijski j j teden na velikem travniku na Božakovem pri Metliki taborili 17- in 18-letni skavti iz Belgije. “Iskali smo prostor ob reki in z veliko drevesi. Najprej smo se ustavili na Otočcu, a nam ni ustrezal. Potem smo si ogledovali prostor ob manjšem potoku pri Novem mestu, pa so nam povedali, da je umazan in neprimeren za kopanje. Končno smo se ustavili na Božakovem, kjer smo zelo zadovoljni,” je dejal Michael Janart.
Nihče od 41 belgijskih skavtov doslej še ni bil v Sloveniji. “Želeli smo obiskati posebno, nepoznano, atraktivno in drugačno deželo, kot je naša. Belgija je majhna, a Slovenija je še manjša od nje, ima pa morje, gore, skratka vse, kar si poželi srce. To nas je zelo prijetno presenetilo. Sicer pa je narava takšna, kot smo pričakovali, torej lepa. Ljudje pa so zelo prijazni, zlasti pa smo veseli, ker lahko z njimi z lahkoto navežemo stike. Doslej česa takšnega še nismo doživeli, čeprav smo obiskali že veliko tujih dežel,” so bili zadovoljni. Predvsem pa so bili presenečeni, ker so jim ob prihodu Božakovčani takoj priskočili na pomoč, jim prinesli drva in pijačo. Žato so v dobrem tednu, kar so ostali na Božakovem, navezali veliko prijateljskih vezi z domačini.
M. BEZEK-JAKŠE
MARIJA PRED VHODOM - Kip Lurdske Marije pred vhodom v božakovsko podzemno jamo, imenovano Zdenc, vedno krasijo rože.
Prvič bo na pošti tudi trgovina
Črnomaljska poštna stavba, stara 36 let, je bila zastarela in pretesna - S preureditvijo in prizidkom še več novih storitev - Posebna pozornost invalidom na vozičkih
KMEČKI PRAZNIK
METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika in Kmetijska svetovalna služba Metlika vabita na kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, v metliškem Mestnem logu. Ob 9, uri se bo na njivah za bloki pri lekarni pričelo regijsko tekmovanje oračev, ob 15. uri bodo v Mestnem logu kmečke igre, dve uri pozneje pa razglasitev rezultatov in veselica. Hkrati bo v Mestnem logu tudi dan odprtih vrat Kmetijske zadruge Metlika, razstava konj, med igrami pa bodo nastopili klubski evropski prvaki v ju-jit.su. Za dobro voljo bo poskrbel duo Baron, srečo pa boste lahko preizkusili na bogatem srečelovu.
ČRNOMELJ - Potem ko je I. januarja 1995 Pošta Slovenije začela poslovati samostojno, so bili v Beli krajini obnovljeni poštni uradi v Adlešičih, Vinici, Dragatušu, Suhorju, Gradacu in Starem trgu. Metliška pošta je bila nova v začetku devetdesetih let, prav tako je novejša tudi selniška, za obnovo pa je ostala le še črnomaljska, ki jo je že močno povozil čas, saj je bila odprta avgusta 1961 leta.
Zato ne čudi, da so se v novomeški poslovni enoti Pošte Slovenije, ki sicer obsega 10 dolenjskih občin, odločili, da bosta prav obnova stare črnomaljske poštne stavbe ter prizidek k njej njihova največja letošnja naložba. Po besedah direktorja Karla Kapša bodo v letošnjem letu za investicije namenili 317 milijonov tolarjev, od tega pa bo samo naložba v Črnomlju veljala okrog 150 milijonov tolarjev. Medtem ko sta bila lastnika stare poštne stavbe Pošta in Telekom približno vsak do ene polovice, se bo po dograditvi to razmerje spremenilo, saj je sedaj glavni investitor Pošta. V delu stare stavbe, ki jo obnavljata skupaj, bo Telekom odprl informa-
cijski center za stranke, v prizidku pa bo v delu kleti Telekom uredil rezervno napajanje. Vse ostalo pa bo od Pošte, ki bo po novem imela okrog 300 kvadratnih metrov poštnega prostora.
ŠE 145 BEGUNCEV
ČRNOMELJ - V črnomaljskem zbirnem centru je po zadnjih podatkih 133 beguncev, pri družinah v črnomaljski občini pa jih je še 12. Vsi ti imajo tudi podaljšano bivanje v Sloveniji, medtem ko 52 beguncem začasnega zatočišča niso podaljšali in so po 31. juliju tudi že odšli iz zbirnega centra.
Z dograditvijo se bodo zelo izboljšale delovne razmere za zaposlene in prostori za stranke. Prav v Črnomlju pa bodo v okviru pilotskega projekta Pošte Slovenije po zgledu zahodnih držav prvič v Sloveniji poskusno odprli samopostrežno trgovino, v kateri bodo ponudili blago, ki je povezano s poštno dejavnostjo. Ker je v Črnomlju tudi domicilna pošta kurirjev in vezistov NOB, bodo odprli tudi spominsko sobo, ki jo bodo uredili v sodelovanju s Poštnim muzejem Slovenije. Skupaj z ureditvijo okolice pošte bodo urejali tudi okolico sosednjega kulturnega doma.
M. B.-J.
• Med desetimi moškimi je devet bab. (Nemški pregovor)
USPEŠNI ČRNOMALJSKI MATURANTI
ČRNOMELJ - Od 64 gimnazijcev letošnje generacije, ki so na črnomaljski gimnaziji opravljali maturo v junijskem roku, imata le dva dijaka po en popravni izpit. Torej je bil uspeh kar 96,87 odst., kar je daleč nad povprečjem v državi. Maturo so dijaki opravljali iz desetih izbirnih predmetov, med drugim tudi iz ekonomije. V prihodnje normativi ne bodo zagotavljali dovolj ur za tako široko ponudbo izbirnih predmetov, vendar na gimnaziji upajo, da bodo uspeli zbrati denar za pokrivanje petih pedagoških ur na teden.'
PRIREDITVI
METLIKA - V okviru mednarodnega kulturnega poletja Pridi zvečer na grad bosta ta konec tedna dve prireditvi. V petek, 15. avgusta, bo na dvorišču metliškega gradu pogovor z znanimi Sioven-ci in sicer z Vesno Jevnikar, Pol-detom Bibičem in Robertom Magnificom. V soboto, 16. avgusta, pa bo imel v cerkvi pri Treh farah vokalni kvartet 7+ koncert črnskih duhovnih pesmi.
Kleinova zidanica prva in osamljena
Kleinova zidanica na Vrtači pri Semiču je prva v semiški občini, ki sprejema goste in ima za to uporabno dovoljenje - Preveč zapleteni postopki - Kaj pa prenočišča?
SELA PRI SEMIČU - Dušan in Jožica Kočevar s Sel pri Semiču sta prva na semiškem koncu, ki sta na bližnji Vrtači odprla vrata svoje zidanice turistom in imata za to uporabno dovoljenje. Nekaj Semičanov se še pripravlja na tovrstno dopolnilno dejavnost na kmetiji, nihče pa se doslej še ni odločil za samostojno dejavnost.
JUG RAČUNA NA TURIZEM - Turističnemu društvu Damelj na skrajnem jugu Bele krajine in hkrati Slovenije tri leta, odkar je ustanovljeno, predseduje Boris Fortun. V društvo, ki šteje 60 članov, so včlanjeni vsi polnoletni vaščani, sorodniki Dameljčanov ter številni prijatelji vasi. Najbolj aktualni nalogi sta sedaj ureditev šotorišča ob Kolpi ter odstranitev divjih odlagališč. Upajo pa, da jim bo prav zaradi tega, ker so na skrajni južni točki Slovenije, pri razvoju, zlasti pa pri vodovodu, ki si ga najbolj želijo, pomagala tudi država. Na fotografiji: predsednik turističnega društva Damelj Boris Fortun (na desni) podarja ob srečanju prebivalcev krajev na najskrajnejših točkah Slovenije, ki je bilo nedavno v Damlju, šopek najstarejšemu članu društva, 90-letnemu Francu Šebalju. (Foto: M. B. -J.)
Dušan je že četrti lastnik zidanice na Vrtači. Njegovi predniki so ves čas obdelovali okrog hektar vinograda, kolikor ga ima Dušan še danes. Zidanica je imela srečo, da med drugo vojno ni bila porušena in že v začetku šestdesetih let je Dušanov oče Julij začel odpirati njena vrata različnim gostom. To je bilo takrat še dokaj nenavadno.
Dušan pa je znamenito Kleinovo zidanico, kot ji pravijo domačini (Klein je bil namreč dekliški priimek njegove babice), začel v zadnjih letih obnavljati in dozidavah prav z namenom, da bo v njej sprejemal goste. V zidanici je prostora za 70 ljudi, ki jih Kočevarjevi postrežejo z doma pridelano in pripravljeno hrano, pri
čemer se izkaže predvsem Jožica, ter z vinom, za katerega v glavnem skrbi Dušan. Vendar pa imajo v vi-
Dušan Kočevar
noteki tudi vina drugih semiških vinogradnikov, ki jih je moč poskušati.
Kočevarjevi, ki pripravljajo le pogostitve za prehodne goste, spoznavajo, da Slovenci, a tudi obiskovalci iz tujine, počasi le odkrivajo Belo krajino. Zanimivo je, da skoraj vsi, ki zaidejo k njim, povedo, da so prvič v Beli krajini. Kočevarjeva ponudba je del projekta belokranjske vinske turistične ceste, ki naj bi nekoč zaživela in ki naj bi potekala v bližini zidanice. Vendar Dušan ugotavlja, da je ljudi, ki bi na takšen način kot oni odprli vrata zidanic, v Beli krajini premalo, čeprav je zidanic veliko. “Če bi bili postopki bolj enostavni, bi se gotovo še kdo odločil za to dejavnost. Večja ponudba zidanic bi bila za goste dobrodošla tudi zato, ker bi se lažje odločili, kam bi šli,” meni Dušan.
M. BEZEK-JAKŠE
Mii	!	12 MAŠI	H			 		 	 SA O B C J	i'	i MŠŠ		Sprehod po Metliki METLIŠKIM ORGANIZA-
TORJEM MEDNARODNIH poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad je uspelo ustvariti mir med predstavami. Z lastnikom grajske točilnice so se dogovorili, da pod arkadami ne streže pijače, medtem ko se kaj dogaja na odru. Pa se kljub temu najdejo posamezniki, ki pridejo na grajsko dvorišče nakresani in zato nenaravno glasni ter pogumni. Tipi bi si lahko manjvrednostne komplekse zdravili kje drugje in ne ravno na koncertu bratov Lorenz.
V KULTURNEM ŽIVLJENJU METLIKE se Matjaž Rus .razdaja kot le malokdo: sodeluje pri folklori, igra pri tamburaših, je član pripravljalnega odbora mednarodnih poletnih kulturnih prireditev, skupaj z Danilom Orličem pripravlja belokranjske prispevke za Vaš kanal in še bi lahko naštevali. Po vloženem trudu bi človek sklepal, da se Tjaži koplje v denarju, a je resnica povsem drugačna. Za nastop s folkloristi v Nemčiji se je zapufal do te mere, da nekaj dni ni imel niti za bencin. Če bo hotel preživeti, se bo moral pričeti obnašati času primerno, se pravi tržno.
STANKO KRIZ, ZASLUŽ-NEŽ za obstoj in kakovosten dvig metliške folklorne skupine Ivan Navratil v zadnjih dvajsetih letih, ugotavlja, da se stara. “To sem pogruntal na nedavnem gostovanju naše skupine v Nemčiji. Ko smo nek večer sedli, da bi se malce poveselili, sem opazil, da z mladci ne morem nazdravljati toliko časa, kot zmerrejo to oni.” Križ se tolaži z ljudsko modrostjo, ki pravi, da prave brazde ni brez starega vola.
Črnomaljski drobir
VROČINA - Vremenoslovci so ugotovili, da so Črnomaljci in Novogoričani tisti, ki se v Sloveniji spotijo največkrat na leto, kar pomeni, da imajo največ najbolj vročih dni. Sedaj bodo imeli tisti Črnomaljci, ki se jim ravno pogosto ne ljubi prijeti za delo, vsaj dober izgovor. Izgovorili se bodo pač na vročino. Sicer pa je že Žarko Petan rekel, da “Slovenci nismo leni, smo pa žrtve spomladanske utrujenosti, poletne sopare, jesenske melanholije in zimske romantike”.
LEKSIKON - Raziskovalcem je po dolgotrajnih raziskavah le uspelo odkriti, zakaj prodajalci knjig nikakor ne morejo prepričati Metličanov, da bi kupovali Slovenski krajevni leksikon, kije izšel pred časom. Sicer je knjiga res precej sporna, saj so v njej odkrili veliko napak, vendar pod geslom “Metlika” ni zapisanega nič takšnega, kar natančni Metličani ne bi mogli prebaviti. Kot rečeno, so nedavno le ugotovili vzrok metliške tovrstne abstinence: v leksikonu je namreč zapisano, da je Črnomelj glavno mesto Bele krajine...
Semiške tropine
TRGATEV - Semičani se jezijo, če se jim ostali Belokranjci posmehujejo češ da vse pospravijo s polj in vinogradov še zeleno, samo ajdo takrat, ko je bela. Zatrjujejo, da so šale na njihov račun neupravičene. Hkrati pa se ne pozabijo pohvaliti, da so že konec julija na Semiški gori trgali. A hitro pristavijo, da so pobirali posebno sorto grozdja, imenovano julijski muškat. In s tem so, pravijo, hkrati izdali tudi skrivnost zgodnje trgatve na semiškem koncu, ki ni le v primerni legi vinogradov, ampak tudi v posebnih sortah. Dobro blago se pač samo hvali.
ZASTAVICA - Eden od uslužbencev Upravne enote v Črnomlju sicer še nikoli ni zanikal, da je čistokrvni Semičan, vendar zatrjuje, da to ni poglavitni razlog, da ima na pisalni mizi v svoji pisarni zastavico semiške občine. Pravi, da bi se z veseljem ponašal tudi s črnomaljsko, vendar je bilo pač tako, da mu je semiško semiški župan Janko Bukovec prinesel, črnomaljske pa mu črnomaljski župan Andrej Fabjan ni. In kdo od vseh treh je torej potem najbolj zaveden?
PLAVANJE - Dopusti se počasi iztekajo in Semičani mlajših srednjih let, ki se vračajo s počitnikovanja na morju, tarnajo nad velikimi težavami, ki sojih imeli na dopustovanju. Njihovi nadebudni otroci jim namreč povzročajo nemalo težav, ko se odpravijo na plavanje proti odprtemu morju. Mladež, ki je že vajena morja širin, namreč plava naravnost, njihovi starši, ki so se še učili plavalskih veščin v vodnjakih, pa jih, plavajoč v krogih, komaj dohitevajo...
"""'" J." " ""' "	-.....'N
Drobile iz Kočevja
DISKO IN ŽIVA GLASBA -V Kidričevi ulici v Kočevju je to poletje ob petkih zvečer zelo živahno. Glasbi v diskoteki in njenim ljubiteljem, ki z neprimernim obnašanjem in občasnimi izgredi že dalj časa kalijo nočni mir prebivalcev, se je pridružila še živa glasba v lokalu nekdanjega Roškega hrama. Vendar pa prebivalci Kidričeve ulice vse to kar dobro prenešajo! Kaj pa jim drugega tudi preostane? Razen skoraj rednega posredovanja policije, to novost letošnjega poletja, ki jo je v sedanjo Okrepčevalnico vpeljal Marjan Henigman, drugega menda tako ne morejo pričakovati!
NAPIS IN TABLA - Medtem ko v stavbi na Ljubljanski cesti 19 že dolgo ni več trgovine Standard, pa je na čelni strani v denacionalizacijskem postopku vrnjene in nato menda prodane hiše še vedno napis Standard konfekcija. Vendar pa to niti ne moti, saj lahko že po opuščenih izložbah vsakdo od daleč vidi, da trgovine ni več. Povsem drugače pa je s tablo, na kateri piše: Občina Kočevje - Izvršni svet Posebna strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo. Ta “služba” v stavbi že dolgo nima več svojih prostorov in kar je še pomembnejše, takšna kot je bila, formalno ne obstaja več, tako kot tudi občina nima več izvršnega sveta. Vendar pa, kot kaže, to ni zadosten razlog, da bi tablo odstranili. Morda pa jo nameravajo ohraniti kot muzejski eksponat.
Ribniški zobotrebcT
DAROVALCI - Obnova zvonikov na ribniški cerkvi bo stala, kot smo že poročali, precej več, kot so sprva mislili, zato bodo obnovitvena dela tekla počasneje, kot so predvidevali. Občina in župnišče, ki bosta prispevali po četrtino potrebnega denarja, vsega denarja namreč letos ne bosta mogli zagotoviti. Župnišče zato sedaj naproša vse župljane in darovalce od drugod, da po svojih zmožnostih prispevajo za obnovo zvonikov. Ravno to pa malce preseneča. Še pred pričetkom obnove zvonikov, ko so se šele začeli razgovori o tem, kdo bo obnovo financiral, je namreč ribniški župnik Maks Ipavec dejal, da bi lahko za obnovo zvonikov, za katere je naredil načrte arhitekt Jože Plečnik, zbrali denar od darovalcev, da pa jih nočejo obremenjevati, ker “da je država dolžna financirati obnovo, če hoče imeti Plečnika”. Država je na to pristala in bo primaknila polovico potrebnega denarja! Kje pa so sedaj darovalci?
ČE PREGORI VAROVALKA
LOŠKI POTOK - Če pregori varovalka, smo pač v temi in obstane vse delo. Tako se je že nekajkrat primerilo, da je obstal terminalna NLB v Loškem Potoku. Nič ne bi bilo posebnega, če bi se to zgodilo za kakšno uro, a še to je preveč, če vsaj malo upoštevamo vrsto čakajočih strank. Tako je bilo tudi v četrtek, 7. avgusta. Varovalka je pregorela v Ribnici in Telekom, ki ima to stvar na skrbi, očitno potrebuje vsaj sedem ur, da odpravi to napako in še to po večkratnem posredovanju. Vse skupaj močno diši po malomarnosti.
A. K.
Osilmškž nadev
KMALU SELITEV PETRA KLEPCA - Kaže, da bo končno le prišlo do selitve kipa Petra Klepca od mostu v Mirtovičih, kjer je bil z južne strani vstop v občino Osilnica pred dograditvijo ob-kolpske ceste po slovenski obali Kolpe. Preselili ga bodo k Sv. Ani oziroma Srobotniku, kjer po dograditvi obkolpske ceste vstopa večina motoriziranih v osilniško občino.
VEČ LUČI - V več vaseh v občini Osilnica so dobili nove luči javne razsvetljave, med drugim tudi pri mostu v Mirtovičih, v Bosljivi Loki, Padovem in še kje.
GRADIJO CESTO - Med vasema Padovo in Čačič gradijo nov cestni odsek bodoče cestne povezave Osilnice s Kočevsko Reko. V Padovem te dni urejajo most, širijo staro cesto in opravljajo druga dela, da bodo končno tudi tu dobili pravo cesto.
TABORNIKI ODHAJAJO -V občini Osilnica imajo tri prostore, kjer je dovoljeno taboriti. Vendar je zaradi slabega vremena tabornikov vedno manj. Pred kratkim je z območja Bosljive Loke odšla še zadnja skupina, novih prijav za taborjenje pa ni.
M4£ I Z M AŠ I H O BČI M Mii
Namesto turizma se bohoti vandalizem
T\idi letos so v Obkolpju številni divji tabori in kampi - Občina je storila premalo -Vznemirjanje in strah domačinov pred izgredniki, ki se ne boje pravice
KOČEVJE - V kočevski občini so v predlogu prostorsko ureditvenih pogojev za Obkoipje ob Kolpi določili kopališča s pripadajočimi parkirišči ter mesta za kampiranje in taborjenje. Vendar pa se od tu naprej zadeve še niso premaknile, tako da (kar zadeva kampiranje ob Kolpi) tudi letošnje poletje, kot že vrsto let pred tem, vlada popolna anarhija.
Kljub vsesplošnemu poudarjanju pomena, ki naj bi ga imel turizem za gospodarski razvoj kočevske občine, med občinsko upravo in upravno enoto v Kočevju oziroma med posameznimi službami ni še niti okvirnega dogovora o tem, kdo naj bi bil za kaj pristojen. Zato ne preseneča, da je ob Kolpi v teh toplih poletnih dneh vse polno taborov, ki niso postavljeni legalno. Koliko jih je, pravzaprav nihče ne ve, saj divjega kampiranja ob Kolpi kljub temu, da v takšnih črnih kampih ni niti osnovnih sanitarnih in komunalnih pogojev, nihče resno ne preganja.
Razlog za to je dejstvo, da kočevska občina nima sprejetega ne odloka o komunalnem nadzoru in ne komunalne redarske službe. Prav tako tudi nima sprejetega režima ravnanja v Kolpski dolini in ne odloka o ureditvi prometa in parkiranja v naseljih, še tisti redki akti, kijih ima, pa so nepopolni, kot je to denimo odlok o komunalni taksi, ki ne predvide-
va pobiranja te takse za kampiranje in taborjenje, ali pa jih v Obkolpju praktično nihče ne izvaja, kot je to primer z odlokom o turistični taksi. V občinsko blagajno zato od divjih taborov in kampiranja ne kapne nič, prav tako pa nima koristi tudi nihče drug, razen seveda privatnikov, ki oddajajo zemljišča.
Vendar pa problem ni le v tem. Nihče se namreč tudi resno ne poglobi, kolikšno obremenitev ta občutljiv in ekološko ranljiv prostor prenese. A tudi izgredi niso zanemarljivi, saj do njih takšnih ob takšnih taborjenjih prihaja. Ne smemo pa pozabiti tudi na strah prebivalcev redko poseljenih vasi v Obkolpju pred izgredniki. Zaradi velike oddaljenosti od policijske postaje in le občasnih policijskih patrol mnogi namreč v strahu pred maščevanjem izgrednikov sploh ne prijavljajo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Prebivalstva je vedno manj
V občinah Osilnica in Dobrepolje trdne zakonske zveze, v občini Velike Lašče pa preveč razvez
VELIKE LAŠČE, OSILNICA, DOBREPOLJE - V treh občinah zahodne Dolenjske število prebivalstva upada, kar ugotavlja statistika za lani, ko je bilo v občini Velike Lašče živorojenih otrok 28, umrlo pa je 43 prebivalcev. Še neugodnejše je gibanje v občini
• v v
Vsi se otepajo odlagališč
KOČEVJE - V kočevski občini si že vrsto let prizadevajo najti primerno lokacijo za novo komunalno odlagališče. Obstoječa, kije v kraški vrtači pri Mozlju iz 70-ih let, ni namreč le neprimerna, temveč tudi že polna.
Zadnja leta je kočevski Komunali na deponiji pri Mozlju uspelo vzpostaviti red, tako da kočevska kotlina ni več zadimljena zaradi stalnega gorenja gospodinjskih in tudi industrijskih odpadkov. Poleg tega z rednim zasipavanjem z zemljo in peskom preprečujejo tudi nekoč neznosen smrad, isto-čano pa to pripomore tudi k delnemu odplinjevanju in vsrkavanju odcednih voda. Vendar pa je vse to še daleč od zapiranja odlagališča in sanacije, za katero bi po že izdelanih projektih potrebovali okoli 70 milijonov tolarjev. Da tega projekta ne morejo uresničiti, je (poleg tega, da tudi po več kot desetletnem iskanju v Kočevju še niso našli primerne lokacije za novo komunalno deponijo) glavna težava v pomanjkanju denarja. V ceni, ki jo Komunala zaračunava porabnikom, je namreč vštet le odvoz odpadkov, ne pa tudi deponiranje, kaj šele stroški sanacije odlagališča.
Gradnja nove, sodobne komunalne deponije bi ob fazni gradnji v svoji končni izvedbi stala okoli 360 milijonov tolarjev. Kočevska občina tako velike naložbe sama ni sposobna plačati. Zato v Ko-
Kostel hoče občino
Novo vodstvo prinaša nov način dela
KOSTEL - Z izvolitvijo novega vodstva, ki je s svojim dvoletnim mandatnim delom pričelo v začet-pno-I ne-
Ji med seboj sprtega vodstva kar precej težav, pričeli tudi z novim načinom dela, tudi preko pisnih obvestil.
Tako so krajani KS Kostel v teh dneh na domove prejeli pisna obvestila, iz katerih so razvidna prizadevanja in načrti za delo v prihodnje. Med slednjimi je predsednik sveta KS Franc Vršnik poudaril ustanovitev samostojne občine Kostel, kar naj bi pomagalo naloge lažje uresničiti. Pred kratkim so ustanovili Kostelsko društvo, ki si je za svojo prvo nalogo zadalo pomoč krajevni skupnosti pri ustanavljanju samostojne občine.
Kot je zapisal predsednik dr. Jože Jurkovič, se do društvo krajanom predstavilo ludi javno in sicer že jutri, 15. avgusta, na gasilski veselici pri Fari.
M. L.-S.
čevju razmišljajo o medobčinskem ali celo regijskem odlagališču -seveda ob primerni renti. Vendar pa je težava za novo odlagališče tudi v tem, da zanj še nimajo dokončno potrjene lokacije, saj so vsa dosedanja iskanja pokazala, da odpadkov, med katerimi so na obstoječi deponiji pri Mozlju tudi industrijski (samo kočevska kemična tovarna Melamin letno na deponijo odloži do 40 ton indu-stijskih odpadkov), nihče noče v svoji bližini.
M. L.-S.
Manj otrok, manj prometa v trgovini
Kupcem stalno na voljo
OSILNICA, BOSLJIVA LOKA - Včasih je bila v Bosljivi Loki trgovina kočevskega podjetaia Mercator-Trgo-promet, zdaj pa je že več let

mandatnim aeiom priceio v zaci ku tega leta, so v krajevni skupr sti Kostel, ki je imela še pred r davnim zaradi med seboj sprte
Anica Rugole
tam zasebna trgovina Ana domačinke Anice Rugole, ki je prej tudi delala v družbeni trgovini. Zasebna trgovina zdaj v nasprotju s prejšnjo držbeno lepo uspeva, saj je ljudem na voljo tako rekoč vsako uro tudi ob nedeljah in praznikih.
Anica Rugole je povedala, daje letos zaradi slabega vremena ob Kolpi manj turistov. Zato je tudi v trgovini od turistov letos manj zaslužka. Sreča pa je, da prihajajo sem po nakupih tucb s hrvaške obale Kolpe in Čabranke in
Starejši ljudje umirajo, mladih pa skoraj ni.
J. P.
Osilnica, kjer so se lani rodili le trije otroci, umrlo pa jih je 10 ali nadtri krat več, kot se jih je rodilo. V občini Dobrepolje pa je rezultat izenačen, saj se jih je rodilo 33, prav toliko pa tudi umrlo.
Tudi pri sklenitvi zakonskih zvez in razvezah so podatki zanimivi. V Sloveniji je bilo lani sklenjenih 7555 zakonskih zvez, razvez pa je bilo 2004. V istem obdobju sta bili v občini Osilnica sklenjeni dve zakonski zvezi, razvez pa ni bilo; v občini Dobrepolje pa 11 zakonskih zvez in le ena razveza. To pa se ne da trditi za občino Velike Lašče, kjer je bilo lani sklenjenih 10 zakonskih zvez, razvezanih pa je bilo kar 6 zakonov.
PRENAVLJAJO OBČINO
VELIKE LAŠČE - V Velikih Laščah te dni prenavljajo občinsko stavbo, ki je med vojno pogorela in v kateri je bila nekdaj občina, pa tudi sodišče, zapori, žandermarija in še kaj. Dela izvaja Gramiz Kočevje, nadzor pa AG inženiring Kočevje, medtem ko bo bo Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana saniral konstrukcijo zgradbe. Gre za temeljito prenovo stavbe, ki bo trajala 45 dni in veljala 8 milijonov tolarjev.
POLETI MANJ OBISKA
RAŠICA - Največ obiska na Trubarjevi domačiji je že po tradiciji do šolskih počitnic, ko je letos obiskalo Trubarjevino okoli 7000 izletnikov, največ šolarjev. Zdaj, poleti, je obiskovalcev manj, zaradi slabega vremena pa jih je še manj kot običajno, saj ni avtobusov z izletniki.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Nekoč moderno sedaj postalo nefunkcionalno
Posodobitev pokopališča
KOČEVJE - Kot pravi direktorica kočevske Komunale Bernarda Poje, ki je v dogovoru z občinsko upravo naročila izdelavo projektov, za katere je kočevska občina že lani arhitektu mag. Urhu odštela preko 900 tisoč tolarjev, je na obstoječem pokopališču za grobove prostora še za 20 let. Vendar pa denimo mrliške vežice, ki jih je ob postavitvi celotnega pokopališkega kompleksa v Kočevju v šestdesetih letih zasnoval inž. Janez Trenz, nimajo nadstreška, kar pa za sedanje razmere skorajda ni več sprejemljivo. Prav tako pokopališče tudi nima raznih spremljajočih objektov.
Po že izdelani tehnični dokumentaciji bodo obstoječe vežice obnovili, dve, od katerih bo ena za žaro, pa bodo postavili na novo. Zgradili bodo tudi objekt za žarni pokop in temu ustrezno uredili prostor za raztres pepela, nova pa bo tudi kapela, medtem ko so križ, ki je delo akademskega kiparja Staneta Jarma, že postavili. Obstoječo upravno stavbo bodo adaptirali.
Ob pomanjkanju denarja je težko napovedati, kdaj bo pokopališče v celoti posodobljeno. Za postavitev križa in ureditev podaljšanja peš poti, ki vodi do njega, so letos iz občinskega proračuna že zagotovili nekaj denarja, nameravajo pa dodati še približno 2 milijona tolarjev za zamenjavo razpokanih ploščic na borčevskem delu pokopališča.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Velik dan za obmejno vas Podplanino
Žegnanje in nov asfalt
PODPLANINA - 3. avgusta, ko ima obmejna Podplanina svoje žegnanje, seje v tej mali vasi zbralo nenavadno veliko število občanov, celotni vrh občine Loški Potok. Bogoslužje sta vodila potoški in dragarski župnik, Franc Vid-* mar in Vidko Podržaj, zbranim pa sta spregovorila župan in državni poslanec Benjamin Henigman.
Župan Janez Novak je v nagovoru razmišljal o trenutni pridobitvi, to je asfaltu, in o bližnji republiški cesti, kije v brezupnem stanju. Če gre verjeti načrtom, bo ta problem rešen v prihodnjih dveh ali treh letih.
Poslanec Henigman se je dotaknil obmejnih problemov. “Niste krivi vi, da ste obsojeni na obmejno življenje in probleme, kijih le-to prinaša. Pričakujemo, da se bo slišal tudi vaš glas: danes, jutri in ob vsaki priložnosti. Želimo, da bi te kraje obvarovali. Vse, kar je v moji moči, bom storil, da bomo ohranili poseljenost, ki je branik Slovenstva,” je med drugim dejal.
Kulturni program, ki ga je z nekaj mladimi pripravila učiteljica Irena Klepač, je bil zelo prisrčen. Vsem skupaj, investitorjem, izvajalcem del, obema župnikoma, cerkvenemu pevskemu zboru iz Loškega Potoka, vaščanom in vsem, ki so karkoli postorili pri teh delih, pa se je v imenu vaškega odbora zahvalil domačin Anton Žagar, podžupan občine.
A. KOSMERL
•	Vse v življenju se ponavlja, večno mlada je le domišljija. (Schiller)
•	Lepša prihodnost je lepa samo od daleč. (Petan)
ZAČETEK POSODOBITVE - Postavitev križa, ki ga je v začetku junija blagoslovil apostolski nuncij Edmond Farhart, je bila prva iz niza načrtovani del za posodobitev kočevskega pokopališča. (Foto: M. L.-S.)
Pri odvozu odpadkov ne bo izjem
Prebivalci vasi okoli bodočega odlagališča odpakov zahtevali brezplačno odlaganje odpadkov - Dobrepoljci se s tem ne strinjajo
DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta Dobrepolje so izglasovali vsa določila sklepa o skupnem komunalnem odlagališču odpadkov, ki sta ga že prej sprejeli občini Grosuplje in Ivančna Gorica, hkrati pa so dodali še novo določilo, ki pravi, da ni možen brezplačen odvoz odpakov iz nekaterih vasi v okolici novega odlagališča. Brezplačen odvoz so namreč zahtevali prebivalci teh vasi v okolici bodoče deponije.
postopek o prepovedi nadaljnjega odlaganja.
J. PRIMC
Investitorice odlagališča so tri občine, ki so določile zgornjo odkupno ceno za zemljišča na območju deponije in njenega varovalnega pasu, katera znaša največ
8,5	DEM za kvadratni meter. Ta cena občutno presega dejansko tržno vrednost, kjub temu pa so lastniki zahtevali še več. Če lastniki ne bodo pristali na določeno ceno, bodo začeli s postopkom za razlastitev ali zamenjavo zemljišč. Izdelati pa je potrebno tudi merila za ekološko rento.
Staro odlagališče je polno, zato je treba pohiteti z ureditvijo nove-
ga. Javno komunalno podjetje Grosuplje so občine zadolžile, da pripravi potrebno dokumentacijo in izvedbeni načrt do konca tega leta. Odlagališče bo načrtovano za dobo 25 let. Na njegovem območju ne bodo naseljeni Romi. Up-ravljalec odlagališča pa bo omogočal kontrolo in vpogled na spremljanje vpliva odlagališča na okolje. Če bi ti vplivi presegli varne meje, lahko krajani začno
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
JUTRI VESELICA IN V SOBOTO SPUST
KOSTELSKO - Za veliki šmaren, se pravi za jutri, 15. avgusta, je v Fari napovedana veselica domačega gasilskega društva, na kateri bo igral ansambel Franca Miheliča. Naslednji dan, v soboto, 16. avgusta, pa je ob zaključku poletne šole za kajakaše in Kanuiste napovedan spust “Slovenske reke” v kajakih, kanujih in raftih po Kolpi od vasi Potok do 13 km oddaljenega jezu v vasi Žlebi, na katerega so vabljeni veslači iz vse Slovenije in tudi iz tujine.
HHU 12 M A S I H OBČI N MM*
Po 20. avgustu ne bo več peklo grlo
Ivanški krajani s 449 podpisi terjajo takojšen začetek in popolno ekološko sanacijo IMP Livarja - Dogovor podjetja in ekologov o roku sanacije - 20. avgustu
IVANČNA GORICA - “Krajani Ivančne Gorice smo zelo zaskrbljeni in ogorčeni zaradi kritičnih ekoloških razmer v našem kraju. Iz IMP Livarja še vedno uhajajo velike količine raznobarvnih dimov, ki otežkočajo dihanje, pečejo, povzročajo vnetja dihal s hudim in dolgotrajnim kašljem,” se začenja dopis, ki gaje že v prvi polovici julija letos podpisalo 449 krajanov Ivančne Gorice in ga naslovilo na Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) v Ivančni Gorici.
Krajani so zaskrbljeni, ker opažajo, da v Livarju topijo veliko ostankov pločevine, predhodno obdelane z raznimi kemikalijami, ki pri topljenju uhajajo v okolje. Čudijo se, da kljub zagotovilom, da čistilne naprave delujejo, ne opazijo sprememb na bolje. Zato se krajani sprašujejo, ali je sploh vsa proizvodnja vezana na čistilne naprave in ali so te čistilne naprave ustrezne. Ker so razmere kritične, Ivančani zahtevajo, da v Livarju začno z uvedbo učinkovitih čistilnih naprav v celotni proizvodnji in redno kontrolo le-teh.
Krajani grozijo, da bodo sicer morali ukrepati še drugače, kajti posledice teh razmer se bodo
pokazale šele pri njihovih potomcih. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da nekaj sto metrov stran od tovarne stoji velik šolski center, ki ga obiskujejo otroci iz bližnje in daljne okolice. Krajani opozarjajo, da ima po ustavi vsak krajan pravico živeti v čistem okolju. Pri reševanju te zagate pa pričakujejo pomoč RDEG Ivančna Gorica, pa tudi ustreznih državnih institucij, krajevne skupnosti in občine Ivančna Gorica.
RDEG Ivančna Gorica je dopis s 449 podpisi prizadetih krajanov posredoval občini, IMP Livarju, Ministrstvu za okolje in prostor tern Ministrstvu za zdravje, a po dobrih dveh tednih, kot nam je povedal predsednik RDEG Franc
Hegler, še niso dobili odgovora. RDEG s svojo dejavnostjo podpira zahteve krajanov po popolni sanaciji IMP Livarja in si bo še prizadeval, da bo uresničena popolna ekološka sanacija Livarja do 20. avgusta letos, kot so se dogovorili s predstavniki Livarja.
MOKRONOSKI ZUPAN
MOKRONOG - Kot nam sporočajo naši sodelavci, so na zadnjem teniškem turnirju v Mokronogu novomeški televizijci že povzdignili krajevno skupnost v občino, kajti Vaš kanal je ob tem turnirju napovedal, da bosta govorila župan občine Trebnje in župan Mokronoga. Kot da bi novomeški televizijci sedeli na eni izmed sej trebanjskega občinskega sveta, ko je svetnik Ivan Vovk (ZLSD) nasprotoval prodaji nekih prostorov, ki bi morda kdaj lahko služili mokronoški občini in so ga svetniki podprli, da ostanejo rezervirani...
Politična rešitev samo za Ttimo!
Trebanjski občinski svet zvečine sprejel strokovna mnenja PA Prostor, d.o.o, Ljubljana o spremembah prostorskega načrta občine - Od 248 vlog 61 negativnih
TREBNJE - Po polemični razpravi o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje so trebanjski občinski svetniki na julijskem zasedanju vendarle nekoliko presenetljivo (zato, ker gaje predlagal opozicijski svetnik!) sprejeli sicer razumen predlog svetnika Franca Jevnikarja (LDS), da naj potrdijo le strokovno nesporna mnenja ljubljanskega projektivnega ateljeja (PA) Prostor. Od 62 spornih vlog so ugodno rešili le za občino razvojno zanimiv predlog o ureditvi prostora ob najmočnejšem trebanjskem podjetju TFimo.
Kot je povedal projektant PA Prostor diplomirani inženir krajinske arhitekture Dejan Planko, so ob vrednotenju 248 vlog za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna gledali predvsem na identiteto prostora in ohranjanje stavbne arhitekture. Upoštevali so urbanistično stroko oziroma vse veljavne predpise, zavedali pa
Koristne (z)veze
Svetniki naposled le prisluhnili stroki
TREBNJE - Trebanjski občinski svet je politično odločitev in izjemo napravil zgolj v prid nadaljnje prostorske širitve Trima. Če pa bi upoštevali številne pripombe in predloge svetnikov, bi bilo precej kmetijskih zemljišč pozidanih povsem v nasprotju s stroko. V KS Veliki Gaber bi naj tako pogledali skozi prste Dušanu Štepcu z Medvedjeka, ki naj ne bi posegal v prostor ekološko sporno, saj je fam, kot je povedal svetnik Anton Fortuna (SLS), manj vredna zemlja in še vprašal, zakaj ne bi dopustili, da bi se vasi širile? Projektant inž. Dejan Planko je menil, da ne gre za vas, ampak za nekaj hiš, pogledati pa je treba cel prostor, stanovanjski vzorec. Vmešal se je. ali “bomo dovolili razpršeno gradnjo ali gručata naselja ? ’ Planko je še poudaril, da gozd ni manjvredno zemljišče.
Svetnik Jože Smolič (SLS) je spomnil, da je r.vet krajevne skupnosti Velika Loka predlagal, da bi dovolili pozidavo do javne poli, zdaj pa je predvideno, da naj bi se končala približno 100 metrov pred njo.
Ob teh in drugih prpombah in predlogih svetnikov, da bi naj legalizirali celo nekatere črne gradnje na kmetijskih zemljiščih, se lahko vprašamo, koliko so na slabšem tisti občani, ki nimajo doorih VIP (vez in poznanstev) vsaj s kakšnim občinskim svetnikom, da bi lobiral zanje in tudi kaj dosegel v njihovem interesu.
P. P.
so se, da bo potrebno še veliko dodatnih pojasnil, zlasti kmetijskemu ministrstvu, ki praviloma zavrne take vloge. PA Prostor dobi njegovo pozitivno mnenje šele po približno pol leta!”Mi se moramo opirati na zakon in ne gre za nikakršne kaprice urbanistov,” je poudaril Planko, ko seje razvnela razprava. Župan Alojzij Metelko je dejal, da je veliko, približno četrtina, negativnih vlog in te bi bilo po njegovem potreb-
PREDNOSTNE
NALOŽBE
TREBNJE - Trebanjski občinski svet je sklenil, da bo občina kandidirala na razpisu za pridobitev sredstev za naložbe na demografsko ogroženih območjih z naslednjimi projekti: na prvem mestu je posodobitev lokalne ceste Sela-Šumberk, sledi cesta Gornje Zabukovje (KS Šentrupert), odsek ceste od Račjega sela proti Mali Loki, zatem dobrih 700 m dolg odsek Slevec na območju Homa, nato cesta v Mačjem Dolu (KS Šentlovrenc) in naposled cesta v Zagorici pri Mirni. Lani so Trebanjci dobili 11,6 milijonov demograskih tolarjev, letos pa naj bi iztržili vsaj 12 milijonov, saj bi samo za omenjene ceste potrebovali več kot 20 milijonov. Računajo še na 6 milijonov demografskih tolarjev za črpališče pri vrtini v Ribjeku, ki ga gradijo v KS Mokronog.
KS ŠENTJANŽ PO SAMOPRISPEVKU
ŠENTJANŽ - Predsednik sveta KS Šentjanž, Milan Jamšek, je zadovoljen z uresničevanjem programa letos izglasovanega krajevnega samoprispevka. Gre za posodobitev okrog 600 metrov ceste na demografsko ogroženem območju Gorenjega Leskovca, ki je tudi v okviru projekta CRPOV. Na občinski cesti Cirnik-Rožen-berk v dolžini 1200 metrov financirajo zemeljska dela in pripravo cestišča do asfaltiranja krajani preko krajevne skupnosti. Še letos naj bi izvedli še drugi projekt iz programa samoprispevka, gre za
2,5	km ceste na Požarče. Skupaj s krajevno skupnostjo Krmelj naj bi Šentjanci ta teden pričeli dela za vodovod Kamenško.
v

FOTOASJA SE JE LEPO UVELJAVIL V SEVNICI - Kaj pomeni prijazen in prefesionalen odnos do svojih strank, s svojim delom že tretje leto dokazuje sevniška poslovalnica novomeškega podjetnika Zorana Ercegovčeviča Foto Asja. Medtem ko so se kar številni poizkusi raznih fotografov v Sevnici bolj neslavno in na hitro končali, se Foto Asja nenehno razvija in posodablja, da bi bil kos vse večjemu pritisku ljubiteljev fotografije in ekspresni (enourni) izdelavi fotografij, tudi večjih formatov. Tudi Damjan Kozjan, eden najtesnejših Zoranovih sodelavcev (na posnetku), je vesel, ker je šef te dni v Sevnico pripeljal še drugi, najsodobnejši stroj znamke Noritsu, saj bodo zdaj s kolegicami Janjo, Moniko in drugimi še lažje ustregli strankam, ki imajo pri njih vedno prav! (Foto: P. P.)
no še enkrat “prerešetati”. Zato je že predlagal delovno skupino, ki bi, tudi na terenu, pregledala dvomljive negativno rešene vloge. Po njegovem je bila napaka storjena v občini, ko so delali kategorizacijo zemljišč. Predsednik občinskega sveta dr. Maijan Peter Pavlin (SKD) in še nekateri svetniki so očitali vodji občinskega oddelka za okolje in prostor Štefanu Velečiču, da ni pravočasno pripravil gradiva, a je ta to odločno zanikal, češ, da je bilo gradivo nared že pred 14 dnevi.
Velečič je poudaril, da “v občini ne rabimo urbanizma, če bomo vse črne gradnje post festum požegnali.” Njegovo razpravo je bilo razumeti tudi kot odgovor svetniku Ivanu Vovku (ZLSD). Ta se je močno zavzel za podjetnika Alojza Gregorčiča, ki je na Prelogah (na črno) postavil moderno delavnico. To naj bi legalizirali in na novo zarisali zaščiteno območje sakralnega objekta Žalostna gora, kot je že bil predlagal na eni izmed prejšnjih sej. Vovk je menil, da bi morali prisluhniti ljudem in svetu KS Mokronog, saj “ne gre le za črno gradnjo, ampak za vprašanje, ali bo sploh kdo znal (brez soglasja) posekati kakšno drevo na tem območju.” Svetnik Anton Strah (SLS) je bil tudi za to, da se začne postopek legalizacije čfne gradnje Gregorčičevih.
P. P.
URBANIZEM IN POLITIKA - Dejan Planko (prvi z desne), projektant PA Prostor, je na zadnjem trebanjskem občinskem svetu odločno zagovarjal stroko, trebanjski župan Lojze Metelko (ob Planku) pa se je sprva močno ogreval za ponovno prevetritev vseh negativnih vlog. Novopečena tajnica občine Marija Pekolj in bivša začasna županja Majda Ivanov pa sta bili v vlogah opazovalk (besednih) dvobojev. (Foto: P. P.)
' immmam
KOPALIŠČE V SEVNICI - Vodja sevniškega kopališča z olimpijskim in otroškim bazenom Borut Bizjak ne more biti zadovoljen z letošnjo kopalno sezono. V juniju in juliju letos je bilo le okrog 9500 obiskovalcev, lani v tem čas pa se je namakalo v osvežujoči in razmeroma čisti vodi okrog 12.000 obiskovalcev. Bizjak kritizira v javnosti močno prenapihnjeno akcijo ministrstva za zdravstvo o (ne)oporečnosti vode v slovenskih kopališč, ki je v isti koš strpala vsa kopališča, kjer so inšpektorji odvzeli mikro-bakteriološko oporečne vzorce. Med temi se je tako zavoljo enega na meji pozitivnega vzorca znašlo tudi sevniško kopališče (na posnetku). Bizjaka moti, ker je bil to le eden izmed 10 neoporečnih vzorcev, ker so ga odvezli pred 9. uro, ko vode še niso dovolj pripravili (klorirali) in ker izvide (vsak stane 42 tisočakov!) dobijo šele po enem tednu! (Foto: P. P.)
Sevniško hmeljarstvo pred propadom
Hmeljarski starešina Ivan Možic ocenjuje razmere v sevniškem hmeljarstvu kot tragične in napoveduje skoraj šen konec hmeljarstva - Velike zaloge hmelja pri nas in v svetu
SEVNICA - Pred tremi leti seje med slovenske hme(jarske starešine zapisal tudi dolgoletni vodja Mercatorjevega obrata v Loki pri Zidanem Mostu Ivan Možic iz Sevnice. Med skoraj četrtoletnim delom v tej kmetijski panogi je dosegal zelo dobre rezultate in je zato primeren sogovornik o stanju hme(jastva v naši državi in svetu.
Medtem ko bo letos letina slo- polju, drastično zmanjšalo, kar za
venskih hmeljarjev (okrog 3600 ton hmelja) srednje dobra, v drugih državah, članicah mednarodne hmeljarske zveze, napovedujejo zelo slabo letino. Bolj kot zavoljo slabega pridelka pa si belijo glave, kam z njim, saj naj bi bile svetovne zaloge hmelja za celoletno proizvodnjo sveh pivovarn. Članice mednarodne hmeljarske zveze so letos zasadile s hmeljem 62.350 ha zemljišč, to je precej manj kot lani in predlani. Slovenski hmeljarji hmeljarskih nasadov sicer ne krčijo tako izrazito (letos imajo zasejanih 2326 ha površin), na veliko žalost sevni-ških hmeljarjev pa se je prav hmeljišče obrata v Loki, predvsem zaradi denacionalizacije na Kom-
približno dve tretjini (60 hektarov).
“Prej smo poznali samo evrop-
Ivan Možic v opravi hmeljarskega starešine
ski hmelj, zdaj pa pritiskajo na naš trg najbolj Kitajci, ki nam lahko svoj hmelj prodajo po veliko nižji ceni. Letošnje leto je sicer za hmeljarstvo dobro leto, ker ni bilo suše, niti ni bilo škodljivcev in bolezni. Vprašanje pa je, kam s hmeljem? V Savinjski dolini je še 1500 ton hmelja, kar zadošča za pokritje potreb vseh nemških pivovarn. Krize v hmeljarstvu se pojavljajo izmenično, večje so bile dve ali tri. Dajo se prebresti, kar zadeva sevniško hmeljarstvo pa so razmere tragične. Ko sem delal v obratu Loka, je bilo še 85 do 90 ha hmelja, zdaj pa gaje le še na 25 ha površin! To je žalostno! In to pri strokovno popolnomo usposobljenih ljudeh, strojnem parku, obi-ralni hali in strojih za obiranje. Hmelj ni stvar, ki bi jo kazalo pozabiti in opustiti, toda bojim se, da ga v Sevnici kmalu ne bo več!” je povedal Ivan Možic.
P. PERC
Krjavljeve iskrice
EVROPSKA TELEFONIJA? - Ivanška občina je po številu novih telefonskih naročnikov med večjimi v Sloveniji. Na tej osnovi je skupina predstavnikov projekta PHARE “Alternativni modeli ruralne telefonije” opravila ogled in iskala možnost priključitve pilotskemu projektu, v katerem naj bi poiskali konkurenčno rešitev monopolni firmi Telekom. V projektu sodeluje 9 držav. Strokovnjaka Evropske zveze, ki sta obiskala Ivančno Gorico, naj bi do jeseni ugotovila, kakšne so možnosti za vlaganje v telefonsko omrežje in ali se ivanški občini sploh splača organizirati samostojno telefonijo in informatiko. Suhokrajinci, predvsem tisti v krajevnih skupnostih Ambrus in Zagradec, srčno upajo, da kanijo Občinarji tudi njih priključiti v evropsko telefonijo, saj imajo zdaj nemalokrat občutek, kot da so šele nedavno zapustili kameno dobo...
NATO IN JERNEJ - Župan Jernej Lampret privošči “svojim” podložnikom vsaj nekaj mirnih dni počitka v senci domače lipe ali primorskega borovca, “čeprav nas NATO ni sprejel pod svoje okrilje.” Morda pa je to dober obet za Borštnikov mirovni center na Krki?
Trebanjske iveri
SAMOZAVEST NA TANKEM LEDU - Mladi krajinski arhitekt Planko je odgovarjal trebanjskim svetnikom in pri tem deloval zelo samozavestno, a so ga ti vendarle speljali na tanek led, kjer ni bil ravno najbolj doma. Ko je Planko omenil, da naj bi normalna vas imela od 800 do 1000 prebivalcev, mu je namreč sam župan Metelko pojasnil, da imajo v trebanjski občini 218 vasi in zaselkov in da med temi ni vasi s 1000 prebivalci! Ko je Božo Kravcar (SLS) nadrl Planka, da so čakali dve leti in da se PA Prostor tako obnaša, ker ima koncesijo,^ Ljubljančanu zaprlo sapo.
UŠESA SVETNIKOV - Župan Alojzij Metelko (SLS) je na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta vzrojil in vprašal: “Ali nekateri svetniki sedite na ušesih?” Ker je Metelko očitno “streljal” pretežno proti svojim strankarskim kolegom, so se ti le počohali za ušesom, opozicijski svetniki pa so gruntali, kako močno boleča za županova ušesa bi bila njihova reakcija oz. replika, če bi bila županova kritika
*...... ■. .............. t
Sevniški paberki
BOGATI STARMAN - V dvojno poletno številko Slovenskega delničarja so v seznam 55 bogatih Slovencev uvrstili tudi znanega odvetnika in bivšega poslanca Danijela Starmana, ki seje že davno udomil na Primorskem, v Kopru. Starman prihaja iz sev-niških logov, natančneje iz Gabrijel, sicer pa so ga spoznali že tudi slovenski kozjerejci, ki se jim je bil predstavil na enem izmed srečanj ob državni razstavi koz pri sevniškem rejcu Silvu Osovnikarju kot eden izmed njih in kandidat za poslanca, ki bo skušal kaj dobrega postoriti tudi za kozje-rejce, če bo izvoljen...
GLAS ALIAS GOGALA - V taistem “časopisu za razumevanje lastništva” je dal izjavo o lastninjenju v Lisci Viljem Gogala, direktor sevniške Lisce. Čeprav v Lisci res že lep čas niso sklicali novinarske konference, bi mi gotovo tudi brez tega prej kot nek ljubljanski mesečnik zvedeli za zamenjavo vodilnega moža za krmilom Lisce, d.d. Fotografija ob izjavi nedvoumno razkriva, da gre v resnici za aktualnega direktorja Viljema Glasa, ki ga Sevni-čani lahko videvajo, kako prihaja ali odhaja iz podjetja.
• • •
VINOGRADNIKI GREDO NA KMETIJSKI SEJEM
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi svoje člane in ostale vinogradnike na organiziran ogled mednarodnega kmetijskega sejma v Gornjo Radgono, ki bo v torek, 26. avgusta. Klimatiziran avtobus bo odpeljal istega dne ob 6.30 izpred sevniškega hotela Ajdovec. Prijave za izlet sprejema gospodična Martina v Železnini sevniškega Mercatorja. Cena izleta s prevozom, vstopnino in kosilom je 2.800 tolarjev.
Krške aovice
METULJČEK - Na upravni enoti, kjer opravljajo registracijo vozil, so občane prijetno presenetili z drobno pozornostjo -vsak namreč dobi turistični znak občine, to je tisti ličen znak z metuljčkom, ki že nekaj časa razvnema nežnejše duše. Ker mnogi ne vedo, kaj naj počno z njim, so vse glasnejša ugibanja, ali bo potrebno sedanji grb s patronom Janezom Evangelistom zamenjati. Glede na to, da je bil grb, ki je na sedanjih registrskih tablicah in je za marsikoga sporen, pred leti sprejet z obrazložitvijo, da je treba tudi mestni grb modernizirati in da mora živeti s časom, je torej tudi zamenjava možna, čeprav še ni znano, kdo se bo spremenil v žival s krilci, ki prosto leta naokoli. Tudi zunaj meja občine.
KDO ZAVLAČUJE - V Kostanjevici so se sicer polegle strasti okoli odpovedane Kosta-njeviške noči, čeprav na to še vedno spominja z lučkami okrašen prireditveni prostor, vse bolj pa ponovno stopa v ospredje bencinska črpalka. Uporabno dovoljenje za staro namreč kmalu poteče, a strojev, ki bi gradili novo črpalko pri Iskri in bi že morali ropotati, niti blizu ni. Ker je znano, daje krajevna skupnost dala vse od sebe, so oči spet uprte v Petrol, za katerega med krajani prevladuje mnenje, da očitno nima pretiranega interesa, da bi vlagala v tako majhen kraj. Zna se namreč zgoditi, da že ničkolikokrat podaljšano dovoljenje enkrat usahne. Sicer pa: do leta 2002, ko bo Kostanjevica praznovala 750-letnico, je še daleč.
Novo v Brežicah
PAPIR ZA NADSTAN-DARD - V ponedeljek je v uredništvo našega časopisa prišel razburjeni Belokranjec, ki se je odločil nedeljo namesto na Kolpi preživeti v Čateških Toplicah. Tam je bil sicer navdušen nad vodnimi radostmi in ostalo ponudbo visokega turizma, manjše navdušenje pa je kazal nad tamkajšnjimi stranišči. Prepričan je namreč, da bi k standardni opremi sanitarij ob karti za 1.100 tolarjev sodil tudi toaletni papir, čeprav gre večina obiskovalcev po opravljeni potrebi na stranišču v bazen. Da o tistih, ki opravijo to kar mimogrede, ne govorimo.
NASPROTNO OD NASPROTNEGA - V Kapelah se dogajajo čudne stvari. Potem, ko so se odločili za ohranitev stare, so dobili novo pošto, ko so ukinili lov na ptice v Jovsih, so pričeli streljati kar po sosedih in ko so ostali brez lastne župnije, so pričeli obnavljati župnijski dom. Toda to še ni vse! V času, ko že vrabci na strehah čivkajo, daje edina prava pot za ohranitev podeželja usmeritev v turizem, bi nekateri v tej vasi svoje turistično društvo najraje kar takoj ukinili, zaradi varčevalnih ukrepov pa so za sedaj ukinili le delovno mesto tajnice krajevne skupnosti, ker je bila menda preveč aktivna pri omenjenem turističnem društvu.
POGREŠAJO NAŠ GLAS -Kaže, da preminuli časopis za Posavje in okolico Naš glas nekateri le pogrešajo, čeprav so se tega, kaj pomeni izguba lokalnega glasila, zavedli malce pozno. Neki svetnik je na zadnji seji brežiškega sveta občine to odkrito priznal in želel izvedeti, koliko bi morala pravzaprav primakniti njegova občina, da bi Naš glas še lahko izhajal. Po toči zvoniti je prepozno!
KOPITAR Z VIDEOMEHOM V KAPELAH
KAPELE - V petek, 15. avgusta, ob 20. uri bo v Kapelah pod šotorom Videomeh, v katerem bodo nastopali ansambli Igor in zlati zvoki, Nika Zajca in Vinka Cverleta, Slovenski kvintet, glasbena skupina Smrklje, humorista strašna Jožeta, nastopile bodo znane polkaoke, program pa bo povezoval Boris Kopitar. Po prireditvi bo še naprej veselo ob zvokih ansambla Vinka Cverleta in Borisa Kopitarja.
MŠŠ I z N
A S
IH OBČIM
MŠŠ
Kartica poizkusno prav v Posavju
Kartico zdravstvenega zavarovanja bodo poizkusno uvedli v Posavju v začetku prihodnjega leta - Sistem varovanja podatkov v več nivojih ■ Potrjevanje izkaznic bo odpadlo
KRŠKO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pred dobrima dvema letoma začel z zahtevnim projektom, s katerim bomo klasično zdravstveno izkaznico, ki je sicer v nasprotju z veljavnimi predpisi o varovanju osebnih podatkov, in številne z njo povezane administrativne postopke nadomestili s sodobnim, računalniško berljivim dokumentom - kartico zdravstvenega zavarovanja. To bodo najprej poizkusno uporabljali prav v Posavju v začetku prihodnjega leta, rezultati preizkusa pa bodo znani do naslednjega poletja.
varovanjem, kar so potrdile tudi za to pristojne slovenske inštitucije, projekt pa sta ocenili tudi dve neodvisni in za to najstrokovnejši mednarodni organizaciji. Ti sta potrdili, da je vsebina slovenske kartice v skladu s priporočili ■ Evropske unije oziroma organizacije Eurocards, da je predlagana tehnologija primerna tudi za nadgradnjo s ključnimi medicinskimi podatki, kot na primer aler-
Dr. Stanislav Čuber
Sedanja zdravstvena izkaznica je preživela, zato je uvajanje novejših in v svetu že uveljavljenih kartic tudi pri nas nuja. Kot pravi vodja nacionalnega projekta dr. Stanislav Čuber, sicer direktor območne enote ZZZS Krško, je bil celotni projekt uvajanja strokovno voden, v Sloveniji je bilo or-ganiziranih kar 49 strokovnih srečanj, ki se jih je udeležilo skoraj 1.400 zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.
Da kartice, ki bo imela čip s procesorjem, ne bo možno zlorabiti, je poskrbljeno z večnivojskim
ZA 40 MILIJONOV ŠKODE
KRŠKO-Urad kriminalistične službe UNZ Krško je obravnaval revizijsko poročilo Agencije za plačilni promet o lastninskem preoblikovanju podjetja SPE, podjetja za steklarstvo, pleskarstvo, ekologijo, trgovino in storitve Krško. Ugotovili so oškodovanje družbenega premoženja v višini 40 milijonov tolarjev, za kar so bile odgovorne 4 osebe, zoper katere so kriminalisti podali kazenske ovadbe za 8 kaznivih dejanj-
gije, cepljenja in podobno, kar se zaenkrat še ne bo zgodilo, saj je to v pristojnosti ministrstva za zdravstvo, in da ključ do podatkov -profesionalna kartica (te bodo imeli le zdravniki, medicinske sestre in še nekateri drugi delavci) zagotavlja nadzor in zaščito pravic pisanja na kartico. Branje in vnašanje podatkov s kartice bo prek posebnih čitalcev omogočeno samo pooblaščenim osebam. Sicer pa bomo v Sloveniji v prvi fazi uvedli kartico za administrativne namene, za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovo-ljenga zdravstvenega zavarovanja in za podporo postopkom pri izbiri osebnih zdravnikov.
• Oktobra bo zaključen razpis za dobavo opreme, proti koncu leta pa bo v Posavju, ki je izbrana kot poskusna regija, že potekalo intenzivno seznanjanje prebivalstva (tudi z zloženko) in strokovnega osebja z novostmi. Tako naj bi kartico zdravstvenega zavarovanja začeli uporabljati konec prvega četrtletja prihodnjega leta. Ne glede na to, da bo uvedba kartice precejšnja novost, pa drži, da bo sedaj tako pogosto prerekanje pacientov z medicinskimi sestrami zaradi zdravstvenih izkaznic odpadlo, skrb za ažurne podatke pa bo naša.
Celoten slovenski projekt je vreden 33 milijonov nemških mark, povrnil pa se bo v petih letih. Ne gre namreč prezreti prednosti, ki so pomembne tako za delodajalce (kartic ne bo potrebno več potrjevati, kot moramo sedaj mesečno), za zavarovance, zdravnike in zavarovalniško osebje, saj se bo administrativno delo zelo zmanjšalo, večja bo ažurnost in s tem tudi točnost podatkov, večja pa bo tudi varnost osebnih podatkov o zavarovancu, čeprav bodo na kartici vidni nekateri bistveni osebni podatki.
T. GAZVODA
AKTIVNE POČITNICE ZA NAJ MLAJ ŠE - V Centru za socialno delo iz Brežic poleg rednih dejavnosti, ki jim jih nalaga zakonodaja, izvajajo tudi druge programe, med katere sodijo na primer letovanja otrok - pred kratkim se je namreč vrnila skupina 70 otrok iz Savudrije, prejšnji teden pa so za najmlajše, tokrat že drugič, organizirali tudi aktivne počitnice, ki sojih vodili zunanji sodelavci. Program je financirala občina. Mladi so sodelovali v različnih delavnicah in igrah, podali so se na planinski izlet, v petek pa so enotedensko druženje zaključili s skupnim kolesarjenjem. (Foto: T. G.)
Ivan Božičnik
Potrebujejo prostore za krajevno skupnost
Vloga za lastništvo
PEČICE-KR1ŽE - V krajevni skupnosti Pečice-Križe, ki z 270 krajani spada med najmanjše krajevne skupnosti v brežiški občini, je poleg komunalne infrastrukture največji problem to, da nimajo urejenih prostorov za delovanje krajevne skupnosti in za potrebe krajanov. “Od tega je odvisen razvoj krajevne skupnosti in raznih aktivnosti,” pravi predsednik sveta KS Ivan Božičnik, ki meni, da bi bili sicer primerni prostori v Pečicah v stavbi nekdanje osnovne šole, zato bodo dali vlogo za pridobitev lastništva.
Sicer pa se v tej krajevni skupnosti, ki meji na krško in kozjansko občino, zadnja leta precej premika na bolje. Leta 1994 so odprli modernizirano cesto Goli vrh-Brezolan, dolgo 1-460 metrov, leto kasneje so sanirali plaza na lokalni cesti v Pečicah in na Križah, lani pa so modernizirali 2 krajevni cesti v dolžini
2,5	kilometra. Kot pravi Božičnik, morajo v tej krajevni skupnosti obnoviti še tri lokalne ceste.
T. G.
KS Čatež praznuje
ČATEŽ OB SAVI - Med vikendom, ki je pred nami, bo v krajevni skupnosti Čatež ob Savi slovesno, saj ima ta krajevna skupnost v spomin na izgnanstvo svoj praznik. Tako bo v petek, 15. avgusta, ob 20. uri v gasilskem domu Čerina svečana seja KS Čatež ob Savi. V soboto bo od 9. ure dalje turnir v malem nogometu med vasmi krajevne skupnosti, ob 10. uri pa bo na voljo lovski golaž. Ob 14. uri bo srečanje izgnancev, ob pol tretji uri popoldne se bodo začele vaške igre, ob pol štirih si lahko ogledate prelet zmajev. Ob 16. uri bo promenadni koncert godbe na pihala Laško, ob 16.30 bodo turistične igre, ob 18. uri bodo nastopili mladi harmonikarji T. Sotelška. Ob 19. uri se bodo ekipe vasi iz krajevne skupnosti pomerile v vlečenju vrvi, ob 20. uri pa bo na Dvorcah zabava z Zasavci in posebnim gostom, ki še ostaja skrivnost.
DOLENJA VAS PRAZNUJE
DOLENJA VAS - V spomin na žrtve 2. svetovne vojne in na vrnitev iz izgnanstva leta 1945 bo v Dolenji vasi v petek, 15. avgusta, tradicionalni krajevni praznik. Ob 8. uri bo pred spomenikom vaškega središča promenadni koncert Mengeške godbe, ob 8.30 bo praznično bogoslužje v dolenjevaški cerkvi. Ob 10.30 bo pred spomenikom kulturni program s pozdravom zbranim gostom ter , nastopom godbe ter šolske in predšolske mladine. Ob 12. uri bodo krajani odprli vodovodni rezervoar ob lovskem domu vrh Libne, slavnostni dogodek pa bodo popestrili tudi s kosilom, obogatenim z lovskimi specialitetami. Ob pol tretji popoldan bodo slavnostno odprli še javno razsvetljavo v Spodnjem Starem Gradu, na športnem igrišču v Spodnjem Starem Gradu pa bodo potekale športne igre ter zabava z bogato ponudbo.
BOGATEJŠI ZA NOVO CESTO - Krajani krajevne skupnosti Pečice-Križe so v petek, 8. avgusta, svečano predali svojemu namenu 2 kilometra dolg odsek lokalne ceste od domačije Simonišek do Križ, to pomembno pridobitev pa so tudi primerno proslavili s kulturnim programom naj mlajših, povorko konjskih vpreg in traktorjev ter z zabavo z ansamblom Ivana Puglja. Cesta je bila prej v izjemno slabem stanju in potrebna preplastitve, zato gre zahvala občini Brežice za veliko razumevanje, saj je cesto vključila v občinski program sanacije in preplastitve, hkrati pa so krajani z lastnim delom in pomočjo občine postavili tri avtobusne čakalnice, s prostovoljnim delom pa so uredili tudi reklamne panoje, ki so tako kot čakalnice v okras kraju. (Foto: T. Gazvoda)
Avtomobili med bolniki in dijaki
Za novogradnjo nujna sprememba ureditvenega načrta, čemur nasprotujeta gimnazija in zdravstveni dom - Radanovičeva poudarja, da bodo gradili na svojem
BREŽICE - Pred časom je v Brežicah zrasla nova moderna poslovna stavba Radanovič prodaja vozil Audi in Volkswagen, vendar pa je to le prva faza investicije, saj bodo za to stavbo zgradili še dodatne prostore: za diagnostični servis in za skladišče. In prav zaradi novogradnje je potrebna sprememba ureditvenega načrta mestnega jedra Brežic, kar pa je povzročila precej hude krvi pri vodstvu Šolskega centra Gimnazije Brežice in Zdravstvenega doma Brežice, saj sta mnenja, da novogradnja posega v šolski in zdravstveni prostor, medtem ko investitor te očitke zavrača, saj je zemljo kupil, že takrat pa je bilo rečeno, daje namenjena novogradnji.
Vodstvo gimnazije protestira proti načrtovani pozidavi prostora, saj “gimnazija potrebuje za svoje normalno delo mirno okolje in funkcionalno zemljišče, vštevši zelene površine okrog šolske stavbe,” so zapisali v svojem mnenju, in dodajajo, da je s posegi v prostor gimnazija vse bolj utesnjena in tako izgublja pogoje za svoje normalno in uspešno delo, hkrati pa je vsak poseg v prostor, ki funkcionalno pripada zdravstvenemu domu, v nasprotju s celotno urba-
* Kot pravi lastnica podjetja Zofija Radanovič, so omenjeno zemljišče kupili pred štirimi leti na licitaciji, za katero je bilo veliko zanimanje, zato je bila tudi cena visoka, v novogradnjo pa gredo tudi zato, ker morajo prodajo za Audi in Volksvvagen ločiti. Sicer pa Radanovičeva zavrača vse namige, da bi s hrupom motili okolje, tega naj bi bilo celo manj. Svetniki so prvo fazo spremembe odloka sprejeli (le dva svetnika sta bila proti), glede na veliko število vloženih dopolnil pa izdelovalce čaka še težko delo. Končno besedo bodo imeli svetniki na jesenski seji.
nistično zamislijo in predstavlja parcialno reševanje urbanizma brez rešitev, ki bi bile nujne v širšem okolju.
Sicer pa so razpravljaici na seji sveta opozorili na več problemov, med drugim, da v Brežicah ni zazidljive parcele, da parkirišč za gimnazijo formalno pravno sploh ni, da bi bilo potrebno celostno reševati problematiko parkiranja v mestu, kot tudi to, da gimnazija svojega obstoječega funkcionalnega zemljišča ne izgublja, medtem ko se bodo s preselitvijo ekonomske šole sprostile še dodat-
ne površine, hkrati pa je po mnenju občine sprememba ureditvenega načrta v skladu z javnim interesom, saj bo investicija prispevala k lepšemu videzu, odprla se bodo nova delovna mesta, hrupa bo manj, dovolj pa bodo imeli tudi lastnih parkirišč.
Pri vsem tem pa se odpira tudi'vprašanje, ki kaže na še enega krivca zapletov (državo) pri izkoriščanju zemljišča, katerega bi očitno potrebovala tako šolstvo kot zdravstvo. Zemlja je bila namreč kupljena v času razveljavljene zakonodaje o stavbnih zemljiščih, tako da ni bilo ovir za nakup individualnega zemljišča. Po novi zakonodaji, ki velja od 25. julija letos, bi imela v tem primeru občina pri nakupu prednostno pravico. Seveda pa je drugo vprašanje, če bi za to imela denar.
T. GAZVODA
'm
INVESTICIJA SICER MESTU V PONOS - Prvi del investicije podjetja Radanovič je dal mestu lepšo podobo. K temu naj bi prispevala tudi novogradnja, na katero se nanaša razprava o spremembah ureditvenega načrta mestnega jedra Brežic.
Zadnja čistilna je v Češči vasi
v
Za potrebe Blagovno-transportnega centra so v Češči vasi zgradili čistilno napravo - Vrednost 35 milijonov tolarjev • Najsodobnejša češka tehnologija - Priključeno tudi naselje
ČEŠČA VAS - V začetku tega meseca so v Češči vasi dokončali zadnjo čistilno napravo na širšem novomeškem območju. Novomeška Komunala sedaj čaka le še na tehnični prevzem in napravo, vredno 35 milijonov tolarjev, bodo lahko priključili na kanalizacijsko omrežje.
goča, da se iz odplak izločijo nitriti, dušik in fosfor. Gradnjo je strokovno nadzirala Komunala Novo mesto.
PROSTORI LIVARNE PRODANI
DOBOVA « Stečajnemu upravitelju je na trenji dražbi uspelo prodati nekdanjo dobovsko Livarno. Objekt ter hektar in pol zemljišča je za milijon nemških mark kupilo ljubljansko podjetje Emona Merkur Trgovina. Verjetno bo novi lastnik prostore preuredil v trgovske, s čimer se obeta tudi zaposlitev okoli 35 delavcem.
Investitor biološke čistilne naprave v Češči vasi je sicer Komunala, poleg nje pa je denar zanjo prispeval BTC (Blagovno-trans-portni center), saj je bila čistilna naprava pogoj, da bi BTCv Češči vasi lahko začel delovati. Čistilno napravo je Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta začelo graditi januarja, predvidoma pa naj bi jo končali že maja, a se je gradnja zavlekla pa tudi njena in-* vesticijska vrednost se je z načrtovanih 33,3 zvišala na 35 milijonov tolarjev.
Zmogljivost biološke čistilne naprave je 400 enot, kar pomeni, da lahko kakovostno prečisti ko-
ČISTILNA NAPRAVA V ČEŠČI VASI - Po tehničnem prevzemu bodo v Češči vasi v naslednjih dneh priključili na kanalizacijsko omrežje zadnjo načrtovano čistilno napravo v okolici Novega mesta. Naprava (na letalskem posnetku) je zgrajena za potrebe BTC-ja, nanjo pa je priključeno tudi naselje Češča vas. (Foto: Asja)
PREPLASTILI CESTO -Tedni so med Bosljivo Loko in Mirtoviči v občini Osilnica preplastili in tudi razširili glavno cesto, da bo varnejša. Na isti cesti so na odseku skozi vas Ribjek odstranili vrhnji sloj dotrajanega asfalta, preplastili pa jo bodo šele prihodnje leto, ker je zdaj denarja zmanjkalo, je povedal osilniški župan Anton Kovač. Dela financirata Republiška uprava za ceste in Občina Osilnica. (Foto: J. Primc)
BORZNI KOMENTAR
Krka na vrhu med delnicami, Dolenjska BPH peta med hišami
Na ljubljanski borzi v juliju precej bolj živahno - Prevladujejo štiri delnice in pet borznoposredniških hiš
Borzni posredniki in še marsikdo, ki je v večji meri odvisen od odvijanja poslov na ljubljanski borzi, so se julija končno oddahnili. Slovenski borzni indeks (SBI) se v juliju sicer še ni vrnil na najvišje vrednosti, ki jih je dosegal pred uvedbo skrbniških računov za tuje vlagatelje, je pa ublažitev tega za borznike neprijetnega in nepriljubljenega ukrepa močno poživila dogajanje na borzi, julij pa je tako postal rekordni mesec. Razveseljuje tudi vrnitev tujcev na slovenski borzni parket, kar je k živahnejšemu trgovanju vzpodbudilo tudi domače investitorje.
Čeprav ima Ljubljanska borza 45 članic, na njeno tečajnico pa je uvrščenih 92 vrednostnih papirjev, tako med članicami kot med papirji prevladujejo le nekateri. Tako je večina poslov na ljubljanskem trgu vrednostnih papirjev sklenjeno z le štirimi delnicami, s katerimi je bilo
sklenjeno za 12,3 od skupno za 16,8 milijard tolarjev sklenjenih poslov. Julija je trdno na vrhu stala Krka (4,5 milijarde tolarjev), sledile pa so ji delnice Leka (3,8), Petrola (2,3) in Mercatorja (1,7 milijarde tolarjev).
Tudi med trgovci z vrednostnimi papirji je podobno. Na vrhu sta hiši, ki naj bi delali za tujce -Creditanstalt in Publikum s 17-oziroma 14-odstotnim deležem od skupnega prometa borze. Sledijo jima NLB in ABH, kot najmanjša pa se je med pet velikih borznoposredniških hiš pririnila tudi Dolenjska borznoposredniška hiša, ki ji je v juliju pripadlo natanko 4,03 odst. skupnega prometa Ljubljanske borze. Edina hiša, ki še presega 3-od-stotni delež oziroma ima še za več kot milijardo tolarjev prometa, je Medvešek - Pušnik. Te hiše so v juliju opravile več kot polovico vseh poslov na ljubljanski borzi.
muiiuiiiv uupiaivu -ruu pi	v aicc.v .
Poleg BTC-ja bo nanjo priključeno tudi celotno naselje Češča vas, ki je imelo kanalizacijsko omrežje speljano neposredno v reko Krko.
Biološka čistilna naprava ima mehansko predčiščenje, zgrajena pa je po najnovejši češki tehnologiji. Strojno opremo zanjo je dobavilo in vgradilo celjsko podjetje Okolje Consulting. Naprava je ena prvih v Sloveniji, ki omo-
To je torej zadnja predvidena čistilna naprava na širšem območju Novega mesta, ki se jejtridru-žila čistilnim napravam v Smarje-ti, na Otočcu, v Mirni Peči, Dolenjskih Toplicah, na Selih in osrednji čistilni napravi v Ločni. V prihodnosti bo nujno postaviti še čistilne naprave za Dvor in Žužemberk z okolico, kjer pa je potrebno najprej zgraditi primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje.
1	I. V.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 16. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
1 Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market ljubljanska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7,s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vila, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	llršna sela; od 8. do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 17. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Pogača, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roko od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8, do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: MarkeLStraža
•	Šentjernej: od 8, do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič •Mokronog: od 8, do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10, ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21, ure: Prima
Iz Podloga tudi v tuje vode
Kanu največji proizvajalec čolnov iz poliestra v Sloveniji - Prevladuje kupolski program
VELIKI PODLOG - V podjetju Kanu v Velikem Podlogu so začeli kot dopolnilno dejavnost izdelovati čolne iz poliestra pred desetimi leti, danes pa so v Sloveniji s približno 100 čolni letno največji proizvajalec takšnih plovil, čeprav je ta dejavnost tudi sedaj le dopolnilna in je vezana le na toplejši del leta.
Kot pravi direktor podjetja Vinko Žibert, predstavlja kupolski program kar 70 odstotkov v skupni realizaciji, dve petini kupol pa je namenjenih izvozu, največ za avstrijski in hrvaški trg. Prav avstrijski trg, kamor so se usmerili leta 1988, je po razpadu Jugoslavije Kanuju omogočil preživetje, tako da podloško podjetje, iz katerega prihajajo na primer tudi cisterne za škropilnice, pokrovi za kontejnerje in drugi izdelki iz poliestra, zadnja tri leta tekoče posluje
Vinko Žibert
pozitivno, medtem ko je štiri leta pred tem, ko je bil Kanu še enota Novolesa, delal z izgubo. V podjetju, kjer trenutno dela 22 ljudi, o novih zaposlitvah ne razmišljajo.
T. G.
ČOLNI IZ VELIKEGA PODLOGA - Povpraševanje po čolnih se je pri nas resda zmanjšalo, vendar pa je podjetje Kanu iz Velikega Podloga največji slovenski proizvajalec kajakov, kanujev in ribiških čolnov iz poliestra. (Foto: T. G.)
g
gorjanci-avtobusni promet Prevoz potnikov v domačem in mednarodnem cestnem prometu z avtobusi, d.d.
NOVO MESTO, Topliška cesta 1 -
Telefon: 068/324-090 Fax: 068/321-856
OBVEŠČA CENJENE POTNIKE, DA SE S 1.9.1997
1. SPREMENIJO NASLEDNJE LINIJE
a) PRIMESTNE
Zap. št.
UNIJA
REG. ŠT.
METLIKA-NOVO MESTO	PRA02-019
ŠENTJERNEJ-OREHOVICA/ŠENTJERNEJU-NOVO MESTO PRA02-024 VRBOVEC-DOBRNIČ-ŽUŽEM8ERK	PRA02-063
ŠENTJERNEJ-NOVO MESTO	PRA02-066
MOKRONOG-TREBNJE	PRA02-204
SEVNICA-MOKRONOG	PRA02-207
ŠENTJANŽ/KRMELJU-KRMELJ-SEVNICA	PRA02-208
ŠKOCJAN/N.MESTU-DRAGA/ŠKOCJANU-BRŠUIN ČEFIDELJ PRA02-217/1 BRŠUIN ČEFIDEU-NOVO MESTO-ŠMARJETA-ŠKOCJAN/N.MESTU PRA02-218 BRŠLJIN ČEFIDEU-NOVO MESTO-RATEŽ-GABRJE/N.MESTU PRA02-221 VINICA-ČRNOMELJ-METLIKA	PRA02-222
DOBRNIČ-ŽUŽEMBERK-G.POLJE-NOVO MESTO	PRA02-226/1
DOBRNIČ-ŽUŽEMBERK-G.POUE-NOVO MESTO	PRA02-226/2
NOVO MESTO LOČNA-NOVO MESTO-MIRNA PEČ-TREBNJE PRA02-231
RAKA-DRAGA/ŠKOCJANU-NOVO MESTO TREBNJE-NOVO MESTO
BREZJE/RAKI-BUČKA-DOBRUŠKA VAS-NOVO MESTO ZALOKE-RAKA-ZAMEŠKO-NOVO MESTO DOLŽ-STOPIČE-NOVO MESTO ŽUŽEMBERK-DOL.TOPLICE-NOVO MESTO
21.	ŽUŽEMBERK-DOL.TOPLICE-NOVO MESTO
22.	NOVO MESTO-RAKA MOKRONOG-ŠENTRUPERT-TREBNJE NOVO MESTO-DOLŽ-STOPIČE-NOVO MESTO REPLJE-DOBRNIČ MOKRONOG-NOVO MESTO NOVO MESTO-STOPIČE KRŠKO OB-RAKA NOVO MESTO-DOL.TOPLICE
NOVO MESTO-ŠMARJEŠKE TOPLICE-ŠKOCJAN/N.MESTU-DOBRUŠKA VAS
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.	NOVO MESTO-KARTEUEVO
32.	NOVO MESTO-ŽDINJA VAS-KARTELJEVO
33.	KARTELJEVO-NOVO MESTO LOČNA-NOVO MESTO
34.	KARTELJEVO-ŽDINJA VAS-NOVO MESTO
35.	KARTELJEVO-NOVO MESTO LOČNA-NOVO MESTO
36.	KARTEUEVO-NOVO MESTO
37.	LAZE/N.MESTU-NOVO MESTO-BRŠUIN ČEFIDEU
38.	MOKRONOG-ŠENTRUPERT/MIRNI-TREBNJE-V.LOKA/TREBNJEM
39.	NOVO MESTO-KOSTANJEVICA NA KRKI
40.	NOVO MESTO-KOSTANJEVICA NA KRKI
41.	RAKA-NOVO MESTO
42.	NOVO MESTO-SMEDNIK
43.	DOL.TOPLICE-NOVO MESTO
44.	DOBRUŠKA VAS-ŠKOCJAN/N MESTU-ŠMARJEŠKE TOPLICE-NOVO MESTO
45.	METLIKA AP-NOVO MESTO
46.	METLIKA AP-NOVO MESTO
47.	ŽUŽEMBERK-ZAGRADEC/KRKI
48.	ŠENTJANŽ/KRMELJU-SEVNICA
49.	SEVNICA-KRMELJ-ŠENTJANŽ/KRMELJU
50.	SEVNICA-MOKRONOG
51.	V.PODLJUBEN-BRŠLJIN ČEFIDELJ
52.	ŠENTJANŽ/KRMELJU-SEVNICA
53.	ŽUŽEMBERK-DOL.TOPLICE-STRAŽA/N.MESTU
54.	NOVO MESTO-DRAGA/ŠKOCJANU-ŠMARJETA/N.MESTU
55.	NOVO MESTO-ŠKOCJAN/N.MESTU-BUČKA
56.	NOVO MESTO-DRAGA/ŠKOCJANU-RAKA
b) MEDKRAJEVNE LINIJE
1.	MOKRONOG-TREBNJE-IVANČNA GORICA-LJUBLJANA MKA02-203/1
2.	MOKRONOG-TREBNJE-IVANČNA GORICA-LJUBLJANA MKA02-203/2
3.	MOKRONOG-TREBNJE-MIRNA PEČ-NOVO MESTO	MKA02-206
4.	ŽUŽEMBERK-PREVOLE-DVOR/ŽUŽEMB.NOVO MESTO LOČNA MKA02-208/1
5.	ŽUŽEMBERK-DVOR/ŽUŽEMB.-NOVO MESTO LOČNA MKA02-208/2
6.	NOVO MESTO-LOČNA-DVOR/ŽUŽEMB.-PREVOLE-ŽUŽEMBERK MKA02-208/3
7.	NOVO MESTO-LOČNA-DVOR/ŽUŽEMB.-ŽUŽEMBERK MKA02-208/4
8.	MOKRONOG-TREBNJE-MIRNA PEČ-NOVO MESTO	MKA02-211
9.	TREBELNO-MOKRONOG-ŠMARJETA/N.MESTU-NOVO MESTO MKA02-213
10.	NOVO MESTO-KRŠKO-SEVNICA-CELJE-MARIBOR	MKA02-216/1
11.	MARIBOR-CEUE-SEVNICA-KRŠKO-NOVO MESTO	MKA02-216/2
12.	SENOVO-KRŠKO-RAKA-NOVO MESTO-UUBLJANA	MKA02-217/1
13.	NOVO MESTO-MOKRONOG-TREBNJE-LJUBUANA	MKA02-218
14.	NOVO MESTO-TREBNJE-UUBLJANA	MKA02-219/1
15.	UUBUANA-IVANČNA GORICA-TREBNJE-NOVO MESTO MKA02-219/2
16.	NOVO MESTO-TREBNJE-UUBUANA	MKA02-223
17.	LJUBLJANA-NOVO MESTO	MKA02-224
2. PRENEHAJO VELJATI NASLEDNJE a) PRIMESTNE LINIJE
L' BRŠUIN ČEFIDEU-NOVO MESTO-CEROVEC/GORJANCI-DOLŽ-ZAJČJI VRH PRA02-220/2
2.	ZAJČJI VRH-DOLŽ-CEROVEC/GORJANCI-BRŠUIN ČEFIDEU PRA02-220/5
3.	V.PODUUBEN-STOPIČE-BRŠUIN ČEFIDELJ	PRA02-303/2
PRA02-232
PRA02-234
PRA02-238
PRA02-239/2
PRA02-240
PRA02-241/1
PRA02-241/2
PRA02-257
PRA02-258
PRA02-259
PRA02-261
PRA02-268
PRA02-270
PRA02-271
PRA02-272
PRA02-275
PRA02-276/1
PRA02-276/2
PRA02-276/3
PRA02-276/4
PRA02-276/5
PRA02-276/6
PRA02-277
PRA02-278
PRA02-279/1
PRA02-279/2
PRA02-282/1
PRA02-282/2
PRA02-283
PRA02-285
PRA02-286
PRA02-287
PRA02-297
PRA02-298
PRA02-299
PRA02-302
PRA02-303/1
PRA02-304
PRA02-307
PRA02-309
PRA02-313
PRA02-314
b) MEDKRAJEVNA LINIJA
1. NOVO MESTO-ČRNOMEU
MKA02-212/1
3. UVEDEJO NOVE LINIJE
1.	NOVO MESTO-DRAGA/ŠKOCJANU-ŠKOCJAN/N.MESTU-D.DOLE
2.	TREBNJE-ČATEŽ/TREBNJEM ELMA
3.	VINICA-ČRNOMEU-METL1KA-NOVO MESTO
4.	D.DOLE-ŠKOCJAN/N.MESTU-NOVO MESTO
5.	METLIKA AP-PODGRAD/N.MESTU-NOVO MESTO
6.	NOVO MESTO-ŠMARJETA/N .MESTU-BUČKA-RAKA
7.	NOVO MESTO-ŠMARJETA/N.MESTU-ŠKOCJAN/N.MESTU-RAKA
8.	NOVO MESTO LOČNA-DVOR/ŽUŽEMB.-PREVOLE-ŽUŽEMBERK
9.	ŽUŽEMBERK-PREVOLE-DVOR/ŽUŽEMB.-NOVO MESTO
10.	MOKRONOG-TREBNJE-MIRNA PEČ-NOVO MESTO
11.	NOVO MESTO-MIRNA PEČ-TREBNJE-MOKRONOG
12.	NOVO MESTO-MIRNA PEČ-TREBNJE
13.	METLIKA AP-NOVO MESTO
14.	NOVO MESTO-ŠMARJETA/N. MESTU-MOKRONOG
15.	NOVO MESTO-MOKRONOG-SEVNICA
Vse dodatne informacije lahko potniki dobijo na tel. št. 321-123.
OPOZORILO: NE HITETI Z IZKOPOM PRIDELKA!
Okužen krompir zanesljivo propade
Bliža se čas spravila poznega krompirja, namenjenega ozimnici - Kaj je še mogoče rešiti z bakrenimi pripravki ■ Natančnost pri skladiščenju se obrestuje
Letošnje leto omogoča obilen pridelek krompirja vsem tistim, ki so se na oskrbo krompirja dobro pripravili, saj je ves čas dovolj vlage v tleh, kar je omogočilo obilen nastavek gomoljev. Toda vremenske razmere so že od začetka junija ugodne za razvoj krompirjeve plesni. Dovolj vlage v tleh in zraku, predvsem pa na listih krompirja, zmerno toplo vreme, zlasti soparno vreme, godijo krompirjevi plesni.
DOBREPOLJSKE
MELIORACIJE
STRUGE - Kmetijska zadruga Kočevje, ki ima sedež v Mozlju je te dni razpisala izvedbo agromelioracijskih del na območju Strug, v Občini Dobrepolje. Okvirna cena izvedbenih del naj bi bila okoli 10 milijonov tolarjev. Investitor se je že vnaprej zavaroval, da načrtovanih agromelioracijskih del ne bi izvajal v primeru, da ne bo uspel dobiti del denarja iz republiškega proračuna. Podrobnejše informacije o izvedbi agromelioracijskih del daje Kmetijsko svetovalna služba Do-brepolje-Struge, s sedežem na Vidmu.
V. D.
Pozni krompir, namenjen ozimnici, dozori navadno konec avgu-sfa in v začetku septembra. Cima porumeni, nato porjavi in se posuši, ter zdrobi ob dotiku. V tem času je zadnji čas za uporabo fungicida. Priporočamo uporabo bakrenih pripravkov, kot so: bakreni dithane, Champion 50 WP ali cuprablau Z itd. Ti nekoliko zavirajo rast, preprečujejo pa širjenje bolezni na gomolje. Med
pridelovalci opažamo mnogokrat prezgodnjo uporabo fungicidov spomladi in zgodaj poleti, ko še ni možnosti za razvoj bolezni, medtem ko v juliju in avgustu prezgodaj prenehajo z varstvom, zlasti v takem vremenu, kot je letos. Sedaj je vsekakor smiselna uporaba le v nasadih, ki imajo še vsaj tretjino zelene cime. Upoštevati pa moramo varnostno dobo (karenco), ki je za omenjene pri-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke ponujale: krompir po 60 do 70 tolarjev kilogram, korenje, kolerabo in rdečo peso po 150 do 200, repo po 150, endivjo po 180 do 250, radič po 200 do 300, mehko solato po 200 do 300, stročji fižol po 250 do 300, paradižnik po 170 do 200, špinačo po 500, zeljne glave po 80 do 100, ohrovt po 200, česen po 400 do 500, kumare po 70 do 100, kumarice za vlaganje po 150, papriko za vlaganje po 150 do 170, v zrnju fižol po 500, prav tako bob, bučke po 100, šalotko in čebulo po 200, blitvo po 300, cvetačo po 200, črno redkev po 200, šopek nadzemne kolerabice po 100, šopek drobnjaka po 50. Lonček borovnic je bil po 500 tolarjev, jajčka po 25, lisičke po 1000 kilogram, orehi po 1200, cvetlični med po 700, žganje po 800, jabolka po 100 do 150, hruške po 160 do 180, breskve po 150 do 200 in nektarine po 220 do 250.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmišču so imeli naprodaj 95 do 3 mesece starih prašičkov, 70 v starosti od 3 do 5 mesecev in 10 starejših. Prvih so prodali 55 po 380 do 400 tolarjev, drugih 45 po 320 do 350 tolarjev, tretjih pa 5 po 190 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
EDEN JE IMEL KAR KILOGRAM IN ČETRT - Prišel je čas, ko smo začeli pobirati pridelek in kljub vremensko čudnemu letu ali prav zaradi njega bo tudi letošnja bera poskrbela za kakšen rekord. Z enim sta se prejšnji teden veselila Martin Švalj iz Globočic nad Kostanjevico in Marjan Krajnik iz Šentjerneja, ki ima sicer njivo na Banjem vrhu pri Globočicah. Na njivah sta, seveda ob pomoči svojih družin, pridelala tako debel zgodnji krompir, da je kar zemlja pokala, 20 kilogramov semena sorte jerla, ki sta ga kupila v trgovini na Križaju, pa je dal skoraj 300 kilogramov pridelka. Najtežji krompir je na tehtnici potegnil kar kilogram in četrt. (Foto: T.G.)
Krekova misel
•	Kmetu se slabo godi. Dan za dnem vidimo, kako se pred našimi očmi vrše žalostne spremembe, ki jih tvori kapitalizem brezsrčno v poljedelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že razdejanih, razkosanih, kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšni gospodarji po svetu. (Črne bukve)
•	Kjer propade kmečki stan, propada tudi država. (Črne bukve)
•	Vzorna gospodarstva bi najuspešneje združili z zadrugami, zlasti to velja v naši deželi. (Domoljub)
•	Politično delo, ki ni hkrati kulturno, je šušmarstvo. (Koledar Družbe sv. Mohorja)
kmetijski nasveti
Gobec najboljši herbicid
Za travinje v naslovu zapisana trditev zagotovo drži. Pravilna, to je v pašno-kosni sistem vključena, paša ter pravočasna košnja, opravljena najkasneje v razvojni fazi latenja trav, najbolje vzdržuje potrebno ravnovesje med travami, deteljami in zelmi v ruši. Samo primer: ščavje, kije najbolj nadležen plevel v nepravilno gnojeni oz. z dušikom pregnojeni travnati ruši, pašne živali z užitkom popasejo, dokler je v fazi rože (rozete), ko pa se ščavje razraste in zacveti, se ga na široko ogibljejo.
Dokler so bili travniki in pašniki prikrajšani za gnojenje in so, kot pravimo, stoletja redili njive, s pleveli pravzaprav m bilo večjih težav, saj se je naravno ravnovesje med vrstami rastlin samo pravilno vzpostavljalo. S človekovim gnojilnim posegom pa se je ravnovesje porušilo, če je bil ta poseg strokovno nepravilen. Tone in tone gnojevke na primer, ki lahko zaduši travno rušo ali jo celo požge, ne morejo ostati brez posledic, pa četudi je gnojevka sama po sebi uporabno dušično gnojilo, ki pa mora biti uporabljena zmerno in pravi čas. Na pamet, brez poznavanja hranilnih potreb zemlje oz. ruše, se ne da dobro gospodariti. Velja celo pravilo, da je čezmerno razmnoževanje plevelnih rastlin predvsem posledica nepravilnega gospodarjenja.
Avgust je pravi mesec za zatiranje škodljivih zeli in plevelov v travni ruši, zato je zdaj čas za pregled travinja in potrebno Ukrepanje, posebno še, če nameravamo septembra rušo obnoviti z dosejavanjem manjkajočih vrst trav in detelj. Ce nista kravji gobec in kosa zatrla plevela, je še čas to narediti s herbicidom kot skrajnim sredstvom. Kako se za zatiranje posamičnih škodljivih rastlin, predvsem ščavja, uporablja asulox, smo v tem kotičku že pisali, zato si zdaj oglejmo še drugo možnost, to je uporabo novejšega selektivnega herbicida harmonyja 75 DF, ki ne škoduje deteljam, poleg ščavja pa zatre tudi druge plevelne rastline, kot so rman, koprive, regrat, osat, plešec, travniška penuša in zlatica.
Najprej: predvsem je potrebno biti izjemno vesten in natančen. Stroka priporoča uporabo komaj 20 do 25 gramov tega herbicida na hektar ter dodajanje vlažila pinovit N ali citovvett. Najboljši učinek se doseže tedaj, ko so plevelne rastline še v polni rasti.
Inž. M. L.
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Se o čebulni muhi
Profesorjev nasvet
O čebulni muhi, ki se je letos pojavila v večjem obsegu kot običajno, smo na tem mestu že pisali, vendar M. Č. iz Ivanjega sela spet sprašuje, kaj naj ukrene, da ne bi škodljivka prizadela letine vsaj v prihodnjem letu, če jo je že letos. Odgovarja prof. Jože Maček, mož z največ doktorati iz različnih področij v naši državi, v osnovnem poklicu pa agronom, ki je presenečen, da je čebulna muha pri nas sploh postala tolikšna nadloga. Doslej je namreč veljalo, da je nevarna le veliki monokulturni obliki pridelovanja čebule. No, če se je muha tako močno zaredila tudi na vrtičkarskih parcelicah, svetuje, da je treba napadeno in gnilo čebulo sežgati z drugo suho gmoto vred, saj le tako preprečimo, da bi se žerke razvile v nove muhe. Za letos se kaj drugega ne da več narediti, za prihodnje leto pa profesor priporoča uporabo prašiva diazinona (2 do 3 grame na kvadratni meter), volatona G5 in volatona G10pred sajenjem čebule, po vzniku pa sta primerna insekticida birlanefluid in saprecon flues-sig. Seveda, če ni bolje namesto “strupov" kupiti kar čebulo...
pravke 14 dni.
Če cima naglo propada zaradi plesni, priporočamo kemično uničenje z reglonom v količini 3 do 41 na ha. S tem preprečimo, da bi se širila bolezen s pomočjo padavin s cime na gomolje. Karenca za reglon je 10 dni. To pa je tudi čas, ko se zel posuši. Cimo in zel lahko odstranimo tudi s košnjo.
Vsekakor ne hitimo z izkopom, češ da nam bo krompir zgnil v zemlji. Krompir, ki je okužen, bo v vsakem primeru propadel. A je bolje, da segnije v zemlji kot v kleti. V zemlji mora biti vsaj toliko časa, da se utrdi kožica. Zlasti pri strojnem izkopu se mladi krompir hitro rani in skozi rane prodirajo glive in bakterije.
Krompir kopamo, ko ni prevroče, pa tudi ne premrzlo. Na soncu se rad opeče, pri nizkih temperaturah, pod 10° C, pa je bolj občutljiv na udarce. Ko ga izkopa-mo, ga priporočamo pustiti nekaj časa na prostem, v zabojih, prikolici, v kakšni temni lopi, da se utrdi pakožica in ohladi. Potem ga skladiščimo v hladnih, temnih kleteh. V klet ga ne znosimo v vročini, ampak ga pustimo čez noč zunaj in ga vskladiŠčimo v jutranjih urah. Pazimo, da pri nasipanju ne pada pregloboko, ker je občutljiv na udarce, zlasti sorte z višjim odstotkom škroba. Skladišče redno zračimo v zgodnjih jutranjih-urah, ko je v zraku dovolj vlage. Od začetka zračimo vsak dan, pozneje vsaj enkrat na teden, odvisno tudi od vremenskih razmer in količine krompirja ter velikosti prostora.
Bodimo natančni pri spravilu, odstranimo bolne in poškodovane gomolje, poskrbimo za zračenje krompirja, ki sme biti nasut največ poldrugi meter na debelo, in zagotovili si bomo dobro ozimnico.
Inž. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
HRANA SPODBUJA INTELIGENCO
Da hitrost mišljenja, zanesljivost spomina in sposobnost koncentracije lahko uravnavamo z žlico, vilicami in nožem, je že dolgo znano. Najnovejše raziskave znanstvenikov pa jih samo še po-trjujejo. Tako so z znanstveno zanesljivostjo ugotovili, da uživanje korenja izboljša spominske sposobnosti, da orehi spodbujajo modrost, kumina poveča hitrost mišljenja, ananas pa poveča spominsko zmogljivost, kar je priporočljivo zlasti pri igralcih in pevcih, ki si morajo zapomniti daljše besedilo ali pesem. Za zlati sadež velja banana, ki z bogato vsebnostjo serotonina vzpodbuja delovanje možganov. Zelo priporočljivo je tudi uživanje zelja in ohrovta ter seveda limoninega soka, ki z obilico askorbinske kisline, to je vitamina C, odločilno pripomore, da človek ostane svež in vitalen ter odporen proti stresom in boleznim.
MERCATOR ■ KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta 15. brigade 2 8330 METLIKA
razpisuje prosto delovno mesto
ZASTOPNIK NA TERENU ZA VINA VINSKE KLETI za področje: Bele krajine, Dolenjske in Posavja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	starost 35 let
-	izobrazba V. stopnje komercialno ekonomske smeri
-	izkušnje pri delu na terenu
-	komunikativnost in prefesionalnost lasten osebni avtomobil
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo nadalnje zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na razgovor.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Je čas rigolanja
Učinek rigolanja traja približno 5 let. V tem času se korenine lahko razraščajo in dobro prepredejo razpoložljivi volumen tal do globine rigolanja. Razraščanje korenin je odvisno od zrahljanosti tal in gnojenja. Da bi se zemlja zdrobila v grudice, je nujno rigolati, ko so tla dobro suha, kar je pretežno v poletnem času. Zato vsi, ki imate pospravljeno parcelo, rigolajte čim prej.
Pred rigolanjem je potrebno odvzeti vzorce zemlje za analizo in gnojiti izključno na podlagi rezultatov analize. Vzorec mora predstavljati stanje izenačenega dela parcele, zato je potrebno vzeti po globini dva vzorca. Če ne zmorete plačati potrebnega števila analiz, odvzemite vzorce na slabem delu parcele, a obvezno ločeno vzorec iz zgornje (do globine obdelave ali do globine razvoja korenin pri zeleni površini) in spodnje plasti tal (do približno 50 cm). Z analizo je (poleg ostalega) potrebno določiti tudi količino humusa in apna v tleh. Mineralna in organska gnojila, ki jih moramo dodati za doseganje ugodnega razmerja hranil, je potrebno razsuti pred rigolanjem, da bi bila enakomerno razporejena v tleh do globine 40 oz. 60 cm. Rigolanje (kot tudi gnojenje) se opravi na različno globino glede na vrsto tal. Težka tla (glina, ilovica) rigolamo plitveje do okoli 60 cm, lažja in kamenita tla pa do globine 100 cm.
Planiranje terena (poravnava ! hribčkov in kotanj) mora biti j opravljeno z mrtvo zemljo iz j globljih plasti, po površini pa
Ureja: dr, Julij Nemanič
moramo enakomerno razrav-nati predhodno odstranjeni humus in ga premešati do globine 40 do 60 cm.
Rigolanje ima tudi slabe strani, ker z mešanjem zemlje pridejo mikroorganizmi iz površine v globino in obratno, kar začasno povzroči močno zmanjšanje njihovega števila in s tem tudi delovanja zaradi spremenjenih pogojev. Zato bi bilo prav, če ni potrebno gnojenje, da pred sajenjem zemljo samo globoko prerahljamo in ne obračamo. Žal imamo pri nas enostransko in nepravilno gnojeno zemljo in slabo založeno s humusom, zato je rigolanje največkrat potrebno. Po načrtnem na podlagi analize opravljenem gnojenju (predvsem z organskimi gnojili) in rigolanju je prav, da takoj zasejemo rastline za zeleno gnojenje. Lucerna je bolj primerna za slabša in lapornata tla, ogrščica pa za bolj humusna oz. rodovitna tla. Obe razvijejo v večjo globino močne navpične korenine, kar je zelo ugodno za kasnejši razvoj korenin vinske trte. Po nekaj letih tako pripravljeno površino v jeseni pred sajenjem samo globoko prerahljamo s kultivatorskim plugom.
Posebno je pomembno, da se zavedate nujnosti enakomerne razporeditve hranil v možni globini razvoja korenin (40 do 70 cm, kar je odvisno od tega ali so tla lahka peščena ali težka ilovnata oz. glinasta). Zlasti je napačno, če namesto širom damo v sadilno jamo večjo količino organskih gnojil, ker to povzroči nesorazmerni razvoj nadzemnega dela trte v primerjavi z razvojem koreninskega siste-
ma- Inž. JOŽE MALJEVIČ
BO RAJHENAV PREKRILO GRMOVJE?
RAJHENAV - Zakupnika državnih kmetijskih zemljišč v tej vasi kočevske občine ugotavljata, da ne bosta zmogla izvesti načrtovanih agromelioracijskih del na zaraščenih kmetijskih površinah, saj stroški znašajo od 250.000 do 400.000 tolarjev na hektar. Tako visokega zneska sama ne bosta zmogla. Sicer pa so mnenja o tem vprašanju različna. Obstajajo zagovorniki, ki trdijo, da je zaraščanje kmetijskih površin v gozd naraven pojav. Če kmetijstvo v kakem predelu ni več ekonomsko utemeljeno, njegovo opuščanje ni nobena škoda. A če je tako, ne bi smeli z javnim razpisom oddajati teh površin v zakup. Bil bi tudi že čas, da bi na ravni kočevske obči-
ne izdelali razvojni načrt za posamezna naselja in v njem nakazali možnosti razvoja. In še to: pred drugo svetovno vojno je v tej vasi bivalo preko 120 prebivalcev, pred 130 leti pa 280.
V. D.
POŠKODOVAN
TRAKTORIST
ZABUKOVJE - V sredo, 6. avgusta, ob 14.40 je 57-letni J. B. iz Zabukovja vozil traktor iz Migolice proti Cirniku. Ko je pripeljal do delovnega stroja, ki je last cestnega podjetja, ga je obvozil, ker pa je zapeljal preblizu roba ceste, je zapeljal čez nasip in se prevrnil. V nesreči se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
helena mrzli kar1 gospodinjski kotiček

Med jesenskimi opravili bo tudi vlaganje in z njim priprava domačih sadnih in zelenjavnih shrankov. Načinov shranjevanje je kar veliko, od najstarejših načinov sušenja in kisanja sadja in zelenjave, pa do sodobnih načinov s pomočjo visoke temperature in ustreznih pripomočkov. Najpogosteje vlagamo v kozarce, ki jih po polnjenju neprodušno zapremo s kovinskimi pokrovčki. Pri delu se moramo držati določenih pravil, največjo pozornost pa namenimo higieni pri delu! Poleg shrankov s celimi ali zrezanimi plodovi lahko pripravimo tudi pikantne omake, dišavne soli in kise, s katerimi bomo začinjali in dišavili različne jedi.
Za pripravo PIKANTNE PARADIŽNIKOVE OMAKE potrebujemo 3 kg zrelega paradižnika, 2 žlici soli, 1 žlico zmletih klinčkov, 1 žlico pimenta, 1 žličko cimeta, 1 žličko zmletega ingverja, 1 žlico popra, 5 strokov strtega česna, 4 žlice sladkorja in 7 dl vinskega kisa. Zdrave rdeče paradižnike operemo in zrežemo na koščke. Stresemo jih v široko
posodo, pokrijemo in dušimo. Nastalo tekočino odlijemo, zmehčanemu paradižniku pa dodamo vse naštete začimbe in kis. Maso dobro premešamo in kuhamo še 15 minut. Nato jo pretlačimo skozi sito in med stalnim
mešanjem ponovno zavremo, da se zgosti. Vročo omako nalijemo v čiste segrete kozarce in takoj zapremo s kovinskimi pokrovčki. Iz navedenih sestavin dobimo približno 2 litra omake.
Iz domačega vinskega kisa lahko pripravimo ŠALOTKIN KIS. Uporabimo 25 dag šalotk, šopek kopra, 4 lovorove liste, 6 klinčkov, 1 žlico grobo mletega popra in 2 litra rdečega vinskega kisa. Šalotke olupimo in na drobno sesekljamo. Koper tudi sesekljamo in skupaj z ostalimi začimbami dodamo kisu. Mešanico segrevamo do vrenja, odstavimo in pokrijemo. Naslednji dan kis precedimo skozi gosto cedilo ali platneno krpo ter ostanke dobro iztisnemo. Kis nalijemo v temeljito oprane steklenice in zapremo s prekuhanimi pokrovčki ali zamaški. Kis dodajamo vsem solatam, ki jim ustreza vonj po čebuli.
Temni oblaki nad slovenskim založništvom
Urednik Dolenjske založbe Franci Šali ob desetletnici delovanja založbe - Od pomladi v Bršljinu • Lani izdali 16, letos pa načrtujejo izdati 13 knjig - Velike zaloge - Obračanje k znanemu kupcu - Brezupno zavzemanje za ničelni davek na knjige?
RAZSTAVA V SKEDNJU
RAŠICA - Na Trubarjevi domačiji na Rašici bo v galeriji Skedenj še do konca meseca avgusta odprta razstava krajin slikarja Janeza Černača iz Kočevja.
NOVO MESTO - Dolenjska založba že deseto leto skrbi, da vsako leto na slovenski knjižni trg pride več kot deset novih knjig z različnih področij, ki so v glavnem tako ali drugače vezane na Dolenjsko. Daje to v novi slovenski državi vse težje in nasploh o delovanju, programu in pomenu Dolenjske založbe je govoril Franci Šali, ki kot urednik založbo spremlja že od vsega začetka. Z letošnjim letom je založba dobila tudi nove prostore -skupaj s Tiskarno Novo mesto seje preselila v prostore nekdanje Tovarne obutve v Bršljin.
ŽELITE IZDELOVATI NAKIT?
NOVO MESTO - Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca, kjer že od julija poteka počitniški program za otroke - različne delavnice - se bo od ponedeljka pa do petka, od 18. do 22. avgusta, med 9. in 12. uro mogoče učiti izdelovati nakit iz različnih materialov: glinamola, mavca, steklenih biserov, itd. Vabljeni!
VEČERI NA DRSKI
NOVO MESTO - Gostilna Jakše z Drske pripravlja ta konec tedna prve večere na svojem vrtu na Drski, za katere želi, da bi postali tradicionalni. V petek, 15. avgusta, bo ob 17. uri nastopil Dolenjski oktet, nato pa bo za zabavo skrbel ansambel Uni. Voditelj programa bo honorarni sodelavec Radia Sraka Janko Hrovat. V soboto, 16. avgusta, bo na vrtu ob 16. uri gostovalo KUD Nove arkade, ki se bo predstavilo v petju, glasbi itd. Nastopile bodo skupine Sonce, Zarja, Zvezdice in nonet Obzorje, ki jih vodi Irena Rešeta. Na ogled bo tudi slikarska razstava otrok KUD Nove arkade. Za ljubitelje harmonike bo poskrbel harmonikar Peter
Grubar, program pa bo povezoval Rudi Škof. V nede-
ljo, 17. avgusta, bo obiskovalce od 17. ure naprej zabaval ansambel Jožeta Kup-lenka z Dolenjci. Za vse tri večere pripravljajo tudi nagradni kviz.
•	Dolenjska založba letos praznuje 10. rojstni dan. Takšno obdobje je verjetno primerno za analizo sprememb v slovenskem založništvu, sploh za nekoga, kije njen urednik ves ta čas. Je opaziti napredek ali obratno?
“Stanje v slovenskem založništvu je zaskrbljujoče, pojavljajo se takšni in drugačni nevihtni oblaki. Saj smo 'morali vedno skrbno paziti pri nakladah in jih tudi zmanjševati, toda sedaj se to še stopnjuje. V desetih letih je Dolenjska založba izdala okrog 130 knjig in na začetku so bile naklade veliko večje, skoraj nikoli manj kot 1500 izvodov. Toda odgovor potrošnikov - bralcev je bil, da je to preveč, knjige so začele ostajati in tako danes izdajamo naslov tudi z 200,300 izvodi. Ta sprememba na slabše pa ima tudi določeno prednost, ker moraš kot urednik zelo skrbno pretehtati, kaj izdajati in kaj ne ter kako priti do določenih nujnih sredstev, da projekt sploh lahko izpelješ.”
*	Katera so glavna merila pri odločitvi za izdajo določenega dela?
“V prvi vrsti izdajamo dela, ki so tako ali drugače vezana na zgodovino, kulturo itd. Dolenjske v širšem pomenu te besede, vendar naj založba ne bi bila zaprta in izdajamo tudi projekte vseslovenskega pomena, ki so tega vredni, čeprav to morda v danem trenutku ni zaželje-no. Tak je na primer velik projekt Slovensko pesništvo upora, ki ga letos končujemo s četrto knjigo, 6. septembra pa na to temo v Šemiču pripravljamo tudi omizje. Značilnost Dolenjske založbe je še navezovanje stikov z drugimi slovenskimi pokrajinami, ne odreka pa se tudi zamejskemu in izseljeniškemu prostoru, kar še bogati našo literarno kulturo in briše določene strokovne zaostanke. To je vsebinski del založbe, formalno-pravno pa založbe ni in je zaenkrat kot ustanove in institucije ne bo. Gre le za knjižni program Tiskarne Novo mesto.”
• Katere zvrsti “pokrivate” in kako bi ocenili delo v preteklem letu?
“Znotraj knjižnega programa imamo različne zvrsti: literarno zbirko Siga (do zdaj izdali okrog 25
Rada bi bila zdravnica
Sabina Jakše je ena od 12 najboljših dijakov v Sloveniji, saj je maturo opravila z vsemi 34 točkami
ZBURE - Med tistimi, ki letošnje počitnice preživljajo brezskrbno in veselo, je prav gotovo Sabina Jakše iz Zbur, ki ima za to vse razloge. Dijakinja novomeške gimnazije je namreč letošnjo maturo opravila najboljše, saj je dosegla vseh 34 možnih točk in spada tako med 12 najuspešnejših maturantov v Sloveniji. Pred kratkim pa je izvedela, da je sprejeta na medicinsko fakulteto v Ljubljani, s čimer se ji je izpolnila življenjska želja.
Sabina je bila dijakinja 4.a razreda naravoslovne smeri Gimnazije Novo mesto, razreda, v katerem so vsi dijaki maturo opravili uspešno, kar pet dijakov pa je
doseglo več kot 30 točk. “Nisem pričakovala tako dobrega rezultata, čeprav sem bila vsa štiri leta odlična učenka. Preizkus ni bil težak, vsaj če si kolikor toliko dobro delal vsa leta,” je povedala uspešna maturantka, ki je osnovno šolo obiskovala v Šmarjeti.
Med izbirnimi maturitetnimi predmeti se je Sabina odločila za kemijo in biologijo, zelo pa jo veselijo tudi jeziki, predvsem angle-
Balada sedanje mladosti
Založba Erro izdala pesniški prvenec Vesne Bučar (Milutinovič) Lažna igrača - Ocena prof. Kolenca
NOVO MESTO - Pred kratkim je pri novomeški založbi Erro, ki prvenstveno izdaja knjižne prvence, v zbirki Veronika izšla pesniška zbirka 25-letne Novomeščanke Vesne Bučar (por. Milutinovič) Lažna igrača. Po poklicu je ekonomska tehnica, svoje pesmi je že objavljala v knjižnem izboru mladih dolenjskih pesnikov z
Vesna Bučar Milutinovič
naslovom In P. Veritas, sodelovala je na več literanih večerih, to pa je njen pesniški prvenec.
Zbirko Lažna igrača, ki jo je uredil Jože Medle, za likovno opremo pa je poskrbel Boris Zajc, je avtorica posvetila sinu Oscarju Maju, v njej pa je zbranih okrog sedemdeset pesmi. Gre za izpoved predstavnice današnje mladine, ki jo odlikuje predvsem odkritosrčnost in svojevrsten izraz, da je to prava poezija, pa v recenziji zbirke prof. Janez Kolenc pravi: “Kaj
je poezija? Ne znam povedati definicije, čutim pa jo, kaj je pravo, kaj ponarejeno besedovanje.”
Čeprav je Vesna podobna drugim mladim in je polna želja, hrepenenj, pričakovanj, za katere se kmalu izkaže, da niso nujno pot do sreče, pa se po doživljanju sveta kaže tudi kot občutljiva ženska duša. “Na videz je Vesna le čutno dekle, ki hlasta za užitki, v resnici pa je, ne da bi se tega sama dodobra zavedala, drugače ne bi vrtala vase, temu pravo nasprotje. Vesna je popolnoma samosvoja. Izjemno jo dela razmišljujo-ča samota,” razmišlja Kolenc in povzame, da na videz drobna, krhka poezija prehaja v močno izpovednost in postaja mala balada sedanje mladosti. “Moram priznati, da tako odkritosrčne izpovedi današnje mladine še nisem bral. Prav gola odkritosrčnost ji narekuje neiz-maličen izraz.”
Avtorica pravi, da gre v pričujoči zbirki pesmi, ki so zbrane iz obodobja njenega odraščanja, res za neko iskanje. “Stalno sem bila nezadovoljna, iskala sem nek globlji smisel življenja, in tako je ta poezija polna trpljenja, neke grenkobe in črnogledosti. Mislim, da sedaj sploh ne bi mogla več tako pisati, ker sem drugačna. Našla sem notranji mir, zadovoljstvo, srečo in ko bom prijela za pero, bodo verjetno tudi moje pesmi bolj optimistične,” pravi Vesna.
L. MURN
Sabina Jakše
ščina in nemščina. Srednješolska leta se je uspešno udeleževala različnih tekmovanj: pri kemiji je prejela srebrna in bronasta Preglova priznanja, v tujih jezikih pa je bila na državnem tekmovanju dvakrat sedma. Čeprav je minilo že nekaj let, ne more pozabiti zanimivega in koristnega 5-teden-skega bivanja v Ameriki v 2. letniku gimnazije, ko je prejela štipendijo Sorosove privatne šole.
Sabina, ki ne ve, kako bi shajala brez Zoisove štipendije, bo tako jeseni postala študentka medicine. “Ta poklic me veseli zaradi humanosti, ker bom tako nekaj dobrega delala za ljudi. Druge možnosti pri meni sploh ni bilo,” pravi. Še pred študijem pa jo sku-. paj z 12 najuspešnejšimi maturanti v Sloveniji čaka 6. septembra slovesen sprejem pri predsedniku države Milanu Kučanu ter svečana podelitev spričeval v ljubljanskih Križankah.
L. M.
naslovov), zbirko Utva (26), strokovno Seidlovo zbirko (20) z Dolenjskim zbornikom, monografije z različnih področij (6), zbirko otroške literature Gorjanski škrat (10), posebno zvrst vsebuje zbirka Na krilih domišljije, izdajamo pa tudi knjige, ki se jih ne da uvrstiti nikamor. V letu 1996 smo izdali 16 knjig, štiri od teh pa so dobile tudi državno podporo: 3. knjiga Slovenskega pesništva upora, delo Jožeta Galeta Igralci so prišli in Staneta Grande: Dolenjska - revolucionarno leto 1848 ter Dolenjski zbornik - 500 let Kapitlja. Pri ostalih pa smo se tako ali drugače morali znajti sami.”
• Boste letos pri izdaji določenih del za pomoč tudi zaprosili ministrstvo za kulturo ali znanost?
“Poslali bomo sedem prošenj in sicer za literarno delo Irme Ožbalt, obsežnejši del pa prihodnje leto predstavlja strokovna literatura in monografije. Pripravljamo zanimiv projekt na temo Krke, v katerega sta avtorsko vključena Tone Pavček z eseji o Krki (v slovenskem in angleškem jeziku) in fotograf Zvone Pelko. V programu imamo mongrafijo Stiska opatija - oživljena tihota, Janeza Črnača o Kočevski, monografijo znamenitega arhitekta Marjana Mušiča o prizadevanjih, da bi se ohranila kulturna dediščina dolenjskih in drugih krajev ali posameznih objektov. Kot prispevek k literarno-politični zgodovini pripravljamo razprave Emila Cesarja, v katerih so zanimivi literarnozgodovinski portreti kot na primer Tone Kralj, Lovro Kuhar in drugi ter delo Žrtvovana resnica o Leopoldini Mekina Vere Hutar. Te projekte bomo priporočili ministrstvu za kulturo ali znanost, sicer pa menim, da za založništvo ni dobro, da se v osnovi preveč naslanja na državo. Bolje bi bilo, da bi ta bolj stimulirala knjižnice, da bi te imele več denarja za knjige. Založnik pa se bi se bolj potrudil preko nakupne politike knjižnic in v sodelovanju z raznimi podjetji, ki bi morala biti seveda drugače tretirana, če bi dajala določena sredstva za kulturo. To pa je drug problem, ki ga naša država še vedno ne zna rešiti. Sicer pa letošnji program obsega 13 del, 8 jih je že izšlo.”
RECITAL SLOMSEK MED NAMI
BANJALOKA, FARA - Televizijski napovedovalec in voditelj
Tilen Skubic bo v nedeljo, 17. avgusta, z recitalom Slomšek med nami (katerega avtor in izvajalec je) nastopil na Kočevskem: ob 8.30 v cerkvi sv. Jakoba v Banjalo-ki in ob 10. uri v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Fari.
PESEM, PLATNO, PISANICE
JANKOVIČI - V petek, 15. avgusta, bo od 15. ure naprej na domačiji Raztresen v Jankovičih pri Adlešičih v okviru prireditve Platno, pesem, pisanice sejem domače obrti, razstava grafik belokranjskih hiš, razstava jedi in belokranjskih vin. Ob 18. uri pa bo osrednja kulturna prireditev, na kateri organizator obljublja nastop pevskih skupin iz Adlešičev, Vinice in Otovca, tamburašev iz Adlešičev in Dragatuša ter godbe na pihala iz Črnomlja. Govornik na prireditvi, ki bo ob vsakem vremenu in jo bo povezoval Toni Gašperič, bo že po tradiciji metliški župan in član državnega sveta Branko Matkovič. Domačo obrt pa bodo na sejmu predstavili mojstri iz Maribora, Bovca, Ljubljane, Prekmurja, Trebnjega z okolico ter Bele krajine. Obiskovalci si bodo poleg dobre volje lahko privoščili še domače jedi in pijačo, vozil pa bo tudi “taksi” s konjsko vprego.
OB 750-LETNICI KOSTANJEVICE
KOSTANJEVICA NA KRKI - Ob 750-letnici kostanje-viškega mesta bo v četrtek, 14. avgusta, ob 20. uri gledališki projekt Ob-ljubiti - Bertold Brecht, Alojz Ihan, Neža Maurer, Lili Novy (pesmi) in Milan Jesih - vaje za ženski in moški glas. Predstavo so omogočili Galerija Božidar Jakac, OŠ Jožeta Gorjupa, KS Kostanjevica na Krki, podprli pa so jo še nekateri drugi.
Franci Šali
večji nakupi knjig raznih ustanov in posameznikov ter da tistemu, ki hoče prispevati za knjigo sponzorska in donatorska sredstva, ne samo zaploskamo, ampak mu tudi finančno olajšamo lasten položaj z davčno politiko. Seveda skušamo tudi zaloge nekako prodati, včasih s pocenitvijo knjig, da se odrečemo delu izdajatejskih stroškov, nikakor pa ne gre mimo tiskarskih, grafičnih ipd. stroškov, ker je takoj izguba. Toda pogosto tudi takšne akcije ne sprožijo željenega učinka. Zaradi takšnih razmer v slovenskem založ-ništu žal tudi pri Dolenjski založbi zmanjšujemo število naslovov, njihovih izvodov in se vse boljusmer-jamo k znanemu kupcu.”
LIDIJA MURN
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
• “Kdor knjigo bere, ga država odere” in “STOP 5 %” sta bili gesli, s katerima je spomladi Društvo slovenskih založnikov začelo resneje opozarjati na nevarnost, ki grozi slovenski knjigi z uvedbo novega davka na dodano vrednost. Trenutno pri nas velja 5-odstotni prometni davek, že ta pa je založnikom povzročil kup težav. Verjetno tudi Dolenjski založbi.
“Seveda nismo nobena izjema, zato se vse bolj usmerjamo k znanemu kupcu. Izdajamo knjige, ki so finančno tako ali drugače podprte s strani države, občine in raznih podjetij. Za knjige, ki nimajo podpore, je bolje, da se jih ne lotevamo, ker bo pri nekaj sto izvodih njihova cena tako visoka, da jih nihče ne bo kupoval. Založnika lahko rešijo le
V bukvami knjige poceni
Pred Knjižnico Mirana Jarca ves avgust na voljo knjige le za 200 tolarjev in manj
NOVO MESTO - Na ploščadi pred Knjižnico Mirana Jarca je v teh dneh zelo živahno. V
petek, 1. avgusta, so del knjig iz bukvarne, ki se nahaja v avli
knjižnice, prenesli na stojnico in knjižne police pred stavbo. Če si vzameš nekaj časa in po- -brskaš po knjižni zalogi, lahko najdeš prav odlične in dobro ohranjene “bukve” in to le za 200 tolarjev ali celo manj.
Knjižnica Mirana Jarca ima bukvarno že pet let, zadnji dve leti pa organizira tudi redno prodajo odpisanih knjig v avli knjižnice. Zaradi hude prostor-
ske stiske, v kateri se je knjižili, so bili
niča znašla po sanaciji, i njeni delavci kljub bogati knjižni zalogi primorani odpisovati določeno gradivo. Tako so na prodajne police uvrščali poškodovane knjige, gradivo iz obveznega izvoda ter nekoliko starejše izvode knjig, ki so bile pred približno petnajstimi leti aktualne, danes pa ne najdejo svojega bralca. V bukvami je veliko tuje literature, predvsem v jezikih skandinavskih dežel. Ker je tiskanje pri nas cenejše kot na tujem, se pogosto dogaja, da tuje založbe tiskajo pri slovenskih in po Zakonu o obveznem tisku knjižnica prejme vsako takšno gradivo. Tako se je v skladiščih nakopičilo kar nekaj švedskih, nizozemskih,
madžarskih in drugih knjig, po katerih slovenski bralci ponavadi ne povprašujejo in jih knjižnica zaradi pomanjkanja prostora izloči. Med ponudbeno zalogo je tudi nekaj zastarele strokovne literature in leposlovja. Andreja Pleničar, v.d. ravnateljice, ugotavlja, da je oblika knjige velikokrat bolj pomembna za bralca kot sama vsebina.
Ob prvem večjem odpisu se je v bukvarno uvrstilo okrog 3000 knjig. Ob tako številni in raznovrstni knjižni zalogi se je pri obiskovalcih pokazalo precejšnje zanimanje, privlačne pa so bile tudi cene (od 500 do 1000 tolarjev). “Na začetku so se police bukvarne hitro praznile. Novi lastniki knjig so postali predvsem stalni obiskovalci knjižnice. Čeprav so prazna mesta polnile vedno nove knjižne zaloge, smo začutili, da je bukvama “prebrana” in manj zanimiva za bralca. S preselitvijo na ploščad pred knjižnico pa smo ponudili možnost nakupa tudi arugim mimoidočim. Velik
odziv se je pokazal zlasti v prvih o smo prodali od 150
dneh, ko smo prodali od 150 do 200 knjig dnevno,” pravi Ple-ničarjeva.
Knjige bodo na voljo na ploščadi pred knjižnico do konca avgusta vsak delavnik od 8. do 15. ure.	D. ŽAGAR
KAJ NAJ VAM BEREM?
BREŽICE - V okviru programa dejavnosti za mlade v času poletnih počitnic Knjižnica Brežice vabi v svoje prostore v torek, 19. avgusta, ob 10. uri, ko bo branje po želji. Srečanje so naslovili Kaj naj vam preberem?
KONCERT
DEKLIŠKEGA ZBORA PLAMEN IZ TORONTA
BREŽICE - Zveza kulturnih društev Brežice vabi v ponedeljek, 18. avgusta, ob 20. uri v Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice na koncert dekliškega zbora Plamen iz Toronta z umetniškim vodjo Marijo Ahačič-Pollak. Na sporedu bo njihov značilni repertoar slovenskih in kanadskih ljudskih in umetnih pesmi, duhovne glasbe in popularnih melodij. Gre za koncert v okviru druge koncertne turneje po Sloveniji.
c-S
IN ST/?
*
■t?
O
H
dežurni
poročajo
KOLESARIL BO - V sredo, 30. julija, zvečer je nekdo izpred doma kulture na Prešernovem trgu v i Novem mestu ukradel gorsko kolo, ki ga je lastnik K. B. iz Novega mesta sicer zaklenil. Neznanec je lastnika oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev.
NAŠLI UKRADEN AVTO - V fetrtek, 31. julija, zvečer je nekdo v Črmošnjicah pri Stopičah vlomil v juga, kjer je našel kontaktne ključe od drugega juga, ki je bil parkiran Poleg. Tega je odklenil in se odpeljal. Avto so na srečo našli že naslednjega dne, vseeno pa je lastniku D. S. iz Hrasta neznanec povzročil za okoli 45 tisočakov škode.
DENAR V AVTU PRIVABIL TATU - Med 2. in 4. avgustom je nekdo iz avta, ki ga je lastnik A. Z. s Potovega Vrha parkiral in pustil odklenjenega ob cesti v Križah, ukrafcfcl tolarje in devize v skupni vrednosti 67 tisoč tolarjev.
ODPELJAL KATRCO - Nekdo je v noči na 9. avgust v Kostanjevici odpeljal neznano kam osebni avto Renault 4 z registrsko število KK Dl • 698. Vozilo je modre barve, na strehi pa sta montirani dve prečni Palici prtljažnika. Kdor bi vozilo opazil, naj o tem obvesti policiste na telefonsko številko 113.
NAŠLI OROŽJE - 7. avgusta so novomeški policisti na podlagi odredbe okrajnega sodišča opravili hišno preiskavo pri 49-letnem E. B. iz Pogancev pri Novem mestu in mu zasegli vojaško pištolo ter strelivo. Zoper osumljenega so policisti napisali kazensko ovadbo.
Orožja pred streljanjem * niso mogli odvzeti
Očitki policistom
KAPELE - Poročali smo že, da je 38-letni Andrej U. iz Kapel 26. julija brez vzroka ustrelil 65-letne-ga soseda Ivana P., ki so mu morali zato zdravniki odrezati roko. Policisti so že dan pred streljanjem posredovali pri družini iz Kapel, saj je Andrej grozil mami, zato se v javnosti pojavljajo obtožbe, zakaj policisti že takrat Andreju niso vzeli sedmih pušk, ki jih je imel doma, nekaj tudi po očetu.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Miha Molan z UNZ Krško, policisti nisp vedeli za Andrejeve bolezenske težave, saj Andrej že več let ni bil pri zdravniku, zato jih mora, če gre res zanje, potrditi zdravstvena stroka. Ko so prvi dan posredovanja ugotovili, da ima Andrej orožje, so mami predlagali, naj ga izroči policistom, kar je zavrnila, za odvzem pa tudi niso imeli zakonske podlage, saj tistega dne z orožjem ni bila storjena kršitev na javnem kraju ali drugo kaznivo dejanje.
Sicer policisti v primeru, da ugotovijo, da ima lastnik kakšne težave, na primer z alkoholom, zdravjem, nepravilnim hranjenjem orožja ali podobno, upravni enoti predlagajo odvzem orožja, vendar je ta postopek dolgotrajen in težak. Tako so letos dali že več predlogov, lani pa je bila upravna enota uspešna enkrat.
KONOPLJA USPEVA
KRŠKO - Poletje je čas, ko konoplja lepo uspeva, zaradi svoje velikosti pa je bolj vidna, zato ni čudno, daje tudi “žetev” policistov v tem času uspešnejša. Tako so v torek, 5. avgusta, pri komaj 17-let-nem Miranu V. iz krške občine policisti zasegli 74 sadik te rastline. Sadike je vzgajal v zapuščenem vrtu blizu stanovanjske hiše.
po dolenjski deželi
•	V soboto ponoči so sev-niški policisti ustavljali promet in nekaj čez polnoči naleteli na 53-letnega B. F. iz Sevnice, ki je vozil svoj tomos avtomatic. Ker ni bil najbolj stabilen na svojem jeklenem konjičku, so mu ponudili pojočo travico. In niso se zmotili - pokazala je namreč kar 1,52 promila alkohola, za nameček pa je moped vozil celo brez vozniškega dovoljenja, zato so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Tega ni upošteval in da je bila smola še večja, so bili policisti le pol ure zatem obveščeni, da se je taisti mopedist zaletel v avto, po trčenju pa pobegnil. Ker se ve, kdo na koncu zmaga, je veseli mopedist le pristal v rokah mož v modrem, preostanek noči je o svojem početju razmišljal na policijski postaji, svoje razloge pa bo lahko povedal tudi sodniku za prekrške.
•	Pred dnevi je v brežiško občino prišla celo skupina desetih popotnikov iz Libanona, med katerimi je bilo šest otrok. Njihov ilegalni prestop čez državno mejo pri vasi Rigonce ni ostal skrit, kot tudi to ne, da so bili brez vseh dokumentov. V klepetu s policisti so povedali, da so že dalj časa na poti. 2. avgusta so namreč s potniškim letalom pripotovali v Sarajevo, kjer so preživeli šest dni, potem pa dvema neznancema odšteli 5.500 mark za ilegalni prevoz v Slovenijo. Voznik kombija in sopotnik, ki sta pobrala denar, sta sicer skupini naročila, naj počakajo v gozdu, ker se bosta vrnila z njihovimi potnimi listi, vendar ju ni bilo. Tako so Libanonci ostali brez denarja in dokumentov, odpeljali pa so jih v prehodni dom za tujce.
V Črnomlju odrezana od sveta
Se bo res moralo zgoditi kaj tragičnega, (Ja bodo popravili most, ki prečka Dobličico?
ČRNOMELJ - Leta 1963 je vojska pri črnomaljskem Bel-sadu postavila lesen most čez Dobličico, da so po njem prevažali s polotoka, ki ga obliva ta potok, pridelke v Belsad. Po njem so takrat vozili težki kmetijski stroji, danes pa velja za precej hrabrega tisti, ki se po razpadajočem mostu odpravi peš. A Garičeva Šefika in Emin, ki živita na prej omenjenem polotoku, sta prisiljena v takšna “junaštva”.
Pred 34 leti, približno takrat, ko je bil zgrajen most čez Dobličico, sta se v hišo na dobliški polotok naselila tudi Garičeva. Od mostu tik ob regionalni cesti, ki pelje od Črnomlja proti Vinici, je do njihove hiše sredi polj le kakšnih 50 metrov. Razumljivo torej, da je bil za Garičeve velikega pomena, zato ga je Emin obnavljal, kolikor ga je pač mogel. Kljub temu, da so most pred dobrimi petnajstimi leti uradno zaprli,
približno toliko časa pa nima tudi več ograje, ga Garičeva še vedno uporabljata, čeprav je hoja po njem zelo lahkomiselno dejanje. “Dostop do najine hiše - na polotoku namreč živiva sama - je mogoč le po bližnjem betonskem mostu, nato pa po poti, ki bi ji lažje rekla slab kolovoz. Vožnja z avtom po skoraj kilometer dolgi razdrapani cesti je zlasti ob slabem vremenu tako rekoč nemogoča. Predvsem pa sva odrezana od sveta pozimi, saj ne moreva očistiti kilometer poti, medtem ko bi jo 50 metrov do mostička lahko. Zato se bojiva, kako bi bilo, če bi moral priti k hiši gasilski avto ali rešilno vozilo. K nama' namreč sedaj zaradi razmer, kakršne so, ne pride nihče, niti poštar ne. Če ima priporočeno pošiljko, nama pomaha z druge strani mostu in potem se eden od naju po strohnelih deskah odpravi po pošto na drugo stran Dobličice,” pove Šefika.
Šefika Garič
'I
GROZEČA NEVARNOST - Most čez Dobličico pri črnomaljskem Belsadu je povsem dotrajan in zato uradno zaprt, u kljub temu Šefika in Emin Garič še vedno po njem ubereta bližnjico do mesta. Ker pa je most tudi priljubljeno zbirališče otrok, se bojita, da bo moralo priti do najhujšega, preden bo most popravljen. (Foto: M, B.-J.)
Št. 32 (2504), 14. avgusta 1997
• Na črnomaljski občinski upravi so pojasnili, da projektne dokumentacije za most čez Dobličico pri Belsadu ni, se pa dogovarjajo s projektantsko organizacijo, ki bo izdelala projekt mostu za peš promet. Takšen most naj bi bil urejen še pred letošnjo zimo.
Garičeva pravi, da so pripravljeni tudi sami pomagati, da bi most končno uredili za varen prehod, njen sin, ki je prišel na dopust z Nizozemske, pa pristavi, da bi sam postavil nov most, vendar bi ga potem zaprl. A so mu povedali, da tega ne bi smel narediti. Sicer pa je tudi zvedel, da bi prej osivel, kot bi dobil vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo za gradnjo mostu. Garičeva pa skrbi še nekaj. Kljub dotrajanosti je most namreč priljubljeno zbirališče otrok iz bližnje Kanižarice. Bojita se, da most ne bo urejen, dokler se ne bo zgodilo kaj tragičnega.
M. BEZEK-JAKŠE
Razkrite goljufije v Agrarii
Upniki so bili zaradi prikrivanja dejanskega stanja oškodovani, podjetje pa je šlo v stečaj - Prikazovali so za vsaj 142 milijonov tolarjev manjšo izgubo
KRŠKO - Kriminalisti UNZ Krško so pred dvema letoma že ovadili štiri vodilne Agrarie Brežice, saj so preko by passov speljali donosnejše posle in podjetje oškodovali za večje zneske. Tokrat so se tem ovadbam zaradi ponarejanja listin in nevestnega gospodarjenja pridružile še tri, o čemer je na novinarski konferenci spregovoril načelnik urada kriminalistične službe pri UNZ Krško Sašo Jejčič.
Tako je Ivan Vučanjk utemeljeno osumljen nevestnega gospodarjenja, ker naj bi kot direktor družbenega podjetja Agra-ria Brežice, proizvodnja in trgovina, med leti 1993 in 1996 prevzemal nesorazmerne obveznosti pri najemanju posojil, čeprav je vedel, da je Agraria na meji plačilne sposobnosti in da najetih posojil ne bo sposobna vrniti. Vučajnk naj bi kršil svoje dolžnosti tudi s tem, da je pri prodaji nepremičnine brezplačno odtujil del poslovne zgradbe ter v računovodskih listinah prikazal za najmanj 142 milijonov tolarjev manjšo izgubo od dejanske.
Zaradi prezadolženosti Agrarie ter zaradi premalo prikazanih obveznosti in izgube v letih 1993 do 1995, ki je bila zajeta šele v letu 1996, upniki niso sprejeli prisilne poravnave, zaradi česar je šla 12. marca Agraria v stečaj, upniki pa so bili močno oškodovani. Vučajnk je osumljen, da naj bi z lažnim prikazovanjem poslovnih rezultatov v preteklih letih
prikril za najmanj 142 milijonov tolarjev izgube v računovodskih izkazih in s tem spravil v zmoto organ upravljanja - delavski svet pri odločanju o zadevah upravljanja, čeprav je vedel, da bo zaradi tega nastala velika premoženjska škoda. Osumljen je tudi ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin, ker je podpisoval lažne bilance stanja in uspeha za leta 1993, 1994 in 1995, čeprav bi moral vedeti, da gre za lažne podatke o prikazani izgubi.
Kazenska ovadba je podana tudi zoper Vojko R., kije osumljena ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin, ker naj bi konec leta 1993 ali v začetku leta 1994 kot delavka podjetja Poslovne storitve d.o.o., ki je opravljalo računovodske storitve za Agrario Brežice, izdala in podpisala lažno temeljnico, z lažnimi podatki o preveliki zalogi nedokončane proizvodnje v znesku 46 milijonov tolarjev, za kolikor naj bi Agraria za leto 1993 prikazala prenizko izgubo.
Ivanka N. je osumljena kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja, saj naj bi kot računovodkinja podjetja Agraria Brežice med leti 1994 in 1996 s prikazovanjem lažnih podatkov v poslovnih knjigah in v temeljnih računovodskih listinah pomagala Vučajnku, da je prevzemal za Agrario nesorazmerne obveznosti, zaradi česar je na koncu prišlo do stečaja in velike premoženjske škode za upnike. Osumljena je tudi ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin, ker naj bi kot vodja finančno računovodske službe podjetja Agraria Brežice od leta 1994 do 1996 z namenom, da bi prikrila visoko izgubo podjetja Agraria, ki je bilo takrat zadolženo in na meji plačilne sposobnosti, v knjigovodskih evidencah lažno prikazovala zalogo nedokončane proizvodnje v višini 96 milijonov tolarjev ter opustila knjiženje zamudnih obresti za neplačane račune dobaviteljev v višini 43 milijonov, ter tako prikazovala za več kot 140 milijonov manjšo izgubo od dejanske. I. N. je zato, da bi prikrila lažno stanje zalog nedokončane proizvodnje, tudi uničila inventurne popisne liste za leti 1994 in 1995.
T. GAZVODA
MED DOPUSTOM OB ZLATNINO
RATEŽ - Med 6. in 9. avgustom je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo, last R. M. z Rateža, preiskal vse prostore ter ukradel zlatnino in denar. Lastnika, kije bil medtem na dopustu, je oškodoval za 400 tisoč tolarjev.
OBOGATEL ‘TO POMOTI”
BREŽICE - Kriminalisti so pred kratkim obravnavali D. iz Brežic, na žiro račun njegovega podjetja je bilo po pomoti nakazano 4,5 milijone tolarjev, saj se je neko podjetje iz drugega konca Slovenije zmotilo pri zapisu številke žiro računa zgolj za eno cifro, tako da je denar romal na račun brežiškega podjetja v mirovanju. Seveda pa ni miroval lastnik in je takoj dvignil 3 milijone tolarjev.
O PROMETNI VARNOSTI IN KRIMINALITETI - Sašo Jejčič, načelnik urada kriminalistične službe pri UNZ Krško, in Miha Molan, načelnik inšpektorata policije, sta na petkovi novinarski konferenci spregovorila tudi o prometni varnosti in kriminaliteti v Posavju.
So posavske ceste res varnejše?
V polletju na posavskih cestah 7 žrtev, lani pa 12 - Manj kaznivih dejanj, nekoliko manjša pa je žal tudi raziskanost ■ Mamil več, narašča tudi mladoletniška kriminaliteta
KRŠKO - V prvih šestih mesecih seje v Posavju sicer zgodilo nekoliko več prometnih nesreč, vendar pa so bile posledice milejše, vsaj kar se smrtnih žrtev tiče, s^j je življenje izgubilo sedem oseb, kar je pet manj kot v enakem obdobju lani. Magistralna cesta št. 1 ni zahtevala žrtev, medtem ko je lani na delu dolenjke, ki ga pokriva UNZ Krško, v pol leta življenje izgubilo kar 12 ljudi.
Policisti tudi sicer ugotavljajo zmanjšanje števila prometnih nesreč na magistralnih in lokalnih cestah, medtem ko se je na ostalih cestah zgodilo več nesreč, predvsem na regionalnih, ki so
ZARADI GLASBE Z NOŽEM NAD PRIJATELJA
BELA KRAJINA - V petek, 8. avgusta, zvečer so se mladoletniki zabavali v vikendu v Beli krajini. Med zabavo sta se 18-letni N. G. in 16-let-ni D. S. sprla zaradi glasbe, nato pa je D. S. odrinil N. G., ki je z glavo udaril v steno. 16-Ietni D. Ž. iz Bele krajine je skušal prepir umiriti, vendar ga je D. S. nekajkrat udaril, D. Ž. pa mu je udarce vrnU in ga zbil na tla. D. S. je odšel iz zidanice in se čez nekaj časa z nožem vrnil nazqj in zabodel D. Ž. v prsi. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
zahtevale 4 življenja. Kar dve tretjini nesreč se je pripetilo v naseljih. Med vzroki nesreč prevla-
• Policisti in kriminalisti UNZ Krško so do polovice leta zasegli 5,54 kilograma konoplje, 44 gramov hašiša, skoraj 2.000 tabletk ecstasya, skoraj 600 sadik indijske konoplje, nekaj heroina in več pripomočkov za uživanje mamil. Zaradi mamil so podali 18 kazenskih ovadb in 11 predlogov sodniku za prekrške, zaradi te problematike pa je bilo opravljenih tudi več hišnih preiskav. Ta problem je še vedno najbolj pereč na območju Brežic.
duje prehitra vožnja, sledita nepravilna stran in smer vožnje, alkohol kot sekundarni vzrok pa je bil ugotovljen kar pri 13,3 odstotka povzročiteljev. Policisti UNZ IGško so do polletja predlagali sodniku za prekrške več kot 4.400 voznikov, z denarno kaznijo pa so kaznovali več kot 14 tisoč udeležencev v prometu, največ zaradi prehitre vožnje.
Kriminalisti na UNZ Krško so v prvi polovici leta obravnavali za 17 odstotkov manj kaznivih dejanj, kar utemeljujejo s povečanim številom kaznivih dejanj na predlog, ko oškodovanci odstopijo od pregona. Če tudi te prištejemo h kaznivim dejanjem, pa je kriminalitete za 13 odstotkov več!
Sicer pa je splošne kriminalitete za 13 odstotkov manj, medtem ko je upad gospodarske kriminalitete posledica tega, da so kriminalisti obravnavali zahtevnejše primere kot lani. Nekoliko manjša je tudi raziskanost. Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, ki jih je sicer za četrtino manj kot v enakem obdobju lani, in velike tatvine, število teh pa narašča. Zaskrbljujoč je podatek o povečanju deleža mladoletnikov, ki se je iz lanskih 5 povečal kar na 12,6 odstotka.
T. G.
ZGOREL KOZOLEC
BLANCA - 78-letnemu M. J. z Blance je 9. avgusta ponoči nekdo zažgal kozolec, ki je stal ob lokalni cesti Brestanica-Breg. Policisti so ugotovili, da je verjetno zagorelo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka neznanega nočnega obiskovalca kozolca.
DOLENJSKI LIST
Stangelj je bil prepričan v zmago
Že nekaj dni pred gorskim prvenstvom vedel, da bo zmagal - Ko je pospešil, mu nihče ni mogel slediti - Uroša Murna proglašili za prvaka, potem pa izbrisali iz vseh spiskov
Velika konjeniška prireditev v Šentjerneju
Tkidi dirka Alpe Jadran in kmečke dvovprege
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nedeljo, 17. avgusta, ob 14.30 pripravil kasaške dirke z desetimi točkami sporeda, med katerimi velja posebej omeniti dirko najboljših slovenskih, tujih in uvoženih konj, dirko kmečkih dvovpreg, na kateri se bo pomerilo 10 domačih posadk, in dirko Alpe Jadran, na kateri se bodo z izžrebanimi slovenskimi kasači pomerili po štirje avstrijski in štirje domači vozniki. Slovenijo bodo zastopali Šentjernejčani Janez Košak, Borut Antončič, Ivan Humek mlajši in Vojo Maletič.
Ob teh dirkah bodo za domače gledalce zelo zanimivi tudi vsi nastopi šentjernejskih konj in voznikov, največ pa od nastopov na domačem hipodromu pričakujejo od Beri Lo-bel s Simonom Beletom, ki sta pred dvema tednoma v Ljubljani s kilometrskim časom 1:18,5 postavila drugi izid za triletnike v Sloveniji, pa od Agila z Borutom Antončičem, Figar AS-a z Ivanom Humkom in drugih navez, ki jih šent-jernejski ljubitelji konjskega športa dobro poznajo.
DOLENJSKE TOPLICE - Gorazd Štangelj je v soboto na gorskem državnem prvenstvu dokazal, da njegove zadnje dobre uvrstitve v konkurenci najboljših poklicnih kolesarjev na tujem niso naključne, ampak da je letos zares izjemno dobro pripravljen. Prvi del sezone Gorazd ni imel sreče, saj so mu vidnejše uvrstitve preprečile okvare kolesa in številni padci. Tokrat mu na 9,5 km dolgi progi med Dolenjskimi Toplicami in Bazo 20 na Kočevskem Rogu ni bil nihče kos.
Že takoj po štartu v Dolenjskih
Toplicah so napadli kolesarji kranjske Save, vendar sta uigrani moštvi Krke Telekoma in Radenske Roga pravočasno odgovorili in Gorenjcem preprečili vse napade. Gorazd Štangelj je bil že ves teden pred prvenstvom prepričan o zmagi, ki bi mu jo lahko odvzela le okvara. Da je Gorazd ta čas najmočnejši sloven-‘ ski kolesar, so vedeli tudi njegovi klubski tovariši, ki so prav tako že kar glasno napovedovali njegovo zmago. Napovedi so imele res trdne temelje, kar je Gorazd dokazal v zadnjih treh kilometrih dirke, ko je na drugem 180-stopinjskem ovinku vzpona na Bazo 20 močno pospešil in se hitro otresel vseh tekmecev. Do cilja je potem Štangelj le pove-
čeval prednost, ki je na koncu znašala za tako kratko dirko velikih 51 sekund. V prvi zasledovalni skupini, v kateri sta bila sicer najhitrejša član kranjske Save Tadej Križnar in član Radenske Roga Valter Bonča, sta cilj takoj za njima prevozila tudi Uroš Murn in Sandi Papež.
Kolesarji Krke Telekoma so imeli tako pri članih med prvimi štirimi tri kolesarje, podobno pa se jim je godilo tudi pri mlajših mladincih, ki so za razliko od članov štartali iz Podturna, na vrh pa sta prišla najhitreje Gregor Zagorc in Jure Zrimšek.
Člani: 1. Štangelj (Krka Telekom) 18:30, 2. Bonča (Radenska Rog) 051, 3. Murn, 4. Papež (oba Krka Telekom), 5. Premužič (Ra-
ODBOJKA NA MIVKI
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V nedeljo, 17. avgusta, bodo ob 10. uri v športnem centru Zdravilišča Šmarješke Toplice pripravili turnir tričlanskih ekip v odbojki na mivki. Prijavite se lahko po telefonu 73 230 (interna 329).
ODLOČILNI TRENUTEK - Gorazd Štangelj se je na drugem od dveh 180-stopinjskih ovinkov 3,5 kilometra pred Bazo 20 odločil za pobeg in se takole odpeljal mimo Ljubljančana Borisa Premužiča ter Kranjčanov Tadeja Križnarja in Tadeja Valjavca. Še najdlje mu je skušal slediti Premužič, ki pa je, ko je videl, da je Štangelj tokrat zanj premočan, popustil in zasedel 5. mesto med člani oziroma sedmo v absolutnem vrstnem redu. (Foto: I. V.)
DANSKI TRENER VODI MIRNČANE - V trebanjski športni dvorani mimski badmintonisti pod nadzorom danskega trenerja Jensa Grilla (na sliki levo med demonstracijo) vadijo v dveh skupinah po dvakrat na dan, največ pozornosti pa posvečajo tehniki in zbranosti. Grili meni, da so mladi slovenski badmintonisti pri učenju tehnike zelo prikrajšani, ker na domačih tekmovanjih in tudi med vadbo ne morejo opazovati najboljših na svetu, kar lahko počnejo njihovi danski vrstniki. Pravi, da je lahko vsak trener lahko srečen, če njegovi varovanci vadijo tako zagnano, kot to počno Mimčani. Med Mirnčani se nasploh zelo dobro počuti, saj se vsi trudijo, da bi ugodili vsem njegovim potrebam. (Foto: I. V)
KOŠARKA ZA NAJMLAJŠE
NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka bo od 18. do 25. avgusta
na košarkarskih igriščih na Loki pripravil počitniško šolo košarke za otroke od 7. do 10. leta. Deklice in dečki, ki bi se radi spoznali s prvimi skrivnostmi košarkarske igre, se lahko prijavijo kar na Loki prvi dan košarkarske šole, ki se bo vsak dan začela ob petih popoldne.
V Tomu z Dancem dvakrat na dan
Badmintonisti mirnskega Toma pod nadzorom strokovnjaka iz dežele svetovnega prvaka - Ostati najboljši v vseh mlajših kategorijah - Največ od sester Silvester
MIRNA - Mirnski badmintonisti kljub počitnicam ne mirujejo, nasprotno, ta čas v trebanjski športni dvorani najbolj zagnano delajo, največji vzrok za i^jihovo zagnanost pa je trener danske mladinske reprezentance Jens Grili, ki z Mirnčani dela predvsem na izboljšanju tehnike. Mirnčani imgjo za naslednjo sezono velike načrte, saj želijo obdržati primat v vseh mlajših kategorijah, v članski ligi pa ponoviti uvrstitev iz minule sezone.
TVener Jens Grili prihaja iz Danske, dežele, kije na zadnjem svetovnem prvenstvu prevzela primat od do nedavnega nepremagljive svetovne badmintonske velesile Indonezije. Na zadnjem svetovnem prvenstvu je postal prvak Danec Peter Rasmussen, poleg njega pa je bilo med najboljšimi osmimi še pet njegovih sonarodnjakov. Danski badminton je sicer že leta veljal za prvo evropsko velesilo, Danci pa so bili že dalj časa tako rekoč edini, ki so se lahko resneje upirali Indonezijcem. Osvojeni svetovni prestol je predvsem sad dolgoletnega načrtnega strokovnega dela z mladimi, s katerimi na Danskem dela 10 poklicnih trenerjev. Z Grillom so se
mirnski badmintonisti spoznali, ko so lani in predlani na Danskem trenirali v okviru mednarodnih badmintonskih kampov.
Domači trener mirnskih badmin-tonistov Mile Čuk je povedal, da bodo v Tomu zadovoljni, če bodo v naslednji sezoni ponovili uspehe iz prejšnje, kosov mlajših kategorijah osvojili kar 11 različnih naslovov državnih prvakov, člani pa so osvojili tretje mesto v državni ligi. Kar se tiče mednarodnih nastopov, največ pričakujejo od sester Urške in Špele Silvester, ki v svoji starostni skupini niti na mednarodni ravni nimata prav veliko enakovrednih tekmic. Po pripravah v Trebnjem bodo šli za en teden v Umag, kjer bodo vadbo
Uroš Murn
• Med člani do 23. leta so sodniki najprej proglasili za zmagovalca Gorazdovega klubskega tovariša Uroša Murna, ki pa zlate medalje ni hotel prevzeti, ker je vedel, da je bil mladi kranjski up Tadej Križnar na cilju pred njim. Sodniki so svojo odločitev spremenili in Uroša celo izločili iz razvrstitve do 23. leta, češ da kot poklicni kolesar ne spada med vrstnike. Zanimivo je, da to na evropskih in svetovnih prvenstvih ne ve(ja. Uroša pa niso zbrisali le iz razvrstitve v konkurenci do 23. leta, ampak ga niso upoštevali niti med člani, kjer naj bi bil tretji, kar je ugotovil do tedaj po sodniškem mnenju tretjeuvrščeni Sandi Papež, ki je bronasto medaljo in šopek Urošu predal osebno takoj po zadnji uradni proglasitvi.
denska Rog) vsi 1:10 itd. Člani do 23. leta: 1. Križnar (Sava) 19:21, 2. Mugerli (Radenska Rog) 0:19, 3. Kerner (Perutnina Ptuj) 0:24,4. Valjavec 0:30, 5. Šilar (oba Sava) 0:31 itd. St. mladinci: 1. Mervar, 2. Kotnik (oba Radenska Rog) oba 21:06, 3. Jarc (Hit Casino) 0:03, 4. Žepič 0:07, 5. Blažek (oba Sava Kranj) 0:22 itd. Ml. mladinci: 1. Zagorc 17:19, 2. Zrimšek (oba Krka Telekom), 3. Ferfolja (Hit Casino), 4. Strgar (Astra), 5. Gazvoda (Perutnina Ptuj) vsi 0:06 itd.
I. VIDMAR
NASI ATLETI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Po Atenah samo še en cilj
Nastopa treh atletov z našega konca na svetovnem prvenstvu v Atenah ne moremo oceniti z enakimi merili. Medtem ko sta novomeški šprinter Tomaž Božič in skakalec ob palici Jure Rovan na prvenstvo prišla z izpolnjeno B normo in sta na tako velikem tekmovanju nastopila prvič, ima Igor Primc s takih prireditev že izkušnje. Če je bil nastop pivih dveh po eni strani nagrada za do sedaj doseženo in po drugi priložnost za nabiranje izkušenj in spodbuda za nadaljnje delo, bi od Igorja glede na njegove izkušnje in letos že večkrat dokazano kakovost lahko upravičeno pričakovali več od doseženega.
Le trije meti, ki jih imajo metalci na razpolago v kvalifikacijah, ne morejo biti opravičilo za Igorjev letos najslabši nastop. S trenerjem Gačnikom sta se po prvem delu tekmovalne sezone odločila za intenzivnejšo osnovno vadbo, kar je vplivalo na padec forme, ki pa naj bi bila na prvenstvu spet vrhunska, kar pa se očitno ni zgodilo, ali pa se je, a najboljši novomeški športnik tudi tokrat ni prenesel psihičnega pritiska velikega tekmovanja. Sam ob tem razmišlja, da bi veljalo v prihodnje sodelovati tudi s psihologom. Vzroki za neuspeh, kar njegov met 59,98 m in 21. mesto vsekakor je, kljub temu da je s to uvrstitvijo četrti najbolje uvrščeni slovenski atlet na prvenstvu, se skrivajo tudi drugje.
Z marketinškega vidika je bilo letos za Primca pomembneje popraviti državni rekord, zmagati
na tekmi evropskega pokala Bruno Zauli in na sredozemskih igrah. Zmage in medalje edinoy nekaj veljajo pri pokroviteljih,| brez katerih si življenja vrh urinskega športnika ni moč predstavljati. Zal je to lahko težka cokla na poti športnika do velikega uspeha. Športnik Igorjevega kova, ki ima v sebi vse, kar potrebuje pravi šampion, mora pozabiti na male cilje, saj zmagi na omenjenih tekmovanjih v svetu vrhunske svetovne atletike pač ne veljajo prav veliko. Sredozemske igre, državna prvenstva in razni pokali zanj ne smejo biti davni cilj. Prišel je pač tako daleč, da ima lahko en sam cilj - uspeh na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. Temu pa je treba podrediti vse drugo.
Kaj reči o Božiču in Rovanu? Tomaž Božič je kljub samo 72. mestu na 100 m zadovoljil, čeprav se ni približal svojemu državnemu rekordu, je pa ta izid vseeno eden njegovih boljših letos. Pomembnejši je njegov nastop v štafeti 4 X100 m, ki je bistveno popravila rekord in upravičila svoj odhod v Atene. Jurija Rovana, ki mu sicer ni uspelo preskočiti začetne višine in je kot precej sotekmovalcev ostal brez izida, najpomembnejši nastopi še čakajo, saj je še dovolj mlad, da bo še napredoval in kdaj na podobnih tekmovanjih odigral vidnejšo vlogo. Dobro je, da je doživel vzdušje svetovnega prvenstva, morda mu bo prdvta izkušnja še kdaj prišla zelo prav.
I. VIDMAR
KRZE KEGLJA IN BALINA
KOČEVJE - Kočevski kegljači bodo tudi letos prvenstvene tekme igrali drugje, saj še niso obnovili kegljišča v športnem parku Gaj.
REKREATIVNI SPUST “SLOVENSKE REKE”
TURNIR TROJK
DOLENSJKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Toplice bo v soboto, 23. avgusta, ob 10. uri na igrišču pri osnovni šoli pripravil že tradicionalni turnir trojk v košarki. Prijavite se lahko v piceriji Račka v Dolenjskih Toplicah oziroma po telefonu 65 510 do petka, 22. avgusta, do 20. ure. Nagradni sklad znaša 200.000 tolarjev.
VAS - Turistično športno društvo Kostel prireja v soboto, 16. avgusta, tradicionalni rekreativni spust po Kolpi “Slovenske reke” za kajak, kanu in rafting. Udeleženci spusta se bodo zbrali med 10. in 11. uro na igrišču pri trgovini Ofak v Potoku pri Fari, kjer je tudi start 13 kilometrov dolgega spusta, ki se bo zaključil v vasi Žlebe pri Kostelu.
Klub je predvsem zaradi slabih pogojev za delo pred leti zapustil Roman Krže in se preselil k ljubljanskemu Gradisu Noriku, kjer je eden boljših igralcev, prav tako pa je med boljšimi tudi v balinarskem klubu Sodražica, kjer igra že tretje leto. Roman je povedal, da imajo letos Sodražani lepo priložnost, da napredujejo v drugo ligo. Jesenska sezona v notranjski ligi se bo začela konec avgusta. Na poti do prvega mesta Sodražani ne bi smeli izgubiti nobene tekme v gosteh, doma pa bi morali vse tekme zmagati. (M. G.)
ODBOJKARJI NA ŽUŽEMBERŠKI MIVKI
ŽUŽEMBERK - Tretji turnir v odbojki na mivki za Odprto prvenstvo Dolenjske bo na igrišču pri osnovni šoli v Žužemberku 15. in 16. avgusta. Registrirani odbojkarji se bodo v igri dva na dva pomerili v petek, 15. avgusta, zanimiv pa bo tudi sobotni turnir tričlanskih ekip članov in rekreativcev. Žužemberčani zbirajo prijave po telefonu (068) 87-365. Turnir se bo oba dneva začel ob 9. uri in bo ob vsakem vremenu, za zaščito pred soncem ali dežjem pa bodo ob igrišču postavili velike šotore, pod katerimi se bo moč tudi okrepčati in osvežiti.
Modelaiji na svetovno prvenstvo
Trije člani Aerokluba Novo mesto na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu • Ko se je Terlep rodil, sta Žulič in Stankovič sestavljala svoj prvi model
NOVO MESTO - V petčlanski slovenski reprezentanci letalskih modelarjev, ki bo konec tega tedna v Sazeni pri Pregi najprej nastopila na tekmi svetovnega pokala, potem pa ves teden v istem kraju še na svetovnem prvenstvu, bodo tudi tr(je člani Aerokluba Novo mesto Danijel Terlep, Damjan Žulič in Dragan Stankovič.
posvetili predvsem telesni pripravljenosti. Prvi mednarodni preizkus mladih Tomovih badmintonistov bo domači sedaj že tradicionalni mednarodni turnir Tom Junior International 6. in 7. septembra v Trebnjem.
I. V.
Na prvenstvu bo nastopilo 240 modelarjev iz 50 držav iz vsega sveta, pomerili pa se bodo v treh kategorijah - jadralnih modelih F-l-A, modelih s pogonom na gumo F-l-B in motornih modelih.
Vsi trije imajo na podobnih tekmovanjih že kar nekaj izkušenj. 36-letni Damjan Žulič seje v modelarsko sekcijo novomeškega aerokluba vključil pred 25 leti, kasneje pa je opravil tudi izpit za motornega pilota, sedaj pa ob modelarstvu dela tudi izpit za akrobatskega pilota. Lani je bil v kategoriji modelov s pogonom na gumo državni prvak, njegov največji uspeh pa je zmaga na svetovnem pokalu v Mostarju leta 1985. Na Češkem bo nastopil v kategorijah F-l-A in F-l-B.
39-letni Dragan Stankovič se je modelarjem priključil istega leta kot Žulič, a se kasneje ni priključil pilotom. V osemdesetih letih je bil večkrat republiški prvak in stalni član slovenske reprezentance ter mentor sinu Stašu, državnemu prvaku med mladinci. Na Češkem bo nastopil v kategoriji F-l-B.
Ttetji član novomeške posadke na svetovnem prvenstvu bo Danijel Terlep, ki se je rodil tistega leta, ko sta Stankovič in Žulič v modelarski sobi novomeškega aerokluba na stari pošti oziroma v nekdanjem kapucinskem samostanu, kjer sedaj stoji trgovsko-poslovno središče Novi trg, že sestavljala svoj prvi letalski model, in bo na prvenstvu
nastopil v kategorji F-l-A. Pred desetimi leti je k modelarjem zašel, ko jih je kot domačin v Prečni nedaleč od doma opazcutal med vadbo. Svojo nadarjenost je dokazal že v mladinski kategoriji, ko je bil leta 1990 v Mostarju na mladinskem svetovnem prvenstvu drugi, kasne-
je pa je osvojil tudi štiri naslove državnega prvaka med člani.
Kljub hudi konkurenci novome-l ški modelarji pričakujejo dobre uvrstitve. Če bi se vse izšlo po načrtih, se lahko skupaj s Celjanom Marjanom Klenovškom in Bojanom Gjerekom iz Murske Sobote med moštvi uvrstijo celo med najboljših pet, med posamezniki pa do 10. mesta, sicer pa je realno njihovo mesto v prvi tretjini uvrščenih.
MODELARJI NA SVETOVNO PRVENSTVO - Novomeški modelarji Damjan Žulič, Dragan Stankovič in Danijel Terlep (na sliki med vadbo na Straškem koncu prečenskega letališča) se te dni odpravljajo na tekmo svetovnega pokala in svetovno prvenstvo na Češko, kjer ciljajo precej visoko. Ker letalska zveza in država ne kažeta posebne naklonjenosti modelarskemu športu, morajo večino stroškov tehnološko zahtevne izdelave mod-\ elov pokriti iz družinskih proračunov, pri odhodu na prvenstvo pa jim po-\ leg vodstva novomeškega aerokluba pomagajo tudi Terna, ZOTK Novel mesto, Kerametal - Branko Petrovič, Slikopleskarstvo Potočar, Elektro-1 inštalacije Janez Mavsar in še nekateri. (Foto: 1. V)
HAMILTONSKI ŠPORTNIKI PRI NAS - 4. in 5. avgusta se je na Dolenjskem in v Beli krajini mudilo 32 članov športnega društva Slovenia iz Hamiltona v Kanadi, ki so zvečine prvič obiskali domovino svojih prednikov. Med svojim bivanjem pri nas so se v Novem mestu pomerili v odbojki z izbranima vrstama Žužemberka (na sliki) in Novega mesta, na sporedu Pa so imeli tudi tekmo v odbojki na plaži v Dragoših v Beli krajini in nogometno tekmo v Brežicah. (Foto: I. V)
Na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list RS št. 59/96) in 4. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. list RS št. 10/93 in 1/96) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
RAZPIS
za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup
Predmet razpisa so kmetijska zemljišča na naslednjih lokacijah:
katastrska občina površina v ha
Globoko
Dečno selo
Brežina
Črne
Bukošek
Mostec
Trnje
Krška vas
Cerklje
Čatež
Čerina
33.3 10,5
1.3
76.4 1.0 8,9
12,8
4.4 40,0 18,7
15.5
Dokumentacija po pare. številkah za posamezne katastrske občine se nahaja na sedežu lokalne izpostave Sklada, Cesta krških žrtev 23, Krško, ali na telefonski številki (0608)21-333 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure.
Sklad bo pri izbiri zakupnika smiselno upošteval vrstni red, ki ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih in sicer:
1.	solastnik;
2.	kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, meji na zemljišče, ki je predmet razpisa;
3.	drugi kmet, ki ima zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti;'
4.	kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti.
Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživetje.
Zakupniki bodo lahko pričeli z obdelavo dodeljenih zemljišč po podpisu pogodbe in končanem spravilu pridelkov v letu 1997. Primarni interes zakupodajalca je, da odda v zakup vsa zemljišča, neglede na kvaliteto.
Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko zakupodajalec odda v zakup kmetijsko zemljišče drugim, ki so pravočasno oddali prijavo za zakup. Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku denacionalizacije, za 10 let, za preostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po ZDEN-u.
Višina zakupnine je določena s cenikom, ki ga je sprejel svet Sklada in je za posamezne kulture naslednja:
katastrska kultura razred cena v DEM/ha
njiva	1-3	220
njiva	4-6	200
njiva	7-8	170
travnik	1 -4	190
travnik	5-8	150
pašnik	1 -4	100
pašnik	5-8	80
Zakupnik, ki vzame v zakup površino, večjo od 3 ha, ima 20-odst. popust. Na demografsko ogroženih območjih se zakupnine zmanjšajo za dodatnih 20%.
V primeru, da se ugotovi, da je stanje v naravi drugačno od katastrskega, se upošteva dejansko stanje.
Zakupnina za posamezno pogodbo ne more biti nižja od 50 DEM. Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka in ga plača zakupnik.
Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na lastne stroške oziroma plačevati sorazmerni del stroškov vzdrževanja teh sistemov.
Če interesent v enem mesecu po prejemu zakupne pogodbe lete ne podpiše, se bo štelo, da prijavljen kandidat odstopa od prijave za zakup.
Rok prijave je 30 dni od objave na oglasni deski Upravne enote Brežice.
Prijave sprejema lokalna izpostava Sklada v Krškem, Cesta krških žrtev 23, Krško.
• Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje. (Aškerc)
IDOLENJSKI LISTI
V Dobovi zdaj več domačih fantov
Dobovški rokometni prvoligaš se je, po mnenju vodstva kluba, po neuspešnem osmem mestu za novo sezono temeljito prenovil - V moštvu bo poslej več Posavcev
DOBOVA - Igralci rokometnega kluba AFP Dobova so konec julija pričeli s pripravami na novo sezono, v kateri bodo že četrto leto zapored nastopali v prvi državni ligi, kar je tako za klub kot za krajevno skupnost Dobova, ki šteje vsega 2800 prebivalcev, nedvomno lep dosežek. Vse kaže, daje tretje leto Dobovčanov med slovensko elito dokončno potrdilo, da želje tamkajšnjih rokometnih delavcev imeti stalnega prvoligaša niso bile le sanje.
Klub je danes dobro organiziran, na nedavni skupščini pa so sprejeli načrt, po katerem naj bi v prvi ligi vidno vlogo igrali tudi v naslednjih petih letih. Letošnje osmo mesto ocenjujejo za neuspeh, saj so imeli dobro moštvo, ki je bilo sposobno doseči več. Vodstvo kluba seje zato pred pričetkom nove sezone odločilo za nekaj sprememb, največ med igralci. Klub so tako zapustili Mile Mijačinovič, ki je odšel v Nemčijo, Bruno Glaser v Krško, Nenad Stojakovič v Trebnje in Robert Češno-var, ki še ni našel novega delodajalca, medtem ko je odlični vratar Boris Denič po neuspešnem spogledovanju s tujino zaenkrat ostal v Dobovi. Vsi našteti, razen Češno-varja, so bili državni reprezentanti, zato je njihov odhod za Dobovo velika izguba.
“Res je, da gre za dobre igralce, toda Mijačinovič zadnjo sezono ni da! tistega, kar smo od njega pričakovali, Glaser je bil zaradi službenih obveznosti veliko časa odsoten, velik del sezone pa smo odigrali tudi brez poškodovanega Stojakoviča. Zato spremembe v igralskem kadru
po mojem naše igre ne bodo oslabile. Ker imamo na vsakem igralnem mestu najmanj dva igralca, pričakujem, da si bomo zagotovili mesto v zgornjem delu lestvice,” je prepričan Stane Ostrelič, ki je nedavno postal direktor vseh slovenskih rokometnih reprezentančnih selekcij. Ostrelič je bil v pretekli sezoni tudi glavni trener AFP Dobove, pred kratkim pa ga je v tej vlogi zamenjal nekdaj znani hrvaški rokometaš Dinko Vuleta, kije dve sezoni igral tudi pri ljubljanskem Slovanu.
KATARININO
ČETRTFINALE
NOVO MESTO - Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju 1TF v Domžalah za igralce do 18 leta, se je Novomeščanka Katarina Zupančič, potem ko je premagala sedmo nosilko, uvrstila v četrtfinale, kjer jo je s 6:2 in 6:1 izločila Žni-darjeva. Od članov novomeške Krke so med fanti nastopili Blaž Turk, Maj Jožef in Tomaž Kastelec. Vsi trije so izpadli že v kvalifikacijah.
Seveda so Dobovčani za igralce, ki so klub zapustili, našli zamenjavo - iz Krškega so prišli Sandi Keše, _ Dobovčan Igor Deržič ter Brežiča-na Gorazd Škof in Bojan Bogovič, iz Slovana pa Salvador Krajnčič, domačin iz Globokega pri Brežicah. Tomaž Pinterič je doslej igral pri drugoligašu iz Brežic, kot novega tujca pa so v klub pripeljali visokega, 24-letnega Ivana Simonoviča iz Vojvodine, ki je na prvih pripravljalnih tekmah povsem zadovoljil.
Poleg naštetih s prvim moštvom vadijo tudi dosedanji dobovski mladinci in kadeti Sašo Mavsar, Rok Škvarč, Damjan Radanovič, Tomo Ostrelič in Miha Urek. Tako v prihodnje vodstvu ne bo treba več poslušati očitkov, da v moštvu ni domačih igralcev. Cilj AFP Dobove je uvrstitev med prvih pet moštev v državi.
E. SEČEN
NOGOMETNI TURNIR V BELI CERKVI
BELA CERKEV - Nogometni klubi Dual Exspres in Trimex iz Bele Cerkve in NK Družinska vas bodo v nedeljo, 17. avgusta, ob 8. uri v Beli Cerkvi pripravili nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite neposredno pred začetkom turnirja.
ZMAGA OGOREVCU IZ SEVNICE
KRŠKO, SEVNICA-V soboto, 9. avgusta, je bilo v avstrijskem Weinebenetroff-nu 5. mednarodno tehnično • športno prvenstvo v amaterski radiogoniometriji na 3,5 MHz, v radioamaterskem žargonu “lov na lisico”. Sodelovali so tekmovalci iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, tudi radioamaterji iz radioklubov Krško iz Krškega in Amater iz Sevnice. Med dijaki je prvo mesto zasedel Marko Ogorevc iz Sevnice, drugi je bil Boštjan Plevnik iz Krškega, tretji Damjan Božič iz Krškega, šesti je bil Smiljan Slukan iz Sevnice, sedmi je bil Damjan Klinec iz Krškega, osmi Jernej Kastelic iz Krškega, enajsto mesto pa je zasedel Jernej Tbmažin iz Sevnice. Med se-niorji je bil Jani Kuse|j četrti, Miha Stibrič pa deveti (oba iz Sevnice). Med veterani je Janko Kuselj iz Krškega zasedel četrto mesto, med damami pa je Cvetka Mavsar osvojila peto mesto.
ZMAGI STAROTRŽANOV
STARI TRG OB KOLPI - Na mladinskem šahovskem turnirju v Malinski na Krku sta zmagala Staro-tržana. Med fanti je bil najboljši Tadej Kobe, med dekleti pa Mateja Madronič.
ZA JERNEJEVO TEK PO ULICAH ŠENTJERNEJA
ŠENTJERNEJ - Atletski klub Šentjernej in šentjernejska občina bosta v petek, 22. avgusta, ob 17.30 ob občinskem prazniku Jernejevo 97 pripravila tek po ulicah Šentjerneja na progah dolgih od 13)00 (vse kategorije pionirjev) do 3.400 m (mladinci in člani). Tekmovalce bodo razdelili v 12 kategorij od pionirjev do veteranov, posebnost pa je družinski štafetni tek 3 X 300 m, na katerem bodo posamezno štafeto sestavljali eden od staršev in dva otroka oziroma oba starša in otrok. Prijave zbira Atletski klub Šentjernej do srede, 20. avgusta, več o prireditvi pa lahko pove Janez Kuhelj po telefonu 068 42-107.
ŠAH V PREDGRADU
STARI TRG OB KOLPI - Na turnirju v pospešenem šahu v Pred-gradu pri Starem trgu je zmagal mojster FIDE Hrvoje Jurkovič. Drugi je bil Uroš Kobe, tretji pa Tadej Kobe, ki je zbral enako število točk kot Grzinčič in Stepič. Pokrovitelj tekmovanja je bila krajevna skupnost Poljanska dolina. (V. K.)
KOLESARSKI MARATON V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - Rekreativno kolesarsko društvo Krško bo v nedeljo, 17. avgusta, pripravilo kolesarski maraton za 5. Rudijev memorial. Progi s Startom s parkirišča gostilne Kmečki hram v Kostanjevici sta dolgi 35 oziroma 85 km, prijavite pa se lahko na dan prireditve od 7. ure naprej. Štart bo ob 9. uri, dodatne informacije pa dobite po telefonu 31 360.
TOPLIŠKE ZMAGE
DOLENJSKE TOPLICE - Skupina atletov iz Dolenjskih Toplic je uspešno nastopila na mednarodnih atletskih mitingih v TVstu in Fcldba-chu. Boštjan Šimunič je v Trstu v troskoku preskočil 15,61 v Feldbahu pa 15,74 in obakrat zmagal. V Fel-dachu je z 12,63 m dolgim troskokom zmagala tudi Gordana Djurič, ki je bila v Ttstu kljub 10 cm daljšemu skoku druga. Andreja Blatnik je bila obakrat tretja, najdlje pa je skočila 12,33 m. 17. septembra bodo v Dolenjskih Toplicah, kjer se med vsemi atletskimi disciplinami posvečajo predvsem skokom oziroma najbolj troskoku, veliki skakalni miting.
TURK S KNEZOM
NOVO MESTO - Na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 16. leta sta na Ptuju od 9. do 11. avgusta nastopila tudi člana novomeške Krke Blaž Turk in Maj Jožef. Turk seje uvrstil v četrtfinale, kjer je s 6:7 in 2:6 izgubil s Kamničanom Knezom, Jožefa pa je v drugem kolu s 6:1 in 6:1 premagal Celjan Privšek.
Gradbeništvo, trgovina, inženiring Zadružna cesta 14, 8340 Črnomelj
pripravljamo projekte po sistemu gradnje za tržišče
NOVI LOKALI IN POSLOVNI PROSTORI
V KOMPLEKSU TRGOVSKO POSLOVNEGA CENTRA Na Zadružni cesti v Črnomlju - 1.500 m2
TRGOVSKO POSLOVNI CENTER V SEMIČU
-	trgovina s tehničnim blagom 250 m2 in skladišče 300 m2,
-	lokali in poslovni prostori 250 m2
Ta mesec zaključujemo z evidentiranjem potencialnih kupcev, zato Vas vabimo, da nas obiščete in si rezervirate svoj prostor.
Vse informacije dobite na telefonski številki:	068/52-255, 068/52-217
APLAVZ NI OBVEZEN
Namišljene veličine
Kdor spremlja metliške mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad tudi tako, da opazuje publiko, opazi vedno več obiskovalcev, ki niso iz Metlike in njene okolice. To je dobro, saj priča o tem, da so grajski večeri prebili ozke občinske meje. Od Metličanov pa med gledalci prireditelji pogrešajo predvsem šolane ljudi, ki se sicer radi pritožujejo, da se nimajo kje kulturno dvigovati. Kaže, da je dogajanje na grajskem dvorišču za nekatere premalo elitno, saj je bilo že slišati o posebnih ložah, ki naj bi jih uredili na hodniku gradu v prvem nadstropju. “Ugledneži” bi jih nato zakupili za celo sezono in se tako izognili stiku z “rajo”.
Od namišljenih mestnih veličin letijo tudi pripombe, da bi do ureditve zgoraj omenjenih lož zanje rezervirali vsaj prve vrste. Organizatorji si seveda ne morejo dovoliti in resnici na ljubo povedano jim ne pride niti na kraj pameti, da bi delili gledalstvo na ugledno, manj ugledno in najbolj ugledno. Prireditveni odbor je vesel predvsem tistih, ki redno ali vsaj občasno prihajajo na predstave ter plačajo vstopnino, ki je dobršen del sredstev za pokritje nemajhnih stroškov nastopajočih. Metliške “veličine" se bodo morale s tem sprijazniti, malce skloniti glave in priti k predstavam, sicer se bodo same izločile iz metliškega kulturnega dogajanja.
TONI GAŠPERIČ
V
Nepozabno taborjenje v Šentrupertu
Okrog 150 mladih iz Rašiškega rodu iz Ljubljane in Rodu kraških viharnikov iz Postojne je taborilo na Dolenjskem • Navdušeni nad prijaznostjo domačinov in naravnimi lepotami
ŠENTRUPERT - Na prijetnem travniku ob Bistrici blizu Šentruperta so postavili šotore člani dveh taborniških rodov: Rašiškega rodu iz Ljubljane oz. iz vasi in naselij pod Šmarno goro ter Rodu kraških viharnikov iz Postojne. Že kar nekaj let organizirajo skupne tabore, pa tudi druge taborniške akcije in srečanja. Skupaj so taborili že na Rog-
odločih,
da bodo spoznali tudi lepo Dolenjsko. Svoja platnena domovanja so si postavili ob izlivu potoka Bena v Bistrico.
Taborjenja se je v dveh izmenah udeležilo okrog 150 mladih. V prvi izmeni so taborili gozdovnice in gozdovniki (12-15 let) ter popotnice in popotniki (16 do 21 let), druga izmena pa je gostila najmlajše člane organizacije -murne (predšolski) ter čebelice in medvedke (7-11 let). Med bivanjem so čas zapolnili s temami iz svojega taborniškega programa, večere pa so si popestrili s pesmijo in skeči okrog tabornega ognja. Zanimivo je bilo tridnevno popotovanje po mirnski dolini, ko so si ob zaključku dneva morali v goz-
du postaviti še bivak in si skuhati večerjo. Tudi orientacijski pohod po obronkih nad Šentrupertom in risanje terenskih skic pri cerkvi sv. Barbare je zahteval od vseh udeležencev kar precej znoja in znanja.
Ker taborniki, ki jih zanimajo njihovo delo in življenje, radi sprejmejo, so na popoldansko prijateljsko srečanje in večerni taborni ogenj povabili člane Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki so taborili ob Krki blizu Šmihela. Druženje je bilo prijetno, zanimivo, polno iger in smeha. V klepetu z udeleženci te zamika, da bi ostal z njimi, saj o svojem taborniškem življenju govorijo s tolikim žarom in navdušenjem. Taborna mama in ekonom, Lilijana Kulovec, dolgoletna članica Rašiškega rodu med drugim pravi, da se jim je kraj priljubil predvsem zaradi dobrih in prijaznih ljudi. Največja zahvala pa gre ravnatelju OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu Jožetu Zupanu, ki jim je prijazno odstopil telovadnico, kjer so prvo noč v močnem nalivu prebili najmlajši. Peter Bajec - Kekec iz Rodu kraških viharnikov in vodnikje bil tudi navdušen nad ljudmi: “Že na
Prigovor Stvarniku
O Tvoji vsemogočnosti gre slava, ljubezni, usmiljenju in potrpljenju, pravični sodbi našemu življenju, da nezmotljiva Tvoja je postava.
Pridružil si si množico svetnikov in zapovedal zemeljsko ravnanje: za grehe je odveza in kesanje in zbrana misel v hramih priprošnikov.
Ko vidim, kaj človeku se dogaja, kaj vse ta nepravični svet pretresa, nemoč priprošnje v žalosti, trpljenju,
vse bolj se grešna misel mi poraja: res čudno trdosrčna so nebesa!
Mar vsemogočen si le v potrpljenju?
JANEZ JESTOVSKJ
DELA VNICA, POSVEČENA GLASBI IN PESMI - Ena od delavnic je bila posvečena tudi glasbi in pesmi. Poskušali so se naučiti enostavno melodijo, nato pa so ob spremljavi izkušenega instrumentalista zapeli nekaj taborniških pesmi. Prepričani smo, da so bili taborniki med bivanjem med Dolenjci zadovoljni in da se bodo domov vrnili z mnogimi prijetnimi spoznanji in še kdaj postavili svoje platnene hišice kje na Dolenjskem. (Foto: S. Ručman)
Turistično društvo Žužemberk-Dvor bo septembra dopolnilo četrto leto delovanja. Očiščevalne akcije, prireditve v gradu, o katerih smo že poročali, turistični pešpoti in s tem obuditev spomina na rimsko cesto, so le nekatere zamisli, ki sojih in jih še nameravajo uresničiti. Po besedah predsednika društva Vlada Kostevca je njihova največja želja, da bi vsaj delno obnovili grad.
V okviru društva se udeležujejo raznih otvoritev in sejmov. Razglednice s kulturnozgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi pokrajine, ki so jih izdali lani, so letos še enkrat ponatisnili. Uredili so kažipote ter označili kulturne in naravne znamenitosti. Obiskovalce želijo opomniti tudi na
turistični pešpoti, ki vodita po nekdanji rimski poti. Prva brošura popelje popotnika po levi strani Krke mimo manjših vasi do Dvora in se nato vrača po desni strani. Druga, ki pa sojo izdali tudi v angleškem jeziku, pelje proti Cviblju mimo Dolnjega Križa vse do Šmihela, vrnitev pa sledi ob Krki mimo Budganje vasi.
“Veliko težav imamo z lipo sredi trga, ki smo jo obrezali in čakamo, da si bo opomogla. V notranjosti je sicer votla, vendar smo jo pred kratkim zaščitili tudi tako, da smo okoli posadili travo, jo ogradili s kamenjem in s tem onemogočili plakatiranje na njej,” je povedal Vlado Kostevc. Lipa je bila posajena v 16. stoletju in naj bi bila stara že 432 let. Posadili so jo
raznih koncih Slovenije sem taboril, a tako prijaznih ljudi še nisem srečal. Prišli so nas obiskat v tabor, povprašat, če kaj potrebujemo. Špoznal sem prelep in prisrčen konec Slovenije.” Gozdovniki in popotniki so se poskusili v jahanju, v času taborne olimpijade so tudi tekmovali, kdo bo pojedel čim več pudingov. Tabornica Saša, dijakinja gostinske šole, je napekla preko 1200 palačink in to od 8. do 18.30. Zadovoljen je bil tudi Dušan Kulovec, dolgoletni starešina Rašiškega rodu in starešina obeh tabornih izmen, katerega korenine segajo v Vavto vas pri Novem mestu.
SREČKO RUČMAN
OBNOVILI NARODNE NOŠE - V okviru društva dela tudi 15-članska skupina “.Narodne noše”, ki jo vodi Janez Gliha, spremljata pa jo tudi Sašo Kovač z diatonično harmoniko in Tanja Setničar z violino.
Začetek pravega odnosa do turizma
Obetavni prvi uspehi Turističnega društva Žužemberk-Dvor, ki je bilo ustanovljeno pred štirimi leti - Predsednik Vlado Kostevc ima še veliko zamisli in načrtov
menda v spomin na grofico Ano, ki jo je pokončala medvedka. “Če pa se lipa ne bo obdržala, jo bomo leta 1999, ko bo 600 let, odkar je Žužemberk dobil listino s trškimi pravicami, morali odstraniti in posaditi novo. Sicer pa upam, da to ne bo potrebno,” je dodal. Seveda je tu še Krka, ena najlepših slovenskih rek, ki privabljajo turiste željne čolnarjenja, ribolova in kopanja. Cilj turističnega društva je spodbujati razvoj turizma in skrbeti za širšo promocijo
Suhe krajine. Za to pa je potreben tudi denar, ki ga zdaj zelo pr njkuje. Mogoče bodo prihodnji
rodovi znali bolje izkoristiti svoje naravne možnosti. Upajmo!
A. JERNEJČIČ
VLOGE ZA ZNIŽANJE PLAČIL VRTCA
NOVO MESTO - Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve Novo mesto obvešča starše, da lahko vložijo vloge za znižanje plačila vrtca za svoje otroke takrat, ko bodo zbrali vse potrebne priloge in ne do 31. julija, kot določa Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih. Občina se je za ta korak odločila zato, ker nekateri družinski člani še niso prejeli odločb o odmeri dohodnine za preteklo leto. Po obvestilu davčne službe, da so bile izdane vse odločbe o dohodnini, bo sekretariat določil novi rok za oddajo vlog. Do takrat bodo starši plačevali akontacijo, kasneje pa bo opravljen poračun.
Pika v trgovini
Pred tremi leti nebogljeni mladič košute se sprehaja po vasi
GRČARICE-Ko je pred 11 leti ostal brez dela, se v Slavku Henigmanu iz Grčaric pri Ribnici ni končala ljubezen do gozda in narave. Švoj mir je v težkih trenutkih lahko poiskal le v samoti smrekovega gozda, čistem zraku, ptičjem žvrgolenju in lepo ohranjeni naravi. Septembra 1994 je v gozdu Strmec, streljaj od Grčaric, pri nabiranju gob našel košuti-nega mladiča. Odšel je domov in se čez štiri ure vrnil ponj, saj bi ga muhe skoraj že “pojedle”.
“Zdelo se mi je, da mladič ne bo preživel, saj ga je mati grobo odvrgla. Da bi košuto poskušal rešiti smrti, sem jo odnesel domov. Tehtala je nekaj manj kot 10 kilogramov, kar je manj od normalne teže”, se spominja teh dni Slavko Henigman.
Med tem časom seje novi družinski član lepo privadil na domače, saj se Pika, tako so mu nadeli ime, sama pase na dvorišču in sprehaja po mirni vasi. Ne motijo je avtomobili, tudi sosedje ne. Deležna je velike pozornosti, ko gre s Slavkom v domačo trgovino ali k sosedom na obisk. Rada se sprehaja do gozda, a se vedno vrne domov. Še najbolj prisrčna je, ko jo Slavko “povabi” v prvo nadstropje stare hiše. Pika pride tudi do pomivalnika in se napije vode, zna poiskati kruh in še kaj. Slavko je prepričan, da bo pri njih ostala še veliko časa, saj je povsem domača in brez človeka ne bi mogla več živeti.
M. GLAVONJIC
OB LEPEM VREMENU NA BAZENU - Skupina 30-ih otrok, ki je bila v zdravilišču od 27. julija do 9. avgusta, se je ob zdravljenju sprostila v dnižb sovrstnikov z igro in drugimi aktivnostmi. Vsak sončen dan pa so izkoristili za kopanje v zunanjem bazenu. (Foto: D. Ž.)
V toplicah otroci z revmo
-----------------------------------——I
Pediatrična klinika organizira kolonijo v Dolenjskih Toplicah za otroke s kronično revmo
DOLENJSKE TOPLICE -Zdravilišče Dolenjske Toplice letos spet nudi svojo sodobno medicinsko pomoč več kot sto slovenskim otrokom, ki bolehajo za revmatičnim obolenjem. V zdravstveni koloniji se bodo do konca poletja zvrstile štiri skupine otrok, ki jih spremljajo zdravnik, medicinska sestra in vzgojiteljice. Zdravljenje s počitnicami organizira Pediatrična klinika Ljubljana, plača pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
“Kronična otroška revma je vnetna bolezen nepojasnjenega izvora, za katero lahko zboli vsakdo. Običajno prizadene sklepe, lahko pa tudi notranje organe in oči. Kaže se z bolečinami v sklepih, z njihovo zmanjšano možnostjo uporabe, s spremenjenimi
Lov za naramnicami
Namesto da bi najdeno dal šoferju, je raje odnesel domov
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Anton Turk z Vinjega Vrha se je v sredo dopoldne vračal iz Novega mesta, kjer je med drugim kupil tudi naramnice. A zavojček z naramnicami, za katere je odštel tri tisočake, je pozabil na avtobusu. Zato je takoj klical na avtobusno postajo, kjer so mu povedali, kdaj se avtobus vrača po isti poti. Počakal ga je, vendar paketa ni bilo več tam, o njem pa tudi šofer ni vedel nič.
Vendar ker več glav več ve, je skupaj stopilo nekaj mož in kaj kmalu so prišli do ugotovili, kdo je odnesel iskani zavoj. Anton je o tem obvestil šentjernejske policiste, ki so mu še istega večera naramnice vrnili, dobili pa so jih pri občanu z Drame. Kot pravi Anton, vrednost sicer res m bila velika, a če se je že odločil, da bi kupljeno rad dobil nazaj, je to tudi dosegel.	T. G.
NAGRADNA IGRA NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC
LOGATEC - V oddaji Obešanje, ki poteka na Notranjskem radiu Logatec ob nedeljah med 20. in 23. uro, so minulo nedeljo zastavili dve nagradni vprašanji, in sicer: Napišite ime blagovne znamke švicarske firme, ki jo zastopa podjetje Lango iz Ljubljane. Nagrada: darilni bon v vrednosti 5 tisoč tolarjev. Drugo vprašanje: od 15. decembra lani je odprta nova planinska koča Merjasec na Voglu z nadmorsko višino... Koliko? Nagrada: vikend paket za dve osebi v apartmaju. Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 15. avgusta, na naslov: Notranjski radio Logatec, Tržaška 148, 1370 Logatec, za oddajo “99” za obešanje, 81" za grde, umazane, zle. Še nagrajenca iz prejšnje oddaje, 3. avgusta: Uroš Novak, Zg. Bitnje 51, Žabnica, nagrado je prispeval salon pohištva Nova oprema, in Mitja Avsec, C. 24. junija 13, Črnuče, nagrado je prispevalo Gostinsko podjetje Trojane. Nagrajenca lahko dvigneta nagradi pri pokroviteljih z osebnim dokumentom. Dodatne informacije na tel.: (061) 741-498.
vzorci gibanja in nepravilno držo-Posledice so deformacije sklepov, otekline in močne bolečine. Otrol tak boleč sklep varuje tako, da zavzame položaj, ki manjša bole l čino,” pravi specializant na Pediatrični kliniki dr. Peter Najdenov Prvi dan obiščejo otroci zdraviliškega zdravnika, ki določi individualni program zdravljenja, to je posamično razgibavanje, masaže i ledom, toplotne obloge, podvodne masaže, elektrostimulacije in druge oblike terapije, s katerimi izboljšajo gibljivost sklepa ih njegove funkcije, sproščajo prenapete mišice, izboljšajo držij telesa in krepijo mišice. Kroničnega revmatičnega obolenja s<j popolnoma pozdraviti ne da, sta-1 nje pa se lahko zelo izboljša; Pomembno je zlasti redno jemanje predpisanih zdravil, osebjt zdravstvene kolonije pa daje velik poudarek tudi zdravstveni vzgoji o bolezni in fizioterapiji.
D. ŽAGAH
MODNI KOTIČEK
Dragocene oči
Naša majhna okenca v svet so izpostavljena zunanjim vplivom, ki se neusmiljeno povečujejo. Nekateri ljudje imajo genetsko ali pa starostno slabši vid, drugi pa si poslabšajo vid zaradi lastne malomarnosti. Oči je potrebno varovati tako rekoč neprestano.
•	Prehrana - Lepota se začenja od znotraj, torej je potrebno za bleščeče oči uživati veliko jajc, sira, mleka, rib, svežega sadja in zelenjave, veliko vitamina A in B2.
•	Spanje - Pomembno je redno in neprekinjeno spanje, saj se tako spočijejo očesne mišice. Če dlje časa spimo premalo, so naše oči rdeče obrobljene in podplute, pod njimi se pojavijo črni kolobarji.
•	Masaža oči - Ker je koža okoli oči občutljiva, je ne smemo raztegovati in drgniti, zato bodite previdni pri nanašanju kreme. Najboljše je vtiranje v obliki rahlega trepljanja.
•	Očesna telovadba - Oči sprostimo tako, da z njimi krožimo levo in desno, navzgor in proti nosu. Mežikanje z vekami ni telovadba, temveč refleksen gib, s katerim se vlažijo in umivajo očesna zrkla.
V vsakdanjem življenju zlorabljamo oči na številne neopazne načine. Naj omenimo le neprimerno odstranjevanje tujkov, preslabo ali premočno svetlobo, itd. V skrbi za oči so potrebni redni okulistični pregledi, predvsem pa osebna higiena, ki jo sestavljala čiščenje in ličenje.
JERCA LEGAN
Alojz Arko
Pater Niko pomaga pri ureditvi kraja
NOVA ŠTIFTA - Od leta 1950 67-letni Alojz Arko iz Zamostca pri Ribnici oskrbuje cerkev pri Novi Štifti, daleč naokrog znano romarsko središče. Kljub temu, da je invalid brez noge, je še vedno živahen in poskočen, redvsem pa izredno du-ovno močan.
Cerkev, frančiškanski samostan in znameniti tristoletni lipi je doslej obiskalo največ romarjev iz Italije in Nemčije. Najbolj jih zanima zgodovina, freske in notranjost, posebnost pa sta vsekakor orjaški, več kot 300 let stari lipi in bližnji neusahljivi studenec. Pri Novi Štifti je vselej pestro, za kar je zaslužen tudi pater Niko Žvokelj, ki si na vso moč prizadeva, da s pomočjo faranov uredi okolico.
K Novi Štifti ne hodijo samo romarji, ampak tudi drugi popotniki in ljubitelji narave. Še posebno “živahno” je tam vsako leto 15. avgusta, na veliki šmaren. Letos pričakujejo več kot 5 tisoč romarjev. Pater Niko bo imel s pomočjo provincijalcev na ta dan kar štiri maše.
M. G.
v
Športna dvorana sedmič pod vodo
Kakšna rekreacija je lahko v dvorani, ki zaudarja po fekalijah?
ČRNOMELJ - V sredo, 6. avgusta, je bila športna dvorana pri črnomaljski srednji šoli zopet poplavljena, tokrat že sedmič. Prizor je bil pošasten, saj je blatna voda bruhala iz vseh odtokov in replavila hodnike, garderobe, abinete in dvorano 13 centimetrov visoko. Gasilci so črpali vodo iz poplavljene kurilnice, pri odstranjevanju vode iz dvorane pa so se še najbolj obnesla omela. Pravo razdejanje se je pokazalo naslednji dan, saj so bile s fekalno vodo prepojene blazine in stenske obloge, z umazano vodo vrata ter zidovi, povsod pa je bilo veliko vlage in umazanije.
Ko so odgovorni pred nekaj leti ugotavljali vzroke za neprestane poplave, so zaključili, da so padci v mejah normale, da pa ob hudih nalivih prihaja do poplav, česar pač ne morejo preprečiti. Pa vendar vsak strokovnjak ve, da je dvorana zgrajena pregloboko in da so padci odtočnih kanalov zelo majhni. Trditev, da takšna rešitev zagotavlja bolj estetski videz stavbe, je navadno sprenevedanje. Predvsem pa je vzrok poplav preozko kanalizacijsko omrežje v tem delu mesta, saj ob hudih nalivih ljudem zaliva kleti v stanovanjskih hišah, mladim pa športno dvorano, v kateri naj bi si krepili telo. Pa je to še sploh mogoče v stavbi, ki zaudarja po vlagi in fekalijah? Krivca seveda ni, rešitelj je lahko le občinska blagajna, ki bi s sanacijo kanalizacije lahko preprečila uničevanje tako pomembnega objekta.
Prof. GABRIJELA VIDIC MIHELČIČ ravnateljica srednje šole Črnomelj
ZABAVNE POČITNICE - Med vasema Videm in Cesta v Dobrepolju je ob cesti nekoliko večja luža, v kateri so tudi ribe. Otroci tu pridno namakajo trnke, na katere se najpogosteje obesijo rdečeperke, če imajo srečo, pa tudi kakšen manjši ali večji krap. Na fotografiji sta brata Toni in Miha Meglen iz Strug, ki ju je sem pripeljal na ribolov ata, za ribolov pa sta se še posebno navdušila, ker sta nekoč ujela kilskega krapa. (Foto: J. Primc)
ŠEST TAKIH? - Zapuščeni mladi išče hrano
Naokrog tavajoči mladi medvedi strašijo ljudi
Prvega že odstrelili
LOŠKI POTOK - Medvedi se vse bolj nemoteno sprehajajo po poljih in celo vaseh. Kot kaže, so jim še najljubši zabojniki s smetmi. Lovci menijo, daje na območju KS Loški Potok vsaj šest mladih medvedov, ki sojih matere že zapustile in tavajo naokrog ter iščejo kaj za pod zob.
Pretekli teden je lovski čuvaj Janko Mohar enega takih vsiljivcev odstrelil. Težak je bil 90 kg. Lov trenutno ni odprt, zato je potrebno posebno dovoljenje republiškega inšpektorja, ki so ga za ta primer tudi dobili. Menda medvedi v tej starosti niso nevarni ljudem, srečanja z njimi pa le naganjajo strah v kosti. Tudi škoda ni tako velika, a ljudje godrnjajo. Res pa je, da se medvedi radi lotijo čebelnjaka pa tudi kokošnjaki niso varni pred njimi.
“Mi se tega zavedamo,” pravi starešina LD Loški Potok Stane Vesel, “žal pa je dovoljenje za odstrel dolgotrajen postopek. V načrtu imamo odstrel še ene živali.
Strinjamo se z negodovanjem ljudi, čeprav škoda, ki jo tavajoči medvedi povzročajo, res ni velika.”
A. KOŠMERL
DOLENJSKI UST
vaš čelrtkou prijatelj
ZAPIS ZA NOVEJŠO ZGODOVINO NAŠIH KRAJEV
v
Beg Zidov čez Kolpo v življenje
Se nikoli opisano reševanje Židov, v katerem so sodelovali tudi Belokranjci - Ko so jim odvzeli čolne, so se čez vodo prevažali celo s kadmi za šupanje prašičev
Pred drugo svetovno vojno je bilo v načrtu nacistične Nemčije uničenje Židov. Na zahtevo Adolfa Hitleija so na nacistični konferenci v Wahnseeu blizu Berlina pod imenom Končna rešitev židovskega vprašanja sprejeli načrt o uničenju Židov. Ta načrt so izvajali po celotni okupirani Evropi. Na razne najgrozovitejše načine jih je bilo ubitih in sežganih okoli 6 milijonov. Enaka usoda je bila predvidena za Rome in mnoge slovanske narode. Ta grozodejstva težko primerjamo z zločini, staljenimi pri turških vpadih, rimskih pohodih in pri sežiganju čarovnic. Tu je morija trajala več stoletij, pri uničevanju Židov pa le nekaj let.
Zgodovinski podatki nam povedo, daje bilo v okupirani Jugoslaviji v nacističnih in ustaških koncentracijskih taboriščih uničenih nad 60.000 Židov. Potek preganjanja in uničevanja pa ni bil enak na vsem ozemlju okupirane Jugoslavije. Italijanski fašistični okupatorji so delali počasneje. Zato je mnogo Židov pobegnilo z nemško okupiranih ozemelj. Mnogo jih je pobegnilo iz tako imenovane Nezavisne države Hr-vatske. Tu so jih preganjali Nemci, ustaši, zatočišča pa niso imeli niti pri domobrancih. Da je bilo uničenih toliko Židov in Jugoslovanov, pa so krivi tudi naši ljudje,
• Pred drugo svetovno vojno je v Jugoslaviji živelo 76.654 Židov. Po letu 1948 se jih je iz SFRJ izselilo okoli 8.000. To je bilo razumljivo, ker je bila ustanovljena židovska država Izrael. Leta 1981 jih je v Jugoslaviji ostalo le še 1384.
saj so začeli za judežev denar (50 lir, 50 DEM) izdajati Žide in ljudi, ki so kritizirali okupacijo ali pozneje sodelovali z NOB.
Najmanj zavarovana je bila meja med Nezavisno državo Hr-vatsko in od Italijanov okupirano Belo krajino. Potekala je po reki Kolpi. Zato je tja pribežalo tudi največ Židov. V glavnem so bile to ženske, otroci in starčki. Mladih fantov ni bilo. Največ pobegov je bilo v letih 1941 in 1942. Na slovenski strani so stražili mejo italijanski financarji. Patrolirali pa so italijanski fašisti, ki so imeli postojanko v Podzemlju in v Gribljah. Ti dve vasi sta tik ob meji. V tem času je bila zastražena tudi hrvatska meja. Tam so bili prav gotovo ustaši in hrvatski domo-brani. Zato so bili vsi, ki so reševali življenja Židov, v smrtni nevarnosti. Toda čut in želja rešiti življenja sta bila močnejša od strahu. Po izjavah, ki sem jih dobil od ljudi, ki so s čolni prevažali Žide, sojih srečno pripeljali okrog 120. Preko reke Kolpe so jih
prevažali le ponoči. Podnevi pa so imeli čolne skrite v grmovju ob reki.
Organizator pobega Židov na hrvatski strani je bil po poklicu zdravnik iz vasi Ribnik. Tu je bil rojen živel pa je v Zagrebu. Pisal se je Stajcer, imena ne vem. Gotovo je imel še več sodelavcev, kajti pot iz Zagreba in drugih mest Hrvaške do te meje prav gotovo ni bila lahka.
Zdravnik Štrajcer in njegovi sodelavci so pripeljali Žide v vasi Pravotina, Mala Paka in Velika Paka. Preko Kolpe takrat ni bilo zgrajenega nobenega mostu, danes pa je most pri Krasincu. Iz Pravotine je prevažal Žide Janko Milavec. Pripeljal jih je do vasi Krasinec in sicer do Karline Jakovčič in do njene sorodnice Bare. Priimka ne vem. Pred 15 leti sta mi razložili, kako je vse to potekalo. Danes sta obe že mrtvi. Karlina in Bara sta nato organizirali prevoz za 40 Židov v vas Klošter pri Gradacu. Tu so prespali v hiši ali na skednjih pri mojih starših. Zjutraj ali zvečer pa so odšli na železniško postajo Gradac. Do postaje in nato v Ljubljano do nebotičnika sem jih spremljal in vodil jaz in jih pri nebotičniku oddal. Tam nas je čakal vedno drug človek. Na vlaku so se izognili italijanski kontroli tako, da sem jih poslal v sanitarije. V Gradac so prišli Židi še z železniških postaj Metlika in Do-bravice. Opazil sem, da se med seboj poznajo. Kam so odšli iz Ljubljane in kako So preživeli vojno, mi ni znano.
Drugo skupino je zdravnik Štrajcer usmeril v hrvaško vas Velika Paka. Preko Kolpe jih je s čolnom prevažal Ive Štrajcer iz Velike Pake. V vasi Griblje v Beli krajini jih je izročil Alojzu Brincu. Od tu so organizirano odšli v gostilno Makar v Metliki in potem z vlakom do Ljubljane. Alojz Brine je imel v Gribljah kmetijo, ukvarjal pa se je še s trgovino.
Tretja pot pa je vodila iz Male Pake do Krasinca. Z večjim čolnom jih je prevažal preko Kolpe Tone Pezdirc s Krasinca št. 35. Bil je sin kmeta, ki je bil v občini Gradac osem let župan. Takrat je bil star 20 let. 16-letna Židinja se ga je ustrašila in rekla, da gre rajši nazaj k ustašem. Toda bil je miroljuben. Vzel je konja in voz slavo-nar in jih zapeljal na železniško postajo Dobravice, kjer je bilo najmanj Italijanov. Tako je skupno rešil okrog 20 ljudi. Sedaj ima že 76 let. Živi na Krasincu.
Zanimivo bi bilo napraviti krajši filmski zapis. Z večjimi čolni, ki so jih prej uporabljali za prevoz mivke, ki so jo črpali kar iz Kolpe, so hrabri ljudje rešili marsikatero življenje. Vsi so ostali živi še po partizanskem bojevanju.
Opisal sem le manjši del sloven-sko-hrvatske meje. Meja pa je potekala še preko Vinice in Gorskega Kotarja ter od Metlike do Kostanjevice. Prav gotovo je tudi na tem področju prišlo na italijansko stran mnogo Židov. Zanimiva bi bila tudi ta pričevanja ali pričevanje kakšnega preživelega Žida.
CIRIL PLUT
France Smrke
Rodil si se 7. septembra 1941 kot sedmi otrok pri Smrketovih na Kamnem Potoku pri Trebnjem. Pokojnine nisi dočakal, saj si te dni za vedno odšel od nas. Pokopan si v Višnji Gori, kjer si si ustvaril družino in dom. Bil si zelo bolan, a poln volje in delovne vneme.
Težko življenje v otroških letih te je vodilo na delo po kmetijah, po osnovni šoli pa si se izučil za zidarja. Delal si kot delovodja. 35 let delovne dobe v gradbeništvu je mnogo več kot tam, kjer delajo osem ur. Navzoč si bil pri gradnji Karavanškega predora in nas tako pomagal povezati z Evropo. Veliko si delal v tujini, celo v Libiji in v vseh stavbah, kjer si gradil, si pustil del sebe. Žgradil si dom svoji družini, pomagal pa si ga graditi tudi svoji sestri Alojziji, ki je ostala vdova z malimi otroki. 40 let si bil tudi član gasilskega društva.
Kot vsak človek si imel tudi ti napake, a vendar si gradil domovino na trdnih temeljih. Hvala ti za vse. Vsi tvoji!
A. S.
Ani Opara
V nedeljo, 27. julija, smo se na pokopališlu sv. Marjeta zadnjič poslovili od pokojne Ane Opara iz Dolenje Nemške vasi pri Trebnjem. Luč sveta je zagledala pred 84 leti. Njeno življenje je bilo en sam delovni dan. Izučila se je za šivilijo in šivala za domače in sosedove potrebe, kajti velika kmetija je potrebovala tudi njene pridne roke. Po smrti staršev je opravljala gospodinjska in vsa kmečka dela. Bila je mirna in prijazna, za vsakogar je našla pravo besedo. Veliko je brala, Dolenjski
list in Družina sta bila njena prava prijatelja.
Težka bolezen jo je pred letom privezala na posteljo. Zanjo sta skrbeli sestri Malka in Vera, vsak dan je k njej prihajala patronažna sestra. Ani bo vsem ostala v lepem spominu kot tiha, mirna in delovna vaščanka.
R. M.
| Anton Štampohar"
Leto 1942 na Dolenjskem8
Na sestanku nemško-italijanske razmejitvene komisije v prvi polovici maja 1942 na Bledu so Nemci poročali, da delajo vzdolž cele meje žične ograje; pri Sv. Križu sojo delali avgusta. V gozdnatih predelih so izsekali približno 20 m širok pas. Na žici so bile nameščene obrambne in napadalne bombe, ki sojih kasneje partizanske enote večkrat snemale in se na ta način oboroževale. Ponekod so bila postavljena minska polja. Straže so imele ukaz, da streljajo na vsakogar, ki bi se meji približal. V istem mesecu je Kostanjeviška četa Gorjanskega bataljona pri Dobah napadla italijansko-nemško razmejitveno podkomisijo, ki je bila na poti iz Novega mesta proti Kostanjevici in dalje proti Gadovi Peči. Padli so 3 Italijani iz spremstva, 4 ranjene Italijane in Nemce so odpeljali v bolnišnico v Krškem.
Eno glavnih vojaških vprašanj, ki so ga najvišja italijanska poveljstva reševala, toda ne dokončno rešila vse do kapitulacije, je bilo vprašanje zapore meje med Ljubljansko pokrajino in Neodvisno državo Hrvat-sko na odseku Gorjancev in reke Kolpe. Cilj zapore naj bi bil preprečiti prehajanje hrvatskih partizanov na slovenska in slovenskih na hrvatska tla ter s tem bojno sodelovanje med njimi. Že ob prvih napadih slovenskih partizanov spomladi
1942 so Italijani na osnovi poročil obveščevalcev v njih videli hrvatske in srbske partizane. Tako so za sredo marca poročali, da se je na Rdečem kamnu zaustavilo okoli 400 hrvatskih in srbskih partizanov. V resnici je bil na tem območju še maloštevilni, komaj ustanovljeni Prvi dolenjski bataljon, ki se je pripravljal za napad na Žužemberk. Močno pretirana so bila italijanska poročila o upornikih na Gorjancih, ki jih dejansko še ni bilo, kasneje pa celo o ruskih padalcih med njimi.
Nove meje Ljubljanske pokrajine so varovali obmejni miličniki in karabinjerji, kajti graničarji so ostali na predvojni meji. Posebno pozornost so Italijani posvečali vzhodni meji, pri varovanju severne meje pa so se zanašali na budnost Nemcev. Že od začetka so načrtovali izgradnjo zapore iz bodeče žice ter izgradnjo poti in bunkerjev na odseku od vasi Slinovce vzhodno od Kostanjevice, pod vznožjem Gorjancev do železniškega mostu preko Kolpe pri Metliki.
Za prvi poskus nadzora meje lahko štejemo nalogo, ki jo je imela divizija “Isonzo” januarja 1942 med drugo sovražnikovo ofenzivo proti operativni skupini vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije v Bosni. Njuna polka sta bila določena, da nadzorujeta in po potrebi zasedeta
mejo proti Hrvatski od Gadove Peči do Starega trga ob Kolpi, zaustavita partizane ter jih uničita, če bi skušali mejo prekoračiti.
S konkretnimi načrti za zaporo meje so se italijanska poveljstva od 2. italijanske armade preko 11. armadnega zbora do podrejenih divizij ukvarjala od pomladi 1942, ko so zbrali podatke o potrebnem materialu in delovni sili ter času za izgradnjo zapore, in oboroženih silah, ki bodo v utrdbah. Za izvajanje zapornih del je bil v sodelovanju z 11. in 5. armadnim zborom določen poveljnik inženirije 2. armade general Amoroso. Z deli naj bi začeli sredi leta 1942 povsod tam, kjer to dopuščajo razmere, t.j. v predelih, ki niso pod nadzorstvom partizanov.
Vendar dlje od načrtov zaenkrat niso prišli, zato je general Robotti pred začetkom velike italijanske ofenzive zahteval ustanovitev 6-ih novih postojank, ki naj bi preprečevale prehajanje partizanov. Te naj bi bile na območju Novega Sela-Pokleka, Sošic, Radovice-Magovca, Kamanja in vzhodno od Gribelj.
Šele z verigo belogardističnih postojank pod Gorjanci in v Beli krajini je ideja o zapori meje pričela dobivati otipljivejše oblike. Njihova poglavitna naloga je bila, da namesto Italijanov preprečujejo prehajanje partizanskih enot preko
meje in varujejo komunikacije.
Po prvih vpadih slovenskih partizanov junija 1942 na Žumberak je župan velike župe Pokupje Ante Nikšič najvišjim državnim organom poročal o partizanskih akcijah v krajih severno od Kolpe ter opozoril, daje treba na Žumberku preprečiti prehajanje partizanov iz Slovenije na njihovo državno ozemlje. Tudi njegov naslednik dr. Nikola TUsun je novembra 1942 predlagal, naj se z novimi postojankami zapre meja proti italijanski Sloveniji, posebno na območju občin Sošice in Kalje. Z novimi postojankami v dolini reke Kolpe bi onemogočili prehajanje partizanov s Korduna proti Žumberku.
Šele novi poveljnik 11. armadnega zbora general Gastone Gambara je prešel od besed k dejanjem. V novoletni poslanici 1. januarja 1943 je podrejena poveljstva seznanil s svojo odločitvijo; “Odredil sem, da se z ustrezno oviro iz bodeče žice zapre vsa meja proti Hrvatski.
To nam bo zagotovilo zanesljive prednosti. Ne smemo dopuščati, da bi komunistične bande prihajale čez mejo po mili volji.”
Ž izgradnjo žične pregrade, betonskih, zidanih in lesenih bunkerjev ter strelskih jarkov so pričeli pri Slinovcih v drugi polovici januarja 1943, toda najpozneje 13. februarja, saj je tega dne župnik Andrej Zupanc v svoj dnevnik zapisal: “Žične
ograje spletajo, da preprečijo prehod partizanov”. General Gambara je marca Mussoliniju osebno zagotovil, da sta divizija “Isonzo” in inženirija 11. armadnega zbora
sprejeli obveznost izgradnje kot svojo častno nalogo. Za dela, ki jih je varovala vojska, so mobilizirali tudi civilno prebivalstvo. Do kapitulacije Italije so z gradnjo prišli do Pušče, zaselka vasi Dolž. Manj uspešni so bili z deli v Beli krajini, kjer so od julija do kapitulacije prišli od Kolpe do Sv. Urbana pri Grabrovcu.
Ob gradnji je bila kmečkemu prebivalstvu storjena velika gospodarska škoda v gozdovih, na poljih in tudi v vinogradih. Partizanskim enotam je žica oteževala oskrbovanje v bogatejših dolinskih vaseh, skoraj onemogočen pa je bil dostop vanje političnim delavcem. Vendar žica ni bila nepremostljiva ovira. Julija 1943 stajo pod Gorjanci rušili Šercerjeva in Cankarjeva brigada. Slednja je celo napadla nemško vojaško letališče v Cerkljah. S pogostimi motilnimi napadi je oviral gradnjo Gorjanski bataljon Vzhod-nodolenjskega odreda, konec avgusta pa je ena njegova četa skupaj z 2. bataljonom 13. udarne brigade “Rade Končar” napadla graditelje pri Sv. Urbanu pri Grabrovcu.
Iz italijanskih dokumentov je razvidno, da je z bližajočo se kapitulacijo njihove vojske dobivala mejna zapora Gorjanci - Kolpa drugoten pomen. Prednost so dajali zaščiti prog Zagreb - Karlovac - Sušak in Karlovac - Novo mesto - Ljubljana, po katerih so načrtovali umik vojske proti Italiji. V izgradnjo utrjenih žičnih ovir so Italijani vložili velika materialna sredstva, za varstvo pa uporabili znatne vojaške sile, toda glavnega cilja, preprečiti sodelovanje med slovenskim in hrvatskim
narodnoosvobodilnim gibanjem, niso dosegli. Takoj po kapitulaciji Italije je podokrožni odbor OF Gorjanci pozval prebivalstvo, naj žične ovire in utrdbe odstrani.
Ob slovensko-hrvatski meji velja omeniti, da je na železniški postaji v Metliki od junija 1941 delovala mejna podružnica oddelka ljubljanske carinarnice. Prestop meje je bil možen le s potnim listom. Meja je povzročala težave tudi zemljiškim posestnikom, ki so imeli zemljo v sosednji državi. Zaplete so reševala •občinska vodstva, zaradi hrvatskih lastnikov zemljišč v občini Gradac pa je hrvatsko poslaništvo posredovalo celo v Rimu.
Poveljstvo 2. italijanske armade je že spomladi 1942 zavrnilo željo svoje zaveznice ustaške Neodvisne države Hrvatske, da bi smele njene oborožene sile v zasledovanju partizanske vojske prekoračiti mejno črto. Hrvaška vojska te prepovedi na pobočjih Gorjancev nad Kostanjevico in Sv. Križem in na območju občine Radatoviči ni upoštevala.
Prvi večji napad na slovenske partizane je izvedla “2. Bojnica Poglav-nikove tjelesne bojne” - vodil jo je hrvaški partizan Pavle Herakovič z Novih sel, kije v začetku junija 1942 obkolila taborišče Kostanjeviške čete Gorjanskega bataljona na hribu Kičer. V njem je bilo samo 15 slovenskih in hrvatskih partizanov, ki so se v naglici umaknili. Ustaši so zaplenili orožje in strelivo, pisarniški in sanitetni material ter mnogo šotorskih kril z opremo. Česar niso mogli odnesti, so zažgali, kuhinjske kotle pa prestrelili.
S FESTIVALA NA CERKUANSKEM
Fanka nam res ne man’ka
Pod naslovom Fanka nam ne zmanka se je v fantastičnem temnozelenem ambientu cerkljanskega hribovja nekaj sto metrov nad, v dolini stisnjenim, Cerknim dogajal fank dogodek leta, Funky Open Air Festival. Letošnji drugi festival je bil 18. in 19. julija, tako kot prvi lani pa je bil nabit z odlično muziko za ples.
1. Vsi, ki sem jim povedal, da grem na fank v Cerkno, so reagirali enako: “Kaj, kakšen fank, pa festival, al’ kaj, kje pa je to, a v Cerknici?” Toliko o poznavanju domače geografije. Pa smo šli, ekipa Zmernih in ekstremnih fenov, na sploh ne dolgo, zato pa toliko bolj ovinkasto cesto. Čez Škofjo Loko in Poljansko dolino, kjer je bila posneta največja romanca vseh časov, Cvetje v jeseni, je šlo čisto lepo, potem pa le še navkreber po ozkem kanjonu, ob hitri vodi, naokrog pa sama hosta. Malo pred Cerknem pa mini prelaz in spust v dolino, ki smo jo dobili, posejano z lučkami in obkroženo s poštenimi hribovji, ravno pri razvratnem kopanju v sončnem zahodu.
Cerkno, festival, končno! Toda sredi kraja tabla kaže nekam gor, v eksotiko. Do prizorišča dogodka, do koder je kar še nekaj, pripelje fina, razmočena gozdna cesta, toda po Camel Trophyju čaka nagrada. Velik travnik na grebenu, na eni strani ogromen šotor za akcijo, na drugi vigmani za obojednevne abonente, malo višje pokrit šank, na obronkih strmo padajočih reber pa bo-
Barbara je navdušila
hotno drevje, kot nalašč za odteščanje drobovja. Vse naokoli kopasti vrhovi, najvišji je 1630 metrov visoki Porezen. Narava, oster, svež zrak. Kot da smo prišli na dopust. Vsi evforični poiščemo Ingrid, aktivistko, zadolženo za stike z mediji, dobimo listke, ki jamčijo napoj in opoj, ter se zapodimo v dogodek.
2. Prvi bend drugega festivalskega dneva Zulu W. smo ravno zgrešili, tako da smo začeli z Ad Hoc, ki so igrali krasen, nekoliko mehkejši, toda polnokrven in zelo topel fank. Velik kos te zasluge gre na račun pevke Barbare (na sliki), ki je s svojim nizkim, prijetno hrapavo obarvanim glasom in iskreno veselim, simpatično rahlo sramežljivim nastopom tako začarala, da so se nam kocine ježile. Pun-
ca je za zaključek enournega odklopa odpela nič drugega kot eno najlepših balad v popularni glasbi, Sadejino Nothing can come betvveen us. Aleluja. Leteči potepuhi, ki so prišli kot neke vrste zamenjava za zgolj napovedovanega Ramba Ama-deusa, balkanskega kralja repa-fanka, so pač profiji, zgledno so poskrbeli za veselico in nič več.
In potem nastop Heavy Les VVanted, fankijašev par excel-lence. I, kaj reči? Razmetali so nas v vse nebesne smeri, tako da smo svoje razbolelo udovje nekateri sestavljali še kakšen dan, dva po dogodku. Po prvotnem nezaupljivem ujemanju z občinstvom, ki so ga hitri in spreminjajoči se ritmi sprva malo zmedli, so zažgali s hudim overdozom energije, najbolj, jasno, frontmenove, d.j. CallYe (Kolja), ki je s svojo rasta frizuro nekakšen statusni simbol benda. Džeziranje je prehajalo v džemanje s strupenimi improvizacijami in muzika za ples je postala en sam “urnebes” fino pokrižanih žanrov. Razgreti kot satan, vročih teles v hladni noči, smo čakali še na zadnji nastop. Ura je kazala že drugo, polna luna se je razdajala z modro svetlobo, na oder pa so prišli Cenfral Problem. Ker je ženski del ekipe že zeblo in se tudi fanka preobjedlo, smo jih preverjali le slabe pol ure, toda dovolj za ugotovitev, da gre za nadarjeno skupino, ki igra ošter, hiter žagajoči alter-rep. Klena in predvsem lastna muzika, tudi s slovenskimi teksti, ki jo pojeta dva pevca (fascinira mlajši, še mulo, s socialnimi očali z za dno pirovskega glaža debelimi stekli in smučarsko kapo letnik 83 na glavi), svoj jezni žmoht črpa kar v domačem dekadentnem okolju štajerskega industrijskega somra-ka.
4. Če nekoliko trezneje potegnemo črto, potem ne moremo spregledati slabega obiska, ki naj bi zakrivilo muhasto vreme in oddaljena lokacija, seveda oddaljena le iz perspektive centralistično samozadostne Ljubljane. Res škoda, da je tako malo ljudi konzumiralo užitke silnega truda, ki so ga organizatorji, entuzijastični lastniki in kompanija iz priljubljenega puba Pr’Gabrijelu v Cerknem vložili v res zgledno pripravljen festival. Vidne oznake, parkirišča, lep ambient, dobro ozvočenje, več vrst hrane, celo za vegije, pijača, ki se ni končala pri velikem in malem pivu, nobenih izgredov (nikjer nismo videli niti enega policista) gotovo stanejo. Ekipa Pr' Gabrijelu pa je tudi sicer močno aktivna, saj koncerte džeza, roknrola in fanka organizirajo čez vse leto. Informacije najdete v dnevnem časopisju. Fanka nam je lani tako še primanjkovalo (lanski slogan Fanka nam manka), letos ga je že dosti, manjka le raja. TOMAŽ BRATOŽ
SLOVENSKA VOJSKA NA PRVI MIROVNI OPERACIJI
Kam greš ti, nesrečna Albanija?
Ko so začeli drug za drugim propadati totalitarni režimi v Evropi, se je to zgodilo tudi v Albaniji. Na prvih demokratičnih volitvah je zmagala Demokratska stranka, ki sodi na desni pol političnih sil in njen vodja Berisha je postal predsednik države. Na lanskih volitvah je spet zmagala Demokratska stranka, vendar jo je opozicija, v njej je vodilna Socialistična stranka, obtožila, da je do zmage prišla z goljufijo. Trditve o nepoštenih volitvah so potrdili tudi mednarodni opazovalci.
Kljub velikim obljubam tujega kapitala ni bilo v državo in veliko podjetij je propadlo. Tako je samo v Elbasanu ostalo brez dela več kot 10.000 ljudi, ki so prej delali v tamkajšnji železarski industriji. Tako je vse več ljudi nasedalo obljubam o vrtoglavih zaslužkih v različnih finančnih piramidah. Ljudje so vanje vložili vse svoje prihranke in marsikateri Albanec je prodal vse svoje premoženje, da je lahko vložil denar. Po nekaterih podatkih je Albanija postala tudi poligon za vrsto kriminalnih poslov, od tihotapljenja mamil do pranja umazanega denarja.
Streznitev je prišla na začetku letošnjega leta, ko so piramide začele propadati druga za drugo
• Med 71-dnevnim bivanjem v Albaniji je naša sanitetna ekipa opravila več kot 200 medicinskih posegov. Od tega jih je bilo več kot dvajset stacionarnih, 15 pacientov so po oskrbi evakuirali v bolnišnice, v glavnem v vojaško bolnišnico v italijanskem Brindiziju. Poleg tega so naši sanitejci opravili tudi več kot 60 laboratorijskih preiskav.
in večina Albancev je ostala brez vsega. Kmalu so se pojavile obtožbe, da so v finančne piramide vpleteni tudi visoki funkcionarji Demokratske stranke in albanske
ij' DOttrMJSKfc IjJ BELE KRAJINE j j			
			
■	Sr&BBR		■
			
j	jJo3-0		
Ujme nič novega
Iz Zgodovine šempeterske fare: Raje umreti, kot doživeti ujmo
OTOČEC - Če prelistamo knjigo župnika Ivana Šašlja Zgodovina šempeterske fare, lahko preberemo naslednje: “Popoldne 19. julija 1873 leta se je nebo nad Krko močno zatemnilo. Ljudje so morali sredi belega dne prižgati luči. Strele so nad Trško goro in Grčevjem parale nebo. Prihajala je huda ura. V cerkvenem zvoniku v Šempetru je močno zvonilo. Ljudje so bili prestrašeni.
Potem seje začelo. Začelo je deževati in padati toča, ki je bila debela kot kurje jajce. Tolklo je precej časa. Ljudje so na glas molili, ker so mislili, da je prišel sodni dan. Marsikdo je dejal, da raje umre, kot pa da še enkrat doživi tako razdejanje. Toča je uničila vse vinograde, ravno tako sadno drevje, ki ga je kar olupila. Ljudje so dejali, da so ob večletni pridelek, vendar ni bilo tako. Malce se je popravilo v vinogradih, obraslo se je tudi sadno drevje, kije še tisto jesen cvetelo.
Toča je pobila tudi veliko živali, saj so lovci in drugi našli veliko mrtvih Zhjcev, fazanov in drugih ptičev. Zaradi te naravne katastrofe je šlo na beraški boben precej gruntov, saj ni bilo denarja, da bi se gospodarji lahko rešili.”
S. D.
vlade. Predsednik Berisha je vse to zanikal, vendar pri tem ni bil prepričljiv in tudi njemu se je “zgodilo” ljudstvo. Albanci so se uprli. Sistem se je preprosto porušil. Uporniki so oropali skoraj vsa skladišča albanske vojske, ki je razpadla in je skoraj ni več. Podobno se je dogajalo tudi s policijo. Po vsej državi so se začele spopadati najrazličnejše tolpe. Razmere so bile zelo napete in obstajala je velika verjetnost državljanske vojne.
Vse več Albancev je svojo možnost za preživetje videlo v begu iz države. Italija in z njo vsa zahodna Evropa seje prestrašila navala beguncev, saj so zadeve počasi postajale neobvladljive. Rimska
Ugled zaradi strokovnosti
Kmalu se je v mednarodnih mirovnih silah v Tirani in njeni okolici razširil glas o visoki strokovni usposobljenosti slovenskih sanitejcev. Tako so v slovensko ambulanto prihajali vojaki po pomoč, čeprav so imeli s seboj svojo saniteto. Po pomoč so v našo ambulanto prihajali tudi pripadniki poveljstva mirovne operacije iz Tirane. Seveda so naši sanitejci pomagali tudi civilnemu prebivalstvu.
Dnevi so počasi tekli in prišle so izredne albanske volitve. Potekale so mirno, na njih so prepričljivo zmagali socialisti, demokrati pa so bili veliki poraženci. Socialisti so
■dr#" -A... - m
ALBANSKA ZNAMENITOST - Po nekaterih ocenah je v vsej državi več I kot milijon takih bunkerjev.
vlada je predlagala mednarodno mirovno akcijo, imenovali so jo Alba (Zora), s katero naj bi zagotovili pravično delitev človekoljubne pomoči in izvedbo izrednih volitev. Mednarodna skupnost je ta italijanski predlog sprejela. Tako so se dogovorili, da bo v tej akciji sodelovalo osem držav. Poveljstvo nad njo je dobila Italija. Poleg nje so svoje vojake poslale še Francija, Avstrija, Španija, Turčija, Romunija, Grčija in Danska. Vsaka izmed teh držav pa bi lahko povabila še partnersko državo. Tako je Italija prosila Slovenijo, naj pošlje v Albanijo svojo sanitetno enoto.
Slovenski vojaki prvič na mirovni operaciji
Slovenska vlada je sklenila, da bo v Albanijo odšla sanitetna enota Slovenske vojske. To bi bila tudi prva enota Slovenske vojske, ki bi sodelovala v eni od številnih človekoljubnih in mirovnih operacij mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za ob/ambo so med poklicno sestavo izbrali 24 prostovoljcev in 14. maja 1997 je začela na tiranskem letališču Rinas delovati na ravni bataljonske sanitetne postaje ambulanta, ki jo je postavila enota Slovenske vojske.
Naši sanitejci (v enoti so bili poleg njih tudi vezisti, voznikrter vojaki, ki so skrbeli za zavarovanje, in trije častniki, ki so delali v poveljstvu akcije v Tirani), so prišli v Albanijo, ko je bila tam huda vročina. Ob prvem dežju se je suha zemlja spremenila v veliko močvirje in v šotore je vdrla voda. Zato so okoli njih izkopali več kot pol metra globoke jarke, po katerih je odtekala deževnica. Tako z deževnico niso imeli več težav. So pa kmalu nastopili problemi z drugačno vodo. Izkazalo se je namreč, da je voda iz lokalnih vodovodov oporečna.
Vročina je bila zelo visoka in v šotoru, kjer je bila ambulanta, so namerili kar 43 stopinj. To so rešili na zelo preprost način. Približno pol metra nad šotorom so razpeli maskirne mreže in temperatura se ni nato nikoli več dvignila nad 33 stopinj.
Še posebej so bile v Albaniji “zanimive” noči, saj se je z nočjo začelo streljanje. Albanci seveda niso streljali na mirovne sile, ampak v zrak. Občutek pa vseeno ni bil prijeten. Vsako jutro so naši fantje hodili po vzletno-pristajalni stezi in pobirali na desetine krogel, ki so jih Albanci izstrelili iz kalašnikov in drugega orožja. Na srečo nobena od teh številnih krogel, ki so dobesedno padle z neba, ni zadela naših šotorov.
pridobili ogromno število glasov tako, da so Albancem obljubili vrnitev izgubljenih prihrankov. Vprašanje je le, kje bodo dobili ta denar.
Vtisi iz Tirane
Življenje v Albaniji je zelo črno-belo. Nekaj družin živi zelo dobro, velika večina Albancev pa se komaj prebija skozi življenje.
VERA SE VRAČA - Povsem na novo zgrajena džamija.
Še posebej težko je v večjih mestih, kjer so propadla številna podjetja in tovarne, drugega dela pa ni. Človeku se posebej vtisnejo v spomin ljudje, ki so v hudi vročini oblečeni v plašče, čez ramo pa jim visi skromna torba. Na glavi imajo ponošene kape, pod katere navadno dajo robček, ki jim ščiti tilnik pred soncem. V eni roki imajo palico, z drugo pa držijo vrv, na katero je privezana majhna in shujšana kravica, ki muli
• Medtem ko so se naši sanitejci že vkrcevali na trajekt, ki jih je odpeljal domov, je delegacija ministrstva za obrambo v imenu slovenske vlade podarila albanskemu ministrstvu za zdravstvo neuporabljen medicinski material in zdravila. Vrednost darila je znašala skoraj 7 milijonov tolarjev.
PLAČANA VARNOST -vil.
*
Oborožena civilista stražita eno od bogataških
skromno travo, ki raste na mestnih ulicah. Kar imajo na sebi in ob sebi, je njihovo edino premoženje. Človek se dobesedno zgrozi ob pogledu na številne Albance, ki v senci dreves ali zgradb sedijo na pločnikih in topo gledajo v daljavo, kjer se po njihovem prepričanju cedita med in mleko. Presenetljivo je, da na ulicah prodajalci ponujajo morebitnim kupcem vse tisto, kar simbolizira zahod in njegovo potrošniško družbo. Svoje blago razstavljajo na pločniku in v senci, ki si jo naredijo iz kartonskih škatel ter čakajo na kupce.
Pogovarjali smo se z visokim častnikom albanske vojske. Njegova žena ni zaposlena, imata pa pet otrok. Na mesec zasluži borih 80 ameriških dolarjev. Vsako popoldne zato preprodaja cigarete, da se nekako prebijajo skozi življenje.
Posebno pozornost vzbuja promet po ulicah Tirane. Prometnih znakov skoraj ni ali pa so nerazpoznavni. Po ulicah vozijo predvsem velika vozila. Ob cesti, ki vodi od letališča Rinas v Tirano, smo videli avtomobilski sejem in na njem so prodajali skoraj samo mercedese.
Ob tej cesti smo videli tudi nekaj tovarn oziroma tisto, kar je ostalo od njih. Večina je opuščenih in zob časa je naredil svoje. Prav tako so opuščeni številni rastlinjaki, iz katerih so pred leti oskrbovali dobršen del Evrope z
zelenjavo. Danes stojijo samo njihova ogrodja, stekla so namreč že dolgo razbita. V njih pa raste samo še plevel.
Del Albancev pa živi tako, kot živijo bogataši na zahodu. Njihove hiše so zgrajene po zahodnih standardih. Toda po evropskih standardih niso oboroženi stražarji, ki stojijo pred vhodi. Vsi so namreč oboroženi z avtomatskimi puškami. Skoraj vse te hiše imajo na strehah protiletalske mitraljeze, na napadalce z ulice pa čakajo lahki puškomitraljezi.
Vrnitev v domovino
V skladu z odločitvijo mednarodne skupnosti se je 20. julija začel umik mirovnih sil iz te nesrečne balkanske države. Tako naj bi se do 12. avgusta umaknili vsi pripadniki mednarodnih mirovnih sil. Umik slovenske sanitetne enote se je začel v petek, 25. julija, ko se je v pristanišču v Draču z motornimi vozili vkrcala na trajekt. V koprsko pristanišče je trajekt priplul v soboto popoldan, 26. julija.
Vendar umik mirovnih sil še ne pomeni, da so zadeve v Albaniji urejene. To potrjuje tudi ukaz, ki so ga noč pred umikom naših sanitejcev dobili italijanski padalci; da bodo v tej državi ostali do sredine septembra.
Besedilo in slike: BOJAN KUNTARIČ
16
DOLENJSKI LIST
Št. 32 (2504), 14. avgusta 1997
sesalnik, SIEMENS, VS 73 A 00, moč 1400 W, elektronska regulacija sesalne moči, teleskopska cev, 4-kratno higiensko filtriranje, vtičnica za električno krtačo
kuhinjska napa, BAUKNECHT,
DF 33 62, 2 motorja, pretok zraka od 470 do 530 m3/h, stalni kovinski pralni filter, osvetlitev 2 x 40 W,
3 stopnje ventiliranja,
bele ali črne barve, širina 60 cm
podelementna svetilka, INTRA, 5501, 36 W, dolžina 125 cm	_
nosilec police, STRNAD,
dolžina 235 mm, bele, rjave ali črne barve
daljnogled, ALBINAR, 12 x 50 GA, zorno polje 1000 m na 95 m, minimalna razdalja fokusiranja 12 m, teža 725 g
tračni brusilnik, SKIL, 1200, moč 600 W, hitrost traku 200 m/min, brusna površina 76 x 130 mm, teža 2,8 kg
12-delna garnitura rezkarjev,
MULLNER, FR 13, HSS
nosilec police, STRNAD, dolžina 180 mm, bele, rjave ali črne barve
podelementna svetilka, INTRA, 5501, 18 W, dolžina 65 cm
avtoradio, S0NY, XR 3750, digitalni kasetofon, D basi,
4 x 35 W (glasbena moč), avtomatsko iskanje posnetkov, snemljiva upravljalna enota
bio sušilnik, corona, za sušenje sadja, zelenjave, gob...,
4 pladnji, stikalna ura, moč sušenja 250 W, 400 W ali 700 W, sušenje do 2,5 kg živil _
vbodna žaga, BLACK & DECKER, KS 631, moč 400 W, hitrost nihanja 3000 nih/min, nagib lista od 0° do 45°, globina žaganja do 65 mm, možnost odsesavanja
hitri pekač, SIEMENS, TG 13201, moč 1800 W, tristopenjsko stikalo, dve snemljivi teflonski plošči, mere: 36 x 30 x 12 cm
garnitura svedrov, VETO, DR 300
dvovralni hladilnik, IBERNA, ID 24, bruto prostornina 230 I, neto 181 I, zamrzovalnik 44 I,	« rl
mere: 143 x 54 x 60 cm »M'**
stabilna žaga, BLACK & DECKER,
KS 810, moč 1080 W, globina žaganja do 55 mm, hitrost vrtenja 4000 vrt/min, vodoravni in navpični nagib lista od 0° do 45°, možnost odsesavanja
lakirna pištola, ISKRA, PL 112, moč 40 W. pritisk 170 barov, posoda 0,51, teža 1,5 kg
pomivalni stroj, IBERNA, LSI 56 w, za 12 pogrinjkov, 5 programov,
ECO program, mere: 85 x 60 x 60 ci
sokovnik, CORONA, MP 80, moč 240 W, kozarec s pregrado za točenje, posoda za odpadke
zamrzovalna omara, IBERNA, IV 25, bruto prostornina 2501, neto 1891, mere: 143 x 60 x 60 cm
ker ima pestro izbiro dobrega blaga,
radiator, VOGEL & NOi mere: 600 x 400 mm
lor, VOGEL & NOO' : 600 x 1200 mm
ker mi pri nakupu znajo svetovati, i,
\-i2j ... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje,
Z Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU nad5000 SIT ŠE OD 4 DO K) % CENEJE!
Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE.
CD ^CD"^ ® - ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov. Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov UREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI!
Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje:
6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
radiator, VOGEL & NOOT, tip 22, mere: 600 x 600 mm^otfl
radiator, VOGEL & NOOT, tip 22, mere: 900x400 — .mft
radiator, VOGEL & NOO mere: 600 x 800 mm
poštni nabiralnik, ŽIBRET, rjave barve
kotni brusilnik, ISKRA, KB 148 A. moč 1400 W, hitrost 8200 obr/min, premer plošče 178 mm, teža 3,9 kg
ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, r*pt_
JR rTra ... ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo,
radiator, VOGEL & NOOT, mere: 600 x 1000 mm
ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela.
GRADAC: N0V0TEHNA. GROSUPLJE Vimont. KOSTANJEVICA NA KRKI NOVOTEHNA. KRŠKO: NOVOTEHNA. NOVO MESTO: PC Železnina, NOVOTEHNA - Glavni trg, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center.
ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd. ŠENTRUPERT: Kovinoprodaja.
TREBNJE' Kovinoprodaja in NOVOTEHNA.
podaljšek, LEGRAND,
s tremi varnostnimi vtičnicami, bele ali rjave barve, dolžina 1,5 m
vrtljivi primež, VETO, art. 9230
r>V*;C>
»S*
MERKUR JE MOJ SVET.
OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
SLOVENSKE SLEDI NA TUJEM
Novi, stari in prastari stiki s severom
Vožnja po švedskih cestah je pravi počitek za voznika, ki se je pravkar rešil iz živčne norišnice nemških avtocest. Najvišja hitrost na švedskih avtocestah je omejena na 110 kilometrov na uro, vendar bi tam, na ravnih, širokih in za kontinentalne razmere skoraj praznih cestah težko našli voznika, ki bi to hitrost prekoračil. Promet je torej zmeren, umirjen, človek bi lahko temu rekel tudi zrel in premišljen.
Tudi okolica avtoceste je nekaj podobnega. V tem letnem času je srečanje s Skandinavijo v znamenju švedskih nacionalnih barv: rumene in modre. Polja oljne repice se rumeno zlatijo v soncu in v številnih modrih jezerih in jezercih se zrcali poletno nebo. Obema je podlaga umirjena zelena barva livad in gozdov. Tudi nasipi ob avtocestah so zeleni: zatravljeni so in porasli z grmičevjem. Da pa za to ni poskrbel le čas, ampak stoji za tem človek zjasnim premislekom, je opaziti na tistih delih avtoceste, ki jih Švedi še niso odprli za promet. Marsikje ob Cestišču, ki ga šele utrjujejo in še čaka na asfaltni sloj, je videti na\*>žene plasti rodovitne zemlje, na njej pa že zeleni nova trava in na novo posajeni grmički se vzpenjajo kvišku. Človek bi si želel, da bi tudi v tej naši mali Sloveniji na jugu Evrope zasledil vsaj del-
* Skandinavija živi umirjeno. To se kaže v odnosu med ljudmi, pa tudi v odnosu do narave. Mi bi se od Skandinavcev lahko marsikaj naučili. Za to niti ni potrebno navezovati novih stikov, le obnoviti tiste, ki trajajo že stoletja.
ček te severnjaške premišljenosti. Manj bi bilo potem ran - v naravi in v duši.
Vezi stare mnogo rodov
O teh stvareh se pogovarjava s sopotnikom Mirom Benčinom iz Novega mesta, medtem ko najino vozilo premaguje ravnice južne Skandinavije in se počasi približuje švedski prestolnici. Sam se spomnim, da smo Slovenci in Švedi v preteklosti imeli že več stikov. Eden prvih takih je bil švedki grof Snoilsky. Po rodu je bil Slovenec (Snoilšek), ki se je verjetno kot preganjan protestant v tridesetletni vojni (1618-1648) udinjal na švedski strani in se tam tako odlikoval, da ga je švedski kralj po-
vzdignil v plemiški stan. Ostal je na Švedskem. Njegov pravnuk je bil znameniti švedski pesnik Carl Snoilsky (1841-1903). Taje v svoji zbirki Italijanske slike, v kateri je v verze prelil potopisne vtise iz južne Evrope, napisal tudi dvaindvajset kitic dolgo pesnitev z naslovom Ljubljana. V njej razkriva svoje korenine in odnos, ki ga ima do pradomovine. Prevod te pesnitve je izšel januarja 1976 v Našem glasu, glasilu slovenskih društev na Švedskem.
Drugi znameniti Šved, ki je svoje rojake na severu preko časopisnih člankov in strokovnih raz-
Alfred Jensen, švedski jezikoslovec in literat.
Lojze Hribar, mož Jensenove vnukinje.
NAŠA KRI - Slovenski rojaki, živeči na Švedskem, na sprejemu v Stockholmu ob dnevu slovenske samostojnosti. Od leve proti desni: Niko Perk-man iz Brežic, Franci Ratajc in Viktor Prestor z Jesenic in Jože Staniša iz Novega mesta. (Foto: T. J.)
RUMENO MORJE - Rumena oljna repica in švedska cerkev v ozadju. Spredaj Novomeščan Miro Benčina. (Foto: T. J.)
prav seznanjal z obstojem slovenskega naroda in slovenskega jezika, je bil Alfred Jensen. Ta švedski jezikoslovec in literat se je močno zanimal za slovanske jezike. Potoval je po slovanskih deželah, se srečeval z literarnimi ustvarjalci ter poročal o njih in njihovem delu. Znal je več slovanskih jezikov in je iz njih tudi prevajal v švedščino. V Ljubljani seje konec pejšnjega stoletja spoprijateljil s slovenskim pesnikom in urednikom Ljubljanskega zvona Antonom Aškercem ter imel z njim vrsto let zanimivo dopisovanje. Švedom je predstavil Prešerna in prevedel več njegovih pesmi, še več pa je prevedel Aškerčevih in ker je bil Jensen vrsto let tajnik “Slovanske knjižnice” pri Nobelovem zavodu v Stockholmu in za ta zavod tudi poročevalec za vse slovanske literature, je bilo nekaj časa celo slutiti, da bo ta slovenski pesnik nekoč celo okiten s to zavidljivo nagrado. To se sicer ni zgodilo, bogata korespondenca, ki je ostala za obema velikima duhovoma tistega časa, pa je še danes dragoceno gradivo za literarne zgodovinarje. Aškerčeva pisma Jensenu je pozneje v Zvonu objavil Fran Govekar. Da si bomo vsaj približno predstavljali, kaj so si včasih pisali znameniti možje, si oglejmo kratek odlomek iz pisma, ki ga je Aškerc 18. novembra 1898 pisal Jensenu:
“Vaše prijazno rekomendovano pismo sem dobil. Srčna hvala! Torej se pretaka tudi po Va|ih žilah nekaj slovanske krvi! Zdaj razumem Vaše simpatije za Slovane. žBlut ist ein ganz besonde-rer Saft’ pravi Mefisto, kakor veste. To pa že smem v svojem bodočem feljtonu povedati, da ste po materi (slovanskega) poljskega pokolenja - ali ne?”
Vnukinja po poti svojega deda
Vez, ki sta jo med severom in jugom stkala švedski in slovenski literat konec prejšnjega stoletja, po naključjih, ki jih je življenje polno, drži še danes. V drugi polovici tega stoletja je Jenseno-va vnukinja Karin potovala po poteh svojega slavnega deda. Ko jo je pot vodila po naših krajih, je srečala Lojzeta Hribarja, pravnika in dolenjskega rojaka, in rodila se je ljubezen, ki je Karin in Lojzeta združila in v Štockholmu sta osnovala družino. Lojze je sčasoma postal predsednik slovenskega društva v Stockholmu, potem predsednik koordinacije slovenskih društev na Švedskem, bil je tudi predsednik Zveze jugoslovanskih društev in pozneje predstavnik priseljencev v švedskem parlamentu. Zdaj je upokojen, a precej niti, ki povezujejo Švedsko in Slovenijo, je še vedno v njegovih rokah.
ičo govorimo o švedsko-sloven-skih stikih, pa ne smemo pozabiti na številne vezi, ki se zadnja desetletja spletajo med pripadniki obeh narodov predvsem na zasebni ravni, preko teh vezi pa se pretakajo tudi čedalje opaznejši gospodarski stiki, ki so bili svojčas zelo skromni.
Predvsem v srednji in južni Švedski že tam od šestdesetih let živi nekaj tisoč Slovencev z družinami in za pouk njihovega naraščaja v materinem jeziku je ponekod bolje, ponekod slabše poskrbljeno, odvisno pač od tega, koliko so rojaki med sabo povezani in koliko so za tak pouk zavzeti. Stiki z matično domovino so že nekaj desetletij dobro vpeljani, a generacija, ki je prišla iz Slovenije, se stara, mladi rod pa ima drugačen odnos do vrednot, ki so jih imeli njihovi starši za svete. Mešanih zakonov med potomci na švedskem živečih Slovencev in švedsko mladino je čedalje več in prizadevanja, da bi slovenski otoček na Švedskem ostal jezikovno in kulturno živ, se zdijo vse bolj iluzorna.
Po osamosvojitvi Slovenije je bila na Švedskem odprta slovenska ambasada. Prvi ambasador tam je bil Ivo Vajgl, sedaj državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo pa bo za njim zasedel izpraznjeno mesto, še ni znano. V Stockholm sva z Mirom pripotovala ravno pravi čas. Slovenska
ambasada je v galeriji Argo v središču mesta pripravila sprejem, hkrati pa tudi razstavo fotografij na švedskem živečega rojaka Karla Pesjaka, kije za svoja dela požel že več uglednih priznanj in nagrad. Sprejema seje udeležilo tudi več Slovencev, ki živijo v Stockholmu. V sedemdesetih letih so tu dobili v najem večjo vilo z lipovim parkom v ospredju. Lepo so jo obnovili in imeli v stavbi redna družabna srečanja in kulturne prireditve, pa tudi slovensko knjižnico in šolo za otroke in odrasle. Zdaj sem zvedel, da so ostali Slovenci v Stockholmu brez prostorov, kjer bi se srečevali. Imajo pa zato svojo ambasado.
Od Vikingov do Slovencev
Zanimivo je, da tudi v Ljubljani že nekaj let deluje slovensko-šved-sko društvo, ki si je tudi zadalo za nalogo okrepiti stike med obema kulturama, za začetek pa osvežiti spomin na stike, ki so v preteklosti že obstajali - poleg opisanih naj omenimo še znanega švedskega botanika Karla Linneja, ki je tudi imel dobro vpeljane vezi z idrijskim zdravnikom Scorpolijem.
Ena prvih javnih manifestacij društva je bila organizacija razstave slovensko švedske prevajalske dejavnosti od leta 1893 do danes. Razstavo v pritličju Filozofske fakultete, ki je bila v času Evropskega meseca kulture, je pripravil in ob otvoritvi tudi po njej vodil profesor Janko Moder. Razstava je kljub takratni kulturni zasičenosti pritegnila pozornost in v društvu se že dogovarjajo, da bi v januarju prihodnjega leta v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili razstavo, v kateri bi podrobneje predstavili literarne stike med obema državama od sredine preteklega stoletja do danes.
Na koncu naj kot zanimivost omenimo, da imajo nekateri naši rojaki na Švedskem in tudi drugod po svetu bolj ali manj izdelano in tudi z nekaj argumenti podprto teorijo, da so bili stiki med ljudstvi, ki poseljujejo Skandinavijo, in ljudstvi na sončni strani Alp, še veliko starejši in globlji, kot to prikazujemo danes. Po tej teoriji kroži po naših žilah tudi precejšen del vikinške krvi. To naj bi bila kri, ki je na vikinških ladjah objadra-la evropske obale in se ustavila na za te svetovne popotnike najbolj ugodnem kraju, na severni obali Jadranskega morja. Po tej teoriji smo Slovenci potomci tistih Vikingov. To dokazujejo tudi z besednimi izpeljankami iz staronor-diščine in slovenščine.
Naj za boljše razumevanje te teorije navedem le domnevo o izvoru naziva Slovenec. Tako naj bi namreč staronordijci nazivali ljudi, ki so se obrnili proti soncu. Šol pomeni v švedščini sonce. Vend pomeni obrnjen. Solvend naj bi bil torej tisti, ki seje obrnil proti soncu, odpotoval na jug. Po jezikovni preobrazbi in inverziji pa je nastal izraz Slovenec. Seveda bi na tak način Slovenci verjetno našli še kake druge daljne sorodnike v indoevropski družini narodov, a naj o teh stvareh spregovorijo strokovnjaki!
TONE JAKŠE
.. ..... .
PRGIŠČE MISLI
• Naloge književnosti niso v tem, da bi skrivali resnico, jo blažili, temveč da govorimo po resnici tisto, kakor je, kakor nas čaka.
A. I. Solzemcin
• Zakon je včasih predelovalnica, v kateri ženska in moški mnogokrat zamenjata spol svojih duš.
L. Kovačič
•	Človekova cena je v tem, v čemer presega sam sebe, v tem, kar je zunaj samega sebe, kar je v drugih in za
^ru8e-	M. Kundera
•	Sovraštvo in hudobija sta samo
popačena ljubezen.	y fjUg0
•	Svoboda ni celoten in enkraten dej, temveč proces, ki ga je treba nenehno živeti in ustvarjati.
E. Kocbek
•	O zgodovini žele institucije le eno:
nič vedeti, in če naj bi kaj vedele, potem naj bo to vedenje že brez po-sledic.	potr£
GLEDALIŠČE SLEPIH IN SLABOVIDNIH - V Semiču in Črnomlju se je konec minulega tedna predstavilo gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, prvo te vrste v Sloveniji, v katerem nastopa 11 igralcev. Poleg tega, da so, kot že ime pove, slepi ali slabovidni, pri svojem delu veliko pozornost namenjajo gibom in mimiki. Res je sicer, da za gibanje na odru potrebujejo posebne oznake za orientacijo in da mora biti scena vedno na natančno določenem mestu, toda priznati je potrebno, da se na odru odlično znajdejo. To so dokazali tudi Belokranjcem s komedijo v treh dejanjih Dan oddiha: (Foto: M. B.-J.)
LEPO OKOLJE JE PRIJAZNO - Zadnji dan vročega julijskega dne se je na pokopališču Dolenjske Toplice začelo živahno delovno razpoloženje 40 udeležencev delovne akcije - predvsem so bili upokojenci - se je odločilo urediti posamezne dele slabo vzdrževanega pokopališča in njegovo okolico. Uredili so poti, pokosili travo in veliko časa namenili pobiranju odpadkov, ki jih marsikdo ne odnaša v zabojnik. Akcija ni bila utrujajoča, saj se je bilo mogoče med delom tudi okrepiti s pijačo in celo prigrizkom. Izrečene so bile številne šale, pa tudi kakšna pikra na račun tistih, ki radi poudarjajo, koliko jim pomeni lepo urejeno okolje. Po zaključnem deluje nastala skupna fotografija in želja udeležencev, da se tovrstno srečanje še ponovi. (Robert Vinšek)
PRAZNOVANJE 5. OBLETNICE SKD LIPA MUNCHEN - Slovensko kulturno društvo LIPA Miinchen e. V. je 5. julija praznovalo 5. obletnico ustanovitve. Prireditev je bila v Griimvaldu, Biirgersaal, kjer je bila tudi slavnostna otvoritev. Vodstvo društva je pohvalno izpeljalo program, ki se je začel s slavnostnim koncertom znanega opernega pevca Juana Vasleta ob spremljavi pianista Leona Englemana. Prvi del koncerta je bil mednaroden, drugi pa čisto domač - slovenski. Predsednik društva Lojze Grojzdek je po zahvali vsem (pokroviteljem, ustanovam, slovenski župniji v Miinchnu, občini Grumvald itd.) v svojem govoru opisal 5-letno delovanje, ki je močno pripomoglo k ohranitvi slovenske kulture v tujini. Po glasbenem dodatku obeh glasbenikov smo se zbrali na zakuski, kjer je za domače vzdušje organizator poskrbel tudi z dobrotami iz domovine. Vsem navzočim smo razdelili v obliki srca spleten kruh, kar je bilo darilo društvu LIPA od prijateljev rojstnega kraja slovenskega predsednika. Društveno slovesnost smo res zaključili z lepimi občutki, zato vsem za pomoč in obisk najlepša hvala (na sliki je ansambel Meh). (Lojze Grojzdek)
DVIGNILI KAPELICO - Družinsko podjetje Komočar, usposobljeno za zahtevna montažna dela, je z avtodvigalom za približno pol metra dvignilo vaško kapelico. Zahtevno operacijo so močni temelji in zidovi dobro prenesli, ostrešje, kije bilo že večkrat obnovljeno, pa bodo morali popraviti. Ko je kapelica visela na jeklenih vrveh, so ji določili tudi novo smer. Obrnili so jo nekoliko bolj proti zahodu, proti krškovaški cerkvi sv. Mohorja. Kapelica je dolga leta čemela pod nivojem posodobljenega cestišča, poslej pa bo obnovljena in na novo opremljena krasila vas ob Krki. Pri delu so pridno pomagali vaščani. (Foto: M. Vesel)
TAKI SMO SLOVENCI
Po meri soseda
Resničen primer, čeprav brez navedb imen ljudi
Janez je dosluženo zastavo zamenjal s cliom, resda rabljenim, in glej ga zlomka: celo sosed je ob pridobitvi kazal navdušenje. Janez je bil tako dvakrat vesel: ker je dobil drug avto in ker je novi celo po meri soseda!
Zal to ni trajalo dolgo. Sosed ne bi bil Slovenec, če se mu ne bi potem, ko je razmišljal, od kod Janezu toooooliko denarja, oglasila nevoščljiva žilica. Janez je čez noč postal najbolj nezaželjena oseba na tem planetu, celo moralno vprašljiva in nepoštena, ki soseda vznemirja že, če veter piha od njegove hiše. In kako soseda jezi šele pes, ki mu ubogi Janez ne more dopovedati, da sedaj, odkar imajo clia, ne sme več zalivati trave preblizu soseda... In to taistega soseda, ki se tako čudi, zakaj nas Evropa ne mara.
A. A.
Michael razočaral oboževalce
Od napovedanega mega koncerta zaenkrat ostalo nekaj manj kot 20.000 razočaranih (in jeznih) lastnikov vstopnic - Popravni, a veliko dražji, izpit 9. septembra
Michael Jackson, kralj popa, lastnik najbolj prodajane plošče vseh časov, glasbenik, ki je prejel vse možne glasbene nagrade, in največji mojster spektakla na svetu, je mesec dni v Sloveniji dvigoval veliko prahu. Medtem, ko so nekateri zatrjevali, da njegov obisk v deželi na sončni strani Alp ne morejo ustaviti niti prekle z neba niti morebitno manjše zanimanje oboževalcev, so se drugi hudomušno smehljali in ugibali, “ali bo prej odpadel koncert ali zaradi številnih lepotnih operacij Michaelov nos”.
A gotovo tudi največji pesimisti niso pričakovali, da bo koncert, ki mu pri nas ne bi bilo para, odpovedan le nekaj dni prej. Oprostite, ker je preložen, kajti organizator ponovno zatrjuje, kot je trdil že prej: tokrat koncert res BO!
Michael, ki bo 29. avgusta dopolnil 39 let, je prvič na oder stopil že pri petih letih in od takrat ga je oče skupaj s še štirimi brati
začel pospešeno pripravljati na kariero profesionalnih glasbenikov in morda mu tudi zato oder in glasba pomenita življenje. Na svoji več kot četrt stoletja dolgi glasbeni poti se je zapisal med najvidnejše osebnosti show bus-sinesa in osebnosti, za katere je vedno vladalo zanimanje rumenega tiska.
Kot zvezda se je v začetku lanske jeseni odpravil na turnejo HIStoiy, ki je ves čas žela uspehe. Koncerti so bili razprodani, tudi tisti na Dunaju. In prav v Ljubljani se je zgodilo to, kar si zavedni Slovenci ne bi želeli - prvič na njegovi turneji je bil koncert odpovedan. In to kljub temu, da so bile vstopnice nekoliko cenejše kot na primer v Nemčiji. A očitno je cena 5.500 tolarjev za običajno karto, medtem ko je bilo treba za najuglednejše sedeže odšteti celo 78 tisočakov, preveč ali pa je šlo zgolj za nesrečni splet okoliščin. Uradnih razlogov za odpoved koncerta še ni, največ krivde pa leti na
organizacijo v Sloveniji, medtem ko je s strani ekipe zvezdnika vse teklo, kot mora, saj je za organizacijo skrbelo več sto ljudi.
Opremo je namreč peljalo v Slovenijo kar 64 tovornjakov, saj samo oder, ki spremlja predstave, tehta kar 550 ton, ozvočenje na primer ni lažje od 30 ton, za spektakel, za katerega tisti, ki so ga že videli, trdijo, daje nekaj nepozabnega in vreden ogleda, pa Michael potrebuje 35 kilometrov kablov.
Organizator torej trdi, da bo koncert 9. septembra in če ta trditev drži, obiskovalce ne bo zanimalo, ali bo tokrat prodanih dovolj vstopnic, da se bo seštevek izšel, čeprav bi morali že za prvi koncert prodati 70 tisoč vstopnic, saj naj bi bil celoten spektakel vreden milijon dolarjev. In tokrat se bo pokazalo tudi to, ali je kaj narobe s Slovenci ali z živo legendo. 27. avgusta namreč k nam prihaja bolj svež veter - Kelly Family.
T. G.
Zgode in nezgode metliškega filma
Pred tridesetimi leti so Metličani posneli prvi amaterski film, vse pa kaže, da se napoveduje v Metliki pravi razcvet sedme umetnosti - Vloga tudi kakšni igralki?
METLIKA - Organizatorji metliških mednarodnih poletnih prireditev vsako leto poskrbijo, da obiskovalcem, ki jih je vsako leto več, postrežejo z različnimi vrstami umetniškega ustvarjanja. Preteklo soboto je bil tako, v veliko zabavo gledalcev,na sporedu film z naslovom Metliški amaterski film.
Avtor filma Matjaž Rus in snemalec Danilo Orlič sta pripravila film, v katerem se poleg štirih filmčkov, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, prepletajo izjave avtorjev in nastopajočih. Da je bilo metliškim amaterskim filmskim ustvarjalcem avgusta davnega leta 1967 vse prej kot lahko, ko so ustvarjali svoj prvi film z naslovom Grobarji, ni potrebno posebej poudarjati. To so bili še časi metliškega nemega filma, glavni razlog, da so se podali v holivu-darske vode, pa je bil v tem, da jim učitelji niso dovolili gledati filmov, ki so si jih želeli.
Tako kot prvi, so dve leti pozneje tudi drugi metliški amaterski film posneli člani foto-kino kluba Fokus. Gre za dokumentarec Vr-Varji, pri katerem so imeli velike težave z uskladitvijo slike in besedila. Vendar pa so si ga tokrat morali gledalci ogledati brez besedila, ker ga kljub nekajtedenskemu iskanju niso uspeli najti. Film je prav tako režiral Zoran Hočevar, posnel pa Janez Dular. Mladi filmski ustvarjalci so imeli še veliko načrtov, a jih niso spravili v življenje.
Spomadi leta 1996 se je s filmom Točno opoldne začelo drugo
obdobje amaterske sedme umetnosti v Metliki. Igralci Janez Vraničar-Luigi, Matjaž Rus, Marjan Judnič in Marko Gačnik so izhajali iz tega, kako so se nekdaj na metliškem placu igrali kurjo vojsko, ki pa je bila vedno prekinjena, ko je zvonilo zdravo Marijo ali poldne. Gre za zgodovinski film, saj je prvi metliški zvočni amaterski film, zapovrh pa še prvi belokranjski vestern in eden prvih v Sloveniji.
Ko pa je režiser in scenarist Matjaž Rus križal filma Napad na Drvar in Dvanajst žigosanih, ter vse skupaj povezal z nedavnimi dogajanji na Balkanu, je nastala Operacija Griblje. Zgodovinskost tega filma je v tem, da se je v njem zgodila prva belokranjska filmska smrt. V njem je, tako kot pred 30 leti, zopet zaigral Toni Gašperič, poleg njega pa še Matjaž Rus, Janez Vraničar-Luigi, Marjan Judnič, Peter Bratz, Viktor Kozjan, Boštjan Kočevar, Mišo Gajič,
Toni Nemanič in Janko Popovič. Na koncu so filmski ustvarjalci gledalstvo razveselili še s filmčkom Predvolilni boj v Beli krajini, ugibanja o tem, ali bodo v metliškem “holivudu” še ustvarjali, pa je prekinil Matjaž Rus z obljubo, da bodo snemali naprej. In tako metliški amaterski film vstopa v četrto desetletje.
M. BEZEK-JAKŠE
Kako je Štefan štrbunknil v vodo
Čevljar Štefan Vesel vsekakor sodi med tiste Kandijanaije, ki je poleg Josipa Windischeija in Josipa Zurca-Štemburja znal najbolj nasmejati svoje rojake na desnem bregu Krke. V času pred drugo svetovno vojno so imeli kandijski obrtniki dosti časa, da so se marsikatere domislice znebili na svoj, še bolj pa na tuj račun.
Ko so lovili some
Štefan Vesel, Franc Adamič in Ljubo Murn so na čolnu pri topli vodi v Lešnici lovili some. Štefan, ki se je hotel postaviti s kavalirstvom, je na ribolov vedno vzel s seboj sendviče s šunko in pijačo.
ŠTRBUNK V KRKO - Takole je Štefan Vesel padel v vodo. (Grafika: Bogdan Breznik)
Na sredini Krke ga je pritisnilo na veliko potrebo. Ker jim je bilo žal časa in ga niso hoteli izgubljati, so se dogovorili, da bosta France in Ljubo sedla na levo stranico čolna, na desni pa bo Stefan opravljal potrebo v reko. Ko se je Stefan ravno dobro namestil, je France zavpil: “Som je prijel!" Hkrati je vstal in čoln se je zazibal. Ubogi Štefan jez golo ritjo telebnil v Krko, kjer se je dobro okopal.
Maščevanje je sladko
Veselov Štefan je čakal na prvo priložnost, da se maščuje Francetu Adamiču za kopanje v Krki.
Spet so se stari prijatelji dobili na Krki in lovili iz čolna. Komaj so zaceli namakati vabo, že se je oglasil France: “Daj, Stefan, sendviče na svetlo, rad bi jedel. ”
Štefan: “Ne bodi vendar tako požrešen, kaj nisi doma nič jedel, da si že lačen?” Potem je odvil sendvič in ga ponudil Francetu. Ta je slastno ugriznil, vendar mu grižljaj ni šel po grlu. Dejal je: “Ta sendvič se mi zdi malce nenavaden, precej trd je. ”
Vendar je ponovno ugriznil, potem pa pogledal, kaj je dal v usta. Na veliko presenečenje je ugotovil, da v sendviču ni bila šunka, ampak lepo zrezani deževniki.
Luka, prinesi svetnike!
Novomeščan Luka Dolenc, sin znanega novomeškega fotografa Gvida Dolenca iz Kandije, je kot kratkohlačnik postal “žrtev” čevljarja Štefana Vesela.
Štefan je nagovoril Luko, naj gre h kandijskem trgovcu Kastelicu in mu iz trgovine prinese za dva dinarja “svetnikov". Menda je šlo (po Stefanovem žargonu) za neko vrsto bonbonov.
Ko je Luka vstopil v trgovino, je trgovec Kastelic ravno slonel na pultu in nekaj razmišljal. Luka je lepo pozdravil, potempa je dejal, da bi rad za dva dinarja svetnikov. Trgovec se je za korak pomaknil nazaj, potem pa je fantiču z roko pokazal, naj stopi k njemu. Ko se mu je približal, mu je trgovec prisolil takšno klofuto, da se je Luka kar trikrat zasukal na mestu.
Ko je Luka bežal iz trgovine, je za seboj zaslišal glas razburjenega trgovca: “Kar reci Štefanu, naj še on pride, bom tudi njemu kakšno primazal!”
Nevoščljivost
Veselov Štefan, veseljaški čevljar iz Kandije, si je takole sposodil svojega znanca.
Novomeščan se je v poznih letih, na grbi je imel že osem križev, spet ogrel za družinsko življenje. Vzel je precej mlajšo žensko. O svoji novi zvezi je veselo pripovedovat vse mogoče, ni pa pozabil povedati, da se je v njem spet prebudilo seksualno življenje.
Tega mu njegovi nevoščljivi prijatelji niso verjeli in so samo čakali na priložnost, da ga “izplačajo”.
Nekega večera se je mladoženec v mraku vračal iz mesta čez kandijski most. Hodil je počasi in na široko, verjetno ga je imel malo pod kapo.
_ Na drugi strani mostu v Kandiji ga je že čakal Štefan s prijatelji. Ko so zagledali Novomeščana, je Štefan dejal: “Menda pa bo res držalo, kar si pripovedoval. Saj se vidi, da so se ti od vsega lepega celo jajca vnela!"
Štefan je skrbel za zabavo
Nekoč je Veselov Štefan na dreto navezal denarnico, ki so jo potem njegovi vajenci položili na cesto in malce posipali s prahom.
Potem so čakali na žrtev. Prišla je znana Novo-meščanka, ki so se ji oči zasvetile, ko je na cesti zagledala debelo denarnico. Previdno se je ozirala na vse strani, če jo kdo opazuje, potem pa se je hitro sklonila, da bi pobrala plen.
Ko je bila roka v dosegu denarnice, se ji je ta na njeno veliko presenečenje izmuznila iz rok. Ni vedela zakaj. Zato je še enkrat poskusila, tokrat si je pomagala z nogo, vendar ji je denarnica spet ušla.
Pogledala je proti Stefanovi čevljarski delavnici, kjer je zagledala burkeža in njegove pomočnike, ki so se režali na vsa usta. Ni ji kazalo drugega, kot da jim je pokazala dolg jezik.
Za vrečko bonbonov
Burkež Štefan je svojo ljubezen “hladil" pri znani kandijski gostilničarki, ki je imela težave v svojem zakonu. To, da prijeten in za šalo vedno pripravljen debel striček hodi v vas k njegovi mamici, je vedel tudi gostilničarjev sedemletni sinček. Iz tega je hotel potegniti korist.
Odpravil se je v Kastelčevo trgovino. Postavil se je pred pult in prodajalki zašepnil na uho: “Teta, povem vam nekaj zelo zanimivega, če mi date vrečko bonbonov. ”
Zenska ne bi bila ženska, če je ne bi zanimala sveža novica. Kupčija je bila hitro sklenjena. Fantek se je razkoračil, da bi izgledal bolj možato in dejal: “Naša mamica hodi lulat v kahljico, striček Stefan pa lula kar v mamico. ”
Zapni haljo, pa bo utrip normalen!
Štefanu je njegova sorodnica, ki je delala v kandijski bolnišnici kot medicinska sestra potožila, da ima težave z nekim svojim bolnikom. Dejala je: “Ko se približam bolniku in mu poravnavam blazino pod glavo, mu hitro naraste utrip. ”
Iznajdljivi Štefan jo je potolažil z besedami: “Francka, ne pozabi zapeti svoje halje in malo bolj zategni nedrček, pa boš videla, da bo tvoj bolnik spet kmalu imel normalen tlak. ”
Anekdote zapisal: SLAVKO DOKL
SPOMINSKA FOTOGRAFIJA - Štefan Vesel (tretji z desne) s svojimi razposajenimi vajenci in pomočniki leta 1926.
Furlani prvi plačali svojo ceho
Nadaljevanje pripovedi Eda Zorka, začete v prejšnji številki Dolenjskega lista
Matjaž Rus, avtor filma Metliški amaterski film
Komaj sije peterica novopečenih vojakov v Mirni Peči pretegnila noge, že jih je čakala prva vojaška dolžnost. Brez veliko govorjenja jim je orožnik Lojze Šonc na kratko povedal, da gredo na obisk oglarjem - italijanskim Furlanom, ki so v okolici Mirne Peči, tam nekje blizu Jablana, kuhali oglje. Šlo je za mirne italijanske državljane, ki so živeli pod šotori in so si v potu svojega črnega obraza služili vsakodnevni kruh.
Edo Zorko je pripovedoval: “Ko smo prišli v gozd, smo opazili veliko oglja. Poleg njega pa velike in zamazane šotore. Imeli smo občutek, kot da smo prišli v ciganski tabor. Ko so Furlani zagledali vojake in žandarje, so vedeli, da mora biti nekaj narobe.
Besedo je prevzel orožnik Lojze Šonc, s katerim so se verjetno že prej poznali. Kajti do nas ostalih Furlani niso kazali posebno prijaznega obraza. Imeli smo občutek, da nas sovražijo. A nismo vedeli zakaj.
Ko jim je orožnik Šonc povedal, da se je tudi zanje začela vojna (Italija je maja 1915 napadla Avstroogrsko), se je zaslišal en sam krik razočaranja, ki je bil toliko hujši, ker jim je jasno povedal, da bo treba zapustiti dolenjske gozdove in da jih čaka internacija. Hudo mi je bilo pri srcu. Videl sem male, črnolase in zamazane otroke, ki so se držali za široka materina krila. Vendar nisem mogel narediti nič. Zlasti ko so me postavili na stražo, kjer sem
moral paziti, da ne bi kateri od Furlanov pobegnil. Tedaj sem potihem začel razmišljati, kaj mi je bilo, da sem se odločil za takšno avanturo.”
Potem je nadaljeval: “Odgovorno sem stal na straži. Gledal sem Furlane, kako so pospravljali svoje borno imetje. Hkrati so vpili: “Guerra niente bouna (Vojna ni dobra).” Moje misli so plavale v oblakih. Hudo mi je bilo, da se je tako začelo. Kajti vojno sem si predstavljal drugače. Iz razmišljanja me je predramil ženski glas. Pred menoj je stala starejša ženska, ki je dejala: “O, povero mio (Ubogi revček)”, v rokah pa je držala skodelico lepo dišeče kave, ki mi je dražila nosnice. Dolgo puško sem prislonil k drevesu in
slastno sem segel po skodelici dišeče opojnosti. Ženska me je gledala s črnimi očmi. Občutek sem imel, da se ji smilim, ker sem moral še golobrad mladenič obleči vojaško suknjo. Ni vedela, da sem to storil prostovoljno.
Ko sem slastno srkal kavo, sem opazil, da me skrivoma opazujeta feldmehl Brleč in orožnik Šonc. Ko so se srečali naši pogledi, sem opazil, da sta se oba zasmejala, kar mi je precej odleglo. Vedel sem, da sem storil vojaški prekršek, ki pa sta mi ga dobrohotno odpustila. Ženski sem se zahvalil za pijačo in že smo bili pripravljeni na pohod.”
Furlani so s culami na ramenih zapustili svoj oglarski tabor. Skupaj z vojaki in orožniki so se napotili proti železniški postaji v Mirni Peči, kjer so ure in ure čakali na vlak, ki jih je novim neprijetnim dogodivščinam na poti popeljal proti Ljubljani...
S. DOKL
Prihodnjič: Ljudje so poskrbeli za vojake
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 14. Vlil.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 10.25 VIDEORING
10.55 TEDENSKI IZBOR
HOGANOVA DRUŠČINA, amer. naniz, 4/26
11.15 CADFAEL, angl. naniz.
12.30 ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 11/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
16.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM
OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 17/26 17.35 TOM IN JERRY 17.45 LJUBEZEN BOLI, angl. nadalj., 10/10
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.00	V OGENJ, angl. drama, 3/3
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE avstral. nadalj., 17/39 23.05 SESTRE, amer. naniz., 21/22
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -13.55 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj., 16/39; 14.25 Sestre, amer. naniz., 20/22 -15.15 Filmski triki -17.55 Atletski miting - 17.25 Nogomet - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Pod rjuhami -zvezde, kan. film - 21.35 Pisave - 22.30 Henry Miller, ftanc. dok. oddaja - 23.30 Koncert simfoničnega orkestra
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znaost -11.40 Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 'ato, ’alo (ponov.) -13.50 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (naniz.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -1935 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) - 20.30 Nemi krik (film) - 22.15 Remington Steele (naniz.) - 23.10 Avtovizija - 23.35 Tihotapci (naniz.) - 0.30 Vojak naj bo (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Krivda (serija, 8/80) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.40 Izobraževalni program -17.10 Živeti z... -17.40 Poročila -17.55 Obalna straža (serija) -18.40 Kolo sreče -19.15 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Marija v hrvaškem narodu (izobraž. oddaja) - 20.45 Osvajanje Meseca (dok. oddaja) - 21.40 Rešitev 911 (dok. oddaja) - 22.30 Opazovanja - 22.55 Seinfeld (hum. serija) - 23.20 Portreti - 0.15 Še ena skrivnost (film)
HTV«
13.35	Tv koledar -13.45 Žene prihajajo (amer. film) • 15.40 Potovanja (dok. oddaja) -16.35 Svilena obleka (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo (tv igrica) -
18.30	Občudovanje vzbujajoče dirke (serija) -
19.00	Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Dosje X (serija) - 21.20 Sveta pot (italij. film)
PETER, 15. Vlil.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING 10.45 TEDENSKI IZBOR
LJUBEZEN BOLI, ang. nadalj, 10/10
11.35	POD RJUHAMI - ZVEZDE, kan. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
13.35	OMIZJE
15.05	MUDI VIRTUOZI
15.35	JEAN-CUUDE CARRIERE, ponov. ang. dok. oddaje
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM
ČEBELICA MAJA, risana naaniz, 5/24
17.35	PRAVLJICA O CARJU SALTA-NU, lut. naniz, 3/6
17.50 SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral.
naniz, 20/26 18.40 HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	IGRE BREZ MEJA
21.35	TAKO JE., V AVSTRALIJI
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 18/39 23.05 SESTRE, amer. naniz. 22/22 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs -10.30 Tedenski izbor: Mostovi;
11.00	Slovenski utrinki; 11.30 Hennr> Miller, franc. dok. oddaja -14.05 Jake in Ben, kan. nadalj, 13/13 -14.50 Zgodbe iz školjke -15.20
Poletna noč: Sestre, amer. naniz, 21/22 -16.10 Astronavti, angl. dok. serija, 1/3 -17.00 Romarska maša -18.05 Pacific Drive, avstral. nadalj, 17/39 - 18.35 V ogenj, angl. drama, 3/ 3 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Marija iz Nazareta, franc, film - 21.55 Sedem čudes sveta, amer. dok. oddaja - 22.45 Parada plesa
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost (naniz.) -
11.40	Korak za korakom (naniz.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 Charles je glavni (ponov.) -13.50 Remington Steele (ponov.) -15.10 Karma (ponov.) - 16.10 Rajska obala (ponov.) -
16.35	Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show - 17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -.19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Očka major (naniz.) -
20.25	Smith in Jones (naniz.) - 21.00 Film - 22.30 Hladna soba (film) - 0.05 Ulica ljubezni (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -
12.25	Krivda (serija, 9/80) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.40 Izobraževalni program -17.50 Zvezdne steze - 18.35 Kolo sreče - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Življenje za druge (dok. oddaja) - 21.00 Lepa naša (show program) -
22.35	Opazovanja - 22.55 Potovanja (dok. oddaja) - 23.45 Resnični divji zahod - 0.30 Poročila
HTV«
9.50Tv koledar -10.00 Sveta maša -12.40 Seinfeld (hum. serija) -13.05 Ona (brit. film) -14.45 Hiše v cvetju (serija) -15.30 Svilena obleka -
16.25	Festival tamburaške glasbe -17.30 Telo in duša (serija, 85/160) - 17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -_ 18.30 Občudovanje vzbujajoče dirke -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Zakon v L.A. (serija, 43/44) - 21.10 Popolni tujci (serija, 10/ 24) - 21.40 Ginger in Fred (itaij. film) - 23.45 Detektivi (hum. serija, 1/12) - 0.15 Skrivnost Edvvina Drooda (brit. film)
SOBOTA, 16. VIII.
SLOVENIJA 1
6.45	- 1.20 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
8.00	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.15	TABORNIKI IN SKAVTI
8.25	ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.55 PUMEN IZ KANADE 9.25 TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz, 20/26
10.15	HUGO, tv. igrica
10.45 DROBTINICA I, dan. film 12.10 TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz, 14/28 16.20 PARADA PLESA, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	PADEL JE VELIKAN
17.25	ODPRAVA NOSOROG, nem. poljudnoznan. oddaja
18.05	4X4
18.30	OZARE
18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP
20.10	KONCERT BING BANDA Z OTOČCA, L del
21.10	POVEJ NAPREJ
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 19/39 23.00 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 1/16
23.45	DIE FALLE, nem. film
SLOVENIJA S
8.00	Euronevvs - 14.25 Marija iz Nazareta, franc, film -16.10 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 18/39; 16.40 Sestre, amer, naniz, 22/22 - 17.30 Teniški magazin -17.55 Košarka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Babe, avstral. film - 21.50 National geograp-hic, amer. dok. serija, 7/20 - 22.40 V vrtincu -
23.10	Sobotna noč
KANALA
10.00	Kaiičopko -11.00 Risana serija -11.25 Kapitan Planet -11,50 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) -12.15 Strahopetec in duh (ponov, filma) -13.45 Vitez za volanom -14.35 Daktari (naniz.) -15.30 Charles je glavni (ponov.) -16.00 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 At-lantis • 19.25 Dva neumna psa (risana serija) -
20.00	Jeklene pesti (film) - 21.35 Roka pravice (naniz.) - 22.20 Privid (film.) - 23.50 Ulica ljubezni - 0.10 Ponižana Emanuela (erotični film)
HTV 1
9.25 Tv koledar - 9.35 Poročila • 9.40 Program za otroke -12.00 Poročila -12.25 Skrita kamera -12.50 Tudi to je življenje (serija, 7/19) -13.40 Tarzan in sirene (amer. film) -15.45 Briljanten -16.30 To je Amerika (dok. serija, 7/12)-17.00 Z jadri okoli sveta (potopisna serija) - 17.30 Poročila -17.35 Živa resnica -18.05 Masada (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Reka spominov (amer. film) - 22.15 Opazovanja - 22.35 Svet zabave -
23.05	Dalziel in Paxcoe (film)
HTV«
12.15 Tv koledar -12.25 Obalna straža -15.20 Telo in duša -17.05 Glasbena oddaja -17.35 Zakon v L. A. (serija, 43/44) - 18.20 Divje nebo (dok. serija, 1/4) - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hišice v cvetju (serija) - 21.00 Rock koncert
NEDELJA, 17. VIII.
SLOVENIJA 1
6.45	- 23.45 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
8.45	OZARE
8.50	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naniz.
9.15 MED VETROM IN VODO, nizoz. nadalj, 1/8
9.30 POD KLOBUKOM 9.55 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 12/13
11.30	DLAN V DUNI
12.00	4X4
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	IGRE BREZ MEJA, ponov.
15.15	SEND ME NO FLOWERS, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz, 10/12 17.35 PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	KAMRA
21.15	MOŠKI ŽENSKE
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.20 POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, angl. naniz, 20/39 22.50 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 2/16
SLOVENIJA «
8.00	Euronevvs -11.00 Konec tedna, TV nadalj, 7/7 -11.55 Tedenski izbor: Povej naprej; 12.25 V vrtincu -13.05 Donington: motociklizem -15.30 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 19/39; 16.00 Stranski učinki, kan. naniz, 1/16 -16.45 Opera -18.30 Goettingen -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Jakovo otroštvo, angl. nadalj, 4/8 - 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. serija, 2/13 -
21.50	Šport - 22.35 Balet - 23.00 Sprehodi po piranskih glasbenih večerih - 0.00 Atletika
KANALA
10.00	Kaiičopko -11.00 Risana serija -11.25 Kapitan planet (risana serija) -11.50 Super samuraj (nanioz.) - 12.15 Iskanje Noetove barke (film) -13.55 Atlantis (ponov.) -14.40 Miza za pet (ponov.) -15.35 Dva neumna psa (ponov.) -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Mupet shovv -17.00 Časovni popotnik (mlad. film) -
17.50	Lovec na krokodile (dok. oddaja) -18.40 Kung Fu (naniz.) - 19.30 Sam svoj mojster (naniz.) - 20.00 Čokoladna vojna (film) - 21.45 Odklop - 22.20 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 23.20 Ne najin sin (film)
PONEDELJEK, 18. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15-0.30 TELETEKST
7.30 VREMENSKA PANORAMA
11.05	VIDEORING
11.35	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz, 10/12 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 UTRIP
12.45 ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR KAMRA
15.05	MOŠKI ŽENSKE 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25 MEJNIKI, nem. dok. serija, 12/50 17.45 JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 20/23 18.40 LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15 ŽREBANJE 3X3
19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	OLIVERJEVA POPOTOVANJA, angl. nadalj, 2/5
21.00	DOSJE
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 21/39
23.05	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 3/16
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.50 Na potep po spominu -
13.35	Tedenski izbor: Šport; 1T.40 Plamen iz Kanade; 15.10 Balet; 15.30 Sprehodi po piranskih glasbenih večerih; 16.30 Jakovo otroštvo, angl. nadalj, 4/8 -17.20 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 20/39; 17.50 Stranski učinki, kan. naniz, 2/16; 18.35 Sedem čudes sveta, 3/4 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Karaoke - 21.05 Bratovščina sinjega galeba, mlad. nadalj. - 21.30 Astronavti, angl. dok. serija, 2/3 - 22.20 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.20 Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost • 11.40 Korak za korakom -12.05 Oprah shovv (ponov.) -13.20 Alf (ponov.) -13.50 Kung Fu (ponov.) -
15.10	Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.10 Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -
17.00	Oprah shovv -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Turner in Hooch (film) - 22.15 Osumljeni (naniz.) - 23.05 'alo, ’alo (naniz.) -
23.35	Vražja novinarja (naniz.) - 0.25 Klic dolžnosti -1.15 Dannyjeve zvezde
TOREK, 19. Vlil.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEORING
10.35	TEDENSKI IZBOR
. JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 20/23
11.25	LJUBEZEN V RIU, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.45	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.05 DOSJE
15.55 MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	MED VETROM IN VODO, nizoz. naniz, 2/8
17.45	HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 9/25 18.40 KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MOŠKI, MOŠKI, italij. film
21.35	ODDAJA O TURIZMU
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 22/39 23.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 4/16
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -14.20 Tedenski izbor: Sobotna noč; 16.20 Dlan v dlani -16.50 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 21/39; 17.20 Stranski učinki, kan. naniz, 3/16 -18.35 Oliverjeva popotovanja, angl. nadalj, 2/5 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Gore in ljudje -21.05 Osamljeni planet, avstral. pustolov. serija - 21.50 V godlji, amer. film - 23.25 Svet poroča - 23.55 Plavanje
SREDA, 20. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15-0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.50 VIDEORING
10.20	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 9/25
11.10 MOŠKI, MOŠKI, italij. film 12.35 PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. serija, 2/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.45	KONCERT BING BANDA Z OTOČCA, L del (ponov.)
15.45	ODPRAVA NOSOROG (ponov.)
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.10	HOGANOVA DRUŠČINA, amer. naniz, 5/26
18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	CADFAEL,angl. nadalj, 6/7
21.20	ZVEZDNIŠKI PORTRET
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
V KLUBU VIDA SEJE PREDSTAVILA AIDA ČORBADIČ - Petkov večer je v Klubu Vida na Glavnem trgu v Novem mestu popestrila študentka solo petja Aida Corbadič iz Sarajeva. Aidino rosno mladost v rodnem Sarajevu so pretrgale vojne vihre. Varno zavetje ji je v času vojne v BiH nudilo Novo mesto, ki ga je močno vzljubila in sklenila številna prijateljstva. Sodelovala je v skupini mladih iz Novega mesta in BiH - Lastovke ter skupaj s Sašom Dakičem in Leticijo Yebuah posnela videospot Ljubezen v nas. Aida je s svojim optimizmom, veseljem in pesmijo premagala grenke vojne izkušnje in se pred letom dni vrnila v Sarajevo. V času počitnikovanja v Novem mestu se je s pesmijo predstavila svojim prijateljem in znancem. Na kitari jo je spremljal Admir Prguda iz Mostarja. (Foto: D. Žagar)
EKSOTIČNA GLASBA NA ČRNOMALJSKEM GRADU - Na drugem večeru črnomaljskega kulturnega poletja se je minuli petek v atriju črnomaljskega gradu predstavila glasbena skupina Huun-Huur-Tu iz avtonomne pokrajine Tuva v Rusiji. Svoje mojstrsko dvo- ali celo troglasno petje, kije prihajalo sočasno kot iz enega grla, so spremljali z različnimi instrumenti. Nekaterim med njimi bi v slovenskem jeziku težko našli ime. S svojo za naše razmere eksotično glasbo so navdušili poslušalce, ki so do zadnjega kotička zasedli grajsko dvorišče. (Foto: M. B.-J.)
NAGRADI V NOVO MESTO IN KOČEVJE
Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Jelko Može iz Novega mesta in Vla-dimiro Smole iz Kočevja. Mo-žetovi je pripadla prva nagrada, desetdnevno bivapje za eno osebo v Penzionu Krone v Moravskih Toplicah, Smoletova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo najkasneje do 25. avgusta pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 16”. Ovojnico brez znamke lahko oddate v poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Prva nagrada za tokratno križanko bo spet desetdnevno bivanje za eno osebo v Penzionu Krone v Moravskih Toplicah.
REŠITEV 14. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi:
TULIPAN, OTALINA, RADOMIR, EMO, PTA, KASTRIRANJE, INOVATOR, UKOR, NALOGA, ORK, SA, OTIRALO, VABEČ, LET, DALMATINKA, OMEKA, JEČAR, GARE, ELAND
NAGRADNA KRIŽANKA 16
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SKUPINA UUDI, KJ SE ZAVZEMA ZA URESNIČENJI POLITIČNEGA PROGRAMA
ŽENSKA.
KI KAJ SPLAKUJE
VEČJI OTOK PRED SV OBALO VENEZUELE
ZVONE NJE ZVEČER V ČAST MARIJI
KRUTI
Rimski
CESAR
PRIPOMOČEK V POROD NIŠTVU
ZBIRKA
ZEMLJE-
VIDOV
FRPESNIK IN CINEAST (JACOUES. 1900-1977)
PRIVRŽENEC
LIBERALNE
STRANKE
OBRTNIK
(OKRASNI
PREDMETI)
PRlSTASl
IREDENTIZMA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
LIST
KITICA IZ OSMIH ENAJSTERCEV
RIMSKA
BOGINJA
PLOONOSTI
MATERIAL ZA POKRIVANJE OSTREŠJA
VREDNOST
TISOČ
DENARNIH
ENOT
okraj Sani
NAZIV ZA RIO DE JANEIRO
ŽILA
ODVODNICA
PREBIVALKA
IRSKE
KDOR LOVI KRTE
VRSTA AGAVE IN NJENA LISTNA VLAKNA
DOMAČE Ž IME
NEKDANJI MADŽ POLITIK IJANOSl
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
PALICA S PRITRJENIM JERMENOM ZA UDARJANJE
NOČNO
ZABAVIŠČE
AŠ DRAMA UK (IGOR, •1913)
DALMATIN Ž IME
STRAN NEBA fVZHODl
ZVEZA
DRŽAV
INDIJSKI
DROBIŽ
nemSki
FILOZOF
IIMMANUEL,
1724-1804/
MLINSKI
ŽLEB
KRONE
Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996, razpisuje
OBČINA BREŽICE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1997
1.	Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3.	Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 1997.
4.	Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: “Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice - “Priznanja občine Brežice”.
5.	Predlog naj vsebuje:
•	podatke o predlagatelju,
•	podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
•	kratek življenjepis kandidata,	*
•	vrsto nagrade oz. priznanja,
•	natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Kriterija za podelitev:
•	če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru,
•	če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice.
7.	Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1997 bo ob prazniku občine Brežice.
H! KREKOVA BANKA
=■ ■=- KREKOVA BANKA d.d. Maribor
Za majhne in VbIi^B želje,
za majhne in VB[i((B načrte, za majhne in VB[i[(B cilje,
ZA VAS,
za različne potrebe prebivalstva
UGODNI GOTOVINSKI KREDITI I
Odplačevali jih boste lahko tudi do 5 let, najnižja možna obrestna mera že od
TOM + 7,5%.
Dobrodošli v poslovni enoti Krekove banke v Novem mestu,
Prešernov trg 1, telefon: 068/322-190
Tj c- bo	V jlvžUi človAjz#.
rv°N * \
Uj'	A fp'
Vrv ,>
l (068) 324-377 j
f DOLENJSKE 0 BELE KRAJINE |			
■			m
			*
			rt O 3.0 	h	
•	Ljubezen živi od ljubeznivih malenkosti. (Fontane)
•	Edini način, ki omogoča prenašati življenje, je v tem, da ga imamo radi. (Leonhard)
• Ne ozirajte se na to, kaj pravijo kritiki. Nobenemu kritiku niso še nikoli postavili spomenika. (Sibeli us)
POPRAVEK
Pri zahvali JOŽEFE STARIČ iz Rihpovca 31, je prišlo do tiskarskega škrata. Namesto rojena Debev bi moralo pisati Debevec.
Se opravičujemo!
| TELEVIZIJA NOVO MESTO |
.vaš . kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila nadvse skrbna draga mama, stara mama in sestra
PEPCA
GRAHUT
iz Gorenje vasi 8 pri Smarjeti
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč, za sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Smarjete, govorniku za lepe besede, Upokojenskemu društvu iz Smarjete, sodelavcem Novoterma ter g. župniku Glasu iz Smarjete in g. župniku Alojzu Ilcu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
RADIO MAX
88,90 MHZ 89,70 MHZ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
RAFAELA
KRIŽMANA
s Trdinove 12 a v Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami, posebej pa še UNZ Novo mesto ter govornikoma Zveze borcev in Lovske družine Struge na Dolenjskem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala.
Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Zdaj je naša hiša prazna, ni več smeha, ni besed, odšla si tiho, brez slovesa, zamrl je tvoj mili smeh.
Kje zdaj si, mama, tvoj pozdrav, ko prihajamo spet domov?
Ni te na pragu tam pred hišo, ni te za mizo v kuhinji, kamor pogledam vse je tiho, le tvoja slika tam stoji.
1. avgusta nas je v 85. letu starosti nenadoma zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ANA BLATNIK
iz Dobrniča 32
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali toliko lepega cvetja, sveč, za sv. maše, izrazili ustno ali pisno sožalje ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo pevcem za ganljivo petje in g. župniku za molitev na domu, za lepe besede slovesa v cerkvi in opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
16. julija mineva 6 mesecev, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
ZLATA
RAIČEVIČ
v
z Lutrškega sela pri Otočcu
Žalujoči: mož, hčerka z družino in vsi njeni
V SPOMIN
11. avgusta so minila tri leta, odkar naše
MARIJE
VRANIČAR
ni več. Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu.
Ivan, Anita in mama Mici Trebnje, 11. avgust 1997
ZAHVALA
V 68. letu starosti je za vedno, nepričakovano odšla od nas draga mama, stara mama, sestra in teta
TEREZIJA
JORDAN
iz Kostanjevice na Krki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala osebju Internega oddelka brežiške bolnišnice, gasilskemu društvu in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo.
Po tebi merim stvaren pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček)
Mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
ROBERT AS
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
V SPOMIN
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
Zaman te iščejo solzne oči, a tebe, Tomaž, od nikoder ni.
12. avgusta je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dragi sin, brat in botrček
TOMAŽ
VOVKO
Prisrčna hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Delo, skrb, bolezen in trpljenje izpoljnevalo tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš pregnal Pošle so ti moči in zatisnil si oči.
Ostala je praznina in v naših srcih bolečina.
V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
ANTON MACELE
iz Gribelj
j Vsem, ki ste mu v življenju storili kaj dobrega in se ob slovesu poslovili od njega, iskrena hvala!
v	f
Žalujoči: vsi njegovi
			
tedenski koledar
Četrtek, 14. avgusta - Demetrij Petek, 15. avgusta - Marijino vnebovzetje Sobota, 16. avgusta • Rok Nedelja, 17. avgusta - Pavel Ponedeljek, 18. avgusta - Helena Torek, 19. avgusta - Ljudevit Sreda, 20. avgusta - Bernard
LUNINE MENE
18. avgusta ob 12.55 - ščip
kino
BREŽICE: Od 14. do 17.8. (ob 19. in 21. uri) in 18.8. (ob 21. uri) akcijski film Sanjsko moštvo. 20.8. (ob 21. uri) komedija Plačanec.
bela tehnika
MALO RABLJEN kombiniran štedilnik in hladilnik prodam. ® (068)21-120.
8094
elektronika
PRENOSNI, črno-beli televizor, ekran 31 cm, lastna antena, 220 Vali 12 V, prodam. ® (068)25-390.	8119
kmetijski stroji
MOLZNI STROJ, nov, prodam. ® (068)30-088.	7930
TRIBRAZDNI obračalni plug, voz 15 in 16 col ter belo vino šmarnico prodam. ® (068)23-303.	7935
TRAKTOR IMT 567 Riko, s hidravličnim čelnim nakladačem, prodam. ® (0608) 69-207.	7960
NAHRBTNO motorno kosilnico Alpina prodam. ® (068)22-321.	7976
SILOKOMBAJN Silo 80 B, malo rabljen (dve sezoni), prodam. ® (0608)80-399.	7981
ČRNOMELJ: 15.8. (ob 19. uri) ameriška komedija Kretenčkovi. 15. in 16.8. (ob 21. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno. 17.8. (ob 21. uri) sodobna zgodba Romeo in Julija.
KOSTANJEVICA: 16.8. (20. uri) akcijski film Anaconda.
KRŠKO: 17.8. (Ob 18.uri) film Dantejev vrh. 19.8. (ob 20.30) akcijski film Sanjsko moštvo.
METLIKA: 15.8. (ob 21. uri) sodobna filmska zgodba Romeo in Julija. 16.8. (ob 10. uri) ameriška komedija Kretenč-kovi. 17.8. (ob 21. uri) ameriška drama Zelo osebno.
NOVO MESTO: Od 14. do 20.8. (ob 19. uri in 21.15) film Batman Robin.
ŠENTJERNEJ: 15.8. (ob 20. uri) akcij-ski film Anaconda.
TRAKTOR Štore 502 ter belo in rdeče vino, cepljeno, ugodno prodam. ® (068)22-388.	7984
KOSILNICO Figaro, z vozičkom, staro 15 let, dobro ohranjeno, dolžina kose 128 cm, prodam. ® (0608)32-040.
SUŠILNICO za koruzo Alfa Lava, z diesel motorjem, prevozno, prodam. ® (0608)74-076.	7991
SILOKOMBAJN SK 80, star 4 leta, prodam. ® (068)323-482.	7999
PAJKA na 4 vretena, puhalnik in Z 101 po delih prodam. ® (068)47-639. 8000 KIPER PRIKOLICO, 2.5 t,ter razno drugo kmetijsko mehanizacijo prodam. ® (0608)51-094.	8024
NOVO električno rotacijsko kosilnico in cerado za 126 P ugodno prodam. ® (068)75-528, zvečer.	8026
KOSILNICO BCS bencin-petrolej, bikce in rdeče vino prodam. ® (0608)43-247.	8079
TRAKTORSKO KOSILNICO BCS duples, dolžine 180 cm, staro 1 leto, prodam. ® (068)43-007.	8135
kupim
DVA TELIČKA, stara do 10 dni, kupim. ®(0608)82-220.	7979
HRASTOV SOD za belo vino, cca 400 do 500 litrov, kupim. ® (068)27-062.
7985
10 M3 bukovih drv kupim z dostavo v Črnomelj. ® (068)52-364.	8020
KABINO za traktor Univerzal kupim. ® (068)73-293.	8032
KNJIGE za prvi letnik kozmetične šole kupim in prodam knjige za 8. razred osnovne šole. ® (068)78-469.	8045
KNJIGE za prvi letnik kmetijske šole kmetijski tehnik, kupim. ® (068)67-256.
8048
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja ter ostal« odkupimo za gotovino in pridemo na dom! ® (041)669-221. 8077 STARINE, starejše od 50 let, kupim: pohištvo, slike, steklo, razglednice, nakit ter ostalo. ® (0608)67-333.	8125
RABLJEN betonski mešalec, električni, kupim. ® (068)58-023, zvečer. 8128 RABLJEN hladilnik kupim. Alojz Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej. 8139
motorna vozila
Z 101, letnik 1990, in parcelo (35 a) v Ragovem v Novem mestu prodam. ® (068)73-814.	7927
JUGO 45, letnik 1990, registriran do konca 5/98, rdeče barve, ugodno prodam. ® (068)321-918, Andreja. 7928 SUZUKI SWIFT 1,3 GL SEDAN, 4/95, 11.000 km, servo volan, tonirana stekla, prva lastnica, garažiran, ohranjen, bele barve, prodam. ® (068)83-400.	7932
JUGO 55, letnik 1989, prvi lastnik, lita platišča, prodam. ® (068)78-170.
7934
JUGO KORAL, 12/89, 56.000 km, prodam. ® (068)23-703.	7937
126 P, letnik 1987, zelen, dobro ohranjen, prodam. ® (068)50-113.	7947
GOLF 11,6 D, letnik 1989,3 V, kovinsko sive barve, sončna streha, prodam. ® (068)76-124.	7951
ŠKODO 105 L, 40.000 km, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. ® (068)51-768.	7957
R 19 16 V chamade, letnik 1991, drugi lastnik, črn, prodam. ® (068)325-565 ali 81-762.	7966
VW PASSAT karavan, 1.8 GT, letnik 1985, registriran do 8/98, odlično ohranjen, prodam ali menjam za R express 1.4 s stekli. Damjan Staniša, Črmošnjice 5 a, Novo mesto.	7967
OPEL OMEGO 2.0 i GL, letnik 1992, registriran do 3.5.1998, nove gume, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068) 81-413.	7968
JUGO KORAL 45, registriran do 7/98, nove gume, letnik 1988, prodam za 1600 DEM. Jože Grandovec, Livold 55 b, Kočevje.	7969
ŠKODO FAVORIT 135 GLX, registrirano do 2/98, ter ovce in mladiče prodam. ®(068)89-592.	7988
MEGANE 1.4 ERL, letnik 5/96, prvi lastnik, 23.000 km, tonirana stekla, s precej dodatne opreme, prodam. ® (068)75-453.	7989
JUGO 45 koral, letnik 1991, 68.000 km, registriran do 3/98, rdeč, dobro ohranjen, nekaramboliran, prvi lastnik, prodam za 2500 DEM, ® (068)84-297.
7990
OPEL KADETT 1.3 S, rdeč, letnik 1987, registriran do 6/98, prodam. ® (068)41-010.	'7994
GOLF JX 1.3, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)50-475.
7996
R 14, registriran do 30.5.1998, letnik 1979, prvi lastnik, dobro ohranjen, prevoženih 52.000 km, prodam. ® (068)21-156.	7997
MOTOR BT 50, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. ® (068)27-841.
8001
GOLF JX B, letnik 4/91, sive kovinske barve, 5 prestav, prodam ali menjam za JX D. ® (063)806-131.	8002
VW CADDY 1.6 D, letnik 1984, registriran do 4/98, dobro ohranjen, prodam. ® (068)81-769.	8009
GOLF, letnik 1980, registriran do 7/98, nujno prodam. ® (068)20-286.
JUGO KORAL 60, letnik 1990, registriran do 2/98,65.000 km, lepo ohranjen, prodam za 3000 DEM. ® (068)371-780.
8011
JUGO 65, letnik 1989, in zelo ohranjeno kosilnico BCS 127 za polovično ceno prodam. ® (068)49-564.	8013
K 4, letnik 1988, registriran do
15.6.1998,	dobro ohranjen, in kobilo,
staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)44-687.	8014
DAEVVOO RACER 1.5 GSI, letnik 3/95,22.000 km, srebrne barve, 5V, električni pomik stekel, CZ, prvi lastnik, prodam za 13.200 DEM. ® (068)26-223, 79-726.	8015
R 4 GTL, letnik 5/87,63.000 km, rdeč, prodam za 1800 DEM. ® (068)83-374.
8025
Z 101, letnik 1990, registrirano do 2/98, prodam. ® (068)26-940.	8028
JUGO 45, letnik 1986, celega ali po delih prodam. ® (068)69-357.	8039
TAKOJ KUPIM lado samaro, 5V, karavan ali rivo. Gotovinsko plačilo! ® (061)1263-400 ali (0609)614-484.	8041
JUGO 45, letnik 3/86, motor generalno obnovljen, prodam. ® (068)26-889.
8043
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam. ® (068)83-473.	8046
R 4, registriran do 11.5.1998, ugodno prodam. ® (0608)33-575.	8055
FORD ESCORT 1.8 D, letnik 1993, 47.000 km, kovinsko zelen, CZ, alarm, registriran do 6/98, prodam. ® (0608) 74-098.	8063
R 4,letnik 1987, prodam. ® (068)81-137.	8064
GOLF D, letnik 1988, bel, 153.500 km. prodam za 7500 DEM. ® (0608)70-186.	8072
JUGO SKALA 55, letnik 1988, bel, prodam. ® (068)40-316.	8082
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 10/97, moder, garažiran, 100.000 km, prodam. Anton Vidmar, Birčna vas 37, Novo mesto, ® (068)79-591.	8087
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® (068)75-380.	8091
JUGO KORAL 45, letnik 3/90,58.000 km, prodam. ® (068)83-727.	8093
GOLF JX D, letnik 11/87, bel, prodam. S (068)23-523.	8096
GOLF D, letnik 1984, registriran do
6.7.1998,	bel, prevoženih 131.000 km, lita platišča, CZ, prodam. ® (068)81-539.
8098
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1985, 5 prestav, radio, prodam. S (068)50-103.
8100
R 19 CHAMADE, letnik 5/90,kovinsko siv, 86.000 km, prodam za 9800 DEM. ® (068)65-609 .	8104
FIAT FIORINO 1.7 D, letnik 1994, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (0608) 87-294.	8108
LADO SAMARO 1500, letnik 1993, 3V, registrirano do 2/98, prodam. ® (068)66-512.	8111
Z 80 10, letnik 1985, registrirano do 6/98, prodam. ® (068)52-545.	8122
GOLF 1.3, letnik 1982, bel, lepo ohranjen, registriran do 7/98, prodam za 2500 DEM. Jože Podlogar, Boštanj 1, Boš-tanj.	8124
ALFA ROMEO 33, letnik 12/86, ugodno prodam. ® (068)75-068.	8131
GOLF GTD, letnik 1986, odličen motor, prodam. ® (068)76-387.	8136
SUZUKI MARUTI 800, 36.800 km, letnik 11/93, rdeč, odlično ohranjen, prva lastnica, servisna knjižica, prodam za 6200 DEM. ® (068)52-979.	8137
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montirafno po ugodnih cenah! Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662 ali (0609)646-937.	7317
preklici
MIRKO PAPEŽ, Hinje 19, objavljam v javnost, da je moj zet, Bankov zet STEFAN SMEJ, iz Hinj 19 namensko pokvaril mojo kosilnico in traktor. V kolikor ne bo prenehal s tem, ga bom sodno preganjal.	7962
CIRIL PAVŠELJ, Ragovska 6, Novo mesto, obveščam stranke, da z 14. 11. 1997 preneham z obrtjo Popravilo in obnova gostinske opreme.	7964
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. ® (068)325-523 ali (061)133-94-54.	7315
RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja, kamin Emo 5 in štedilnik kupperbusch ugodno prodam. ® (068)324-232. 7926 SPALNICO VIVA, masiven smrekov les, novo, tovarniško pakirano, prodam 15 = ceneje. ® (0609)643-874.	7971
NOVA drsna vrata Jelovica, lužen hrast, 85 x 200 cm, prodam za 20.000 SIT. ® (0608)87-307.	7973
OMARO za dnevno saobo, 360 x 240 x 60. ohranjeno, prodam. ® (068)67-197.
7982
KO l NO sedežno garnituro, električni bojler, 80 -litrski, ter otroško kolo prodam. ® (068)85-608.	8017
FRANCOSKO POSTELJO, hrastov klasični parket, 24 m2, in dirkalno kolo ugodno prodam. ® (068)85-983.	8047
OTROŠKO POSTELJICO velikosti 140 cm prodam. ® (068)325-678. 8074
posest
V	CENTRU ČRNOMLJA prodam enonadstropno hišo s poslovnim lokalom v pritličju. ® ’ (064)634-140, Jerman.
NEDOKONČANO stanovanjsko hišo cca 250 m2, 75 m2 delavnice, sadovnjak 1000 m2 v Čerini pri Čateških Toplicah prodam za 125.000 D^M. ® 003851 674-732, Zagreb.	7933
PARCELO, 12 km iz Novega mesta (5628 m2), primerna za sadovnjak, prodam. ® (068)67-196.	7936
MED ŠENTJOŠTOM in Hribom prodam parcele, pašnik, gozd in njivo, zazidljivo, in dele za Z 101 (desno steno in desna zadnja vrata). Mihael Turk, Roje 4, Mirna.	7970
V	OKOLICI Novega mesta kupim bivalni vikend. ® (068)21-351.	7980
V	BREZJU pri Raki prodam njivo,
travnik, gozd, skupaj 1.8 ha, v enem kosu. ® (0608)75-223.	7983
V	ŠMARJETI, v lepem, urejenem na-
selju, prodamo nedograjeno, delno vseljivo hišo (asfalt, telefon). ® (061)817-204 ali (068)73-334.	7992
PARCELO, 25 a, primerno za vinograd, dostop z avtom, prodam. ® (068)42-456.	v	8007
NJIVO na relaciji Šentjernej - Dol. Stara vas, 20 a, in domačo svinjsko mast prodam. ® (068)41-080.	8034
NOVO HIŠO z vrtom v Boštanju prodam. ® (0608)82-703, zvečer. 8042 NA RIGLJU prodam vinograd, zidanico z opremo, manjši sadovnjak, lahko samo vinograd. ® (068)65-187.	8052
V	KRŠKEM prodamo hišo, 160 m2 stanovanjske površine, lepa lokacija, in velik vrt. ® (068)325-191, zvečer. 8059
HIŠO v Žužemberku prodam ali zamenjam za manjšo garsonjero v Ljubljani ali okolici. ® (061)444-958.	8060
NA TRŠKI GORI, Razbori, prodam 15 a vinograda z dodatnim zemljiščem, primernim za sadovnjak ali nov vinograd, dostop urejen, in tri hrastove sode, prešo, mlin za grozdje, dve brenti in lij prodam. ® (068)22-039.	8075
V	KANIŽARICI pri Črnomlju prodam zazidljivo parcelo. ® (068)52-288. 8089
NOVEJŠO HIŠO s 35 a vrta in vinogradom, v Dobruški vasi, prodam. ® (068)76-194.	8090
MANJŠO starejšo hišo na relaciji Novo mesto-Otočec (1 km od glavne ceste), prodam. ® (068)21-607, od 18. do 20. ure.	8101
HIŠO in 2000 m2 zemljišča v Novem mestu prodam. ® (068)321-691.	8115
STANOVANJE, dvo- ali dvoinpolsobno, v Novem mestu ali okolici ali hišo do 80.000 DEM kupimo. ® (068) 27-677.
prodam
VINO šmarnico po 150 SIT/1 prodam. ® (068)83-400.	7931
NOVO VOLNENO PREPROGO, nerabljeno, zelo ugodno prodam. ® (068) 324-026.	7938
DRVARNICO 6 x 5m, vino in P126, letnik ’88 - neregistriran - vozen, prodam. ® (068)85-880
KIRCHER 855 H. nerabljen, ugodno prodam. ® (068)324-579.	7939
RDEČE IN BELO vino ter žganje prodam. ® (0608)80-462, po 16. uri.
7941
SPOMLADANSKI ječmen prodam. ® (068)42-016.	7943
PASJO UTO, novo, veliko, in cev za gnojevko, dolžine 7 m, prodam ® 068)40-338.	7944
RABLJENE FITNES NAPRAVE in 12 kom. bensbol opreme ugodno prodam v kompletu ali po kosih. ® (0609)640-422 ali (068)51-503.	7948
UČBENIKE za 3.,4.,5. in 7. razred OŠ prodam. Darko Vidic, Suhor 12, Dolenjske Toplice.	7949
VINO belo, cepljeno, poceni prodam. ® (068)78-073, popoldne.	7952
BELO in rdeče vino prodam. ® (0608)89-291.	7954
BUKOVA DRVA ter rdeče in belo vino prodam. Franc Mervar, BoriČevo 4, ® (068)28-007.	7955
ALUMINIJASTE cevi za izolacijo centralnih cevi ugodno prodam ® (068)78-221, popoldne.	7958
DVOIGF.LNI gospodinjski owcrlock, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)71-745.	7959
VINO prodam. ® (068)49-306. 7963 DOMAČE žganje (sadjevec) in kamin za ogrevanje stanovanja prodam ® (068)76-233.	7965
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, pocinkano, 120 x 150, nujno prodam ® (068)67-197.	7972
KNJIGE za 4.5., 7. in 8. razred poceni prodam. ® (068)28-733.	7975
TEHTNICO Libela, 300 kg, prodam. ® (0608)65-083.	7977
BELO VINO, sortno, beli pinot, prodam ® (068)76-414.	7995
SUHE bukove metre prodam. ® (068)65-855.	8004
SILAŽNO SENO in 15 m nažaganih drv prodam. ® (0608)75-307.	8005
in»)iw nunami?
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob tankih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OGLASI: J cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka .Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: ...............................
Ulica in kraj:	. . ............................
Pošta: ........................................
Naročniška številka:	.............. Podpis:
Datum:.......................
• SMEŠNO, kostumska drame-dija (Ridicule, 1996, Francija, 102 minuti, režija: Patrice Le-conte)
Najprej zajemimo sapo, ki nam jo pobira šokantno dejstvo, da po nekaj mesecih, če že ne še več, v Novem mestu spet gledamo evropski film, hočem reči neameriški, neholivudski serijski izdelek. Manjši je kraj, težje je ljudi spraviti v kino, zato mora Jani, ki v Domu kulture vestno skrbi za kino program, še kako kal-kulirati, kateri naslov bo potegnil za seboj tudi gledalce in vrgel keš. Zakaj zdaj vpleta neko kulturniško sceno, sprašujete? No, tako je pač naneslo. Smešno je namreč spomenik besedi, ki je nekako tudi najbolj eminentno in cenjeno umetniško blago na Slovenskem.
Na francoskem dvoru tik pred revolucijo, konec 18. stoletja, bi bilo natanko enako, če se ne bi dvorjani prav profesionalno zaposlili s spletkami, govoricami, korupcijo in predvsem besednimi dvoboji. V tem času popolne dekadence, razvrata in razsipnosti čez vse meje razumnega, ko je bil razkorak med življenjem navadnih ljudi in plemstva najgloblji, se je aristokracija s polno ritjo igra-
la, kdo bo koga bolj osmešil, po-_ vedal močnejši dovtip, zbadljivko. Takrat je bila beseda mnogo več od dejanja, akcija sploh ni štela, država je stala na mestu in se utapljala v lastnem gnoju, zato ni čudno, da je temu sledilo množično giljotiniranje in postavljanje temeljev ljudske demokracije. Torej, imamo revnega, podjetnega, predvsem pa fdan-tropičnega barona, ki bi rad v svoji grofiji s kraljevo dotacijo izsušil malarično močvirje, okoli katerega kmetje cepajo kot muhe, rad bi napredek in take fine stvari. Pot do idiotskega Ludvika 16. pa je minirana z besedami in manirami, itak gre eno z drugim v paketu, intrigami in zarotami. Mali se kar znajde, saj jim je simpatičen, hvala bogu je tudi pameten in močan v jeziku, pa srečo ima. Je imajo pa zato drugi manj. Neposrečena šala tako v trenutku uniči visokega dvorjana in obratno, dovtip v pravem času in na pravem mestu govorca katapultira v kraljevi blišč.
Poanta tega časa in besedičenja je dobesedno hedonistično uživaštvo v klepanju zavitih misli, prenesenih pomenov in retoričnih figur. Po besedi je prišla revolucija in za njo fdm, kjer pa govorijo podobe. Zato je Smešno le kostumska orgija verbalnih vinjet. Akcijo pa beremo med vrsticami, v podtonih in preme-tenkah.
TOMAŽ BRATOŽ
KORUZO v zrnju prodam po 30 I SIT/kg. ® (068)78-302.	8006	i
VINO, šmarnico in cviček, prodam. ® (068)48-789.	8012
GOZDARSKI VITEL 2x5 ton, in hi-dravlični cepilec drv prodam. ® (068)50-135.	8016
VEČJO KOLIČINO vina prodam. ® (068)49-471.	8021
TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam za 20.000 SIT. ® (068)81-466.	8022
STARO strešno opeko prodam. ® (068)341-049.	8023
ENO TONO koruze v zrnju ter žitni kombajn prodam. ® (068)42-355. 8027 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4 KW, prodam. ® (068)75-293.	8029
MESO KRAVE, ki je telila 4 x, pro-. dam. ® (068)49-396.	8030
IGRI Primal Rage in Simcity za PC in Soviet Strike za konzolo saturn prodam. ® (068)22-628.	8038
400 L rdečega vina in domače žganje ugodno prodam. ® (068)84-272 ali 28-868.	8049	,
PAPRIKO za vlaganje prodajamo na domu. Jože Klepec, Krasinec 28, Gradac, ® (068)69-260.	8050
RDEČO PESO za vlaganje in zelje za kisanje prodam. ® (068)52-817, po 19. uri, Štrucelj.	8053	j
STAREJŠI manjši kozolec topler, s podom, primeren tudi za vikend, prodam. ® (068)45-564.	8061
KALANA bukova drva, večjo količino, ugodno prodam z dostavo. ® (068)322-754.	8062
50 LITROV belega vina (odličen beli pinot) prodam po 400 SIT/1. ® (068)59-424, zvečer.	8078
ZABOJČKE ZA JABOLKA ali krompir, zelo lepo obdelane, prodam po 600 SIT. ® (068)24-761.	8080
NOVO OPREMO za kakršnokoli trgovino, 30 m2, plačilo možno tudi na 3 obroke, prodam. ® (068)89-804.	8081
12 M3 suhih smrekovih plohov, 5 in 8 cm, prodam po 350 DEM/m3. ® (068)65-184, po 20. uri.	8083
KOVINSKE POLICE za razne namene (obrt ali skladišče) in delikatesno skrinjo, 1.7 m dolžine, zelo ugodno prodam. ® (068)81-487.	8085
VINO šmarnico, zelo dobro, prodam. ® (068)65-624.	8086
ODLIČEN SADJEVEC prodam po 500 SIT. ® (068)75-101.	8097
VINO ŠMARNICO ter cepljeno črnino prodam. ® (068)85-839.	8102
STISKALNICO za grozdje, 100 1, in več hrastovih sodov prodam. ® (068)60-068.	8105
KLOPOTCE različnih velikosti, za vinograde ali kot okras, prodam. ® (068)73-136.	8106	i
POČITNIŠKO PRIKOLICO, zi- j msko-letno, za 4 osebe, prodam. ® (068)52-400 ali (0609)626-872.	8120
KONJSKE KOMATE in sedla, zelo lepa, malo rabljena, prodam. Pavla Tomc, Trata VII/24, Kočevje, ® (061) 852-577.	8121	j
KNJIGE za vse letnike zdravstvene šole prodam po 700 SIT/kom ® (068)41-177.	8123
DVOREDNI pletilni stroj Toyota z vsemi dodatki in navodili ter z mizo, primeren za manjšo obrt, prodam. ® (0608)21-184 ali 22-556.	8129
NAPRAVO za polnjenje gum, delovanje na kardan, prodam. ® (068)45-193.
8130 |
KALANA bukova drva z dostavo in 6-stebrno avto dvigalo prodam. ® (068) 78-466.	8132	i
KVALITETNO vino cviček prodam.
® (068)42-818.	8133	j
50 A koruze za silažo ali krhanje prodam. ® (068)42-747.	8138
razno
ZA LETOVANJE ugodno oddam trisobno stanovanje v bližini Crikvenice. ® (068)59-079, zvečer.	7925
POOBLAŠČEN SODNI TOLMAČ
za slovenski jezik, slovensko- hrvaško in Obratno, pravnim osebam ugodno prevajam. ® 003851 674-732, Zagreb, od 9. do 15. ure.	7929
OPAŽNE BLED PLOČF., kovinske podpore in plohe zelo ugodno posodim. ® (068)342-506.	7953
APARTMA na Krku ugodno oddam od 20. avgusta dalje. ® (068)83-175.
7974
ŽELITE SHUJŠATI vsaj 5 kg in ob tem tudi zalsužiti? Informacije na odzivniku (062)222-353.	8056
HLADILNIKE in zamrzovalnike popravljamo na domu! Menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo. ® (0609) 629-372.	8066
V TRNOVEM iščem pomoč pri varstvu otroka in gospodinjstvu, od 15. do 19. ure (študentko). Nudim sobo, hrano in honorar ® (061)1272-581.	8099
Odkupimo Krkine delnicepo najugodnejši ceni. Tel. 068/ 41-061, 341-522, 26-694.
POSLOVNI PROSTOR (trgovina za prehrano že vpeljana ali podobno) oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 8109 * STATISTIKO in poslovno matematiko za srednjo Šolo inštruiram ® (068) 44-090.	8116
GARAŽO za osebni avto najamem v Metliki ® (068)58-494.	8127
službo dobi
KAVA BAR Pri slonu zaposli resno dekle za delo v strežbi. ® (068)321-495, dopoldan, 22-748, popoldan. 7993 PRODAJALCA ali prodajalko za trgovino z neživilskimi proizvodi, v središču Novega mesta, iščemo. ® (068)321-810. 8008 DELAVCA na pletilnih strojih zaposlimo . Delo je tudi nočno. ® (068)44-113, po 19. uri.
DEKLE v gostinskem lokalu zaposlim. ® (0608)31-435.	8036
AVTOLIČARJA ali fanta za priučitev zaposlim. ® (068)341-425.	8037
HONORARNO ali redno zaposlimo dekle za delo za šankom, lahko pripravnico. ® (068)324-323.	8044
REDNO ZAPOSLIMO natakarico. Gostilna Pri Marički, Ljubljanska 65, (068)324-015.	8069
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.	8076
VEČ KOMERCIJALISTOV za proda-jo oglasnega prostora na področju Dolenjske in Bele krajine, iščemo. ® (068) 372-471.
stanovanja
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v enodružinski hiši v središču Šmihela oddam v najem manjši družini. Pisne ponudbe pošljite na naslov, ki ga dobite na oglasnem oddelku Dolenjskega lista. Navedite svoj poklic, naslov in telefonsko številko, na kateri ste kadarkoli dosegljivi. Ogled po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	7946
OPREMLJENO GARSONJERO oddam s prvim septembrom dvema dijakinjama v centru Novega mesta. © (068) 24-065, po 20. uri.	8031
ENOSOBNO STANOVANJE v Krškem, 42 m2, in dekliško gorsko kolo Rog, 18 prestav, prodam. © (0608)31-910, zvečer.	8054
v •	i •
živali
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608)71-375.	6557
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse ijifor-macije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, © (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, S (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711. v	7359
PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. Hribar, Zasap 18, Cerklje ob Krki, ® (0608)69-009.	7940
TELIČKO sivko, staro 10 dni, prodam. Kužnik, Lokve 3, Dobrnič. 7942 TELIČKO, staro 14 dni, in vino šmarnico po 100 SIT prodam. © (068)65-576.
7950
KOZO mlekarico z mladičem srnaste pasme prodam za 500 DEM. © (068)46-655.	7956
KRAVO SIVKO za zakol, staro 6 let, prodam. © (068)42-594.	7961
VEČ OVAC za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. © (068)85-852.	7987
KOZO in mladico prodam. © (068) 30-426.	7998
KOBILO z žrebetom in sedlo prodam. © (068)89-070.	8003
KRAVO SIMENTALKO, drugič brejo 7 mesecev, obračalnik Panonija in starejši vulkanizerski stroj prodam. © (068) 83-704.	8018
BIKCA SIVCA, starega 5 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. © (068)45-296.
8019
DOMAČE KOZE ugodno prodam. ® (0608)79-507.	8035
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. © (068)25-398.	8051
PIŠČANCI, stari 3 tedne, bodo v prodaji 16. avgusta. © (068)44-389.	8057
2 TELIČKA- bikca, siva, stara 14 dni, prodam. ® (068)45-443.	8058
TELE - BIKCA, sivega, za nadaljnjo rejo, prodam. © (0608)73-000.	8065
PUJSKE, težke 70 do 80 kg. prodam. Ignac Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej.
8067
10 PUJSKOV, težkih 20 do 25 kg, prodam. ® (068)81-331.	8068
2	BIKCA, sivca, stara 10 dni, prodam,
in menjam 400 kg težkega bika za dobro kravo. ©(068)40-136.	8070
MAJHNE PUJSKE prodam, kupim pa učbenike Presečišče za 6. razred in berilo za 8. razred. © (068)79-724.	8071
KOZO, staro 1 leto, in dva kozlička, stara 5 mesecev, prodam. © (0608)62-958.	8073
VEČ KOZLIČKOV in jagenjčkov prodam. © (068)52-970.	8084
ŽREBE in kvalitetno vino, cepljeno, prodam. * (068)41 -079.	8088
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. * (068)81-189, v večernih ali jutranjih urah.	8092
MESANKO med koker španjelom in nemškim ovčarjem, staro 2 meseca, podarimo. * (068)83-355.	8095
3	BIKCE simentalce in kravo za zakol, simentalko, prodam. ® (068)43-007.
MLADE PUJSKE, stare 8 tednov, in domač sadjevec prodam. ® (068)73-003.
8107
2 KRAVI po izbiri, sivo-rjavo ali frizij-ko, v A kontroli, prodam. © (068)49-715.	8110
VEČ TELET, starih 1 teden, in vino šmarnico prodam. ® (068)84-247. 8112 KRAVO SIMENTALKO s teletom, sivko s teletom, 200 kg težkega bikca in 5 jagenjčkov prodam. ® (068)89-720.
8113
ČISTOKRVNO nemško ovčarko, brez rodovnika, staro 7 let, prodam. ® (068)47-155.	8114
BIKCA sivca, starega 10 dni, prodam. ©(068)44-769.	8118
TELIČKO ali bikca, simentalca, starega 10 do 14 dni, kupim. ©(068)27-422.
8134
ženitne ponudbe
PREPROST FANT, star 33 let, išče dekle ali mamico, staro od 23 do 38 let. Otrok ni ovira! Šifra: »LEP CVET«.
| TELEVIZIJA NOVO MESTO |
iGšVial
s Trdinovega vrha
na kanalu
DOLENJSKE UST
vaš četrtkou prijatelj
vašem
kanalu
SPONA
MIZARSKO
OKOVJE
Vabimo vas, da obiščete
NOVO TRGOVINO z mizarskim okovjem v Novem mestu v Resljevi ul. št. 1. Smo edina trgovina s celotnim programom za mizarske delavnice.
AKCIJSKE CENE:
•	odmična spona s podlogo samo 66,00 SIT/kom + p.d.
•	kuhinjska delovna plošča samo 2.399,00 SIT/tm + p.d.
•	vodila za predale 500 mm samo 295,00 SIT/grt
•	medeninaste kljuke s ščiti že od 1.156,00 SIT/grt + p.d. in veliko več...
Za mizarje posebni popusti ter dostava v delavnico.
Obiščite nas lahko vsak delovnik od 8. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po telefonu: 068/ 22-964, mob.: 0609/646-242.
GLASBENA SOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO
razpisuje
PONOVNI SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 1997/98
Sprejemni izpit bo v ponedeljek, 25. avgusta 1997, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Vpis velja za naslednje instrumente:
klavir, harmoniko, violino, violončelo, kontrabas, kitaro, pihala, trobila, tolkala ter za solopetje in plesno vzgojo.
Vpis je možen tudi na orgle (za tiste kandidate, ki so končali vsaj štiri razrede, klavirja in nauka o glasbi).
Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus.
Vse podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole.
I KRKk
KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.
NOVO MESTO
OBJAVLJA
prosta delovna mesta
v PE HOTELI OTOČEC
a)	VODJO OBRAČUNA
b)	VODJO TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA
c)	OPERATERJA na mreži hotelsko informacijskega sistema
Od kandidatov pričakujemo:
pod a) VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poznavanje osnov računalništva, sposobnosti vodenja in komuniciranja,
pasivno znanje nemškega jezika, pod b) V. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri,
3 leta ustreznih delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti, sposobnosti vodenja in komuniciranja,
pasivno znanje nemškega jezika, pod c) VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, strojne ali organizacijske smeri,
3 leta delovnih izkušenj na področju dela z osebnimi računalniki in mrežnih sistemih, obvladovanje WORDA-a in EXCEL-a, znanje angleškega jezika.
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo podjetja na naslov: KRKA TOVARNA ZDRAVIL, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije.
OBVESTILO!
Javnost obveščamo, da je po sklepu Občinskega sveta občine Črnomelj, sprejetem na seji 30. junija 1997
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU PRIDOBIVALNEGA PROSTORA RUDNIKA KANIŽARICA
Javna razprava bo v torek, 19. avgusta, ob 20. uri v sejni sobi občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj.
Do naslednjega dne po razpravi je možno podati pisne pripombe, mnenja in predloge na razgrnjeno gradivo na naslov: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, po pošti ali osebno na vložišču.
Občina Črnomelj
([4 KRKKZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
Na podlagi 8. člena statuta Občine Sevnica, odloka o priznanjih Občine Sevnica in pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Sevnica objavlja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu občine Sevnica
'razpis
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV
ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 1997
1.
Priznanja Občine Sevnica so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, znanstvenem, telesnokulturnem in drugih področjih.
2.
Priznanja so lahko podeljena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam.
3.
Priznanja Občine Sevnica razvrščena po velikosti so naslednja:
•	častni občan Občine Sevnica,
•	grb Občine Sevnica,
•	priznanje Dušana Kvedra Tomaža,
•	medalja Dušana Kvedra Tomaža,
•	domicil v občini Sevnica.
4.
Vsako leto je lahko podeljen en grb Občine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža.
5.
Predlog za podelitev priznanja lahko dajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije.
0 podelitvi priznanja s sklepom odloči občinski svet na predlog odbora za priznanja.
Priznanja podeljuje župan občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku.
6.
Pisni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke o predlaganem kandidatu.
V predlogu mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan. Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero izmed priznanj in kdaj.
7.
Predloge pošljite na naslov:
OBČINA SEVNICA, Odbor za priznanja, Glavni trg 19 a, 8290 SEVNICA. Odbor za priznanja bo obravnaval le tiste predloge, ki bodo v vložišče navedenega naslova prispele do vključno 15. septembra 1997.
I DOLENJSKI LISTI
rMio
OGNJIŠČE
J090/41-29
1090/42-38
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po tr 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
! GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 tr 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
ATENA [ Rozmanova 16, Novo mesto ® 324-622	POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI! ODKUP DELNIC Krke, Leka, Petrola in drugih (B tudi za gotovino) po dnevnih cenah in odkupov PID-ov. MENJALNICA (na zalogi HRK).
DELNIČARJI KRKE! j ® 061/312-563, 13-776-13	DELNICE KRKE serije B odkupimo po 16.200 SIT. Posredujemo tudi na borzi pri prodaji in nakupu delnic in obveznic. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana
ODKUP DELNIC	Delnice Krke, Uniona, Petrola in druge kupim za gotovino po najugodnejši ceni. tr 061/131-92-15

NOVOTEHM
AKCIJA
14. do 31. avgusta
POSODE IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
♦ MERKUR
POSODE IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
CENA	GOTOVINSKI 4 % POPUST
100 1	12.999,45	12.479,48
701	11.699,96	11.231,96
501	9.992,00	9.592,32
351	7.955,64	7.557,86
PO NAROČILU DO 1.050 LITROV
MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV! NOVOTEHNA NOVO MESTO, TREBNJE, KRŠKO, KOSTANJEVICA, GRADAC
	CENA	GOTOVINSKI 4 % POPUST
300 1	22.991,08	22.071,43
200 1	19.990,53	19.190.91
170 I	16.992,73	16.313,02
150 I	15.997,46	15.357,56
PO NAROČILU DO 1.050 LITROV
PORTRET TEQA TEclNA
Franci Kocjan
“Če hočeš uspeti, moraš delati skupinsko, to velja še posebej za razvoj turizma, ki ima prihodnost tudi v naši občini. Na spomladanskem sejmu Alpe Adria, kjer smo se predstavili s turističnim prospektom škocjanske občine, je bilo med obiskovalci veliko zanimanja za naše kraje, običaje in druge znamenitosti, ’’ pravi predsednik škocjanskega in zagradškega turističnega društva Franci Kocjan, ki je pred kratkim za občinski praznik prejel priznanje za uspešno promocijo in predstavitev občine. V škocjanskem turističnem društvu so letos spomladi izdali turistični prospekt občine in se z njim uspešno predstavili na sejmu Alpe Adria, društvo se je vključilo tudi v projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, za občinski praznik pa so skupaj s pošto izda -li razglednici Škocjana in Bučke.
Franci, ki je uspešen obrtnik, je tudi predsednik Turističnega društva Zagrad, odkoder je doma. V vasi so ga ustanovili pred dvema letoma, v njem pa deluje kar okrog 50 članov. Francija ježe od nekdaj motilo, da propadajo stare domačije, z njimipa izginja tudi spomin na nekdanja kmečka opravila. Danes kmetijstvo ni obetajoče niti tam, kjer imajo dobro zemljo in jo lahko obdelujejo s stroji, kaj šele v tem gričevnatem svetu okrog Zagrada.
Rodni kraj je vedno najlepši kraj, zato se je tudi Franci, ki se
je po odsluženi vojaščini podal v svet, čez leta vrnil domov na domačijo svojih staršev, da ne bi propadla. Ko je bil zaposlen v Ljubljani v kemični industriji Olma, je ob delu hodil še v srednjo šolo, potem je šel za eno leto kot strojnik na delo v Vzhodno Nemčijo in od tam se je leta 1980' vrnil domov v Zagrad ter začel z razvojem umetnega kamna in čez tri leta odprl obrt. O kamnu pa je razmišljal že veliko prej, že od nekdaj se mu je zdel zanimiv gradbeni material, ki so ga nekdanji gradbeniki zelo spoštovali. Franci si rad ogleda stare cerkvene portale, zelo rad pa tudi sam siaredi kaj zahtevnega.
Obrt zahteva celega človeka, zato Franciju ob vsem delu, ki ga ima vjurističnih društvih, pa kot svetnik občinskega sveta, poleg tega pa je tudi predsednik zagradškega gasilskega društva, zadnje čase vse bolj zmanjkuje časa. Trenutno ima 5 zaposlenih, pred slovensko osamosvojitvijo pa jih je imel zaposlenih celo več. Takrat so zgubili delo v Dalmaciji, kjer so veliko delali, sedaj pa se ta trg ponovno odpira.
Ko je Franci začel z obrtjo, je zaposlil domačine, sedaj bi rad, da bi v vasi imeli kaj ponuditi tudi morebitnim turistom in morda bi si domačini lahko s tem prislužili kdaj tudi kakšen denar. Njihovo društvo se je zelo zagnano lotilo dela. Najprej so si zadali urediti park med Zagradom in Zagradsko goro po dolini potoka. Pred kratkim so ta predel skupaj z delavci javnih del očistili robidja, pri tem pa sodelujejo z Zavodom za naravno in kulturno dediščino. Obiskovalcem bi v okrog 7 ha velikem parku radi prikazali domače rastlinje in ponudili prijeten sprehod, v vasi pa bi si lahko ogledali nekdanjo kmečko arhitekturo, saj imajo več sto let starih hiš in kozolcev. Vas pa ima tudi sicer dolgo in zanimivo zgodovino.
Franci se prizadeva za razvoj turizma v občini tudi v odboru za turizem, ki ga vodi pri občinskem svetu, najbolj pa je vesel, da se v društva vse bolj vključujejo mladi.
J. DORNJŽ
Izlet naročnikov
Dolenjskega lista
V soboto, 23. avgusta, gremo na Vršič
Čas je že, da vas, dragi naročniki, po poletnem mrtvilu spet povabimo na že tradicionalne izlete, ki jih v sodelovanju s turistično agencijo Mana pripravljamo za naše naročnike, pa tudi ostale. Tokrat bomo rajžali na Vršič.
Odhod bo z novomeške avtobusne postaje v soboto, 23. avgusta, ob 6.30. Mimo Ljubljane se bomo peljali do Kranjske Gore, kjer bo krajši postanek za kavo, in pot nadaljevali do Vršiča. Tu si bomo poleg naravnih lepot ogledali rusko kapelico in šli naprej do Trente, kjer si bomo vzeli čas za ogled muzeja Triglavskega narodnega parka. V Bovcu se bomo ustavili na kosilu in si na povratku proti domu v Kobaridu ogledali še muzej (oddelek soške fronte). Prihod v Novo mesto bo v večernih urah.
Cena izleta za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale 5.800 tolarjev. Vstopnina za oba muzeja se plača na kraju samem.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 18. avgusta, na telefonskih številkah:
068/321-115 in 342-136
boto, 20. septembra.
Na izlet vas vabita
Če bo prijavljenih prema-izletnikov, bo izlet v so-
DOLENJSKI UST
in
manJp
tuuitična. agencija.
V RUDNIKU NI NEPRAVILNOSTI
SENOVO - Zaradi suma, da je šlo za prevelika nakazila dohodkov v Rudniku Senovo v zapiranju, so kriminalisti opravili več razgovorov in pregledov dokumentacije, vendar elementov kaznivega dejanja niso odkrili.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pri Rihpovcu nastaja drugi Žabjak - Upokojence so gostinci ožemali tudi letos - Zupani bi morali na prakso k škocjanskemu županu • Zanemarjena okolica mlina
Minuli četrtek je prvi poklical Anton Eržek, ki živi v Franciji že več let, naročen pa je tudi na Dolenjski list. Anton je potožil, da zadnja dva meseca časopisa ni dobival, pred kratkim pa je prejel kar sedem številk hkrati. Poklical je tudi Franc Murn iz Nemčije, da dobiva on in drugi naročniki v Nemčiji, kolikor jih pač pozna, Dolenjski list z enotedensko zamudo. Sprašuje se, kdo je kriv? V našem naročniškem oddelku so povedali, da bi morali naročniki v tujini časopis normalno prejemati, saj ga pošiljajo tako kot ponavadi. Tudi na pošti v Ljubljani, kjer odpremljajo Dolenjski list za tujino, so povedali, da pošto za Nemčijo odpremljajo redno vsak dan, za Francijo pa trikrat tedensko. Očitno je za zastoj kriva nemška oz. francoska pošta.
Kar dva klica smo prejeli zaradi vse več starih kombijev, barak in šotorov, ki jih zadnje čase postavljajo tujerodni lastniki parcel,
r	i
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v	y
sicer iz Ljubljane, v bližini Rihpov-ca. “Ta vikendaška navlaka kazi okolje, mimoidoče pa spominja na Žabjak,” je povedal bralec iz TVeb-njega, ki se sprašuje, kje so inšpektorji.
Že lani je bilo veliko razburjanja in pritoževanj upokojencev nad visokimi cenami hrane in pijače na njihovem srečanju v Dolenjskih Toplicah. Podobno je bilo tudi letos. Tokrat je bilo srečanje na šentjernejskem hipodromu, vendar glede tega ni bilo nič drugače kot lani. Upokojenki, ki sta poklicali, menita, da to presega vse meje. Gostinci so prodajali vinč po 800 tolarjev liter, pivo po 250, oranžado po 200, pečenko pa celo po 3.600 tolarjev.
Vido Primc s Cviblja pri Žužemberku sprašuje, kdaj bo prišlo do rekonstrukcije ceste od Žužemberka do Poljan pri Šmihelu, kije poškodovana, ozka in povrhu še nezavarovana. Čeprav teče cesta nad Krko, je brez železne ograje, ki pa je na tem odseku nekdaj že bila. Na novomeški občini so povedali, daje to regionalna cesta, s katero upravlja Direkcija RS za ceste, vendar njeno rekonstrukcijo očitno še nima v načrtu, saj so na novomeškem Cestnem podjetju povedali, da licitacije del za ta odsek dosedaj še ni bilo.
R. O. iz Novega mesta sprašuje, zakaj so podražili parkirno hišo, ko pa so parkirišča nezavarovana, poleg tega je v njej zadušljivo, saj ni prezračevalnih naprav. Povedal je še, da imajo v Bršljinu na mostu še vedno “skakalnico”, čeprav je nanjo že v tej rubriki opozarjalo kar nekaj bralcev.
Danica iz Črnomlja bi rada pohvalila delavce črnomaljske Komunale, še posebej Zdenko Han-zelj, saj zadnja leta zelo lepo skrbijo za parke in zelenice v mestu.
Matija Jakofčič iz Bele krajine, ki je na zdravljenju v Zdravilišču
Dolenjske Toplice, se najlepše zahvaljuje medicinskim sestram za postrežbo, pomoč in prijaznost.
Ivan L. iz Malkovca pa je grajal sevniške cestarje, ki kljub številnim opozorilom še vedno niso popravili ceste na Malkovcu. Pri gospodarskem objektu Karla Mauka je po vsakem nalivu po najmanj 10 cm vode, zaradi tega pa stavbo vozniki vsakič poškropijo tudi po 3 m visoko. Ivan pravi, da bi bilo potrebno zgraditi mul-de, saj ob deževju voda zamaka tudi hlev.
Stanko iz Pivke sprašuje, kje so bili rojeni poslanci, da so že toliko časa na oblasti, pa se vse skupaj nikamor ne premakne. “Kot kaže, bomo kmalu v modernem fevdalnem sistemu,” pravi. Pohvalil pa je škocjanskega župana in dodal, da bi bilo dobro, da bi k njemu prišel na prakso marsikateri slovenski župan, med njimi tudi ljubljanski.
Pisala nam je Marija iz Železničarske ulice v Črnomlju, ki se zahvaljuje gospe Darinki, ki je prebila led in opozorila na težave v njihovem naselju. V omenjeni ulici že od nekdaj živijo pretežno obrtniki, vendar so se do sedaj sosedje z njimi dobro razumeli. Odkar pa so se pojavili novi podjetniki, je nepravilnega parkiranja vse več. Ker nimajo urejenih parkirnih prostorov, je ulica postala nedostopna za številne stanovalce, predvsem pa nevarna za voznike in pešce. V ulici pa obratuje tudi valjčni mlin. Odkar ga je vzel v najem Pavle Rupčič, v ulici ni več miru, saj večkrat dela tudi preko delovnega časa, zanemarjena pa je tudi okolica mlina. Ob prevzemu mlina je novi lastnik sosedom prepovedal zadrževanje na tem zemljišču, kar stanovalce ni motilo, dokler omenjenega zemljišča sredi naselja ni prerasla več kot meter visoka trava. J. D.
Dolenjci se kopljemo varno
Kopališča v Dolertjskih in Šmarjeških Toplicah ter v Krškem med najustreznejšimi
NOVO MESTO - Po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto se Dolenjci kopljemo v najboljših kopalnih vodah v Sloveniji, še posebej pa to velja za kopališča v lasti Krke Zdravilišča, ki so po analizi štirinajstih
HIGIENSKO PRAVILO - Pred kopanjem obvezno pod tuš!
ZA BORELUO GROZI ŠE ERLIHIOZA
Borelija ali tudi lymska borelioza imenovana bolezen, ki zadnja leta tudi pri nas vse bolj vznemirja obiskovalce gozdov, ni edina nevarnost, ki jo prenašajo šči-tasti klopi (Ixodes ricinus). Boreiiji in meningitisu se je pridružila še nova - eriihio-za, ki so jo najprej odkrili v daljnih deželah, zdaj pa že trka tudi na naša vrata. Klopi namreč prenašajo veliko drobnih bolezenskih organizmov, med njimi tudi erli-hije, ki nevarno napadejo celice v človekovi krvi. Eno izmed vrst erlihjj (HGE) so odkrili in uspešno zdravili pri štirih bolnikih že tudi v Sloveniji. K sreči obstaja zoper erlihiozo uspešno zdravilo (doksiciklin), upa-uje pa vzbujajo tudi medicinske raziskave na kliniki za infekcijske bolezni v Ljub-(jani, kijih opravlja prim. dr. Stanka Lotrič-Furlan.
KAKTUS Z NEVERJETNIM CVETOM - Pri Strunovih na Veliki Cikavi pri Novem mestu se lahko pohvalijo z mnogimi različnimi lepimi rožami, tako s cvetjem na vrtu kot lončnicami. Prejšnji teden pa nas je gospa povabila na ogled kaktusa z nenavadnim cvetom v obliki zvezde, v sredini pa je kot nekakšen gumb. “Ne vem, kako se
mu reče in tudi hčerka, ki ima rada rože, takega še ni videla. Sadiko mi je podarila snaha, ” je povedala, njen soprog pa je ponosno dejal, da vsaka gospodinja le ne zna vzgojiti takih rož. Obiskovalec Strunovih takoj ob hiši opazil štiri metre visoki asparagus, ki je bil menda še lepši, ko je cvetel, v njem pa so svoj dom našli tudi ptički. (Foto: L. M.)
odvzetih vzorcev v letošnjem letu ustrezala predpisanim higienskim zahtevam.
Inšpektorji opravljajo strokovni nadzor nad celoletnimi kopališči nenapovedano dvakrat na mesec, sezonska kopališča pa trikrat. Pri pregledih ne gre le za odvzem vzorcev vode za kemično in mikrobiološko analizo, pač pa tudi za pregled merilnih naprav in preverjanje infrastrukturne varnosti kopalcev. “Skrb za kopališča, ki jih ima pod nadzorom Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, je zelo dobra. Občasno se pojavlja oz. nekoliko povečana vsebnost klora, ki pa ni nevarna za zdravje kopalcev,” pravi direktor zavoda dr. Dušan Har-lander.
Pri močno povečani koncentraciji klora oz. pri kemični neprimernosti vode prihaja do draženja sluznice in kože, pri premalo razkuženi vodi pa obstaja večja verjetnost glivičnih obolenj.
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je ugotovil kemično in mikrobiološko primernost notranjih in zunanjih bazenov v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter odprtega bazena Vitacel Krško. Nekaj težav povzroča olimpijski bazen v Brestanici, kjer zajemajo vodo iz potoka. Ob
• Menjava vode je odvisna od velikosti bazena, števila kopalcev, kakovosti in temperature vode. Kopališki mojster na odprtem bazenu v Dolenjskih Toplicah jo menja vsakih 12 ur, štirikrat dnevno pa preverja tudi količino klora.
letošnjih petih odvzemih vode se je trikrat pokazala kemična oporečnost. Kopalne vode v vseh nad-
zorovanih kopališčih so večinoma ustrezale mikrobiološkim zahtevam, za kar pa lahko v veliki meri pripomorejo tudi kopalci sami. Pomembno je upoštevati osnovna higienska pravila; pred odhodom v bazen se je potrebno dobro oprhati in si v prehodnem bazenčku splakniti noge. Priporočljiva je tudi prha po kopanju.
V zadnjem času se pojavlja vse več zasebnih bazenov, v katerih se ponavadi koplje ves okoliš. Čeprav bi po zakonodaji morali imeti pogodbo z zavodom za kemični in mikrobiološki nadzor, lastniki za to večinoma niso zainteresira-
DIANA ŽAGAR
KRKA ZDRAVILIŠČA
HOTELI 0T0CEC
Plesno-zabaviščna restavracija
*	4 I	/N
n im i r l n iu m i
■ i*i i r \J s/
za izbran okus in navade
prirejajo DNEVE PIVA
in degustacijo tujih znamk piva, kot so: Heinlkan, Budweiser, Guinness, FosteFs... v Restavraciji Tango od srede do sobote (13. do 16. avgusta).
V sredo in četrtek poteka degustacija od 11. do 24. ure z duom Objemček, v petek in soboto pa od 11. do 2, ure zjutraj z ansamblom Objem.
Vse dni bodo vsi, ki bodo naročili pivo, sodelovali v nagradni igri.
Prisrčno vabljeni!
V PRA VE ROKE - 13-letni Vlado sicer še 5 let ne bo smel voziti avta, ki mu ga je kot srečnemu izžrebancu podaril Srečko Puntar, lastnik podjetja Avto job Puntar, kateremu se Vlado in vsa družina Hribškovih iz srca zahvaljuje. (Foto: T. G.)
Lastnik ibize upihnil 13 svečk
13-letni Vlado Hribšek kupil vstopnico, ki je zadela avto, darilo podjetja Job avto Puntar
ŽENJE- Hribškov Vlado je povsem običajen fant. S prav dobrim uspehom je končal 6 .razred osnovne šole v Leskovcu pri Krškem, rad pomaga doma na kmetiji, rad teče, igra košarko in nogomet, njegova velika strast pa je tudi spremljanje motociklizma in avtomobilizma. In prav speed-wayu se lahko zahvali, da je v soboto, 2. avgusta, postal ponosni lastnik novega belega lepotca s španskim temperamentom - Sea-ta ibize, darila podjetja Job avto Puntar iz Krškega. Med 20.000 vstopnicami je zadela prav njegova. Izžrebal jo je najboljši speeed-vvajist vseh časov, Danec Hans Nielsen.
Pri Hribškovih, ki stanujejo v majhni vasici Ženje pri Velikem Trnu, od koder pogled seže na Bohor in Lisco, v lepem vremenu pa se vidijo tudi Kamniške Alpe, so imeli do prve avgustovske sobote 10 let staro Lado samaro in prav potiho so že razmišljali, da bi bilo dobro, da bi jo zamenjali.
Seveda ne za nov avto, pač pa le za kaj mlajšega. A menjava ne bo potrebna. “Sedaj bo ibiza bolj nedeljski avto, saj cesta do naše hiše ni ravno lepa, posebno težko pa je pozimi, ko veter na to makadamsko pot nanese sneg,” pravi oče Vlado, ki dela v Krškem v ICEC, medtem ko je njegova žena
doma, saj imajo dela na kmetiji prek glave.
T. G.
Vsak leden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Tudi že boljše
Direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Jože Plut, Krkin arhitekt Zdenko Hlavaty ter Janez Šebenik in Slavko Klan-čičar, kot predsta vnika gozdarjev, so si ogledovali bodoče prizorišče prireditve Gozdarska noč na jasi v spodnjem zdraviliškem parku. Po ogledu reče direktor:
“Danes imamo v gostišču Rog za malico zelo dobre vampe, pa vas vabim tja. ”
Seveda so se vabilu radi odzvati.
“Kako se vam zdijo pripravljeni?1’ vpraša med matico gostitelj.
"No ja, sem tudi že boljše jedel," odvrne hudomušno arhitekt.
Direktor pa mu ni ostal dolžan:
“Tudi mi smo že imeli boljše goste. ”