(delegatski obveščevalec" Gradivo za prilogo pripravlja INDOK center Domžale Domžale, 3. aprila 1980 št. 4 \ W:oM[ovorno delo V današnji številki vam prinašamo podatke o delu, ki ga je opravil Izvršni svet Skupščine občine Domžale ter različni oddelki Skupščine občine. Ob tem, ko vam iz tehničnih razlogov lahko predočimo le delček dela iz široke in raznovrstne pahljače aktivnosti, ki jih občinske službe opravljajo vas prosimo, da si osnovna (razširjena) poročila ogledate pri svojih delegatih, ki bodo o delu teh služb razpravljali na seji občinske skupščine. Ce bi želeli objaviti vsa poročila v osnovnem obsegu, tedaj nam tudi dve ali tri številke našega glasila ne bi zadoščale. Zaradi racionalnosti vam tako prinašamo lahko le nekatere fragmente iz dela omenjenih služb. Hkrati pa izrabljamo priložnost, da sestavljalcem poročil in delavcem, ki v različnih oddelkih delajo, zagotovimo, da bomo o njihovem pomembnem in očitno na vseh področjih razraščojočem se delu — še pisali. Tudi v naši delegatski prilogi. Sicer pa bodo omenjena poročila obravnavana na naslednji seji domžalske delegatske skupščine. Navzoči bodo vsi predstojniki oddelkov, ki bodo posredovali vse odgovore na vprašanja, ki zadevajo delo posameznega oddelka. Uspešni v razreševanju konkretnih vprašanj Izvršni svet je dolžan v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcije državne uprave, spoštovanje ustanovnosti in zakonitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema. Pri tem je izvršni svet dolžan skrbeti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, usmerjati in vsklajevati delo upravnih organov ter nosi odgovornost za stanje v družbenopolitičnih skupnostih. Izvršni svet uresničuje svoje funkcije na način, določen z zveznim zakonom o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih in z republiškim zakonom o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. V letu 1979 je izvršni svet vseskozi deloval v nespremenjeni sestavi 14 članov, od katerih je šest predstojnikov upravnih organov. Zaradi zagotavljanja usklajene strokovne in celovite obravnave vprašanj z dnevnih redov sej, je bilo večina zadev predhodno obravnavanih na sejah delovnih teles izvršnega sveta. Devet stalnih delovnih teles izvršnega sveta je imelo v letu 1979 skupno 68 sej, in sicer: - koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo 5 sej - komisija za planiranje 6 seJ - komisija za krajevne skupnosti 9 sej - komisija za finance ' 2 sej - komisija za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja 4 seje - komisija /a urbanizem 5 sej - komisija za kmetijstvo 4 seje - pravna komisija 23 sej Iz zgornjega pregleda je razvidno, da je bila tudi v letu 1979 najbolj obremenjena pravna komisija in da je bila normativna dejavnost tudi v tem letu močno prisotna. Izvršni svet se je v letu 1979 sestal na 41 rednih in eni izredni seji, na katerih je obravnaval skupno 389 zadev in pri tem sprejel 1155 sklepov. Udeležba članov na sejah izvršnega sveta je bila zadovoljiva in je znašala 82 %. Izostanki so bili posledica bolezenskih in drugih opravičljivih razlogov. Od skupno 106 programiranih nalog je izvršni svet v letu 1979 obravnaval 91 zadev, kar predstavlja 82 % vseh zadev, ki so jih zbori občinske skupščine obravnavali v letu 1979. Pri delu izvršnega sveta na področju gospodarstva bi bilo potrebno posebno izppstaviti pričetek priprav novega srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985, ker je bilo potrebno že v letu 1989 izpeljati celo vrsto organizacijskih priprav pri vseh nosilcih planiranja in pripraviti dokumente, ki jih zahteva prva laza planiranja. Izvršni svet je pripravil smernice razvoja občine za obdobje 81 - 85 na osnovi katerih so v TOZD, SIS in KS pripravili svoje smernice in elemente za vsklajevanje, Biro 71 pa je pričel z aktivnimi pripravami prostorskega dela družbenega dela. Izvršni svet seje v letu 1979 tekoče seznanjal z gospodarsko situacijo v občini in predlagal zborom skupščine sprejemanje ukrepov, ki so zagotavljali odpravo večjih odstopanj od planiranih usmeritev. Hkrati z gospodarskimi gibanji je izvršni svet spremljal tudi gibanje na področjih družbenih dejavnosti. Pri problemih, ki so se pojavljali v gospodarstvu in SIS ter KS, je izvršni svet skušal s sprotnimi reševanji problemov zagotavljati optimalno reševanje problemov. Izvršni svet se je posebej ukvarjal s problematiko v zvezi z izvajanjem politike cen v letu 1979 in o problemih, ki so se pojavili na področju preskrbe prebivalstva ukrepal v okviru svojih pristojnosti. Na področju obrti je izvršni svet pripravil analizo tega pomembnega področja za našo občino, ki bo s svojimi usmeritvami tudi nakazala pot še hitrejšega in ustreznejšega razvoja tega področja. Izvršni svet je tekoče spremljal proračunsko porabo in po sprejemu rebalansa v septembru mesecu, ki so ga sprejeli zbori skupščine, zagotovil s finančnimi sredstvi stimuliranje izvoza OZD in osnovne preskrbe. Med najbolj pogostno obravnavanimi temami na dnevnih redih sej IS so bile zadeve s področja dela oddelka za urbanizem, gradbeništva in komunalnih zadev, saj je izvršni svet obravnaval in sprejel s tega področja kar 11 predlogov sklepov o javni razgrnitvi različne urbanistične dokumentacije, številne predloge odlokov o sprejetju oz. spremembah urbanističnih načrtov ali zazidalnih načrtov, številne premoženjskopravne zadeve itd. Še posebno skrb pa je izvršni svet posvetil zbiranju potrebne dokumentacije za pričetek gradnje družbeno pomembnih objektov kot n.pr. za osnovno šolo Vencelj Perko, SPB - 1 in SPB - 2 ipd. Obsežna je bila tudi normativna dejavnost na tem področju, saj so bili v letu 1979 sprejeti številni in pomembni odloki. Izvršni svet je opravil tudi nekatere postopke v zvezi s pripravami za izdelavo prostorskega dela novega srednjeročnega plana razvoja občine Domžale. Na področju davčne problematike je izvršni svet aktivno sodeloval pri kreiranju davčne zakonodaje tako na občinski kot tudi na republiški ravni, pri čemer je potrebno poudariti, daje bila v letu 1979 prisotna pri spreminjanju in uvajanju novih davčnih mehanizmov, predejšnja dinamika, še posebno z ozirom na priprave na sprejem novega zakona o davkih občanov. Izvršni svet je bil v preteklem letu v večji meri kot običajno, obremenjen z izvajanjem nalog iz svoje pristojnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem letu je bila izvedena novelacija obrambnih načrtov izvršnega sveta in posameznih poverjeništev. Izvršni svet se je v celoti aktivno vključil v priprave in izvedbo akcije „Nič nas ne sme presenetiti", poleg tega pa je izvedel tudi dvodnevno mobilizacijsko vajo. Izvršni svet je aktivno sodeloval pri reševanju konkretne kmetijske problematike predvsem kadrovske, organizacijske in tehnične kot n.pr. v Veterinarskem zavodu Kamnik-Domžale, Klavnice v DO Napredek Domžale itd. Sprejel je tudi nekatere ukrepe za čim hitrejše in ustrezno odpravljanje posledic neurja, ki je tudi v preteklem letu prizadelo nekatera območja naše občine na kmetijskih površinah in komunalnih objektih. Izvršni svet je obravnaval tudi vprašanja s področja kadrovske politike kot npr. republiški in občinski družbeni dogovor o kadrovski politiki in včasih tudi konkretno kadrovsko problematiko v določenih sredinah. Za potrebe usmerjenega izobraževanja je bila izdelana analiza stanja potreb združenega dela po kadrih v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki pa je pomanjkljivo zaradi nepopolnih oziroma neusklajenih podatkov, ki so jih posredovale kadrovske službe delovnih in drugih organizacij in skupnosti. V okviru dela izvršnega sveta so potekali poleg sej IS redni tedenski sestanki v zvezi z reševanjem problematike izvajanja pomembnejših investicij v občini Domžale, katerih so se redno udeleževali poleg predstavnikov izvršnega sveta in upravnih organov SOb Domžale še predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti, Samoupravne komunalne interesne skupnosti, Občinske izobraževalne skupnosti, Samoupravne skupnosti otroškega varstva, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, Biroja 71, Komunalnega podjetja Domžale ter predstaniki gradbenih delovnih organizacij GIP Beton Zasavje in GIP Obnova ter po potrebi tudi drugi. Na teh sestankih so bile redno na dnevnem redu investicije OŠ Vencelj Perko, gradnja stanovanjskih naselij SPP-1, SPP - 2 Domžale, izgradnja šolske mreže iz III. samoprispevka, priprave na nadaljnjo gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov in izgradnja komunalnih objektov. Ob tem pa je IS spremljal sanacijo nekaterih objektov, zlasti Hale Toka in Doma upokojencev. Pri tem je bilo prav tako opravljeno pomembno delo. Namen teh sestankov je redno spremljanje in usklajevanje dela med posameznimi nosilci nalog od samega planiranja novih investicij do izdaje uporabnega dovoljenja s poudarkom na pravočasni izvedbi vseh potrebnih postopkov za sam pričetek operativnih del na posameznih objektih. Rezultat teh sestankov je seveda odvisen od strokovnega in pravočasnega izvajanja sklepov, pri čemer pa moramo omeniti, da so imele nekatere organizacije in posamezne strokovne službe do sprejetih obveznosti precej neresne odnose. Neposredno sodelovanje IS z delovnimi in drugimi organizacijami je potekalo v stalnih neposrednih stikih, to je šlo tako preko samoupravnih kot tudi poslovodnih organov. IS je bil organizator sestankov aktiva gospodarstvenikov občine Domžale, na katerih so poslovodni organi obravnavali vso pomembno problematiko, ki se nanaša na njihovo delo. V letu 1979 se je IS še v večji meri kot v prejšnjem letu posvetil obravnavi gradiv za zbore republiške skupščine. Svoja stališča in sklepe je posredoval delegacijam za republiško skupščino. V nekaterih primerih obravnave pomembnejših gradiv in ko je čas dopuščal, je izvršni svet predlagal ta gradiva v obravnavo tudi zborom občinske skupščine. Glede informacijske dejavnosti je treba ugotoviti, da je bil storjen korak naprej, saj je bil ugotovljen obojestranski pretok informacij, poskrbljeno je bilo tudi za izpopolnitev dosedanjih formalnih oblik obveščanja. V tem je opravil večjo vlogo Bilten, zagotovljeno je bilo posredovanje relevantnih informacij v delegatski prilogi, svoje delo pa so opravila dobro v povezavi z IS tudi sredstva javnega obveščanja. Z ozirom na novo zakonodajo, ki določa temelje sistema državne uprave in organizacijo upravnih organov, je izvršni svet pripravil predlog reorganizacije upravnih organov s tem, da se je dosledno držal načela racionalnosti in sledil intencam zakona po podružbljanju državne uprave. Nova zakonodaja nalaga izvršnemu svetu še večjo odgovornost in obveznosti v zvezi s spremljanjem dela in zagotavljanjem pogojev za delo upravnih organov. Izvršni svet oziroma njegovi člani so organizirali ali sodelovali pri obiskih delovnih skupin v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v akciji „zaključni računi 78" in v zvezi z izdelavo planskih dokumentov za leto 1980 in novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985 ter po potrebi tudi v nekaterih drugih primerih zaradi reševanja posamezne specifične problematike. Izvršni svet je že sprejel program dela za leto 1980, kije prav tako kot prejšnja leta precej obširen. Z ozirom na to, daje vsebinsko in strokovno usklajen s programom dela zborov skupščine, ga delegatom ne posredujemo v obravnavo. PREDSEDNIK Edvard PETERNEL, 1. r. Porodilo o delu oddelka za gospodarstvo in finance v letu 1979 gBggggOPgpOooOOŽgTO Oddelek za gospodarstvo in finance ima v okviru notranje organizacije dve službi in sicer: Službo za plan in analize ter Službo za proračun. Poleg dveh služb so v okviru oddelka trije samostojni referati: referat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, referat za obrt ter delovna in učna razmerja, referat za gostinstvo in turizem ter cene. V oddelku je sistematiziranih 19 delokrogov in v letu 1979 smo uspeli problem pomanjkanja nekaterih delavcev uspešno rešiti. Naloge oddelka so zahtevne, saj se v tem oddelku opravijo številne naloge, ki so vezane na delo izvršnega sveta in skupščine. Tako je izvršni svet v lanskem letu obravnaval kar 64 zadev, poleg tega pa je obravnaval še nekatere tekoče manj pomembne zadeve. Kljub temu, da so bile osnovne naloge z pristojnosti oddelka planirane pa se pojavljajo tudi številne izredne naloge, ki jih je potrebno opraviti in so vezane predvsem na situacijo v gospodarstvu. Tako je izvršni svet obravnaval v letu 1979 kar 32 zadev, ki jih pri sestavi programa za delo oddelka nismo mogli predvideti. V lanskem letu smo skušali uveljaviti v čim večji meri tudi sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami občine, tako, da smo sodelovali na številnih posvetih in seminarjih, ki so jih organizirali. To velja predvsem za obravnavo o gospodarskih gibanjih in razprave o nekaterih pomembnih dokumentih, ki so jih sprejemali zbori občinske skupščina. V lanskem letu smo opravili tudi številne obiske v OZD in KS v zvezi z gospodarsko situacijo in s pripravami planskih dokumentov. Organizirani so bili tudi nekateri strokovni posveti, ki smo jih pripravili za strokovne službe planskih služb v OZD in za krajevne skupnosti. Poleg sodelovanja v okviru občine, sodelujemo pri reševanju določene problematike tudi v okviru skupnosti ljubljanske regije, pri pripravi določenih strokovnih pripomočkov za planiranje pa smo sodelovali tudi v okviru posebnega koordinacijskega odbora pri Republiškem zavodu za planiranje. V lanskem letu smo aktivno pomagali pri organiziranju združenja obrtnikov in ustanavljanju turističnih društev. V pomoč delu izvršnemu svetu za širšo izmenjavo stališč o določenih problemih, je izvršni svet imenoval tri komisije, ki so obravnavale določene zadeve iz programa izvršnega sveta. To so komisija za planiranje, komisija za kmetijstvo in komisija za finance, ki jih vodijo člani izvršnega sveta in s katerimi smo v lanskem letu dobro sodelovali in so prispevale tudi h kvalitetnejšemu delu oddelka. V preteklem letu smo opravili tudi zahtevno delo na področju obrambnih priprav, saj pokrivamo naloge treh poverjeništev, vendar smo poverjeništvu za finance nudili le ustrezno pomoč. V zvezi z delom na ažuriranju obrambnih načrtov smo organizirali strokovni posvet in obiske po OZD, kjer smo pomagali pri izdelavi obrambnih načrtov. SLUŽBA ZA PLAN IN ANALIZE V letu 1979 so bile opravljene naslednje naloge: 1. Analiza gospodarskih gibanj in zaključnih računov gospodarstva občine Domžale za leto 1978 (Bilten št. 21), ki zajema podatke s področja industrije, kmetijstva, zunanje trgovinske menjave, prometa v trgovini, gostinstvu in turizmu, zaposlenost in osebni dohodki, osebni dohodki po značilnih delovnih mestih itd. 2. Analizi gospodarskih gibanj v prvih treh in v prvih devetih mesecih leta 1979 zajemata obdelavo in analizo podatkov s področja industrijske proizvodnje, zunanjetrgovinske menjave prometa v trgovini, gostinstvu in turizmu, zaposlenosti in osebnih dohodkov in analizo poslovnega uspeha gospodarstva. 3. Analiza polletnih rezultatov gospodarjenja zajema področje industrije (proizvodnja, zaloge, prodaja), zunanjetrgovinske menja- ve, prodajo kmetijskega blaga, odkup od zasebnih kmetovalcev, površine po krajevnih skupnostih, promet v trgovini, gostinstvu, prebivalstvo po krajevnih skupnostih in naseljih, zaposleni in osebni dohodki, poslovni uspeh gospodarstva v prvem polletju 1979 in investicije v letu 1978. 4. Na področju planiranja je bila osrednja naloga namenjena pripravi dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985, v marcu je bil pripravljen odlok o obvezni pripravi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana, delovni program za pripravo srednjeročnega plana, do začetka junija pa je bila izdelana analiza razvojnih možnosti in smernice razvoja občine Domžale za obdobje 1981 — 1985, ki jo je Skupščina občine Domžale sprejela na julijski seji. Posebna skrb je bila namenjena pripravi srednjeročnih planskih dokumentov pri vseh nosilcih planiranja, zlasti pri krajevnih skupnostih. Skupaj z analizo razvojnih možnosti je bila izdelana analiza uresničevanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976 - 1980. Izdelana je bila analiza gospodarskih načrtov za leto 1980 vseh OZD s področja gospodarstva, pripravljena resolucija za leto 1980; obdelana anketa Program potreb po kadrih, ki zajema potrebe za leto 1979 in 1980 ter za novo srednjeročno obdobje 1981 Področje skupne porabe zajema naloge mesečnega spremljanja dotoka sredstev za posamezne SIS, izračun presežkov SIS za leto 1978, poračun presežkov in izračun prispevnih stopenj za obdobje od l.IV. do 31. XII. 1980, usklajevanje in sodelovanje pri pripravi analiz razvojnih možnosti in ponudbi elementov SIS za obdobje 1981 - 1985, priprava predloga valorizacije programov (sredstev) SIS za leto 1979 na osnovi ocene nominalne rasti družbenega proizvoda v občini Domžale za leto 1979, izračun nominalnih vrednosti programov SIS za leto 1980, ocena presežkov za leto 1979 ter izračun prispevnih stopenj za leto 1980. Pri pripravi stališč in predlogov za izvršni svet in skupščino, služba sodeluje s komisijo za planiranje in koordinacijskim odborom za spremljanje skupne in splošne porabe. Vsa gradiva gospodarskih gibanj in vse planske dokumente je obravnavala komisija za planiranje, ki je imela v letu 1979 6 sej. Skupaj s komisijo za planiranje so bili izdelani kriteriji stimulacije izvoza za leto 1979. Koordinacijski odbor za spremljanje skupne in splošne porabe je imel v letu 1979 5 sej, na katerih je obravnaval izvajanje programov SIS v letu 1979, programe SIS za leto 1980 ter analize razvojnih možnosti in elemente SIS za obdobje 1981 - 1985. Izračunana sta bila narodni dohodek za zasebni sektor kmetijstva in zasebni sektor obrti za leto 1978. Izvedena je bila anketa o samoprispevku v letu 1978, anketa o številu živine po stanju 15.1.1979, izpolnjene so bile ankete od Zavoda za družbeno planiranje SR Slovenije. SLUŽBA ZA PRORAČUN Služba za proračun je vodila in izvrševala naslednje račune: 1) Proračun V okviru vodenja proračuna so bile opravljene naslednje naloge: a) zaključni račun proračuna za leto 1978 b) tekoče izvrševanje proračuna 1979; dotacije, plačilo računov, izplačila po pogodbi, knjigovodska evidenca prihodkov in odhodkov, mesečna poročila dosežene realizacije c) priprava spremembe proračuna 1979 d) osnutek in predlog proračuna 1980. 2) Finančno materialno vodenje organa Služba za proračun je vodila en združen račun organa dvostavno, preko katerega poteka vsa evidenca materialnih stroškov, osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Opravljeni so bili zaključni računi za leto 1978 in periodični obračuni v tekočem letu. 3) Finančno materialno vodenje delovne skupnosti To knjigovodstvo sestavljajo trije računi in sicer: računa finančnega načrta delovne skupnosti, račun rednega sklada skupne porabe in sklada skupne porabe - stanovanjski del. Poleg tekočega vodenja in izvrševanja teh računov, so bili izvršeni zaključni računi za leto 1979 in periodični obračuni za tekoče leto. 4) Knjigovodsko vodenje posebnih računov Služba za proračun vodi še vrsto posebnih računov in sicer: račun za geodetsko upravo, račun voznikov motornih vozil, račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni, račun za ljudsko obrambo, račun vojaških nabornikov, račun prihodka upravnih organov ter račun ža sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti. Poleg tekoče evidence so se pri teh računih pripravljala razna poročila, razdelitev, praznitve ipd. 5) Blagajniško poslovanje 6) Obračun osebnih dohodkov KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOVSTVO IN RIBIŠTVO 1) Kmetijstvo Največ odločb (155) je bilo izdanih za določitev statusa kmeta. Z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1 /79) se zahteva od vsakega, ki pridobiva kmetijska zemljišča iz I. cone, da ima status kmeta. Stranka, ki prosi za status je vabljena na razgovor zaradi preverjanja, če izpolnjuje zakonske zahteve. KADRI, KADRI . . . IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH POROČILO O DELU KADROVSKE SLUŽBE SO DOMŽALE ZA LETO 1979 IN PROGRAM DELA ZA LETO 1980 IIIIIIIIIIIIIH Služba je v preteklem letu opravila vse tekoče in strokovne naloge iz njene pristojnosti, ki so bile v okviru programa za leto 1979. Opravljene pomembnejše naloge so bile: - skupaj z komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki smo pripravili predloge sprememb na republiški družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki smo jih poslali ustreznemu organu, po organizirani razpravi pa ga posredovali izvršnemu svetu in zborom skupščine občine, - novosti, ki jih je prinesel novi republiški družbeni dogovor o kadrovski politiki smo pristopili k oblikovanju novega družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Domžale. Po temeljiti razpravi, v kateri je bilo upoštevanih več pripomb, smo postopek sprejemanja izpeljali po dvofaznem sprejemanju. Sprejet je bil v mesecu oktobru, - poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Domžale in stališče komisije za spremljanje izvajanja tega dogovora, - na podlagi analize stanja kadrovskih služb v OZD in drugih ustanovah je bilo ugotovljeno, da kadrovske službe niso zadovoljivo strokovno usposobljene. Zato je kadrovska služba v sodelovanju s Klubom samoupravljalcev izvedla posvetovanje za kadrovske delavce s področja planiranja in razvoja kadrov, - za potrebe usmerjenega izobraževanja in na podlagi sklepa izvršnega sveta smo izdelali analizo stanja potreb po kadrih na območju občine Domžale za kratkoročno in srednjeročno obdobje. Na podlagi izdelanega vprašalnika o potrebah po kadrih je bila napravljena analiza, ki je zaradi neenotne metodologije služila le kot informacija (podatki so bili nepopolni), - poročilo o stanju individualnih poslovodnih organov v občini v letu 1979, - v fazi priprave dela za komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve smo evidentirali več sto zadev posameznih kadrovskih rešitev, kot so predlogi za imenovanja številnih komisij, razrešitve in imenovanja v posameznih primerih, več razpisov itd. - za komisijo za odlikovanja smo pregledali in obravnavali ter za sklepanje pripravili 14 predlogov za zvezna odlikovanja in 112 predlogov za občinska odlikovanja, - na področju kadrovske evidence smo obdelali 107 novih popisov, 242 kadrovskih sprememb ter 98 odjav, od katerih je odšlo v druge občine kar 42 strokovnih in drugih popisanih kadrov, v letu 1979 smo izdali 579 novih delovnih knjižic, v knjižice smo vpisali nad 350 sprememb v izobrazbi in strokovnosti ter drugih osebnih podatkov, - s področja dela službe in komisij smo med letom izdelali tudi več krajših poročil, zapisov in izvlečkov gradiv pa tudi strokovno sodelovali in po področjih dela, referatov svetovali ter nudili strokovno pomoč delovnim h drugim organizacijam, družbenopolitičnim in drugim organizacijam in skupnostim, v določenih zadevah pa smo s poročili in postopki sodelovali v regiji in tudi v republiki, UGOTOVITVE: Kadrovska služba je v preteklem letu opravila pretežni del programiranih nalog, tako da k tekočim nalogam v leto 1980 prenašamo le ponovno izdelavo osnutka in sprejem predloga Odloka o podeljevanju priznanj v občini Domžale. Poudariti je treba, da dejavnost kadrovske službe ni le operativno delo, je tudi analitsko in koordinativno in glede na to, da v občinskem merilu delujejo še drugi izvajalci kadrovskih funkcij, lahko ugotovimo, da je kadrovska služba pospešila tudi potrebno sodelovanje in koordinacijo dela. PROGRAM DELA ZA LETO 1980 1. Sprernljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Domžale 2. Sodelovanje s plansko analitsko službo pri obdelavi plana potreb po kadrih 3. Izdelava osnutka in sprejem predloga Odloka o podeljevanju priznanj v občini Domžale 4. Pomoč in svetovanje pri oblikovanju in razvoju kadrovskih služb v OZD 5. Priprava gradiv za seje komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v skladu z njeno pristojnostjo 6. Priprava gradiv za seje komisije za občinska in zvezna odlikovanja 7. Vodenje kadrovske evidence 8. Koordiniranje izvajanja kadrovskih funkcij z ostalimi izvajalci na nivoju občine. KADROVSKA SLUŽBA Skupščine občine Domžale C 1 oročilo o delu oddelki za ljudsko obraip^o Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, razen tistih, ki so s predpisi dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Oddelek za ljudsko obrambo je strokovni organ za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje obrambnih priprav ter načrtov. Ta organ ima pomembno vlogo pri uresničevanju pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani ter vsi družbeni subjekti pri obrambi države in naše samoupravne socialistične ureditve. Delovne usmeritve v letu 1979 Oddelek za ljudsko obrambo se je v letu 1979 poleg rednih nalog orientiral predvsem na naslednja področja svojega delovanja: — ažuriranje in dopolnjevanje oz. noveliranje obrambnih načrtov krajevnih skupnosti, načrtov organizacij združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti, SIS; — noveliranje obrambnega načrta občine na osnovi novih dokumentov; — mobilizacijska pripravljenost struktur družbenogospodarskega sistema in oboroženih sil; — akcija "Nič nas ne sme presenetiti"; — usposabljanje študentske in izvenšolske mladine; — kadrovska krepitev enot in štabov civilne zaščite predvsem v krajevnih skupnostih — in druga. Zadeve ljudske obrambe na sejah občinskih organov Skupščina občine je na decem-berski seji obravnavala poročilo o uresničevanju zasnove SLO v SR Sloveniji, hkrati pa se je seznanila tudi s stanjem obrambnih priprav občine. Poleg poročila je v letu 1979 sprejela še nekatere odloke s področja civilne zaščite in službe OJOA. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je kot organ občinske skupščine, za katerega pripravlja oddelek vsebinska in administrativna opravila, obravnaval zadeve, ki jih je v veliki večini predlagal oddelek za ljudsko obrambo. Takih zadev je bilo kar 67. Poleg sveta so se sestajale tudi njegove komisije, katerih tajniki so referenti iz oddelka za ljudsko obrambo. Izvršni svet je prav tako obravnaval glede na svoje pristojnosti številne zadeve ljudske obrambe. Največkrat so bile zajete zadeve noveliranja obrambnih načrtov, priprav na akcije "Nič nas ne sme presenetiti" ter mobilizacijske kadrovske zadeve. Izvršni svet ie obravnaval tudi predloge odlok ' področja civilne zaščite in službe OJOA, ki jih predlagal skupščini v sprejem. Dvakrat se je izvršni svet sestal skupaj s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Mobilizacijske zadeve Oddelek za ljudsko obrambo je po zakonu dolžan skrbeti za mobilizacijske zadeve. V letu 1979 je organiziral številne mobilizacijske vaje za sklic sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnega sveta in upravnih organov. Na osnovi analiz je okrepil kurirsko mrežo, ki zagotavlja kvalitetno izvedbo mobilizacije. Podružbljenost SLO po vprašanju vojaške mobilizacije in mobilizacije drugih struktur SLO se izvaja na ta način, da se s pripravami na področju ljudske obrambe in izdelavi načrtov vojaške mobilizacije kot tudi načrta za obrambo seznani čimvečje število ljudi, ki so posredno ali neposredno vljučeni v obrambne priprave. Pri izvedbi vojaške mobilizacije stremimo, da s > krajevne skupnosti izključni nosilci nalog pri izvedbi vojaške mobilizacije. Naborne zadeve Pri pregledu podatkov o naboru v letu 1979 je razvidno, daje bilo vpisanih nabornikov v evidenco 297. Poleg teh je bilo na nabor poklicanih še 24 mladincev starejšega letnika (1953-1960). Sistem priprav na nabor se je v letu 1979 bistveno dopolnil in teži k hitrejšemu podružbljenju. V prednaborne aktivnosti so se morale vključiti vse krajevne skupnosti, OZD, kjer so naborniki zaposleni oziroma šole, kjer se šolajo. Civilna zaščita V letu 1979 je razvoj civilne zaščite potekal dokaj skladno s srednjeročnim načrtom. Ta skladnost se nanaša predvsem na organizacijsko, kadrovsko in strokovno krepitev pripravljenosti štabov in enot civilne zaščite. K razvoju je v veliki meri pripomogla tudi akcija "Nič nas ne sme presenetiti" in strokovni obiski v vseh krajevnih skupnostih. Največji premik je bil storjen v organiziranosti in kadrovski krepitvi štabov in enot krajevnih skupnosti, kjer so bile narejene temeljite kadrovske spremembe. Glede na to se je upravni organ preko celega leta ukvarjal tudi z vprašanji razporejanja oziroma preverjanja možnosti razporeditve posameznih občanov v štabe in enote CZ. Obrambna vzgoja Pouk iz obrambe in zaščite se je tudi v letu 1979 izvajal za več kategorij obveznikov. V okviru NNNP smo izvedli različne oblike usposabljanja delovnih ljudi in občanov, katerih nosilci so bile same temeljne samoupravne skupnosti in organizacije. Med te oblike so sodili razgovori, predavanja, analize in drugo. V večini sredin so obravnavali naslednje teme: pomen SLO in DS, naloge civilne zaščite in narodne zaščite v predvojnem in vojnem času, prva pomoč, nuđenje pomoči ob elementarnih nesrečah itd. Oddelek za ljudsko obrambo je po zakonu dolžan organizirati in izvesti pouk za obrambo in zaščito izvenšolske mladine. Pouk je izredno dobro uspel, po oceni Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pa sodi med dva najboljša v letu 1979 v Sloveniji. Tu je še pouk o vojaških vedah in spretnostih v mladinskih učnih enotah, ki ga izvaja JLA, za študente po končanem prvem letu študija. Zveze in služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje Na področju vojnih zvez in službe OJOA je bilo težišče dela usmerjeno v utrjevanje in izpopolnjevanje organizacije, v nabavo sodobne tehnične opreme in strokovno usposabljanje obveznikov in vseh delov te službe za opravljanje nalog v izrednih razmerah. Načrtovanje in organiziranost Obrambni načrti, s katerimi se določajo naloge in ukrepi ter oblike in postopki njihovega izvajanja ob prehodu v vojno stanje in v začetnem obdobju vojne so v glavnem izdelani v vseh sredinah. V letu 1979 smo naredili bistvene premike tudi na tem področju. Obiski v posameznih sredinah, posveti, inštruktaže, vzorci posameznih dokumentov kot pripomočki, so bili osnovni elementi, ki so prispevali k dograjevanju in izdelavi novih načrtov. Veliko je k temu prispeval tudi ukaz o noveliranju obrambnih načrtov. Davčna uprava je v letu 1979 opravila naslednje naloge: neposredni nadzor davčnih zavezancev v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti ugotavljanje realnih dohodkov in odmernih osnov davčnih zavezancev dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. Po načelu racionalnosti in ekonomičnosti postopka pa davčna uprava zbira tudi družbene obveznosti npr. prispevki iz BOD zaposlenih delavcev, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ne spada v področje davčne uprave, za to delo so s posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi sklenjene pogodbe. Program delovnih nalog davčne uprave za leto 1979 je v celoti realiziran, kar je razvidno v nadaljevanju poročila. V letu 1979 smo aktivno sodelovali pri kreiranju davčne zakonodaje, tako na občinski kot tudi na republiški ravni. Nadalje je v okviru tega področja vodena komisija za finance, ki je imela v letu 1979 11 sej in je obravnavala 88 zadev. V celoti je bilo opravljenih 1.133 pregledov poslovanja za odmero davka od obrtne dejavnosti in sicer: - 793 pregledov poslovanja za odmero davka od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku in - 340 pregledov poslovanja za odmero davka od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, ki gaje opravila komisija. - Celotni dohodek,, k. so ga napovedali davčni zavezanci, se je v letu 1978 povečal za 35 % glede na leto 1979. - Odmerna osnova, ki so jo napovedali davčni zavezanci za leto 1978 se je povečala za 41 % glede na tovrsten podatek za leto 1977. Poleg tega pa se je odmerna osnova v letu 1978 povečala še zaradi doslednejšega dela delavcev davčne uprave, kar kaže podatek, da se je odmerna osnova, ki so jo napovedali za leto 1978 davčni zavezanci po ugotovitvenem postopku (davčnem organu) povečala za 17%. - Število davčnih zavezancev se je povečalo za 9 %. - Tako, da se je odmerjeni davek od presežka po odbitku olajšav za leto 1978 povečal za 40 % glede na tovrsten podatek za leto 1977. Deleži posameznih služb so vpisani v nadaljevanju tega poročila. Davčna inšpekcija v letu 1979 opravila: - inšpekcijske oglede na terenu (420 primerov); - kontrolo opravljenih inventur na terenu (50 primerov); - izrekala mandatne kazni (112 primerov); - pregledovala poslovne dokumentacije za odmero davka od obrti (311 zavezancev) in drugo. Davčna inšpekcija je v letu 1979 zbirala podatke o prometu davčnih zavezancev gostinske stroke, tako, da je opravila inšpekcijske preglede tudi izven delovnega časa in sicer v poznih večernih urah ob sobotah - 55 inšpekcijskih pregledov. Podatki bodo uporabljeni pri odmeri v letu 1980. Služba za odmero davka od obrti V letu 1979 so bile opravljene naslednje naloge: — pregled poslovne dokumentacije za odmero davka in prispevkov od obrtne dejavnosti za 404 davčne zavezance; — priprava podatkov ter priprava za izdajo odločb za zavezance, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku za leto 1979, za 340 davčnih zavezancev; — pregledi poslovnih knjig za leto 1979 za 74 davčnih zavezan' cev zaradi znižanja (65 zavezancev) in zvišanja (9 zavezancev) IV. akontacije. V celoti je bilo rešenih 315 vlog za znižanje akontacije; — drugo. Služba za odmero davka od kmetijstva, stavb, prispevka za starostno zavarovanje kmetov in davka od premoženja premoženjskih pravic, je v letu 1979 opravila po referatih veliko delo Davčne naloge so opravili naslednji referati: a.) referat za odmero davka od kmetijstva: Postopek do izdaje odločb je bil voden za 9.952 zavezancev davka in prispevkov. Davek in prispevki so bili odmerjeni v znesku 2,228.273,- din, oziroma 17,8 % več kot v letu 1978. Povečanje je rezultat povečanega vodnega prispevka - 15,8 %, krajevnega samoprispevka - 60 % in katastrske takse - 279 %. Pri odmeri je upoštevan tudi katastrski dohodek zemljišč, last naših občanov, ki imajo zemljo na območju drugih občin. Posnetih je bilo tudi 3.800 novih ali spremenjenih posestnih listov. Poleg tega je služba obdelala in ročno izračunala dohodke iz gozda (odkazan les za posek) za 709 zavezancev in podatke posredovala elektronski obdelavi podatkov. Rešenih je bilo 806 vlog in sicer: 324 vlog za priznanje olajšav po veljavni zakonodaji in 248 vlog zaradi sprememb; vodenih je bilo tudi 348 postopkov po uradni dolžnosti: 208 za odpis ter 140 za pripis odmerjenega davka po veljavni zakonodaji. Poleg odmere davka od kmetijstva vodi tudi register vseh davčnih zavezancev, ki obsega 13.000 zavezancev. Med letom je bilo zajetih 500 novih zavezancev (predvsem kmetijstvo in stavbe) ter posredovanih več kot 2.500 sprememb matičnih podatkov elektronski obdelavi podatkov. b) Referat za odmero davka od kmetijstva, stavb, prispevka za starostno zavarovanje kmetov in odmera davka od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic je izdal 5.412 potrdil o premoženjskem stanju. c) Referat za odmero prispevka za starostno in invalidsko zavarovanje kmetov V letu 1979 je bil voden postopek za odmero prispevka za starostno in invalidsko zavarovanje za 801 zavezanca, prispevek odmerjen v znesku 1,967.216 din. V postopku je bilo rešenih: 230 vlog, od katerih je bil po veljavni zakonodaji 126 zavezancem znižan prispevek za starostno zavarovanje kmetov zaradi škode nastale po toči. d) Delokrog odmere davka od premoženja na posest stavb V letu 1979 je bil voden postopek za odmero davka na posest stavb za 6.477 zavezancev. Po veljavni zakonodaji je bil davek odmerjen 3.060 zavezancem v znesku 1,145.044 din. Hkrati je bil odmerjen tudi prispevek za zaklonišče za 4.510 zavezancev. V postopku je bilo rešenih 409 zadev in sicer: — 141 odpisov po uradni dolžnosti, — 227 vlog za začasno oprostitev davka na posest stavb, — 30 vlog na vračilo davka, — 11 vlog za razne zahteve in pritožbe. e) Delokrog odmere davka od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic Postopek za odmero davka od dohodka od premoženja i" premoženjskih pravic je bil voden za 600 zavezancev in jim je bil odmerjen davek v znesku 1,665.228 din. Pri odmeri davka na dohodke, dosežene s prodajo premičnin in nepremičnin je bil postopek voden za 146 zavezancev, pri odmeri davka od premoženja na posest gozdnega zemljišča pa 158 zavezancem in odmerjena davka v znesku 571.217 din. Referat za odmero davka na promet nepremičnin, dediščin in daril V letu 1979 je bil voden postopek za odmero davka na promet nepremičnin za 561 zavezancev, od katerih je bil davek odmerjen 238 zavezancem, oprostitev po veljavni zakonodaji pa je bila priznana 323 zavezancem. Pri davku na dediščino in darila je bil postopek voden za 833 zavezancev, od tega je bil davek odmerjen 452 zavezancem, oprostitev davka v smislu veljavne zakonodaje pa je bila priznana 381 zavezancem. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov, kadar podarijo ali prodajo posamezne parcele ali dele parcel, je bil voden 74 zavezancev. Od zgoraj navedenih postopkov je bilo v 162 primerih opravljena uradna cenitev. V okviru tega referata so bile opravljene še naslednje naloge: — rešitev 56 vlog občanov, — vodeni prejemni vpisniki za 5.988 primerov, — sestavljene temeljice za knjiženje — 36 primerov, — overjanje poslovnih knjig in kartic za 250 zavezancev, — potrdila o vplačanih in odmerjenih davščinah za 705 zavezancev, — obvestila o izvršenem prometu in seznami v 205 primerih. Delokrog odmere davka iz skupnega dohodka občanov in taks V letu 1979 so bile opravljene naslednje naloge: — postopek za odmero davka iz skupnega dohodka občanov je bil voden 522 zavezancev, od tega je bil davek odmerjen 247 zavezancem v znesku 3,181.611 din; — za leto 1978 je bil odmerjen tudi posebni prispevek po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer za 15 zavezancev v znesku 53.582 din; — davek od premoženja na posest cestno motornih vozil je bil odmerjen 306 zavezancem v znesku 2,243.010 din. Vodenih je bilo tudi 198 postopkov v zvezi z odpisi, pripisi in vračili tega davka; — komunalne takse so bile odmerjene 57 zavezancem v znesku 32.335 din; — 1.263 zavezancev je predložilo pogodbe za odmero davka pri prodaji motornih vozil med občani. Od tega je bil davek odmerjen 469 zavezancem v znesku 491.560 din, 794 zavezancem pa je bila po veljavni zakonodaji priznana oprostitev plačila tega davka. Referat za odmero davka in prispevkov iz delovnega razmerja in odmera prometnega davka pri nakrpu novih motornih vozil V okviru tega delokroga so bile opravljene naslednje naloge: — evidentiranje in odmera davka in prispevkov za samoupravne interesne skupnosti iz delovnega razmerja za 417 delodajalcev, ki imajo zaposlene delavce — 934; — 1.250 zavezancem je bil odmerjen temeljni, posebni republiški in posebni občinski prometni davek ob nakupu novih motornih vozil; — 218 zavezancem je bil odmerjen občinski prometni davek na prodajo motornih vozil med občani, 358 kupoprodajnih pogodb pa je bilo po veljavni zakonodaji oproščeno plačila tega davka; — zamudne obresti pa so bile obračunane za 153 zavezancev, ki niso pravočasno plačali temeljnega, posebnega republiškega in posebnega občinskega prometnega davka ob nakupu novih motornih vozil. Služba za izterjavo davkov in evidentiranje računov Zavzema v okviru davčne uprave ključno mesto glede zagotavljanja rednega priliva sredstev, ki predstavljajo glavni vir proračunskih dohodkov. Delo izterjavalne službe je razvidno iz naslednjih podatkov: plačila in obremenitve od 1/1-1979 do 31/12-1979, neporavnane obveznosti iz leta 1978 in celotna obremenitev v letu 1979 142,750.000 din plačila od 1/1-1979 do 31/12-1979 136,605.000 din Stanje dolga na dan 31/12-1979: 6^145.000 din % izterjave na dan 31/12-1979 znaša 95,70%. Neizterjani znesek dolga znaša 4,3 %. Za navedeni obseg opravil je ta služba opravila naslednje naloge: - izdani opomini za 11.049 zavezancev; - sklepi o prisilni izterjavi dolga iz OD za 246 zavezancev; - sklepi na žiro račune obrtnikov za 44 zavezancev; - uregenca za plačilo v 7 primerih; - sklepi pred rubežem za 211 zavezancev; — rubeži premičnin v 62 primerih; — rešili so 77 vlog: obročno plačilo in odlog plačila -71 vlog; pritožbe zoper izdane sklepe - 6 vlog. Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti je služba predlagala: — odvzem potnega lista za 5 zavezancev; — odvzem obrtnega dovoljenja za 4 zavezance; — pravna pomoč za 17 davčnih zavezancev; — na terenu je bilo obiskanih 1.765 dolžnikov, znesek inkasa 2,247.028 din; — preko blagajne izterjevalne službe je vplačalo 1.831 zavezancev v višini 3,524,908 din; — temeljnice za prenos plačil — 74 - krat; — izterjava obveznosti, ki izvirajo iz izvršilnih naslovov organov za kaznovanje, carinarnic in organov drugih občin: prejeti zahtevki od sodnikov za prekrške za izterjavo za 661 zavezancev; prejeti zahtevki od postaje milice za 319 zavezancev; prejeti zahtevki od carinarnice za 7 zavezancev; prejeti zahtevki od sodišča za sodne takse za 275 zavezancev; — pravna pomoč - prejeti zahtevki drugih občin — 15 zavezancev. V okviru tega ddovnega področja je tudi registracija računov, ki je v smislu odredbe o evidentiranju računov in zakona o davkih občanov, opravila naslednja dela: — predložene račune, ki jih je bilo v poročevanem obdobju 34.609, evidentira v poseben register, ki ga vodi za posamezne davčne zavezance, — na podlagi predloženih računov se zaseže tudi dobroimetje zavezancev za poravnavo njihovega davčnega dolga. Tako je bilo v letu 1979 zaseženo dobroimetje v znesku 53,688.805 din. V postopku izterjave je bilo izdanih 75 sklepov o prisilni izterjavi ter 529 opominov. Iz predhodnega poročila izhaja, da so bile delovne naloge v letu 1979 uspešno opravljene, saj je koeficient izterjave visok — 95,7 %. To pomeni, da je od vseh obremenitev, ki so v letu 1979 bremenile davčne zavezance kar 95,7 % plačanih; koeficient izterjave je za 2,7 poenov večji kot v letu 1978 (93 %). Davčno knjigovodstvo Služba je v letu 1979 opravila naslednje delovne naloge: — tromesečne bilance davčnih predpisov in plačil (štiri tromesečne in letni davčni zaključni račun); — izdelava ključev za razdelitev davkov in prispevkov na koristnike - 25 - krat; — izdelava nalogov za nakazilo prispevkov in davkov koristnikom teh dohodkov - 1.675 nalogov; — praznitev izterjanih denarnih sredstev za koristnike — carina, sodnik za prekrške — 1.533 nalogov; — kontrola knjiženja podatkov - 838 primerov; - knjiženje zamudnih obresti za motorna vozila — 115 zavezancem; - prenosi preplačil za 332 zavezancev; - izdana potrdila o plačanih davkih za 2.144 občanov; - knjigovodstvo je pripravilo obračune o stanju po finančnih karticah v zvezi s preknjižbami in vračili ter izdajo temeljnice v 114.085 primerih. V okviru nalog je službe je v poročevanem obdobju vodena knjigovodska evidenca za zavezance prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti, kot sledi: Zap. štev. VRSTA PRISPEVKA OBREMENITEV zavezanci din delavci din 1. Temeljna izobraževalna skupnost 6,647.150,00 2. Temeljna kulturna skupnost 1,052.037,70 3. Telesna kulturna skupnost 502.489,40 4. Rep. skup. otroškega varstva 3,579.957,15 5. Temeljna skup. otroškega varstva 1,664.960,45 6. Skupnost socialnega skrbstva 1,115.382,85 7. Republiška izobraz. skupnost 7,872.436,35 8. Raziskovalna skupnost 1,753.680,65 9. Skupnost za zaposlovanje 445.901,15 10. Skupnost star. zavarov. kmetov 651.082,20 11. Prisp.za finan. komun.obj. in napr. 1,916.555,50 12. Požarna varnost 361.945,25 13. Prisp. za finan. in izg. sprem.objek. 927.465,50 14. Rep. skup. otroš. var. - pavšalisti 11.215,00 15. Temeljna skup. otr. var. - pavšal. 16.003,00 16. Prisp. za financ, komun.obj. v stan. - 5,269.622,60 865.328,55 392.465,05 1,353.588,45 988.463,15 291.017,75 837.791,70 314.522,85 857.730,20 828.813,35 17. Krajevni samoprispevek 18. Prispevek za vodarino 19. Prispevek za gospodarsko zbor. 20. Solidarnostni prispevek 21. Prispevek za zaklonišča 28,518.262,15 3,919.788,95 1,430.813,10 3,478.592,00 1,039.813,85 364.694,00 38,751.964,05 11,999.343,65 Davčno knjigovodstvo je vse svoje delovne naloge opravilo tekoče in v predpisanih rokih, določenih v pravilniku o knjiženju davkov in prispevkov občanov. Naloge, glede na postavljeni program za leto 1979, je davčna uprava v celoti izpolnila, pri čemer je treba upoštevati, da v tem letu ni bilo daljši1 odsotnosti z dela (koriščenje porodniškega dopusta) in tudi ni bila prisotna večja fluktuacija delavcev. Manjših in drobnih opravil, ki jih je glede na specifiko te službe veliko, v poročilu ne navajamo. Omejili smo se na opis pomembnejših opravil v vsebinskem smislu in glede na vrsto davkov in prispevkov. Pri nekaterih vrstah zavezancev se realno ustvarjeni dohodki npr.: gostinstvo in druge storitve, težje ugotavljajo, zato smo v tem letu za te vrste zavezancev sprejeli ukrepe, ki so izven letnega programa in jih izvajali predvsem v zadnjem trome-sečju poročevanega obdobja. PRODAJA BLAGA ZA DEVIZNA SREDSTVA IN OPROSTITEV PLAČILA PROMETNEGA DAVKA: r Za devize — mari|lr • 'iiiiitijl^^oene V Uradnem listu SFRJ štev. 11/80 je bil objavljen odlok o uporabi deviz, ki jih imajo občani na deviznih računih in deviznih hranilnih vlogah. Med drugim ta odlok določa, da od 1. marca 1980 lahko občani dinarje, pridobljene s prodajo deviz z deviznega računa ali devizne hranilne vloge, uporabljajo za nakup določenega industrijskega blaga in trajnih potrošnih dobrin domače proizvodnje, pri čemer so oproščeni temeljnega prometnega davka. V primerih, ko občani ali civilne pravne osebe prodajo pooblaščeni banki devize, ki jih imajo na deviznih računih in deviznih hranilnih vlogah, so oproščeni plačila temeljnega prometnega davka za naslednje vrste proizvodov: a) gradbeni material - betonsko jeklo, valjana žica in drugi jekleni in železni proizvodi za gradbeništvo, proizvodi iz barvastih kovin za gradbeništvo, keramične ploščice za zidove in tla, sanitarne naprave iz keramike in porcelana, opeka strešniki, cement in izdelki iz cementa ter gibsa za gradbeništvo, apno, salonitne plošče in cevi, žagan in tesani les, stavbno pohištvo, lesene plošče, kot so vezane, lesonitne, panehie, iverke, oplemenitene lesene plošče in podobno, elementi iz poliestra, stenske tapete (plastične inpapirnate),pohištvo (kovinsko, leseno, kombinirano), b) izdelki bele tehnike - hladilniki, pralni stroji, pomivalni stroji, elc-Ktrični in drugi štedilniki, (kombinirani, plinski), televizorji, (črnobeli), televizorji (barvni), gramofoni, magnetofoni in radijski sprejemniki (navadni), gramofoni, magnetofoni in radijski sprejemniki (stereo), šivalni stroji, drugi stroji in aparati za gospodinjstvo. c) motorna vozila in oprema - osebni avtomobili, druga motorna vozila (tovorna, terenska in podobno, kot so kamioni, prekucniki), gospodarski inventar, potreben za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom s sredstvi v osebni lastnini, motorji za ladje in čolne jakosti 18 KS, motorne žage, lovsko orožje in pribor, kolesa in tricikli z motorjem in kolesa, katerih prostornina motorja ne presega 100 ccm. Ti proizvodi se lahko kupujejo v navedenem smislu in brez plačila prometnega davka le, če je njihova posamezna cena višja kot 2.000 din za kos. In kakšna je pot občana za pridobitev oprostitve plačila temeljnega prometnega davka? - najprej mora občan, ki je zainteresiran za nakup navedenih proizvodov v trgovino, kjer bo dobil natančne informacije o možnostih nakupa in o ceni, zmanjšani za temeljni prometni davek, - ko se je dobro informiral o ceni, se oglasi v Banki Domžale in njenih ekspoziturah na Viru in v Mengšu; banka mu bo izdala posebno potrdilo v dveh izvodih. Oba izvoda potrdila nato občan predloži trgovini. Prodaja deviz z deviznih računov ali deviznih hranilnih vlog za nakup iz citiranega odloka se šteje za dokončno in občani ne morejo stornirati opravljene prodaje deviz. Potrdilo, ki ga izda banka v dveh izvodih velja 6 mesecev. Novega potrdila (dvojnika) banka ne izdaja. Glede na to, če se blago plača z virmanskim nalogom (obrazec SDK 41) ali z izplačanimi dinarji pri blagajni banke, mora banka na nalogu za plačilo navesti, da se* blago kupuje na podlagi prodaje deviz. Istočasno obveščamo prejemnike nakazil, ki so prejeli oziroma prejemajo dinarje po mednarodni poštni nakaznici ali bančni nakaznici, da lahko v 30 dneh od prejema dinarske protivrednosti izročijo prejete dinarje v banki, ta pa jim na devizni račun ah na devizno hranilno vlogo položi devizni znesek, na katerega se je glasila nakaznica. Nato lahko te devize prodajo banki ter tako pridobijo pravico za oprostitev plačila temeljnega prometnega davka za navedene vrste proizvodov. V Uradnem listu SFRJ 12/80 z dne 7.3.1980 je zvezni sekretar za finance v sporazumu s sekretarjem za trg in gospodarske zadeve predpisal navodila za prodajo blaga, na podlagi prodanih deviznih sredstev, tako da so trgovine na našem področju že dobile ustrezna navodila in bo prodaja potekala brez večjih zastojev. Banka Domžale in njene ekspoziture na Viru in v Mengšu poslujejo za stranke vsak dan od 6,30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6,30 do 11. ure. Oddelek za urbanizem, gradbene in komuna/ne zadeve SO Domžale je za svoje delo odgovoren skupščini občine Domžale, izvršnemu svetu SO Domžale in nadrejenim upravnim organom SR Slovenije. Zaradi boljše priprave in obravnave gradiva, ki ga s področja dela oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve obravnavata izvršni svet in skupščina občine Domžale so imenovane naslednje komisije, ki predhodno obravnavajo gradivo: — komisija izvršnega sveta za urbanizem in gradbeništvo, — komisija izvršnega sveta za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja, — komisija za varnost prometa pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Domžale. Pri pripravi gradiva za komisije, izvršni svet in skupščino občine Domžale, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve sodeluje z: — organizacijami posebnega družbenega pomena, — samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — krajevnimi skupnostmi, — samoupravnimi organizacijami združenega dela. V oddelju so si objavo poročila o njihovem delu zamislili tako, da so predočili zaporedje opravljenega dela na oddelku po posameznih mesecih t.j. kronološko. Tako je občanom poslana specifična preglednica opravljenega: .___J V letu 1979 je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ob sodelovanju ostalih dejavnikov pripravil naslednja gradiva za: ZA IZVRŠNI SVET: — Sklep o javni razgrnitvi ureditve potoka Pšate in razbremenil-nika Pšate glede na melioracijski sistem Dragomelj - Trzin. — Sklep o javni razgrtnitvi vodnogospodarskih osnov, ki prikazujejo danosti in dajejo izhodišča ter možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja v SR Sloveniji — Sklep o javni razgrnitvi spremembe prometno tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš (križišče ceste Mengeš — Rodica s cesto 11/371 Ljubljana -Duplica) — Obravnava problematike v zvezi z gradnjo SPB - 1 v Domžalah - Obravnavana problematika izgradnje plinske postaje v TRZINU - Poročilo oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve o opravljenem delu v letu 1978 ter program dela za leto 1979 — Premoženjsko pravne zadeve: - Močnik Dore, Podobnik Alojz, Trzin, Mlakarjeva 24 - Zdravstveni dom Domžale - Videmšek Franc, Dob št. 5. ve: - Premoženjsko pravne zade- - Prvinšek Elizabeta, Podrečje 46 - Sasso Marija, Podrečje 45 - Mirko in Nada Džumber, Domžale, Kraigherjeva 11 - Ćretnik Emil in Marija, Hudo 12 - Cerar Branko in Marjeta, Hudo 13 -■ Ivačič Igor, Domžale, Bistriška 8 - Limoni Franc , Selo 12, Moravče - SGP "Slovenija ceste" TOZD Opekarna Mengeš - Šinkovec Ivan, Sp. Preker - Lovska družina Domžale - Bevc Stane, Preserje, Tovarniška 12 - Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava - Obravnavanje pripomb na razgrnjeno urbanistično dokumentacijo ter predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije: - Zazidalni načrt Radomlje RO 7 in R0 7/1 - Zazidalni načrt Ihan - severni del - Sklep o javni razgrnitvi noveliranega urbanističnega reda za naselja v občini Domžale - Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije: A) Sprememba urbanističnega programa občine Domžale MS 6 Mengeš - programski del B) Sprememba urbanističnega načrta Domžale - Mengeš: L Povečava industrijske cone Mlinostroj Domžale 2. Povečava industrijske cone DES Ljubljana TOZD Elektro- servisi 3- Mačkovci - legalizacija individualne gradnje C) Spremembe zazidalnih načrtov: 1- Sprememba zazidalnega načrta Mengeš ZAVRTI 2. Sprememba zazidalnega načrta MS 5 Mengeš. - Premoženjsko pravne zadeve: - Erjavšek Milan, Majda in Marija, Domžale Kamniška 9 - Skok Jernej, Mengeš, Slamni-karska 10. - Odlok o povprečni gradbeni ceni. - Premoženjsko pravne zadeve: - Videmšek Franc, Dob št. 5 - Informacija GIP Beton Zasavje in Biro 71 Domžale o problematiki pričetka gradnje SPB -1 v Domžalah - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Trzin - Mlake ( 32 vrstnih stanovanjskih enot - sprememba zazidave). - Predlog odloka o sprejetju spremembe prometno-tehnične rešitve na osnovi prometne študije za Domžale in Mengeš križišče Rodica - Predlog odloka o sprejetju načrta ureditve potoka Pšate in razbremenilnika Pšate glede na melioracijski sistem Dragomelj -Trzin - Sklep o javni razgrnitvi ureditve obstoječe struge Mlinščice v Domžalah - Sklep o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega načrta Domžale - Mengeš (ureditev priključka Tkalske ceste na cesto M-10 Ljubljana - Celje na Viru). - Premoženjsko pravne zadeve - Videmšek Franc, Dob št. 5 - Predlog odloka o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Domžale - Premoženjsko pravne zadeve: - Društvo upokojencev Moravče. — Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije: a) Sprememba urbanističnega programa občine Domžale: - ZN MS 6 Mengeš b) Sprememba urbanističnega načrta Domžale - Mengeš: - Povečava cone zazidljivosti Trzin - Mlake c) Sprememba zazidalnih načrtov: 1. Zazidalni načrt Trzin -Mlake 2. Zazidalni načrt Domžale -Center, kanal MT in povezovalni vodovod - Predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja - Premoženjsko pravne zadeve: - Soseska - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana. - Obravnava poročila Komunalnega podjetja Domžale o opravljenem delu za I. polletje 1979. - Obravnava odloka o spremembi urbanističnega načrta Domžale — Mengeš;ukinitev priključka Tkalske ceste na Viru na cesto M/10 - Obravnava odloka o postopku na načinu označevanja imen naselij, trgov, ulic in hiš na območju občine Domžale - predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. - Obravnavanje pripomb na razgrnjeno urbanistično dokumentacijo in predlog odloka o sprejemu naslednje urbanistične dokumentacije: A) Sprememba urbanističnega načrta Domžale - Mengeš 1. Povečava industrijske cone Mlinostroj Domžale 2. Povečava industrijske cone DES Ljubljana TOZD Elek-troservisi 3. Povečava zazidalne cone Trzin - Mlake B) Sprememba zazidalnih načrtov: 1. Sprememba zazidalnega načrta Mengeš - Zavrti (trgovina Emona, Zdravstvena postaja, Zavarovalna skupnost Triglav in Gasilsko društvo) 2. Sprememba zazidalnega načrta MS 5 Mengeš (Melodija, Filc, PTT Mengeš) 3. Sprememba zazidalnega načrta Trzin - Mlake 4. Sprememba zazidalnega načrta Domžale - Center kanal MT in povezovalni vodovod - Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Mengeš - Muljava. - Premoženjsko pravne zadeve: - Krajevna skupnost Dragomelj -Pšata — Ivan Marinček, L. Pesjakove 17, Ljubljana — Obravnava dela komunalnih organizacij posebnega družbenega pomena — Obravnava študije o ojačitvi vodovodnega sistema Domžale — Sklep o javni razgrnitvi ureditve križišča TOKO in Ceste talcev v Domžalah — Poročilo Biro-ja 71 Domžale o opravljenem delu v prvem polletju 1979 (lokacijska služba) — Sklep o javni razgrnitvi: — Zazidalni načrt Mačkovci — Zazidalni načrt obrtne cone Jarše — Obravnavanje manjših sprememb zazidalnih načrtov Preserje, Ihan in Dob — Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Domžale — Premoženjsko pravne zadeve: — Društvo upokojencev Moravče — Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je v letu 1979 pripravil 23 odgovorov na delegatska vprašanja, ki jih je nato obravnaval Izvršni svet na svojih sejah. ZA SKUPŠČINO OBČINE DOMŽALE: — Obravnava problematike v zvezi s pričetkom gradnje SPD— 1 v Domžalah — Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Domžale — Informacija o pripravah za izgradnjo in rekonstrukcijo križišča na Rodici — Odlok o pripravi prostorskega plana občine Domžale — Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Radomlje RO 7 in RO 7/1 ter zazidalnega načrta Ihan — severni del — Odlok o povprečni gradbeni ceni — Sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji — Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Trzin - Mlake (32 vrstnih stanovanjskih enot — sprememba zazidave) - Odlok o ureditvi potoka Pšata in razbremenilnika Pšata glede na melioracijski sistem Dragomelj — Trzin — Odlok o sprejetju spremembe prometno tehnične rešitve na osnovi prometne študije za Domžale in Mengeš (križišče na Rodici) — Odlok o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Domžale Poimenovanje ceste v Radomljah. - Obravnava poročila o delu enot Komunalnega podjetja Domžale za čas od 1/1-1979 -30/6-1979 - Odlok o postopku in načinu označevanja imen naselij, trgov, ulic in hiš na območju občine Domžale — Odlok o sprejetju spremembe urbanističnega načrta Domžale - Mengeš: — ukinitev priključka Tkalske ulice na Viru na cesto I/10 Ljubljana - Celje. - Odlok o sprejetju urbanistične dokumentacija: A) Sprememba urbanističnega načrta Domžale — Mengeš: 1. Povečava industrijske cone Mlinostroj Domžale 2. Povečava industrijske cone DES Ljubljana - TOZD Elektroservisi 3. Povečava zazidalne cone Trzin — Mlake. B) Sprememba zazidalnih načrtov: 1. Sprememba zazidalnega načrta Mengeš — Zavrti (trgovina, zdravstvena postaja, zavarovalnica, gasilski dom) 2. Sprememba zazidalnega načrta MS 5 Mengeš (Melodija, Filc, PTT Mengeš) 3. Sprememba zazidalnega načrta Trzin - Mlake ( 164 stanovanjskih enot, trgovina, vrtec) 4. Sprememba zazidalnega načrta Domžale - Center -Kanal MT in povezovalni vodovod. Oddelek za notranje zadeve v skladu z družbenopolitičnimi izhodišči republiške in občinske skupščine ter smernic republiškega sekretariata za notranje zadeve izvršuje na podlagi zakona in podzakonskih predpisov upravne zadeve organov za notranje zadeve iz občinske pristojnosti. Poleg tega opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov iz te pristojnosti, spremlja in analizira stanje na posmeznih področjih ter daje predloge pristojnim organom za izboljšanje stanja, sodeluje z drugimi službami organov za notranje zadeve in se aktivno vključuje s pobudami za spremembe in dopolnitve zakonov in drugih predpisov iz svojega področja. V__J Matične zadeve in osebna stanja Opravila na področju matičnih zadev so bila opravljena v obsegu 110 % v primeri s planiranimi 105 %. Količina nekaj teh opravil je zaradi primerjave podatkov s preteklimi leti razvidna iz naslednjega pregleda: Vrsta vpisov 1975 1976 1977 1978 1979 Indeks 79/78 Rojstna MK 17 25 22 16 18 112,5 Mrliška MK 230 316 233 231 216 93,5 Poročna MK 160 208 187 123 187 152 Zlate poroke . 2 - 1 1 2 73 Državljanska knjiga - — 28 37 27 Skupaj 409 549 471 408 450 110,30 Poleg rednih vpisov v matične knjige je bilo vpisanih 1.668 zaznamb ostalih dejstev naših občanov, izvršenih izven občine (rojstva, smrt, poroke itd.), kar je za 24 primerov manj napram prejšnjemu letu, ter izdelanih 368 smrtov-nic ali 37 primerov več ter 216 prijav premoženja umrlih za potrebe davčne uprave in gre za 27 primerov porasta. Pri izdaji izpiskov iz MK (1.523) in 397 potrdil o teh dejstvih pa beležimo rahel padec, kar je zalo pozitivno zaradi obremenjevanja občanov. Temu še največ lahko pripomorejo osnovne šole in druge šole pri vpisih otrok oz. dijakov, če bodo upoštevali naše predloge. Prijavno odjavna služba V naslednjih dveh razvidih je prikazana glavna količina opravljenih postopkov v tej službi ter gibanje stalnega in začasnega prebivalstva v občini. Po stanju 31.12.1979 je bilo v občini 38.624 stalnih občanov, ostala gibanja pa so naslednja: Vrsta opravila 1975 1976 1977 1978 1979 indeks prijava stalnega prebivališča 866 1167 1286 1086 971 89,4 odjava stalnega prebivališča 467 602 561 735 598 81,3 sprememba stal. prebivališča 1413 1244 1258 1205 1116 92,6 prijava začas, prebivališča 1117 1015 1189 1369 1946 142 odjava začas, prebivališča 1017 764 455 455 574 92,7 prijava prehod, gostov 1301 1405 1687 2113 3754 177,6 prijava tujih preh. gostov 982 1126 114,6 Upravne zadeve na področju prometa Kot osnova za oceno dela na tem področju so naslednji kazalci: Skupno število 1977 1978 1979 indeks število vseh motornih vozil 8.605 10.188 10.871 106,70 število voznikov motornih vozil 13.049 14.127 15.147 107,22 štev. kandid. za izpitno komisijo 5.251 4.867 4.967 102 a) Registracija motornih vozil V preteklem letu smo na novo registrirali skupaj 1.876 vseh vrst motornih vozil (novih in starih, ki so bila odjavljena, pa so jih lastniki ponovno registrirali), kar predstavlja zmanjšanje za 11 % napram letu 1978. Kmetijskih traktorjev in priklopnikov smo evidentirali 112 primerov, zaradi spremembe lastništva na vozilu in prebivališča lastnika vozila pa smo opravili postopke za 820 primerov vozil, tako da se je z registracijo povečalo dejansko vseh vozil za 2.808 primerov oz. 3 % manj kakor leta 1978. V istem obdobju je bilo odjavljenih 2.179 vozil ( 1978 pa 2.271), kar je za 4 % manj. Med lastniki v občini je bilo zamenjanih vozil 381, kar je za 13 % manj. V porastu so bile tehnične spremembe vozil in dosega že število 310. Enako gre za primere zamenjave registrskih tablic (380 primerov), nakar so vplivali tudi ukrepi omejitve vožnje. Izdaja preizkusnih tablic v 1.518 primerih je v porastu za 19 %. Sprememba bivališča je tekoče uredilo le 202 lastnika vozil. Ugotavljamo, da je še vedno veliko tistih, ki to tekoče ne izvršujejo, temveč to odlagajo do podaljšanja registracije, kar pa je v nasprotju z zakonom. Letna registracija motornih vozil je bila podaljšana za 7.868 motornih vozil in je v porastu za 36 %. Podaljševanje registracije pri pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede so opravili občani le za 4.735 vozil, kar je sicer v porastu za 25 %, vendar je še vedno 3.132 lastnikov to opravljalo pri nas. Večina teh si je nepotrebno delala dvojna pota in stroške, povrzočala pa tudi večjo čakalno dobo tistim, ki so zadeve morali urejati le pri našem organu. b) Registracija voznikov motornih vozil Iz zgornjih podatkov izhaja, da je povečevanje števila voznikov motornih vozil prisotno že vsa leta, tako po številu, kakor kategorizacijah voznikov. 7,22 % porast teh napram letu 1978 je v okviru republike presenetljiv za našo občino, saj ima danes 39,30 % vseh občanov vozniško dovoljenje za eno ali več kategorij. Na to vpliva relativno mlada struktura prebivalstva ter ugodni osebni in družbeni standard. To pa ima tudi negativne posledice. Tako smo pri vrhu lestvice v številu kršiteljev c.p.p. na prebivalca in tudi v številu izrečenih vars i ukrepov začasnega odvzem ■.>... prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja. Žal je tu na prvem mestu vožnja pod vplivom alkohola, nato prehitra vožnja, nepravilno vključevanje v promet itd. Takšno število voznikov terja za organ tudi precejšnjo obremenitev. V preteklem letu smo v zvezi z vozniškimi dovoljenji vodili 4.046 glavnih postopkov, od tega v 2.898 primerih za izdajo novih in podaljšanje vozniških dovoljenj. Novih vozniških dovoljenj po opravljenem izpitu ali zaradi preselitve občanov je bilo izdanih 920 voznikom. Zaradi priseljevanja ali odseljevanja je bilo 461 vozniških spisov zamenjanih med občinami. Tudi vozniških dovoljenj in vojaških smo zamenjali le 23, v porastu pa so izgube in tatvine vozniških dovoljenj, zaradi česar smo izdali 57 potrdil in 45 dvojnikov vozniških dovoljenj. c) Preventiva in vzgoja v cestnem prometu Tovrstna preventivna in vzgojna dejavnost je pretežno v pristojnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dnevno pa tudi delavcev javne varnosti. Naš organ za omenjeni svet opravlja administrativno tehnična dela, skrbi za pripravo gradiva ter programov, vključno z vodenjem medobčinskega centra za izposojanje filmov na prometno varnostno temo. Zaradi bolniškega staleža tajnika nalog nismo izvršili v celoti. Zaradi teh stroškov smo bili premalo prisotni tudi v nadzoru AMD in ZŠAM ter v sami izpitni komisiji. Podrobno poročilo o delu omenjenega sveta in delu organov javne varnosti bo razvidno iz njihovih poročil. d) Izpitna komisija za voznike motornih vozil Ta komisija je v preteklem letu delovala v sistemiziranem sestavu 5 članov in tajnika. Vsi delujejo v civilno pravnem razmerju v našem organu. Programirano delo je kvalitetno opravljeno, količinsko pa planiranega števila ni dosegla, ker ni bilo toliko kandidatov, kakor smo predvidevali, kar pa je prispevalo, da smo delo tekoče opravljali. Komisija je poleg osnovnega dela sodelovala pri enkratnem nadzoru pouka v šolah AMD in ZŠAM v Domžalah in Kamniku. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva ( v občini nas bo kmalu že 40.000) se seveda razrašča tudi obseg dela. Morda je to še najbolj vidno po posameznih področjih dela oddelka za notranje zadeve. Sicer pa bodo o omenjeni problematiki razpravljali zbori občinske skupščine; na teh sejah bodo navzoči tudi predstojniki, tako da bodo lahko neposredno podali vse informacije, ki morda še manjkajo. Inšpekcije so organizirane v oddelku za inšpekcijske službe. Kot občinske, so v oddelku organizirane veterinarska, sanitarna, gradbena, urbanistična, tržna, inšpekcija dela, cestno komunalna, kmetijska, vodnogospodarska in komunalni nadzor. Kot medobčinska je organizirana gozdarska inšpekcija, medtem ko je elektroenergetska v fazi organiziranja, ki pa bo prav tako medobčinska. Od navedenih inšpekcij v letu 1979 ni bilo zasedeno delovno mesto gradbenega inšpektorja. Najnujnejše njegove naloge, to je komisijske preglede tehničnih inšpekcij za poskuna obratovanja in tehnične preglede za uporabna dovoljenja je pogodbeno opravljal bivši gradbeni inšpektor. Oddelek je v soglasju z izvršnim svetom že sprejel sklep o namestitvi novega gradbenega inšpektor/a, ki je dal ponudbo na razpisano delovno mesto, zasedeno naj bi bilo v mesecu aprilu tega leta. V oddelku sta na praksi za določen čas dve pripravnici, od katerih je ena na praksi pri sanitarni, druga pa pri tržni inšpekciji. Inšpekcijski nadzor nad tem, kako- delovne in druge organizacije, obrtniki, delovni ljudje in občani izvajajo zakone in na podlagi njih izdane predpise, izvajajo inšpekcije v okviru podanih pooblastil samostojno, zato je poročilo o delu in ukrepih prikazano za vsako inšpekcijo posebej. KMETIJSKA INŠPEKCIJA Na področju kmetijske inšpekcije je v letu 1979 opravljenih 127 kontrolnih in 35 komisijskih pregledov, po naročilu Republiškega kmetijskega inšpektorata pa je opravljenih še 27 kontrolnih in 10 komisijskih pregledov. Vložena sta bila 2 predloga za uvedbo postopka o prekršku. Inšpekcijski nadzor se je izvajal na področju izkoriščanja zemljišč v nekmetijske namene ter na promet in zakup zemljišč in obdelavo. Nadalje se je izvajal inšpekcijski nadzor nad dodelavo in prometom semena, semenskimi posevki in objekti za proizvodnjo semenskega in sadilnega materiala. Iz prometa je izločenih 845 zavitkov semen. Na področju varstva rastlin se je ugotavljalo zdravstveno stanje posevkov in matičnih dreves za proizvodnjo sadnih cepičev, izprav-nost sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Pregledani so bili glavni mlini, žitni silosi in skladišča na okužbo po žitnih, močnih in skladiščnih škodljivcih. Na področju živinoreje je inšpekcija sodelovala pri odbiri plemenjakov, njihovi zamenjavi in nabavi. VODNOGOSPODARSKA INšpekcija Na področju vodnogospodarske inšpekcije je v letu 1979 bilo opravljenih 112 pregledov, izdanih 8 odločb in rešena ena sodba o prekršku. V okviru zakonitih pooblastil seje izvajal inšpekcijski nadzor nad gradnjo objektov, ki se gradijo v nasprotju z izdanim vodnogospodarskim soglasjem ali brez njega, nad onesnaženjem talne in površinske vode, če čistilne naprave obratujejo v skladu z obratnimi poslovniki, če se vodijo obratni dnevniki, onesnaženjem z naftnimi derivati, nad čiščenjem vodotokov, nad kvaliteto odpadnih voda itd. Inšpekcija sodeluje v komisijah tehničnih inšpekcij za pridobitev poskusnega obratovanja in tehničnih pregledih za pridobitev uporabnega dovoljenja vseh objektov, kjer nastopajo odpadne vode, kot tudi pri vseh vodnogospodarskih objektih in vodotokih, mostovih in cestah. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora zadeva inšpekcija na dokaj težko, včasih pa tudi na nerešljive probleme. Eden od njih so pozna obvestila. Dogaja se, da inšpektor izve za zastrupitev rib v vodotoku šele drugi dan proti večeru, ko ne more ničesar storiti in tudi ne ugotoviti izvor in vzrok zastrupitve. Nič boljše pa ni z obvestili v primerih drugih kavarij. inšpekcija dela: Pregledi in ugotovitve V letu 1979 je bilo s področja varstva pri delu opravljenih 189 pregledov raznih objektov pod nadzorstvom. Ob pregledih je bilo ugotovljeno skupno 531 raznih napak in nepravilnosti s področja delovanja in opreme mehaniziranih Priprav, priključkov in energetskih napeljav ter izvedb gradbenih objektov ter pomožnih prostorov. Za odpravo navedenih pomanjkljivosti so bili postavljeni roki z ureditvenimi odločbami ali pa je bila odprava vezana na pridobitev dovoljenja za obratovanje. V sklopu teh pregledov so opravljeni razni komisijski pregledi, pregledi za poskusna obratovanja, pregledi v zvezi s preselitvami in konstituiranjem TOZD, razširitev ali sprememba predmeta poslovanja. Nesreče pri delu so bile raziskane v 8 primerih, ko so bile posledice v smislu posebnega pravilnika takšne, da so začasno ali trajno motile funkcijo delavca oz. povzročile invalidnost. sanitarna inšpekcija Sanitarna inšpekcija se opravlja Po zakonu nad osebami, napravami, dejavnostmi in objekti, ki lahko na kakršen koli način škodljivo vplivajo na zdravje in zdravo okolje in ima splošen pomen za republiko. Pod nadzorstvom sanitarne inšpekcije na območju občine Domžale je okoli 1500 raznih objektov ter 1700 oseb, ki lahko s svojim zdravstvenim stanjem ogrožajo zdravje drugih. Poleg izdajanja raznih soglasij, sodelovanja v gradbenih in obrtnih komisijah, bi morala sanitarna inšpekcija opra viti letno okoli 2500 do 3000 pregledov, če bi hoteli izvajati sistematični nadzor na vseh področjih v smislu veljavnih predpisov. Ob sedanji zasedbi dveh inšpektorjev je to fizično neizvedljivo. Da se občanom zagotovi minimalno sanitarno-higiensko varstvo predlagamo Izvršnemu svetu in skupščini, da odobri zaposlitev še enega sanitarnega inšpektorja. Po normativih svetovne zdravstvene organizacije, katere član je tudi Jugosla--vija, mora biti na največ 12.000 prebivalcev en sanitarni inšpektor, valcev en sanitarni inšpektor. veterinarska inšpekcija Prva obsežna naloga je zaščita živalskega zdravja pred živalskimi kužnimi, parazitarnimi in vzrejnimi boleznimi, zaradi zagotovitve njihovega obstoja, razmnoževanja in proizvodnih sposobnosti. Hkrati pa tudi zaščita človekovega zdravja pred živlaskimi kužnimi boleznimi, ki se penašajo na ljudi (zoonoze). Ta naloga izvira predvsem iz zveznega in republiškega zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in številnimi odredbami. Druga ravnotako obsežna naloga je higiena živil živalskega izvora, to je nadzorstvo nad higienskim pridobivanjem, izdelovanjem, predelovanjem in prometom z mesom, mesnimi izdelki, mlekom, jajci itd. Ta nalog;i jc opredeljena predvsem na osnovi zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili in zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ter številnimi pravilniki in navodili, ki urejajo to področje. Ljudje oziroma potrošniki so s temi ukrepi veterinarske inšpekcije zavarovani pred raznimi kužnimi boleznimi, infekcijami in zastrupitvami s hrano živalskega izvora. komunalno—cestna inšpekcija Problematika inšpekcije za ceste: Vsako leto se z ekonomskim napredkom občine veča število kategoriziranih in nekategoriziranih cest in seveda s tem obsežnost nadzorstva. Po kategorizaciji cest, ki je bila sprejeta leta 1976 je 365,78 km, od tega je 248,56 km lokalnih cest IV. reda in 117,22 km nekategoriziranih cest ter veliko število objektov kot so mostovi, propusti, podporni zidovi, odbojne ograje itd. S sklepom IS, objavljenim dne 7. marca 1978 je srepejet dopolnilni seznam lokalnih cest IV. reda in nekategoriziranih cest tako, da je povečano število cest -ulic oz. dolžina za cca 18 km. Problematika je v tem, da bi morali seznami cest v odlokih biti dokumentirani z grafičnimi prikazi, katere bi imeli na razpolago Oddelek za gradbeništvo, geodetska uprava in inšpekcijske službe. Oddelek za gradbeništvo ne bi smel predlagati novo zgrajene ceste oz. ulice v kataster, dokler ni izvršeno zamejičenje cest ter razlastitev preko premožensko pravne službe. Po zakonu o javnih cestah so javne ceste družbena lastnina v splošni rabi in se za njihovo vzdrževanje zagotavljajo družbena finančna sredstva. V odloku je dosti takih cest in do danes še ni urejeno, kljub opozorilu inšpektorja za javne ceste, to se ugotavlja takrat, ko se mora ukrepati da so določene ceste še zmeraj v uporabi privatnikov (Fajfarjeva ul., Zoranina v Domžalah, Krtina-Dolenja vas, v Jaršah, Radomljah, Nožicah, Pre-serjah. Iz tabelaričnega prikaza je razvidno delo inšpektorja za javne ceste: - redni terenski pregledi vzdrževanja cest 332 - kontrola gradnje novih cest in rekonstrukcij 189 - tehnični pregledi 23 - ukrepi z odločbami ter ustreznimi odredbami 39 - reševanje problemov na prij ave ob čanov 103 - ocenjevanje škode na cestah 27 komunalna inšpekcija in komunalno nadzorstvo Delo na področju komunalne inšpekcije se je v glavnem vršilo za nujne intervencije. Ker je delo inšpektorja za ceste obsežno in zahtevno, se je za reševanje komunalne problematike in reda sistematiziralo in zasedlo mesto komunalnega nadzornika. Delo komunalnega nadzornika je v sestavi komunalne inšpekcije, kateri izvaja vsa določila komunalnega reda, ostala dela komunalnih objektov in naprav pa komunalni inšpektor. Tabelarični prikaz pregledov komunalne inšpekcije - terenski pregledi 56 - kontrola gradnje 55 - tehnični pregledi 9 - ukrepi z odločbami ter ustreznimi odredbami 19 Razen tega je komunalno--cestni inšpektor sodeloval pri pregledih urbanistične in komunalne dokumentacije pri obeh komisijah urbanistični in komunalni pri IS, pri komisiji za varnost cestnega prometa, pri komisiji za ugotavljanje škode na cestah ter v SKIS-u pri Odboru za vodovod in kanalizacijo kot delegat. urbanistična inšpekcija V letu 1979 je urbanistična inšpekcija pregledala in preverila 196 objektov v izgradnji ter pri tem ugotovila naslednje nepravilnosti: 1) na stanovanjskih hišah 21 2) na vikend hišicah 5 3) na ostalih objektih 25 Zaradi navedenih nepravilnosti je urbanistična inšpekcija uvedla sledeči postopek: 1) odločba o rušenju objekta (oz. delno rušenje) 18 2) odločba o ustavitvi del in odstop postopka drugim organom 6 3) odločba o odpravi pomanjkljivosti 5 4) predlogi sodniku za prekrške 38 5) dejansko porušeni oz. delno porušeni objekti 2 tržna inšpekcija Tržna inšpekcija SO Domžale deluje v okviru oddelka za inšpekcijske službe od 1975. leta dalje. V letu 1979 so se pričeli razgovori o združitvi inšpekcijskih služb občine Domžale in Kamnik, do realizacije pa naj bi prišlo v letu 1980. Z navedeno združitvijo bi vsekakor dosegle še večjo učinkovitost inšpekcijskih služb, ne samo v kvantiteti pač pa tudi v kvalitativni obliki, saj bi prišlo do še večje delitve dela med inšpektorji s tem pa do specializacije za posamezna področja dela inšpekcijskih služb. Tržna inšpekcija je v letu 1979 delovala na naslednjih področjih trgovina na drobno in debelo, gostinstvo in turizem obrt - družbeni in zasebni sektor, komunalni dejavnosti, šolstvu, zdravstvu, industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in ostalih dejavnostih. V letu 1979 je tržna inšpekcija opravila skupno 634 inšpekcijskih pregledov. Izdala 84 upravnih odločb (ureditvene odločbe, odločbe o prepovedi prometa, odločbe k registraciji predmeta poslovanja itd.). Vložila je 27 prijav sodniku za prekrške, 1 ovadbo častnemu razsodišču, 2 ovadbi in predlog za odvzem premoženjske koristi, 37 mandatnih kazni v skupne znesku 9.280 din in izločila iz prometa na drobno za 97.666,23 din neprimernega blaga za široko potrošnjo. Glede na to, da je delo delavcev v oddelku za splošne zadeve in družbene službe zelo raznoliko je tudi v poročilu nakazana vrsta zadev, ki jih rešuje. Delavci oddelka so sodelovali pri pripravi osnutkov oziroma predlogov samoupravnih aktov, družbenih dogovorov, odlokov in gradiv, ki jih je obravnaval skupščina, Izvršni svet, komisije ter organi samoupravljanja upravnih organov Skupščine občine Domžale. Sodelovaliso tudi s SKIS in SIS pri izvedbah referendumom v KS, referendumom za šolstvo, pri izdelavi planskih dokumentov, obrambnih načrtov ter nudili pomoč pri izvajanju krajevne samouprave. Tako je bil preteklo leto izdelan predlog spremembe odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega sklada, namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV, predlog odloka o pogrebnem redu in organizaciji pogrebov v občini Domžale predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane, predlog soglasja k dislociranemu oddelku Centra srednjih šol Domžale v Slovenskih Konjicah in Lendavi,, predlog aneksa k družbenemu dogovoru o financiranju Temeljnega sodišča Ljubljana in Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, predlogi sklepov o poimenovanju podružnične šole Krašnja, vzgojno varstvene enote na Kidričevi v Domžalah in Osnovne šole Radomlje in druge. Delavci oddelka za splošne zadeve in družbene službe so urejali vse personalne zadeve za delavce upravnih organov. Tekom leta je prispelo 182 vlog za sprejem v delovno razmerje. Glede na to, da je bila fluktuacija 9 % je bilo sprejetih v delovno razmerje 26 delavcev, zapustilo pa jih je 17. Za vse omenjene delavce so bili izdani potrebni sklepi in odločbe. Rešene pa so bile tudi vse ostale kadrovske zadeve za delavce upravnih organov v zvezi s stanovanji, stanovanjskimi krediti, kadrovsko evidenco, praktikanti, pripravniki, socialnem zavarovanjem, dopusti in ostalimi sklepi samoupravnih organov. Delavci v oddelku so opravljali tudi administrativna dela za samoupravne organe, urejali obveščarje delavcev preko mesečnega internega glasila, vodili arhiv, ter strokovno knjižnico, skrbeli za prehrano v biffeju, za posredovanje telefonskih pogovorov, čiščenje prostorov, razmnoževanje gradiv, nabavo potrošnega materiala ter vzdrževanje upravne zgradbe. Tudi lansko leto smo zabeležili povečanje števila upravnih zadev, ki so prispele v reševanje. To je najbolj razvidno iz opravljenega dela v glavni pisarni, kjer se knjiži prispela pošta. V glavni pisarni je bilo tako v preteklem letu knjiženih 8.654 zadev, kar je za 7,6 % več kot v letu 1978, od tega pa jih je bilo zaključenih in arhiviranih 6.385. Evidentirano je bilo 16 % povečanje prejetih pisemskih pošiljk, kijih je bilo lansko leto 37.668 kom, odposlanih pa 136.462, za kar je znašala poštnina 449.550 din oz. 30 % več kot leto predtem. Sprejemna pisarna, ki sprejema vloge, overja kupoprodajne pogodbe za vozila, izpolnjuje obrazce za občane in pobira upravne takse je lansko.) leto izdala 36.865 kom spričeval za živino (govedo, konji, prašiči), za 119.550 kg rib in 168.807 kokoši. Overjenih je bilo 1.753 kupoprodajnih pogodb za motorna vozila, vpisanih 4.000 prijav, odjav in ostalih sprememb v zvezi z vozili, sprejetih 8.195 vlog za potne liste ter izdanih 6.688 priglasnic in položnic za šoferske izpite. Od tega je bilo pobrano za 1.787.425 din taks in tiskovin, kar je za 211.000 ali 11 % več kot preteklo leto. Od navedenega zneska je bilo upravne takse za 1.760.620 din. Naj navedemo še nekaj primerov, kako se je delo lansko leto povečalo glede na leto 1975 - torej v petih letih. Prispelih pošiljk je bilo glede na leto 1975 za 15.756 kom oz. 72 % več. Odposlano je bilo 81.965 oz. 150 % več pošiljk. Povečala se je tudi poštnina, saj smo lansko leto izplačali zanjo 299.550 din več kot pred petimi leti, kar predstavlja 200 % povečanje. Najbolj se je povečalo delo v zvezi z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino - v petih letih za 33.720 zadev, oziroma 1070%, torej 11 krat. Število kupoprodajnih pogodb za avtomobile se je povečalo za 30 %, taks pa je bilo odvedenih za 1.060.166 din oz. 150 % več kot pred petimi leti. Pri statističnem ugotavljanju stanja rešenih in prejetih zadev po ZUP—u celotne uprave, kar je v pristojnosti oddelka, je bilo ugotovljeno sledeče: Nerešenih zadev iz leta 1978 je 1.137, v letu 1979 pa jih je prispelo v reševanje 16.061. Od teh je bilo lansko leto ugodno rešenih 15.036, v 255 primerih je bil zahtevek zavrnjen, v 68 pa zavržen iz razlogov določenih v ZUP—u. Po izteku roka, ki je predpisan za reševanje je bilo rešeno 819 vlog, nerešeno pa 1.015 vlog. v lanskem letu smo imeli 93 pritožb proti odločbam I. stopnje, 7 zaradi tega, ker vloge niso bile rešene v predpisanem roku. Zaostanki so v glavnem nastali zaradi povečanja števila vlog, zaradi številne potrebne dokumentacije, mnogokrat pa smo vezani tudi na sklepe oz. soglasja raznih pristojnih organizacij, na katere pa je potrebno dalj časa čakati. v Adrema službi je bilo iz platoteke stalnega prebivalstva izvršeno 188.987 odtiskov na stroju za odtiskovanje (za izdelavo raznih seznamov za potrebe krajevnih skupnosti in strokovnih služb, odtiskovanje stalnega teksta na položnice, vabila itd.). Izdelani so bili spiski in vabila volilnih upravičencev ob izvedbi referenduma za šolstvo in izvršeno štetje stalnega prebivalstva na dan 31.3.1979 po naseljih in krajevnih skupnostih. v platoteki stalnega prebivalstva, ki zajema 38.054 prebivalcev je bilo izvršenih 4.804 sprememb: (prijav, odjav, rojstev, sprememb stanovanj, odstranitev v mrtvo platoteko). v letu 1979 je bila na novo zastavljena platoteka zavezancev za plačevanje vodarine za Komunalno podjetje Mengeš. Skupaj je bilo označenih 2.800 zavezancev, od teh je bilo na novo spisanih 1.500 ploščic. v Adrema službi so izdelane še platoteke za izplačila: priznavalnine, invalidski dodatki, družbene pomoči občanom, otroški dodatki kmečkih otrok, preživnine kmetom in ŽFN, iz katerih se mesečno tiskajo nakaznice in seznami po poštah. Borcem NOV in vojaškim invalidom je dolžna naša družba posvečati veliko pozornost tudi zato, ker je med njimi vedno več ostarelih in bolnih oseb. V mnogih primerih je prav sodelovanje v NOB vzrok za njihovo bolezen. V oddelku imamo za reševanje te problematike organizirana referata'za varstvo borcev, varstvo invalidov in izplačila. Referat za varstvo borcev je preteklo leto prejel 134 zahtev za varstvo, od katerih so bile 103 ugodno, 17 pa negativno rešenih. Poleg novih zahtevkov je bilo izdano 107 prevedbenih odločb za varstveni dodatek h kmečkim pokojnima borcev NOV ter opravljena revizija priznavalnin, na podlagi katerih sta bila izdana 202 uradna zaznamka za uživalce teh. Izdane so bile tudi prevedbene odločbe od 1.1.19179 in uradni zaznamki za upravičence do dodatka za zaposlene borce NOV. Na podlagi zahtev je bilo 131 povrnjenih stroškov za topliško in klimatsko zdravljenje. Borcem za severno mejo 1918/19 je strokovna služba izplačala regres za letni oddih ( 15 upravičencem). Iz sredstev občinskega solidarnostnega sklada, namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV je komisija za varstvo invalidov in borcev NOV obravnavala vloge za posojila in je 26 borcem odobrila posojilo, za kar so bili izdani sklepi. Na referat za varstvo vojaških invalidov so bili v preteklem letu vloženi 104 zahtevki, od katerih je bilo 59 ugodno rešenih, 4 zavrnjene, 5 primerov pa je v reševanju. V omenjenem obdobju je bilo rešenih tudi 34 zahtev, ki so bile vložene v letu 1978. Poleg novo vloženih zadev referat izdaja tudi prevedbene odločbe. Osebam, ki uživajo varstvo iz naslovov invalidskega dodatka, družinskega dodatka, civilne invalidnine vojne ter oskrbnim (kadrovske pomoči) je bilo izdanih 232 odločb. Izdanih pa je bilo tudi 584 sklepov v obliki uradnih zaznamkov za znesek invalidom, 72 bolniških listov in 192 knjižic za znižano vožnjo. Izvršenih je bilo tudi 192 izračunov in izdanih sklepov za invalidski dodatek od 1.7.1979. V zvezi s izplačilnimi zadevami za referate borcev in invalidov je potrebno omeniti, da je bilo izdanih 11 poročil o varstvu borcev in invalidov ter uporabi sredstev, opravljen obračun invalidskih prejemkov v likvidacijske liste po odločbah in sklepih, izvršeno mesečno knjiženje izplačil za 816 upravičencev, nakazovala pa so se mesečna posojila 34 upravičencem. Izplačalo se je 316 računov za zdravstveno varstvo, izveden pa je bil tudi postopek za zdravljenje 76 vojaških invalidov v naravnih zdraviliščih. Zbirno in analitično so bila na 8 žiro računih knjižena porabljena sredstva, katerih je bilo izplačanih: — iz zveznega proračuna 8.675.851,65 din od tega — 6.838.852,55 din za prejemke vojaških invalidov; — 1.754.171,60 din za zdravstveno varstvo vojaških invalidov; — 28.835,40 din za zvezni dodatek zaposlenim borcem in — 53.992,10 din za izdatke nosilcem "partizanske spomenice 41". — iz republiškega proračuna 6.639.268,65 din — (denarni prejemki, nadomestila, zdravstveno varstvo ipd.) — iz občinskega proračuna pa 4.353.256,40 din Skupno je bilo za domžalsko občino torej porabljenih za potrebe borcev in invalidov 19.668.376,70 din. Izhajajoč iz potreb, da občanom v naseljih izven mestnega območja Domžal približamo občinske upravne službe, imamo organizirane krajevne urade, ki pokrivajo območja krajevnih skupnosti Lukovice, Blagovice, Radomelj in Moravč. Tako so preteklo leto referenti teh uradov dajali informacije oz. pojasnila občanom, jim sestavljali in pisali vloge, prošnje, pritožbe, izdajali zdravniška spričevala za živino, urejali zadeve v zvezi s ponudbami kmetijskih zemljišč, pobirali takse ipd. Napisano je bilo 350 vlog in prošenj, izdanih 345 zdravniških spričeval za živino, napisanih cca 20.000 vabil za sestanke in odposlanih 950 dopisov. Referenti v krajevnih uradih so prejeli za 9.200 din gotovine od takse spričeval za živino ipd. in sprejeli v krajevnih uradih cca; 2.200 občanov. Poleg omenjenega so sodelovali na sestankih, sejah, pisali zapisnike ter opravljali ostala dela s področja delovanja krajevnih skupnosti (plani krajevnih skupnosti, volitve, referendumi, finančno poslovanje krajevnih skupnosti, opravljanje administrativnih del za družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih). Referat za krajevne skupnosti je koordiniral delo krajevnih skupnosti in nudil pomoč pri razvijanju krajevne samouprave, izvedbi referendumov in izgradnji vodovoda v Pečah. Poleg omenjenega je koordiniral delo krajevnih uradov, pripravljal gradiva komisij za krajevne skupnosti pri Izvršnem svetu, spremljal realizacijo prispevkov, usklajeval realizacijo planov med SKIS in krajevnimi skupnostmi, sodeloval pri organizaciji skupnih služb delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih, sodeloval pri izdelavi poročila o zaključnih računih krajevnih skupnosti za leto 1979 z oceno možnosti realizacije.__ "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii.iuimuuuuuuuuiiiiuiiiwiiiiiiiii Krajevna skupnost SIMONA JENKA Domžale je 2..marca 1980 izvedla volitve delegacij za ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI in SKUPŠČINE samoupravnih interesnih skupnosti. Od 1545 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 1268 upravičencev, opravičeno pa ni glasovalo 277 volilcev. Na osnovi volilnih rezultatov so predvideni kandidati dobili zadostno število glasov - poprečno 70 % in bili s tem izvoljeni v posamezne delegacije in sicer: •• Splošna delegacija za zbor krajevnih skupnosti Mirko BITENC, Janez BIZJAK, Vili DRŽANIČ, Berta GORNIK, Jože HROVAT, Mirjana KAVČIČ, Marija LOGAR, Frančišek LOŽAR, Janez SKRLJ, Miro VARŠEK, Jože ZUPANC. Milan BANKO, Stanislav 2. Posebna delegacija SIS za zdravstvo Anton BANKO, Frančiška BANKO BANKO, Nuša BERNOT, Jelena ŠKRLJ. Slavko NOVAK st, Edvard OSENK, Miloš STARIČ, Marjan VIDMAR. 5. Posebna delegacija SIS za kulturo Jakob ČERNE, Stane HABE, Alfonz HOSTNIK, Janez JERNEJČIČ, Sonja LAVRIČ, Mojca POVŽ, Irena POZNIČ, Marjeta VRHOVEC. 6. Posebna delegacija SIS za izobraževanje Janez BABNIK, Anica ČERNE, Milan DE1SINGER, Hilda JEŠELNIK-ROMIH, Marjan NOVAK, Lidija OVEN, Janez PEVEC, Daniel POTOČAN, Franc POZNIČ. 7. Poseuna delegacija SIS za socialno skrbstvo Antonija CAMARA, Janez dr. GROŠELJ, Ivo JARC, Franc JUHANT, Kristina JERIČ, Helena OSOLEN, Sonja PIRC. 8. Posebna delegacija SIS invalidsko in pokojninsko zavarovanje Janez BERNOT, Slavka BEVC, Francka BEVK, Vlado JAŠOVIČ, Albert KERŽAN, Janez KOVAČ, Miroslav POZEK. 9. Posebna delegacija SIS za otroško varstvo Bojan BOGATAJ, Davorina GOVEKAR, Zalka GRILJ, Stane GERBEC, Štefan HROVAT, Marija KANCILIJA, Rajko RADMELIČ, Slobodan STEVANOVIČ! 10. Posebna delegacija SIS za raziskovanje Jerislav CUKROV, Olga ERDANI, Anton HRIBAR, Janez KARLOV-ŠEK, Miran KOZJEK, Franci MERMAL, Zdravko SMERDELJ. 11. Posebna delegacija SIS za telesno kulturo Stanka BITENC, Brane HEFERLE, Boris LIMOVŠEK, Slavko MATIČIČ, Nuša OBRADOVIČ, Drago PEVEC, Jože SMRDELI, Janko ŠUŠTAR. 3- Posebna delegacija SIS za zaposlovanje Bogomir BLANC, Franc HRIBAR, Vera KRALJ, Anton MIKLAVČIČ, Ani PETERKA, Ana PIRNAT, Mojca ORAŽEM. 4- Posebna delegacija SIS za stanovanjsko skupnost Stane ČESEN, Miro GA VES , Albin GNIDOVEC, Jože ŠTAMCAR, Stane ŠTIFTAR, Dušan TRIFUNOVIČ, Anton TRPIN. 5- Posebna delegacija SIS za kulturo Franc BROJAN, Ana FLIS, Ljudmila HABJAN, Roman KOS, Tine pAVLI, Katarina ŠPORAR, Iztok ŽEMLJIC. 6- Posebna delegacija SIS za izobraževanje Tomislav FLERE, Anton GABRIČ, Majda GNIDOVEC, Stane GRILJ, Angelca LAVRIČ, Jože SKOK, Franc TRDIN. »■ Posebna delegacija SIS za socialno skrbstvo Cveta BLANC, Stane BOLHAR, Karolina ČESEN, Cirila JENKO, Matilda KOMAR, Viktor KOS, Janez ŽELEZNIK. 8 Posebna delegacija SIS invalidsko pokojninsko zavarovanje Jože BEVC, Davorin GREGORIČ, Štefan KMETIC, Ivan LOBODA, Ludvik LOBODA, Kristina MAZOVEC, Janez ŠKOFIC. 9- Posebna delegacija SIS za otroško varstvo Majda GABRIC, Janez GIAKOMELLI, Dušan MIATOV, Rezka RIHTAR, Daniela ROZMAN, Majda VARŠEK, Almira ŽEMLJIC. 1n- Posebna delegacija SIS za raziskovanje Janez BANKO, Ivan BREGAR, Janez GRMEK, Marjan KMETIC, Metod LOBODA, Janez ROŠ, Franc URŠIČ. 11- Posebna delegacija SIS za telesno kulturo _ Andrej ALIBABIC, Vera BANKO, Ranko CUKROV, Anton GRILJ, Franc KOŠAK, Franc RAHNE, Jurij VULKAN, Slavko ŽENDAR. • . Krajevna skupnost SLAVKA ŠLANDRA Domžale je 2. marca 1980 uvedla volitve delegacij za ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI in ^KUŠČINE samoupravnih interesnih skupnosti. Od 3693 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 3124 upravičencev, opravičeno pa ni glasovalo 569 volilcev. Na osnovi volilnih rezul-7n V S0 prelagani kandidati dobili zadostno število glasov - poprečno 0 % in bili s tem izvoljeni v posamezne delegacije, in sicer: 1- Splošna delegacija za zbor krajevnih skupnosti Ljubo ARSOV, Venčeslav BIZJAK Drago BURJA, Rado ČERNE Jože DEBELJAK^ Ljubo ARSOV, Venčeslav bizjAK, dvo&j u^™.*, .----- Jože DEBELJAK, Sonja GUBENŠEK, Karel HORVAT, Stanislav KODRA, Mira KOŠIC, Milan KLISARIČ, Vili LIMONI, Dušan METLAR, Anton OREHEK ml., Anton OVEN, Milica PODBREŽNK, »ojan SEVER, Štefan VIDERGAR. 2- Posebna delegacija SIS za zdravstvo Franc BREZNIK, Izidor CVETKOVIČ, Marija DEBELJAK, Aleksander KRAŠEVEC, Franc NOVAK, Marjan SLATNAR, Anica VIDERGAR. 3- Posebna delegacija SIS za zaposlovanje Herman BREZNIK, Magda FILO, Andrej FLIS, Ivo KRALJ, Milena MERMAL, Peter-Maks ŠKUFCA, Metka ZUPANEK. 4- Posebna delegacija SIS za stanovanjsko skupnost Franc BUT, Stane GUŠTIN, Hedvika KRAMPEU, Željko LEMUT, Krajevna skupnost VENCLJA PERKA Domžale je 2. marca 1980 izvedla volitve delegacij za ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI in SKUPŠČINE samoupravnih interesnih skupnosti. Od 1803 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 1584 upravičencev, opravičeno pa ni glasovalo 219 volilcev. Na osnovi volilnih rezultatov so predlagani kandidati dobili zadostno število glasov - poprečno 70 % in bili s tem izvoljeni v posamezne delegacije, in sicer: 1. Splošna delegacija za zbor krajevnih skupnosti Vida BOGATAJ, Janko COTMAN, Drago GOROPEČNIK, Mihaela HRIBERNIK, Marjan LOGAR, Branka OGRINC, Janez OTRIN, Vinko PECELJ, Franc PLEŠEC, Peter PRIMOŽIČ, Peter VOLGEMUT. 2. Posebna delegacija SIS za zdravstvo Anton BANKO, Franc GOSTINCAR, Milena JEZERNK, Ludvik KOVAČ, Štefan ROZMAN, Leon ŠTIF1 AR, Jelena TRANČAR, Zvonka URBAS. 3. Posebna delegacija SIS za zaposlovanje Slavko BAJEC, Alojz GOMBOC, Danica KOŠIR, Ljubiša MILIC, Anton NEMEC, Marjan OGRINC, Karol STEINER. 4. Posebna delegacija SIS za stanovanjsko skupnost Albert ADIŽES, Vinko BEŠTER, Anton DEČKO, Fani GOSTEN-ČAR, Božena HABJAN, Janko KRALJ, Bojan MILIC, Vinko OCEPEK, Gabrijel PUGELJ. 5. Posebna delegacija SIS za kulturo Dušan BORSTNAR, Tanja DEL BELLO, Janja GALE-SEVERNIK, Stana LAVRIČ, Nace ORAŽEM, Marija POGAČNIK, Jože SICHERL, Miroslav STIPLOVŠEK, Ivan-Drago TAVČAR. 6. Posebna delegacija SIS za izobraževanje Matjaž BROJAN, Milan FLERIN, Anton GOSAR, Primož KOVAČ, Marija LEDERER, Frančišek PREVEČ, Janez ULČAR. 7. Posebna delegacija SIS za socialno skrbstvo Marija AVBELJ, Tončka ČOLNAR, Jože KOSMAČ, Velimir KRALJ, Ivanka KREVS, Anica TIČ, Milan VIDMAR. 8. Posebna delegacija SIS invalidsko pokojninsko zavarovanje Miro CEDILNIK, Matilda CERAR, Ciril ČOLNAR, Franc GAŠPE-RIN, Franci JANEŽIČ, Ivan REDENŠEK, Leopold RENER, Lovro TREBUŠAK, Vinko WEITH. 9. Posebna delegacija SIS za otroško varstvo Ivanka KORITNIK, Pavla MIHAJLOVIČ, Frančiška PETKOVIČ, Francka PEZDIR, Marija SICHERL, Marjan VODNK, Marjeta ZENKO- 10. Posebna delegacija SIS za raziskovanje Lovro BREZNIK, Milan FLERIN, Jelka HABJAN, Vlado PETKOVIČ, Milan POTOČNIK, Zdene SKOK, Bogdan ŠMON. 11. Posebna delegacija SIS za telesno kulturo Marija BRLEČ, Ela KOŠIR, Marjan KOŠIR, Ljubo NARDIN, Marija OMAHNA, Zoran PAVLIN, Rado PEVČEVIČ, Gregor PINTAR, Vojislav SAVKOVIČ, Mitja ŠIRCELJ, Vinko TROJANSEK.