Poštnina oiačans
v gotovini
Leto VIII, it. 233
UubSissna, nedelja 2. oktobra 1927
Cena 3 Din
c »actiaia on »|utra|. =s
Sume incscčno Um »5-—, za inozemstvo Dir 40-— neobvezno.
Oglasi 00 tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi št. »034.
Rokopisi se ne vra£ajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upnvfltttv«: L)ublJ«na,
ulica »t. 54. — Telefon št. »036.
toscnuni oddelek; Ljubljana, Prešet-nor« ulica št. 4. — Telefon *t «49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrov« št 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavoda < LM>-iana št. 11.84« - Praha Baloj&zSak Wien,Nr. 105341. . J
Težišče državne po itike prehaja m združene demokrate
Načelno in taktično vprašanje ujedinjenja demokracije rešeno. Brezuspešni manevri Vukičevičevih radikalov. — Odločna beseda «Reči»
Beograd, 1. oktobra, p. V političnih krogih so še danes živahno razpravljali o včerajšnjem sestanku med pooblaščenci SDS in Demokratske stranke. Pri tem gre le še za obliko, kako naj se izvede fuzija obeh strank, ker so načelna vprašanja že v popolnem soglasju rešena. Pa tudi glede načina združitve je že dosežen sporazum, ki bo jutri ali v pondeljek dopoldne defi-nitlvno redigiran na sestanku med šefoma obeh strank gg. Pribičevičem in Davidovičem, nato pa predložen obema kluboma v deiinitivno odobritev.
Združitev obeh demokratskih strank bo bistveno spremenila politično situ-acijo. Nova Demokratska zajednica bo najmočnejša parlamentarna skupina Težišče državne politike bo s tem samo ob sebi prešlo na demokrate.
Vukičevičevci zato obupno nadalju-
jejo svojo akcijo tako proti fuziji obeh demokratskih strank kakor tudi proti snovanju demokratskega bloka z radi-čevci. Ker so ostali vsi njihovi dosedanji manevri brezuspešni, so naenkrat odkrili svoje simpatije za samostojne demokrate, češ da niso zaslužili tega, da bi sedaj kratkomalo kapitulirali pred g. Davidovičem. Današnja «Reč» dobro odgovarja na te intrige, češ da sicer o kapitulaciji SDS ne more biti govora, da pa je naposled vseeno, na kak način se izvrši združitev demokratskih elementov. Glavno je, da do združitve pride; to pa je že gotova stvar, ki je nobena intriga ne more omajati.
Ta odločen nastop oficijelnega organa SDS je zastavil pot vsem nadaljnim spletkam in je izzval danes veliko pozornost, med nosilci današnjega režima pa tudi veliko razočaranje.
Pozor pred klerikalnimi vohuni in provokaterji!
Vse naše agitatorje in volilne starešine opozarjamo, da so klerikalci organizirali posebno vohunsko in provokatersko četo, ki ima svojo komando v Unionu Njihova naloga je izzivati incidente ter špijonirati v naših volilnih lokalih. — Pozor pred njimi!
Takoj zjutraj na volišča!
Napredni volilci, stopite takoj zjutraj na volišče in oddajte svojo kroglico v 3. skrinjico. Drugače se Va mbo lahko zgodilo, kar se je zadnjič mnogim zakasnelim naprednim volilcem, da so mesto njih glasovali klerikalni volilni sleparji!
Prlčetek kritičnih dni v Beogradu
Radikali ne dajo demokratom ptedsedništva Nar. skupščine. — Strah Vukičevičevih ljudi pred veriiikacijsko debato, — Nadalj-ne zahteve DZ. — Marinkovič gre v avdijenco. — Ogromen interes za ljubljanske volitve
Beograd, 1. oktobra, p. Akoraveo se včerajšnji zaključki demokratske konfe
renče držijo v največji tajnosti, so vesti, da DS zahteva za sebe predsedniško mesto Narodne skupščine vendarle hudo razburile Vukičevičeve radikale. Radikalski ministri so se danes dopoldne sestali pri g. Vukičeviču ter so dolgo razpravljali o situaciji, ki postaja od dneva do dneva težavnejša. Prevladalo je mišljenje, da je zahteva demokratov po predsedništvu Narodne skupščine nesprejemljiva in da se radikali ne morejo zadovoljiti samo s provizor-nim predsedništvom, ki traja samo do zaključka verifikacijske debate.
0 tem stališču je min. predsednik popoldne obvestil g. Marinkoviča. S tem je postalo to vprašanje zelo kritičnega pomena, ker je izključeno, da bi demokratska stranka, ki se zaveda, da je njenemu kandidatu zasigurama ogrom-
Demokratska zajednica in radioevoi
Beograd, 1. oktobra P. V vseh poji, ki se je vršila v petek dopoldne v demokratskem klubu med g. Davidovičem in dem. ministri, se varuje najstrožja tajnost. Navzoč je bil tudi poslanec Timotijevič. Glavni predmet razprave je tvorilo, kakor se naknadno izve, vprašanje priključitve HSS k demokratski zajednici, v kateri bi bili DS, SDS in IMO. V tem oziru je bilo mnenje deljeno: eni so zastopali stališče, da mora dati HSS gotove garancije za stalnost nove grupacije, drugi pa, da je to nepotrebno, ker take garancije v realni politiki niso važne. Opozarjali so, da niti SDS, ki ima več vzroka biti ne-zaupna. ne zahteva takih garancij, ampak želi, da se osnuje parlamentarni blok demokracije r.a podlagi svobodnega prepričanja o skupni koristi taKegs bloka za državo in udeležene stranke In da ie zahteva pr zasebnih garancijskih pogoiih ni samo odijozna, marveč tudi popolnoma nepraktična. Najvažnejši sklep te konference pa je ta, da se verifikacija ne smatra za politični akt, marveč kot pravniško delo in da bo pred vsakim važnejšim glasovanjem zaslišan ves demokratski klub. Kakor znano, se je postavil g. Vukičevič na stališče, da je delo verifikacijskega odbora čisto politično in da so direktive za glasovanje v odboru odvisne od sklepa vlade.
„Radiča treba ubiti..."
Zagreb, 1. oktobra p. Pod naslovom »Ra-diča treba ubiti« objavlja Stjepan Radič v današnjem »Narodnem Valu« daljši članek, v katerem ostro napada dr. Korošca in vse slovenske klerikalce. Med drugim piše, da se je vršil za časa volilne borbe za skupščinske volitve v Zagrebu neki »gosposki obed«, katerega so se udeležili sami duhovniki pristaši SLS in HPS. Na tem obedu je imel mlad bogoslovec govor, v katerem je med drugim naglašal, da je treba z Radičem obračunati tako, kakor so Bolgari s Stambolijskim, češ, da je to edina rešitev in edini izhod iz sedanjega položaja. Včeraj pa je g. Radič sprejel iz Mo-starja pismo, ki ga je podpisal neki dr. A. C. in kjer je napisano med drugim: »Vi ste največji sovražnik hrvatskega naroda. Treba vas bo ubiti kot psa. Hrvatske seljake ste vi znoreli in ne bo jih mogoče rešiti te norosti, dokler ste vi živi. Zadnji čas je že, da se vas spravi s sveta. V kratkem pridem v Zagreb in vas ubijem, da tako rešim hrvatski narod pred katastrofo.«
Na koncu članka naglaša g. Radič, da objavlja ta dejstva, da se vidi, kako smetje imajo klerikalci v svojih vrstah in kake rezultate je rodil blejski pakt.
Zahteve nemških poslancev
oktobra, p. Nocoj je posetil predsednika
Beograd, 1. ________. . .
ministrskega predsednika vodja nemške stranke dr. Kraft in ostal pri njem v dalj. Sem razgovoru. Po tem sestanku je dr. Kraft izjavil novinarjem, da je interveniral pri ministrskem predsedniku glede izpolnitve zahtev nemške narodne manjšine na šol« skem polju ter da je ministrskega predsed« nika obvestil, da je odvisna podpora nem. ikih poslancev od izpolnitve teh zahtev.
Patrijarh Dimitrij v Zagrebu
Zagreb, 1. oktobra, n. Danes je dospel semkaj patrijarh Dimitrije. Na kolodvoru so ga pričakovali veliki župan, zastopnik komandanta armije, mestni komisar, šef po« licije, odbor pravoslavne cerkvene občine m številno občinstvo.
Razkrita zarota v Jeruzalemu
Berlin, 1. oktobra, s. Iz Jeruzalema poro« fiajo, da je bila tamkaj odkrita velika za« rota, ki je stremela za tem, da usmrti žu« pana in več arabskih politikov. Dosedaj so bili aretirani 4 Arabci, med njimi neki urad. nik vrhovnega inoh amedanskega sveta, ki je v rokah nacijon»listov.
Ljubljančani!
Danes vsi svoje volilne kroglice v
da izvojujemo napredni Ljubljani
v letošnjem letu
Vsi na volišče za listo NAPREDNEGA BLOKA, katere nosilec je
dr. Dinko Ptic!
Resni konflikti med min stri
Prometni minister se energično upira znižanju svojega proračuna in grozi z demisijo. — G. Smodej je zaman čakal na svoje imenovanje za državnega podtajnika
Beograd. 1. oktobra. V političnih krogih so se danes razširile vesti, da je prišlo na včerajšnji seji min. sveta do ostrih konfliktov med poedinimi ministri. Zlasti značilen je spor med finančnim ministrom dr. Markovičem in prometnim ministrom generalom Milosav-ljevičem General Milosavljevič" se je odločno uprl redukcijski politiki, ki jo izvaja vlada na pritisk finančnega ministra, in zahteval, da se proračun prometnega ministrstva, ki ga je klero -radikalna vlada tako brezglavo pristri-gla, poviša za poldrugo milijardo, češ, da je to za redno vzdrževanje in popravilo železniškega parka v smislu že svoječasno odobrenega programa neobhodno potrebno. General Milosavljevič je glasom teh vesti izjavil, da poda takoj demisijo na položaj prometnega ministra, če vlada tej njegovi zahtevi ne
Fašisti nadaljujejo z razpuščanjem slovenskih kulturnih ustanov
Gorica, 1. oktobra. 1. Oblasti so razpustile slovensko čitalnico v Vrtojbi, ki bi morala letos praznovati 60 letnico obstoja. Kot vzrok navajajo protidržav-no delovanje društva.
Arne Eorg na Dunaju
Duna), 1. oktobra, s. Zvečer se je pričel v kopališču Diana mednarodni plavalni mi« t ing, katerega se je udeležil tudi švedski fenomen Arne Borg. V plavanju na 100 m s handicapom je dosegel prvo mesto v času 59.4. Drugi je bil Franke (Praga) v 1:06.8, tretji pa Lichtenstein (Dunaj) v 1:07.6. V štafeti na 300 m je bil postavljen nov av« atrijski rekord.
ugodi
Na drugi strani pa so se pojavili spori tudi meu radikali in klerikalci ki si medsebojno očitajo, da niso izpolnili sklenjene pogodbe. Klerikalci so zadnje dni osobito forsirali imenovanje g. Smodeja za državnega podtajnika v prosvetnem ministrstvu in so že pripravljali razne spremembe v področju tega resora, med drugim tudi upokojitev inšpektorja Gangla, staroste Sokol-skega saveza. Sedaj pa je vse padlo v vodo. G. Vukičevič zadnje dni noče o imenovanju podtajnikov ničesar slišati, ker ima dovolj drugih skrbi. G. Smodej, ki je v Beogradu čakal na svoj ukaz, se je včeraj ogorčen odpeljal v Ljubljano. V političnih krogih se smatra tudi to kot znak krize Vukičevič -Koroščevega režima.
Chamberlainov sestanek s španskim diktatorjem
Madrid, 1. oktobra, (be.) V pristanišču Aleudia na otoku Majorca sta se sestala
angleški zvnanji minister Chataberlam in Primo de Rivera.
Nevtralnost Luksemburške
Pariz, 1. oktobra, s. «Petit Parisien« po« roča, da je prišlo na zadnjem zasedanju Društva narodov do pogodbe med Francijo, Belgijo in Luksemburško, v kateri se obnav Ijajo pogodbe glede nevtralnosti Luksem« burške. Kakor zatrjujejo, so se prizadevali pritegniti v krog teh pogodb tudi Nemčijo.
Justifikacije v Moskvi
Moskva, I. oktobra, s. Štirje na smrt ob« sojeni monarhisti so bili po odklonitvi pro« jenj za pomilostitev usmrčeni.
Madžarska senzacija -grda mistifikacija
BudhnpeSta, 1. oktobra, s. Zadevi s Pa« leologuejevo noto je bila uprizorjena kot velika gospodarska transakcija, ki jo je ho« tel izvesti neki v Parizu živeči Kari Kalmos. Madžarske državne železnice naj bi bile za dobo 90 let oddane v najem neki francoski finančni skupini
Budimpešta, 1. oktobra, d. «Ujsag» poro« ča iz Pariza, da gre pri znanem francoskem protokolu iz 1. 1920., ki je vzbudili zadnje dni na Madžarskem ogromno senzacijo, po vsej priliki za grdo mistifikacijo. Po soglas« nih ugotovitvah diplomatskih krogov so bi* le meje, kakor jih določa trianonska mirov« na pogodba, določene, še preden so madžar« ski delegati prispeli v Pariz, zato je povsem izključeno, da bi mogla Francija brez ved« nosti in pristanka ostalih velesil staviti Madžarski tako ponudbo. Mehiški konzul v Budimpešti Sdmjen izjavlja, da je bese« dilo note tako pomanjkljivo, da že samo to odbija vsako verjetnost, da bi to noto sestavil francoski diplomat, najmanj pe Pa« leologues, ki je obenem tudi slovit franco« ski pisatelj. e
Rakovski bo moral iti!
Pariz, 1. oktobra, s. Kakor poroča cHa. vas», je ministrski svet naTOČil zunanjem« ministru Briandu, da izda francoskemu po. »laniku Herbetteu v Moskvi nalog, naj za« hteva odpoklic Rakovskega. Istočasno naj bi pa povdaril, da s tem korakom odnošaji do Moskve niso prekinjeni.
Zadušen upor francoskih mornarjev
Toulon, 1. oktobra, (pa.) Včeraj se je uprlo 54 mornarjev na oklopnici cEmest Renun». Mornarji so izjavili, da so s hrano nezadovoljni. Končno je bil upor zadušen in uporniki so bili zaprti v trdnjavske jede.
Politis grški poslanik v Parizu
Pariz, 1. oktobra, (be.) Za grškega posla« nika v Parizu je bil imenovan grški delegat pri Društvu narodov Politi«.
na večina v parlamentu, to svojo zahtevo umaknila. G. Marinkovič je, kakor izgleda, to g. Vukičeviču tudi povedal. Radikalski ministri se sestanejo še enkrat v pondeljek zjutraj, da ponovno razpravljajo o stvari. Minister Marinkovič je bil popoldne pri ministru dvora ter se je najavil za avdijenco pri kralju v Topoli. G. Marinkovič odpotuje tja verjetno že jutri.
Veliko vznemirjenje vlada med radikali tudi zaradi sklepa demokratske konference, da morajo njeni predstavniki v verifikacijskem odboru postopati povsem objektivno in brez političnih ozirov, v spornih slučajih pa zahtevati odločitev kluba. S tem sklepom je onemogočeno, da bi vlada odločevala o glasovanju v verifikacijskem odboru.
Nova težkoča je nastala tudi zaradi zahteve Demokratske zajednice glede zakona o vrhovni državni upravi. Demokrati zahtevajo, da pride ta zakon na dnevni red takoj po sestanku Narodne skupščine. Kakor vedno, pa skušajo radikali razpravo o tem zakonu tudi sedaj zavlačevati S sprejetjem zakona bi se namreč znižalo število ministrstev, tako da bi radikali izgubili najmanj 3 resore. Radikalom pa povzročajo že sedaj številni ministrski kandidati mnogo preglavic in se boje zato, da bi imeli potem še težje stališče.
Radikalski ministri in prvaki z veliko nervoznostjo zasledujejo razvoj pogajanj za ujedinjenje demokratskih strank. O tem tudi oni ne dvomijo več, da se bo ujedinjenje izvršilo, in sicer, kakor se splošno pričakuje že na prvih formalnih sejah obeh klubov SDS in DS. Ker se ve, da je v tem trenutku osebna pozicija g. Vukičeviča propadla, skušajo treznejši radikalski prvaki osigurati obstoj koalicije na ta način, da postavljajo v ospredje nove može. V tej zvezi s« predvsem imenujejo imena gg. Ninčiča m Miše Trifunoviča.
Za pondeljek so sklicani skoraj vsi klubi. Istočasno zborujeta kluba DZ in SDS, dopoldne se sestane tudi radikalski klub, na katerega seji bo Vukičevič poskusil izključiti paSičevce.
Velik interes vlada v Beogradu za ljubljanske občinske volitve. Demokrati vseh grup so trdno uverjeni, da bo Ljubljana ostala zvesta veliki napredni ideji, ki sedaj v državi ujedinjuje vse v boju proti nepošteni in pogubni reakciji.
Danes se je vrnil iz Ženeve minister prosvete dr. Kumamidi ter prevzel posle svojega resorta.
Zadnji dan paševanja klerikalne klike na magistratu
Klerikalci so izrabili še zadnji dan svojega paševanja na magistratu, da so spravili vse svoje ljudi pod streho. Vladni komisar je včeraj podpisal dekrete o napredovanju klerikalnih eksponentov na magistratu. Nekateri so napredovali kar za dve kategoriji Klerikaloi so že včeraj vedeli, da jim ie na magistratu za vedno odklenkalo in zato so hoteli še zadnji dan postlati vsem svojim priganjačem. Novi napredni občinski svet bo imel mnogo posla, da bo skidal z magistrata ves gnoj, ki ga je nakopičil kleroradllcaiski režim.
Hindenburgov jubilej
Berlin, 1. oktobra, s. Opoldne so izročili državni kancelar, podkancelar in državni ministri 801etnemu državnemu predsedniku Hindenburgu tkzv. Hindenburgovo darilo, t. j. listino, ki obstoji iz zavoja pergamen« ta, popisanega z zlatimi in črnimi črkami. Darilo je v zeleni usnjati mapi z državnim grbom. Razen tega so mu izročili dragoce« no jedilno garnituro za 36 oseb, ki je izde« lana v slogu Friderida Velikega ter obstoji tz 500 kosov. Tekom dneva so čestitali pred ♦edniku zastopniki vseh strank, trgovine, obrti, znanosti in umetnosti, zveze nemških častnikov in številne druge delegacije. Vo« dilne osebe nemškega gospodarstva »o iz« ročile Hindenburgu tkzv. cHindenburgovo zahvalo nemškega naroda® t. j. lastninsko listino dednega posestva rodbine H in de®« burg.Neudegg, ki so ga nabavili s prosto, voljnimi prispevki nemškega gospodarstva.
Berlin, 1. olctobra. s. Predsednik Hinden« burg je odpustil ozir. omilil mnoco kazni. Odločil se je dalje, preklicati vse kazenske predloge zaradi žalitve njegove osebe. Ob« enem je dal inicijativo deželnim vladam, naj pomilostijo vse osebe, ki so bile zaradi žaljenja njegove osebe obsojene. Deželne vlade so na to inicijativo že pristale.
Smrt francoskega diplomata
Pariz, 1. oktobra, d. Včeraj j« umri »ena. tor Jonnart, član Francoske akademije. Joo« nart je postal svetovno znan L 1916., ko j« kot medzavezniški nadkomisar v Grčiji pri> silil grškega kralja k abdikaciji. Bil je po. novno minister m L 1900 do 1911 pomiki guverner v Alžiriji Nekaj časa je bH tudi predsednik reporacijske komisije in po*U> stile pri Vatikana
— •
Ljubljančani!
Noben voiilec, ki hoče biti napreden, danes ne sme ostati doma! Naša skrinjica v Ljubljani je tretja.
Nasprotniki bodo lagali in begali volilce, kakor še nikdar tako. Ne verujte jim nič! Ne verujte ne »Slovencu«, ne drugim njihovim Ustom, ne klerikalnim letakom in lepakom, pa tudi ne drugim njihovim tiskovinam. Ne nasedajte njihovemu hujskanju!
Klerikalci se dobro zavedajo, da bosta Pire in Pust dobila 1006 glasov manj, kakor jih je zadnjič dobil dr. Korošec, ako se njihovim agitatorjem ne posreči zbegati volilcev. Najboljši odgovor bele Ljubljane bo, da bo napredna udeležba pri današnjih volitvah tako velika, kakor se nikdar do sedaj.
Napredni voBlcl, bodimo disciplinirana armada! Vsi do zadnjega na volišče!
Kdor danes ne voli, glasuje proti sebi samemu in za klerikalce!
Redukcija naših gimnazij izvršena!
Medtem, ko klerikalci lažejo, da ostane glede gimnazij v Sloveniji vse pri starem, so bile redukcije včeraj dejansko že izvrše-
ne. — Kleroradikalska vlada ne
Kulturna demantaža se izvršuje po načrtu. Dočim šef SLS po Ljubljani govori, da mu v celi stvari ni mč znano, dočim «Sloveneo laže, da sta gospoda Leskovar in Natlačen kot predsednika oblastnih skupščin tako energično intervenirala, da sta dosegla «odgodttev cd!očitve» je včeraj napočil usodni 1. oktober in ostalo je res «pri starem«, toda na žalost pri stari odredbi klero-radikalskega ministra Peri6a, da se pet slovenskih gimnazij reducira na 4 štirl-razredne srednje šole. Medtem ko so se klerikalci delali, kakor da je vse skupaj le «Jutrova» senzacija, so ravnatelji gimnazij v Mariboru, Kočevju, Ptuju, Ljubljani III in Murski Soboti prejeli te-Iegraiične naloge, da s 1. oktobrom 5. razred svojSi zavodov zapro.
Zaman so vse te dni čakali na odgo-ditev te odredbe, včeraj so morali odredbo Izvršiti A ne le to. Ko so nekatera ravnateljstva poskusila voditi ukinjeni 5. razred v obliki privatnega poduka, ker so se profesorji požrtvovalno izrekli pripravljene, da bodo vršili ta poduk kot nadurni brez honorarja, jim je vlada to naravno»t zabra-nilalt
Naravno je v prizadetih mestih ogorčenje prebivalstva ogromno. Razburjeno pa je tudi celokupno prebivalstvo Slovenije, ki se dobro zaveda, s kako neusmiljeno roko posega kleroradikalski režim po prevažnih kulturnih institucijah. Ko so bili klerikalci spomladi prvič zvezani z radikali, so se vrgli na likvidacijo socijalne politike, sedaj ta nesrečna stranka z vnemo vrši kulturno demon tažo, kateri še ni videti konca...
O situaciji na posameznih od redukcije prizadetih gimnazijah smo tekom včerajšnjega dne prejeli sledeča avtentična poročila:
Kočevje, 1. oktobra. Ravnateljstvo gimnazije je pred par dnevi zaprosilo ministrstvo prosvete, da dovoli v pe-
dovoii niti privatnega pouka!
tem razredu od 1, oktobra dalje vsaj privatni pouk. Danes opoldne pa je ravnatelj prejel od ministrstva prosvete brzojavko, da se pouk tudi privatno ne dovoljuje. V petem razredu je 34 dijakov, ki so danes na cesti. Ker je pretežna večina med njimi doma v Kočevju in okolici in ker nimajo sredstev, da bi odšli na druge zavode, bodo ostali brez nadaljnega šolanja in bodo nadaljni študij najbrže vobče morali opustiti. Potrtost med dijaštvom in ogorčenje med prizadetimi starši je velikansko.
Murska Sobota, 1. oktobra. Peti razred gimnazije je bil ukinjen že s 1. septembrom in se zatorej že ob pričetku šolskega leta niso sprejeli dijaki. Ker je bdi začasno ukinjen tudi sedmi razred in se je obljubljalo, da bo letos obnovljen, je ravnateljstvo pred pričetkom šolskega leta prosilo za obnovitev, ki pa se ni dovolila. Izmed višjih gimnazijskih razredov funkcijonira torej samo šesti razred. Pripravlja se velik protestni shod, na katerem bodo prebivalci Murske Sobote in okolice zahtevali upostavitev popolne gimnazije.
Ljubljana III. Peti razred je ukinjen, zato pa je II drž. gimnazija otvorila še eno paralelko v 5. razredu.
Maribor, 1. oktobra, r. Točno po odloku ministrstva je bil danes zjutraj pouk v petem razredu ukinjen. Razred šteje 63 dijakov, ki so silno potrti, vendar pa se zanašajo, da bo ministrstvo na številne intervencije pozitivno odgovorilo. Ako bodo vse prošnje ostale zaman, bo ravnateljstvo skušalo uvesti privatni pouk.
Ptuj, 1. oktobra. Peti razred.je ukinjen. Da 32 dijakov ne ostane na cesti, se je organiziral začasno privatni pouk. Ravnatelj je danes dopoldne poslal velikemu županu v Mariboru obsežno oeti-cijo, da se dovoli nadaljevanje privatnega pouka.
Tudi gledališča bi radi demontirali!
Včeraj so bile ustavljene članom drame in opere ljubljanskega Narodnega gledališča umetniške doklade. — Poslovanje gledališča ustavljeno. — Intervencija posl. Kramerja pri ministru prosvete
Včeraj je prispela od upravnika ljubljanskega gledališča, ki se mudi v Beogradu, na gledališko upravo brzojavka, da se članom gledališča ne smejo izplačati tako zvane umetniške doklade, ki tvorijo do 60 in 70 odst. njihove plače. Ko so igralci in igralke prihajali po svoje mesečne gaže, so dobili dejansko le del plač izplačanih, drugo pa se bo baje uredilo — prihodnji teden. Naravno, da so premnogi igralci vsled tega prišli v silno neprijeten in mučen položaj in razumljivo je, da je med njimi nastalo ogromno ogorčenje, ki je tem večje, ker je bil denar za izplačilo vseh prejemkov pripravljen in si zato nihče ne more upravnikove odredbe tolmačiti drugače kakor kot zmak, da se pripravlja nov atentat na slovensko .gledališče. Takojšnje informacije v Zagrebu in Beogradu so pokazale, da na tamkajšnjih državnih gledališčih ni bil izvršen ni-kakšen podoben ukrep. Gre torej za
odredbo, ki se tiče izključno le Ljubljane.
Članstvo drame in opere je v svojem razburjenju odpovedalo skušnje in v gledališču je nastal popoln zastoj. Posebna deputacija Udruženja gled. igralcev pod vodstvom predsednika g. Be-tetta se je podala k posl. dr. Kramerju, da ga informira o položaju ter zaprosi za intervencijo. Posl. dr. Kramer je takoj telegrafično opozoril ministra prosvete na ljubljanski škandal in je zaJhte-val takojšnjo remeduTo. Obljubil je de-putaciji, ako bi zadeva do pričeska tedna ne bila urejena, nadaljno najenergič-nejšo akcijo demokratskih poslancev.
Naravno je, da so simpatije cele napredne Ljubljane na strani težko prizadetih članov gledališča in da gre danes v javnosti le en glas: napravite red v gledališču in dajte mu možnosti nemotenega razvoja!
Samaritanska morala, ki jo uče klerikalni pretepači
Laži kaplana Gabrovška v podvojeni izdaji.
»Slovenec* poroča, da so v petek zvečer neki znani napredni športniki na Kongresnem trgu pretepli nekega stoodstotnega invalida, po imenu Jereba. Moža je baje nek napreden športnik sunil tako krepko v prša, da je teleb-nil na tla in omedlel. <Slovenec» navezuje na to pripovedko trditev, da se je okolu invalida Jereba (!) zbrala večja gruča ljudi, ki je glasno obsojala na-silje.
Ugotavljamo, da je cela pripovedka od začetka do kraja debelo zlagana.
Invalid, o katerem poroča »Slovenec«, se je v petek zvečer nahajal med gručo klerikalnih razgrajačev na Kongresnem trgu. Tam mu je brez zunanjega povoda postalo slabo in dobil je epileptičen napad. Ne pile se Jereb, temveč Anton Tekavc. ter stanuje v ASkerčevi ulici v baraki nasproti Srednji obrtni šoli. Znan je ljubljanskim zdravstvenim in policijskim organom kot težko epileptičen bolnik in invalid, ki ga bolezen gkoro vsak dan popada in katerenlu se bolezen mestoma celo večkrat na dan
ponavlja.
Ko je nesrečnež obležal, je takoj pristopil k njemu policijski stražnik, ki ga dobro pozna. V tem trenutku sta prišla mimo prof. Pavlič in neki napredni me-dicinec in videv« nesrečneža na tleh v težkih mukah in epileptičnih krčih, sta napram stražniku izrazila nezadovoljstvo, ker ga puste na cesti brez pomoči. Nato sta ga sama odnesla na dvorišče bližnje hiše, kjer sta ga pričela močiti z vodo. fipileptični napad je kmalu odnehal in ko se je Tekavc zavedel, so bile njegove prve besede: »Prokleti demokrati!« To je bila njegova zahvala prof. Pavliču in naprednemu medicincu, ki sta mu samaritansko pomagala, dočim se nihče izmed njegovih klerikalnih tovarišev, ki so ga zapeljali na Kongresni trg pred Kazino, ni zmenil zanj. G. prof. Pavlič ga je na to tudi opozoril, nakar je Tekavc odvrnil: »Ah, kaj, saj me je že tudi zjutraj vrglo!«
Invalida Tekavca se sicer ni nihče dotaknil »n ga seveda ni noben naprednjak naspade! ali udaril.
Volilna bomba, ki so jo klerikalci spravili v svet, je le osramotila SLS kot partijo, ki spreobrača samaritanska dela naprednih ljudi v klevetniške napade na napredno in kulturno Ljubljano.
Klerikalne bombe
Kakor smo napovedali, so začeli klerikalci razfflrjatl za današnje volitve svoje smrdljive volita« »bombe«. Včeraj popoldne so napravili posebno Izdajo »Slovenca«, pa so Jo slabo odrezali. Le malo ljudi ta le kupilo, tako da niti »kšefta« niso mogli napraviti, četudi so računali na velik dobiček. Ljudje so kar po vrsti odklanjali posebno izdajo »Slovenca«, oni pa, ki so ga iz radovednosti vzeli, so pa kanalu videli, da so v njem res same volilne laži. V ostalem pa je ta posebna izdaja tudi pokazala, kakšna duševna revščina in depresija vlada v SLS zaradi današnjih volitev. Pirca in Pusta se pač ne da braniti.
Snoči smo bili obveščeni, da se klerikalci z včerajšnjo blamažo, ki so si jo pridobili s posebno izdajo »Slovenca«, še niso zadovoljili, zato so danes tiskali v Katoliški tiskarni nove letake in nove lepake, ki naj služijo klerikalcem za volilne bombe. Ljubljančani pa se bodo jutri zopet smejali, kakor so se smejali pri zadnjih volitvah klerikalnim lepakom, ki so na dan volitev ob opoldanskih volitvah naznanjati »zmago dr. Korošca«. Ob 7. zvečer pa so SLSarji z dolgimi obrazi in dolgimi nosovi gledali, kako je ostala dr. Koroščeva zmaga na — plakatu.
Karkoli bodo danes klerikalci pod svojim imenom ali pod kako lažnivo firmo uprizorili, se ve, da Je to smrdljiva klerikalna bomba.
Volilci naj v ostalem vedo, da ves današnji dan počiva delo v vseh tiskarnah in da je od polnoči pa zopet do polnoč! vsako delo strogo zabranjeno in povsem Izključeno. Če bi torej klerikalci danes izdali tekom dneva še kako tiskovino, so jo tiskali že včeraj aH že prej. Že samo po tem ie videti vrednost In poštenost klerikalnih poročil.
Pazite na klerikalne
„šprengle"! Kakor pri zadnjih volitvah bodo klerikalci tudi danes poskušali po vzorcu svoje znamenite trnovske šprengle uprizoriti najrazličnejše volilne goljufije. Glasovali bodo zopet za odsotne in mrtve. Naši čuvarji bodo storili svojo dolžnost, podpirajte pa jih tudi vsi drugi napredni volilci. Izročite vsakega volilnega sle-
Gospodinjska šola Mladike" in prof. Jarc
Na petkovem shodu SLS v Unionu je go« voril g. Jarc, vzgojitelj mladine, profesor in član oblastnega odbora (I) med drugim tudi tole: »Mesto ima pač svojo gospodinj, sko šolo (Mladiko), za kar doplačuje lepo vsoto, nim« pa ne ene gospodinjske šole, v kateri bi se učile hčerke naših delavoev, obrtnikov itd.»
K tej skozi in skozi nestvarni izjavi je treba pripomniti sledeče: Gospodinjska šo. la »Mladike« se mora po skiep<u obč. sveta vzdrževati tarna Iz lastnih sredstev. To se. veda njeno delovanje zelo ovira, kljub te« mu je pa splošno znano, da prireja baš ta gospodinjska šola leto za letom brezplačne večerne kuharske In gospodinjske tečaje ravno za najširše sloje, ki se v takem šte. vilu oglašajo, da je nemogoče vsem pro» šnjam za sprejem uMreči. Morda je ni pi» sarne in ne urada v Ljubljeni, kjer i)e bi se« dela bivša gojenka teh tečajev v Mladiki. Znano je nadalje, da je tzšta iz gospodinj* ske iole <rMladike* cela vrsta v gospodinji siva izobraženih učiteljic, ki delujejo z uspe hom med najširšimi sloji našega naroda po deželi.
To varno socijalno dek> vrši zavod brez podpore in učitelji tvo brez posebne nagrat de. To gospocBnjeko šolo obiskujejo po iz« javi g. Jarca »dekleta podeiebldh magna. tov«, kar pa je »Slovenec* v svojem poro« čilu previdno zamolčal. V resnici jo vzduv žujejo dekleta podeželskih rodoljubov, toda zato pa je Sol* vzdrževala tn vzdržuje vse ko leto po nekaj gojenk aH docela brezplač* no in Se odda mestni blagajni vsako leto lep čisti dohodek v denarju in na Inveru t ar ju. Naj izvoli g. Jarc vpraSati g. blaga j« niha mestne blagajne, koliko tisočakov je prejela mestna blagajna od gospodinjske šole »Mladike* samo letos. Ali pa naj se potrudi enkrat v kuhinjo »Mladiko, kjer mu bodo gojenke na najbolj ljubezniv na« čin pokazale, kakšen inventar je »prejela gospodinjska šola od mestne občine in s kakšnim inventarjem se lahko ponaša mest. na občina danes!
Tako torej ne odoplačuje mestna občina lepe vsote« za »Mladiko«, ampak obratno je res, da ima od šole mesto ie profit, kljub temu, da izvršuje »Mladika* tudi eminenh no važno socijalno delo, ki bi ga morala si» cer izvrševati ona gospodinjska šola, ki no. s: svoje ime po ustanovitelju krščanskega socijaltema dr. Kreku. Tam pa so redovnice tako gospodarile, da so jim odvzeli vodstvo in upravo tega zavoda in oboje podelili mariborskim redovnicam. Če misli, da ne izvršuje gospodinjska šola »Mladike« svoje naloge \zmmo in v redu, potem naj vpra» ša g. Jarc one tri redovnice, ki so bile ravt no pretečeno M. leto raje gojenke rMladi< ke» nego katere druge take Sele. Naj vpra. ša g. Jarc one gojenke gospodinjske šole m večernih tečajev, ki niso bHe ravno iz vrst tkzv. »naprednih fsunllij«, zakaj so si izvoli« le za svoj« gospodinsko izebrazbo raje »Mladiko* nego drugo gospodinjsko šolo m je»Ii so kdaj občutile, da bi bile «manj vredne« nego katerakoli druga gojenka.
To je gola resnica o gospodinjski 5oK «Mladika». JarSeve besede so pa ravootako gole izmišljotine!
Delavci v artiljerijski delavnici že reducirani
Včeraj ob 13. je bilo v artiljerijski delavnici pri Izplačilu reduciranih in brezobzirno na cesto vrženih od 42 delavcev 39. Ostali so samo trije: 1 pleskar, 1 ženska in še 1 uslužbenec. Odpuščenim delavcem se je dalo vedeti, da je redukcija deflnltlvna in da se na tem ne da ničesar več izpremenlti.
To obvestilo smo včeraj prejeli od samih reduciranih delavcev, ki so se razburjali in zgražali nad brezvestno lažjo v včerajšnjem «Slovencu», ki je priobčil pod dvokolonskim naslovom »Delavstvo artiljerijske delavnice se ne
reducira« izmišljotino kako se je »SJo-venčev« dopisnik razgovarjal z vojnim ministrom in kako je on njemu izjavil, da bo stvar za delavce ugodno rešil. Mesto da bi pritisnil na ministra vojne minister dr. Gosar, so klerikalci poslali intervenirat «Slovenčevega» dopisnika. Dejstvo, da je 39 artilerijskih delavcev že na cesti pa dokazuje, da si je »Slovenec* celo vest o tem, da delavstvo ne bo reduciranio, izmislil ter da je bil tozadevni članek skovan v katoliški kovačnici za volilne sleparije in goljufije.
Gosp. dr. Anton Korošec!
Po poročilu Vašega «Slovenca» ste včeraj na shodu v <Unionu» rekli, «da je dr. Puc von Filipshof dobil od ljubljanske Mestne hranilnice, oziroma Sla-venske banke izplačan horendni honorar od preko 400.000 Din, še preden je pobral z magistrata svoja šila in kopita.«
Ugotavljam, da ste s temi trditvami nesramno lagali in obrekovali!
Dr. Dinko Puc.
Tajinstveni formular ji za dodeljevanje stanovanj v mestnih hišah
Včeraj so se pojavili po mestu dekreti za oddajo stanovanj v mestnih stanovanjskih hišah. Na lastne oči smo videli par takih formularjev, v katerih je ime še izpuščeno, a vendar vsi že nosijo podpis vladnega komisarja. Treba je le vstaviti ime, pa imaš stanovanje. Priznati moramo, da so nam ti čudoviti formularji velika uganka. Kako je mogoče, da pridejo take uradne listine mestnega magistrata med občinstvo neizpolnjene? Zakaj je bil izdan od vladnega komisarja formular dodelilnega dekreta z njegovim faksi-millranim podpisom, ne pa t originalnim lastnoročnim podpisom. Po našem mnenju se je morala, verjetno celo brez vednosti vladnega komisarja, zgoditi na magistratu zloraba uradne oblasti z namenom, da se z zgoraj omenjenimi formularji vrši sleparska volilna agitacija zlasti med brezstanovanjci. Oči-vidno gre za najpodlejšo in najostud-nejšo volilno goljufijo med najsiromaš-nejšimi in najpotrebnejšimi. Ni izključeno, da so gorenje formularje imeli v znani katoliški kovačnici za volilne sleparije in goljufije ter so jih na debelo zlorabljali za volilno agitacijo, da so ž njimi nakazovali stanovanja v mestnih hišah. Uprav nemogoče se nam zdi, da bi se moglo kaj takega dogajati, ker po človeški pameti se mora l»aj takega maščevati predvsem na sami SLS. Brez-vestnost in nepoštenost klerikalne agitacije, ko magistratni klerikalni kliki že teče voda v grlo ,pa vendar ne izključuje, da so vesti, ki nam jih je v tem oziru prinesel naš informator, resnične. Zatrjuje se celo, da so klerikalci zadnje dni »dodelili« s takimi formularji na stotine mestnih stanovanj in seveda veliko več, kakor pa bo stanovanj v mestnih hišah sploh kdaj na razpolago. Mi zadeve snoči nismo mogli dognati do kraja in ne vemo, kako daleč sega ta edinstvena korupcijska afera. Mnenja pa smo, da naj se vsi oni, ki so dobili zadnje dneve kak magistratni dekret s tiskanim podpisom vladnega komisarja, oglasijo na mestnem magistratu, da se prepričajo, jeli Je dekret pristen In pravilen ali pa morda le volilna sleparija brezvestne klerikalne klike. Že samo dejstvo, da so se neizpolnieni dekreti vladnega komisarja pojavili v večjem številu v javnosti, narekuje vsem prizadetim opreznost in previdnost, da ne bodo v svojih iluzijah in meneč, da imajo že v mestni hiši stanovanje, v ponedeljek na magistratu izvedeli. da so bili nesramno potegnjeni in od SLS povrh še za volilno kroglico ogoljufani.
Eden od famoznih stanovanjskih dekretov se nahaja v naših rokah.
Sskolski Tabor ogrožen
Preteklo soboto se je zbralo na Taboru veliko število društvenikov, ki so vsestransko pretresali skrajno resni društveni položaj. Razgovore je vodil predsednik društva za zgradbo br. Jos. Turk, poročali so dr. Pestotnik. E. Lovšin in Z. Miklavc. Sestanek je prišel do naslednjih zaključkov:
Sokol I. in Društvo za zgradbo sokol, doma na Tabora v Ljubljani.
zbrana po mnogoštevilnem članstvu na sestanku dne 24 sept na Taboru, sta sprejela
naslednjo resolucijo in ugotovitve:
1.	Splošna gospodarski kriza je v toliki meri zmanjšala v zadnjem letu vire društvenih dohodkov, da Tabor ne more zadostiti vsem svojim ternaniranim obveznostim, zato prosimo v obojestranskem interesu vse upnike za primerno potrpljenje in odlog, ker smo prepričani, da pri naši najboljši volil, ki nas vodi, in pri sicer dobro urejenem društvenem gospodarstvu zadostimo sčasoma vsem obvezam.
2.	Hvaležnosti se spominjamo v imenu kulturnega sokolskega poslanstva in v imenu sedanje in bodočih generacij, ki jim je
i Tabor namenjen, vseh dosedanjih dobrotnikov Tabora, ki s« z delom, denarnimi na-klonitvami in jamstvi omogočili lepo agrad-
bo, za katero nam ie prvotna kupna pogodba natančno predpisala termin dovršitve, velikost zazidane ploskve in monnmentalnost. Ta okolnost je zahtevala neprimerno večjih gradbenih stroškov ta le z Vašo pomočjo smo mogli zadostiti pogodbenim zahtevam.
3.	Živimo v dnevih skrajno resne opaznosti za Tabor. Na današnjem članskem sestanku se je sestavil poseben finančni odbor »Konsorcij za ohranitev Tabora« s sodelovanjem odličnih sokol, delavcev s Tabora in ob moralni in stvarni pomoči ugled nih meščanov z namenom, da ob izdelanem finančnem načrtu poskrbi za denarna sredstva v kritje obvez.
4.	Apeliramo ponovno na vse. predvsem pa na imovitejše članstvo Sokola I. in Društva za zgradbo, da razumeva težavni In opasni položaj, da odpre srce In roke za nove, nujno potrebne žrtve, ker ne moremo težkih bremen porazdeliti tudi na bodoče generacije, ki bodo uživple dobrote požrtvovalnih naporov sedanjega pokolenja.
5.	Skupno posvetovanje obeh društev na Taboru z zastopniki Sokolske župe Ljubljana In vodilnimi zastopniki Jugoslovenske-ga Sokolskega Saveza Je pokazalo popolno soglasje o načinu in nujnosti pomoči Sokol. Taboru. Vprašanje Tabora je zadeva celokupnega Sokolstva in častna zadeva vsega Sokolstvu naklonjenega občinstva. Opravičeno naprošamo, da se v Izdatni meri odzovejo vabilu »konsorclja za ohranitev Tabora« poedinci in razne ustanove, ki imajo z nami enake poglede na kulturna, socialna, narodna — in državna — vprašanja.
Mučen incident na Gradu
Ker so pričeli klerikalci po vzgledu vzornega duhovnika Gabrovška tudi pri teh volitvah razširjati vesti o »nasilnih« dejanjih, ki so jih bojda zagrešili napredni ljudje, ki pa so ena sama laž in kleveta, kakor se je neizpodbitno dokazalo ie pri letaku kaplana Gabrovška, moramo vendarle objaviti resnici na ljubo dogodek, ki se je pripeta na dr. Koroščevem shodu na Gradu.
Incident se le pripeta v trenotku, ko je dr. Korošec, fritlran z medklici svojih nevernih poslušalcev, pričel kričati na<i naprednem možmi in je zagrabil g. B. za prša in ga pričel suvati. Takoj so prisko-čfli klerikalni pretepači In pričeli g. B. suvati ln pretepati in ga metati na tla. Zadal stoječe žene so glasno protestirale proti temu ordtaarnemu postopanju. Klerikalni razgrajači so nato kakor na mig planili proti Ženam, Jih prijemali za grudi in suvali proti Izhodu. Najbolj je bila prizadeta gospa Marija Klsovec, ki so lo uprav surovo pobili proti tzhod-n. Ves incident je Izzval v vseh prisotnih ostro otrodbo klerikalne po-surovelostl. Grad bo danes klerikalcem to še posebej s svojimi kroglicami pokazal.
Občinske volitve v Metliki
Metlika, koncem Septembra
V	nedeljo, 2. oktobra, se bodo vršile občinske volitve tudi pri nas. Za širšo lavnost morda niso toliko zanimive, za nas pa so seveda izredne važnosti. Zato sem uverjen, g. urednik, da boste tudi napredni Metliki žrtvovali vsaj malo prostora.
V	času, ko Je splošna zahteva vseh naprednih elementov po celi državi, naj se čim tesneje združi vse, kar je naprednega in resnično demokratičnega, je del metliških radičevcev začel prav grdo gonjo proti skupni napredni listi, katere nosilec je dosedanji priljubljeni župan g. Ivan Golia in ki 11% v nedeilo 1. skrinjico. Ko smo sestavljali listo, smo se obrnili do tukajšnjega radičevskega voditelja glede skupnega nastopa; odvrnil nam je prezirljivo: »Mi imamo svojega župana in svojo listo!« Obenem so se razširile po mestu govorice, da so si gospodje že naprej razdelili župansko ra svetovalska mesta in začeli s podrobno agitacijo. Ta pa očfvidno ni imela uspeha, ker ie radičevski gospod naposled zopet prišel k nam in ponudil skupen nastop. A bilo je že prepozno, ker je bila medtem naša lista že sestavljena in vložena. S težko, težko muko ie nato vendarle sestavil svojo listo; tako neroden je bil pri tem, da bi lahko dosegli razveljavilenje liste, a nismo hoteli. Naj le pokažejo gospodje svojo »moč«. Zelo se motijo, ako računajo, da bodo dobili v nedeljo vse one glasove, ki so bili 11. septembra oddani za g. Pucfla. Saj kandidirajo sedaj na naši skupni listi tudi odlični somišljeniki SKS, ki jim je na tem, da se vodi občinsko gospodarstvo pametno in v splošno korist
Zadnje dni ra*>ošil]ajo nekake letake, m katere odgovarjamo, da bomo volili resnično. kak»r o*" OTi Priporočalo, samo take može, ki so se že dolga leta udejstvovali v občinski upravi m bodo tudi v bodoče de laH za napredek občine, Be bomo Pa volili ^ Makarja^ kiga vsi le predobro poznamo. Nočemo da bi delal pri občini tako, kakor »dela« pri vodovodni zadrugi
V	nedeljo bodo vsi zavedni' Metiičani oddali svojglas ^ listo dosedanjega župana, katere skrinjica je prva!	'
Naši Kraji in
Povišanje najemnine za tri mesece nazai in obenem za tri mesece naprej
Velikansko razburjenje je včeraj nastalo med magistratnimi nameščenci, ki stanujejo v občinskih stanovanjskih hišah. Dosedanjim najemninam jim Je bilo pri plačah odtrgan zaostanek povišanja najemnine za cele tri mesece nazaj in so posameznim uradnikom in nameščencem odtrgali kar do 700 do 800 dinarjev.
Še večje je razburjenje med ostalimi najemniki v občinskih stanovanjskih hišah. Ko so včeraj stranke prišle plačevat najemnino,, jim je bilo na neljubo presenečenje sporočeno, da morajo plačati povišanje najemnine za tri mesece nazaj, obenem pa tudi za tri mesece v naprej. Tako so posamezne stranke prizadete kar za 1400 Din in še več.
Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani
Kaj pravijo pomočniki.
Iz vrst stavkujočih pekovskih pomočnikov smo prejeli o vzrokih stavke daljši dopis, iz katerega posnemamo te-le odstavke:
Pekovski pomočniki, organizirani v Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije, so poslali 13. septembra svojim mojstrom in Zadrugi pekov in kolačnikov spomenico, v kateri so zahtevali spremembo delovnega reda, 50 odst. doklade za čezurno delo ter izenačenje plač. Zadruga mojstrov naših zahtev ni sprejela. Na ponovno našo urgenco z dne 30. septembra naj nam odgovore do 6. zvečer, ker bodo drugače izvajali konsekvence, je načelstvo Zadruge odgovorilo, da vztrajajo mojstri na svojem prvotnem odklonilnem sklepu. V znak protesta so pekovski pomočniki sklenili 24 urno obustavo dela. Ob 11. zvečer je šla delavska deputacija še enkrat k načelniku Zadruge s pozivom, naj da pismeno garancijo, da se bodo v pon-deljek začela pogajanja, nakar bodo pomočniki takoj zopet začeli z delom. Deputacija je dobila negativen odgovor in ko je o tem poročala zbranim pekovskim pomočnikom, so ti sklenili, da vztrajajo v stavki, dokler ne pride do sporazuma.
Tekom noči je prišel v Gradišče, kjer ' so bili zbrani stajkujoči, oddelek stražnikov, češ da v Gradišču s silo zadržujejo pomočnike in jiJh ne puste na delo. Na poziv predsednika Zupana, naj odide, kdor hoče na delo, ni odšel nihče in vsi so soglasno izjavili, da so solidarni s sklepom o stavki. Policijska asistenca je nato odšla. Stavkujoči pomočniki so sklenili, da bodo šli takoj na delo pri vsakem mojstru, ki bo sprejel njihove zahteve.
Odgovor naprednih Zagorjanov
gospodu Valentinu Sitarju, župniku v Zagorju.
Na Vaš zagovor v »Slovencu* z dne 28. t. m. ugotavljamo:
Sin pokojnega Brvarja je povedal doma, da je g. župnik odklonil cerkveno zvonenje za očetom, nakar sta brat pokojnikove žene in njegov sosed odšla k Vam, da se prepričata o resničnosti fantove izjave. Med potom sta zvedela, da Vas ni doma in da pridete šele zvečer. Zato sta stopila k mežnarju in zvedela tam, da ste cerkveno zvonenje po Brvarju zabranili, češ ker ni dal bere. Mežnar jima je nato še pripomnil, da on dobro ve, da je Brvar dal bero in prosil oba, naj stopita drugo jutro k Vam, <mogoče se bodo dali pa gospod le pogovoriti . . » Seveda se s tem ne prvi ne drugi ni strinjal, zato sta naročila mežnarju, naj Vam pove, da v imenu žene rajnkega in sorodnikov odklanjata tudi cerkveni pokop, ako je že zvonenje za branj eno.
Toliko resnici na ljubo.
Izvijanje in pranje, g. župnik. Vam ne pomaga prav nič. Veseli nas, da ste se
pokazali v pravi luči, kajti bilo je še nekaj ljudi, ki so imeli o Vas dobro mnenje, tako tudi pokojni Brvar, ki je pred Vašim prihodom v Zagorje ozna-njeval, kako popularen bo novi župnik. Ce bi vedel Brvar, kako se je zmotil!
«Liberalni komodnosti» se imate zahvaliti, da je šlo vse v redu in prav. Lahko se pa tudi pripeti, da doživite dan, ki Vam bo jasno dokumentiral, kako mnenje ima ljudstvo o Vas.
Hčerka pokojnika je bila mesec pred smrtjo pri birmi, tedaj tudi pri spovedi in obhajilu. Hudo bolni otrok menda v enem mesecu ni napravil toliko grehov,
da bi mu ne bilo odpuščeno.
Znano Vam je bilo, pravite v svojem dopisu, da rajnki ni zahajal v cerkev in vendar ste bili pripravljeni ga pokopati. Temu prav radi verjamemo, kajti če bi pokopavali samo one, ki redno poseča-jo cerkev v Zagorju, potem bi zarjaveli tudi zvonovi. Kajti resničen je izrek: «Po duhovnih gori, po njih doli!» To drži — posebno v Zagorju.
«Ljubite se med seboj!» in «Mir med vami!» je dejal Kristus. Razumite vsaj to, gospod Sitar, župnik v Zagorju.
Napredni ZagorjanL
Današnje volitve trajajo samo od S. zjutraj do 5. ure popoldne!
Volišča in volilni lokali Naprednega bloka
I. volišče: Realna gimnazija; gostilna Košak, Krekov trg.
II .volišče: Mestni dom; ravnotam.
III.	volišče: Št. Jakob (šola); Št. Jakob« ska knjižnica.
IV.	volišče: Prule (šola); gostilna Kav« čič, Privoz.
V.	volišče: Cerkvena ulica 21; gostilna Bergant, Trnovo.
VI.	volišče: Deška šola Cojzov graben; pisarna Derenda, Emonska cesta 8.
VI.	a volišče: Deška šok Cojzov graben; gostilna Mrak, Rimska cesta.
VII.	volišče: Realka; gostilna Panj, Ve« ijova ulica.
Vni. volišče: Licej; Narodna tiskarna, Knafljeva ulica.
IX.	in IX. a volišče: L drž. gimnazija; gostilna Novi svet, Gosposvetska cesta.
X.	volišče: justična palača; pisarna dr. Grablovic, Sodna ulica.
XI.	volišče: 2ensko učiteljišče; gostilna Brezovšek, Komenskega ulica.
Xn. volišče: Moško učiteljišče; gostilna Brezovšek, Komenskega ulica.
XIII.	volišče: gostilna Brezovšek, Komenskega ulica.
XIV.	in XIV. a volišče: Ubožnica; Biz« jak, Bohoričeva ulica 16.
XV.	volišče: Češnovar; gostilna Plankar, Dolenjska cesta.
XVI.,	XVTL in XVIII. volišče: Šola Sp. Šiška; gostilna Grčar, Spodnja Šiška.
Konkurence
Ljubljana, 1. oktobra.
V »Slovencu« je bil objavljen te dni članek o konkurencah za arhitektonske načrte. Ta članek ugotavlja nekatere žalostne resnice, v katerih odlomkih pa interesente ne informira pravilno. Pravilna je ugotovitev pisca, da je jako žalostno, če sodnik dosodi nagrado svojemu sorodniku; — nepravilna je plsceva trditev, da konkurence ne dajo pozitivnih rezultatov, še manj je pravilno, da pri nas niso konkurence potrebne, — bolje povedano, da za te še nismo zreli. Ce je program konkurence pravilen. če so zahteve v skladu z velikostjo zemljišča in vlsočmo zidave, bodo konkurence sigurno dale pozitivne rezultate; če pa je program sestavljen za zračne gradove, če so zahteve postavljene pod geslom: zahteval veliko in tudi ono, kar ni mogoče, ne morejo biti rezultati konkurenc pozitivni. Za zelo velike in težke stvari, za katere je sestava detajlnega programa gotovo nemogoča, se razpišejo idejne konkurence, katere so potem podlaga za odločilne konkurence, ki bodo dale pozitivne rezultate.
Gotovo ni dobro za konkurence, da so večkrat v razsodišču strokovnjaki, ld v svojem mladem ali osivelem življenju nikdar niso projektirali niti najmanjše bajte, sami konkurirali nikdar ne, in če so konkurirali, to nobeden ne ve, ker so ostali praznih rokavov. Dobro pa tudi ne more biti, ako so v razsodišču strokovnjaki, ki pridejo na to mesto samo zaradi tega, ker so šefi posameznih državnih ali mestnih uradov, ker so profesorji na tej ali oni šoli. Ne vpraša se, če se je kaj po njihovem projektu zidalo, če so sploh kdaj kaj dobrega projektirali, oni so avtoriteta po svojih funkcijah kot uradniki, da so pa slabiči kar se arhitekture tiče, se ne upošteva. (Imamo v rokah strašno strokovno razsodbo takšnih velikanov, in jo bom ob priliki publicl-
Prvič v Ljubljani!
Prvič v Ljubljani

Senzacija podi senzac jo.
*ffors *Mqk *Mors
Kolosalna atrakcija v 20 dejanjih o najnovejšem izumu, s katerim se vzpostavi zveza z zvezdami. — Orjaški boji za nov izum. — Svetloba, ki ubija. — Borbe masktranih banditov v salonu, na avtomobilu, na morju in visoko v zraku. — Tajmstveni načrti. — Dogodki med velikim gala*plesom. — Čudoviti ljubezenski zapletjaji male Sole m lepega mladeniča Carsona. — Špijoni tujih držav razdvajajo ljubeči parček, dokler ne pride pravica na dan... OBA DELA V ENEM SPOREDU.
Dveurne predstave ob 3., 5., 7. in 9.
Pomnožena godba z }azz*bandom.
Telefon 2124. Elitni Kino Matica.	Telefon 2124.
Izven programa: (Jugofllm) Prvi slovenski filmski igralci
Revija Jugo-filma
Zanimivosti iz Ljubljane. — Moderniziranje in lepote mesta. — Šport. — Ljub.
Ijančaai v pasjih dneh.
ral. Če jo publiciram v inozemstvu, se nam bo smejalo malo in veliko.) Arhitektura, ta velika in težka umetnost, mora poginiti pod varstvom takih strokovnjakov.
V razsodišče poleg lajikov, ki morejo imeti samo posvetovalni in ne odločilni glas, morajo priti ljudje trde prakse, ki so s svojim duhom že nekaj ustvarili; avtoriteta takih ljudi ie samo njihovo delo in ne višja ali nižja kategorija, po kateri so odmerjeni njihovi dohodki. Ne vpraša se ne za starost ne za čast, samo lastno delo kaže zmožnost
Konkurence so pri nas, enako drugemu kulturnemu svetu, potrebne in mogoče. Mi moramo ustvariti možnost, da se mladina uveljavi, da se pokaže, kdo kaj zaia in kje so naši talenta Pravih talentov ne bo našla niti oesbna protekcija niti svaštvo.
Pri nas je arhitektonskih konkurenc mnogo premalo. Za vse državne in mestne Sftavbe večjega obsega morajo biti razpisane konkurence; vse javne Institucije morajo razpisati za svoje stavbe konkurence In ne sme odločevati svaštvo in drugo sorodstvo.
Kaj pomeni, da ljubljanska občina zazida 40 milijonov Din brez konkurence? Mislite, da so to res med dobrimi najboljši projekti. ki Jih nameravajo izvršiti? Ne! V tlo-črtnih rešenjih ni le slabejših strani, ampak tudi mnogo strašno žalostnih pogreškov. Arhitektura teh stavb in talent, — tudi o tem bi se dab govoriti. Ako bi bila občina razpisala konkurenco, kar bi bila morala storiti, dobila bi na razipolago mnogo rešeni mladostnega poleta in praktičnosti In, kar je tudi nekaj vredno, prihranila bi na denarju, čeravno bi omogočila mlajšim in starejšim, da pokažejo naš napredek in naše znanje. Momentani mogotci pri mestni
občini so naredili veliko krivico starim, a največjo mladim arhitektom. Avtoriteta na podlagi kategorij — je šepava; avtoriteta svaštva in sorodstva — je ogabna; avtoriteta je samo znanje in talent.
Razpisujtt konkurence, sestavljajte programe od praktičnih strokovnjakov, postavite ustvarjajoče strokovnjake v razsodišča, potem Dado konkurence pozitivne in pokazaio se bo, da imamo dobrih in zmožnih arhitektov — umetnikov. — Strk.
Celjsko gledališče v novi sezoni
Nova sezona Mestnega gledališča v Celju se otvori prve dni oktobra. Vodja gleda« lišča g. Valo Bratina je dal našemu dopis« niku radevolje sledečo izjavo o tehnični strani in programu Celjskega gledališča v novi sezoni.
Notranja preuredba gledališča.
Oder bo letos modernemu stremljenju primerno preurejen, gibljiv in opremljen z zbooenim horizontom. Odslej bodo možne pravilne uprizoritve odrskih del od starih Grkov pa do ekspresijonistov in futuristov, zastopnikov stilizirane ■stvarnosti. Glede opreme in tudi glede luči so dane sedaj vse možnosti moderne izvedbe. Kljub temu, da sem prišel za izvedbo potrebnih reform v gledališču žal malo pozno v Celje, sem na« šel veliko razumevanje pri mestni občini, ki kaže vso voljo, da bo gledališko po« slopje do prihodnjega leta vsem sodobnim zahtevam primerno preurejeno.
Program nove gledališke sezone.
V prvi vrsti se bodo letos uprizarjala slovenska, oziroma jugoslovenska dela, zla« sti novitete, poleg tega pa tudi značilna de* la drugih literatur kot merilo za domače literarne proizvode.
Od grških, angleških, nemških, ruskih, francoskih in nordijskih dramatikov bodo letos med drugimi zastopani Sofoklej, Shakespeare, Shaw in O' Neil, Schiller, Ha« sencleyer, Kayser, Wedekind, Mell in Toller, Tolstoj in Andrejev, Moli&re, Zola, Hugo in Strindberg.
Od slovenskih del se bodo uprizorila: Cankarjevi »Hlapci« (otvoritvena predstava) in »Hlapec Jernej«, ki ga že pozna svetovna literatura, Finžgarjev »Divji lovec«, Milčinskega bajka za odrastle in otroke »Mogočni prstana, Goljeva božična igra »Pe» terčkove poslednje sanje«, eno delo iz Cer-kvenikove trilogije ter Remcev romantični »Zakleti grad« in »Magda«. Krstne predstave bodo doživele v Celju sledeče novitete: Cerkvenikova »Roka pravice«, Remičeva »Jaz bi rad rdečih rož« ter »Krik iz samo« tet. Anton Novačan je obljubil »Celjsko kroniko«, Cvetko Golar pa svojo najnovejšo komedijo »V svatovskih škornjih«. Tone Seliškar je izročil tragedijo »Kamnolom«. Poleg tega se namerava uprizoriti Golouho-va »Kriza« v veliki dvorani Celjskega doma; to bi bil nov način uprizoritve s plastičnega vidika. Ljudmila Poljančeva je ponudila svojo noviteto »Krst pri Savici«. Slovenskih novitet bi bilo torej osem.
Od hrvatskih in srbskih del so na programu Ogrizovičeva ginljiva in po svoji orien-talnosti pestra »Hasanaginica«, Nušidevo zabavno »Potovanje okrog sveta« in Begovi-čevo najnovejše delo »Pustolovec pred vrati«, ki je doseglo velike uspehe na nemških in čeških odrih.
Beloglavi jastreb, ustreljen v Št. Petru pod Sv. gorami
Iz Št Petra pod Sv. gorami smo objavili pred dnevi dopis, da je planinski orel (belec) napadel 5Ietnega dečka in da je napadalca pri tej .priliki ustrelil dečkov oče. Stvar je zvenela nekako zagonetno, ali ker so se podobne stvari že dogajale in je bilo poročilo od verodostojne strani smo jo objavili v »Jutru«.
Pretekli teden so nam poslali pričujočo sliko zagonetnega roparja. Lovec je bil najteže precej razburjen, ko Je opazil izTedno veliko ptico, ki ni orel, temveč beloglavi
jastreb. Dočun o orlih pripovedujejo, da napadajo manjše otroke, je o jastrebih znano, da se hranijo samo z mrhovino in da se niti kunca ne lotijo, kar so že večkrat poskusili, ko so jih imeli skupaj zaprte. Beloglavi jastrebi so pri nas ž-e precej redki, ker jim primanjkuje hrane. Navadna prikazen pa so v nekaterih južnih krajih naše države, kjer opravljajo posle konjačev. Ustreljeni beloglavi jastreb je tehtal 12 kg in ie z razprtimi perutmi meril 2.70 m.
Triumfalen uspeli včerajšnje premijere
„Knez črnih gora"
Pustolovni doživljaji plemenitega kneza.
Razkošno opremljen
Harryev harem
Film je posnet v naši Dalmaciji. Nepopia« no lepi posnetki Dubrovnika, Boke Kotor« ske in Črne gore. Sodelujejo Vivian Gibson Louis Lerch.
Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9.
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester!
Telefon 2730. Kino «DVOR»
Poleg literarnega se bo gojil z vso pozornostjo tudi ljudski repertoar in otroška predstave. Igralci, ki jih poznam že od poprej, spadajo v priznani kader celjskega gledališča. Sedaj pa se je prijavilo še toliko novih in talentiranih, da je ž njimi veselje delati. Ti upravičujejo vse nade, da se bodo v teku sezone uveljavili kot spretne in vsestransko uporabne moči. Kvantiteta in kvaliteta igralcev nudita izglede, da se bo začrtani gledališki program izvedel. Med občinstvom je opažati letos za gledališče mnogo zanimanja.
Na naslov g. Jelačina
Pri lanskoletnih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so prejele obrtniške organizacije brezplačno en izvod volilnega imenika.
Tudi za letošnje volitve 50 prosile zbornico, da jim prepusti en izvod volilnega imenika za obrtni odsek. A zaman so ga čakale, ker g. Jelačin ni pripravljen izročiti imenika organizacijam, češ da bo še videl in da se mora razpravljati še o tem koliko bo stal — po njegovem mnenju okrog 2000 Din. Več kot teden dni je že minulo od tega, a g. Jelačin se še ni premislil, je-li naj imenik izroči ali ne.
Namen zborničnega komisarijata je s tem postal precej prozoren. Onemogočiti hoče obrtniškim zvezam, da bi izvedle reklamacije.
Informirani pa smo, da je stranka gospoda Ogrina volilni imenik že prejela. G. zbornični komisar ali Vam je to znano? Vprašamo Vas, za kakšno ceno ste ga jI odstopili? Nikdar še nismo čuli, da bi gospodarska korporacija zainteres-ranim organizacijam prodajala imenik za tako visoko vsoto, pa tudi še ne, da bi bila v zbornici z komisarijatom vladajoča stranka deležna take protekciie, kakor jo uživa ravno SLS,
Zahtevamo, da se volilni imenik organizaciji, ki je prosila zanj, takoj Izroči. Ce ga je prejela SLS, imajo do njega pravico tudi strokovne organizacije.
Z zadrževanjem volilnega imenika je g. Jelačin pokazal vso svojo «nepristra-nost»!
Obrtništvo naj si pri volitvah tudi to zapomni!
Za zajulrek - za fužino
je najboljša ržena žitna kava
ZIKA
Vežbanje gasilcev v Litiji
Prostovoljno gasilno društvo v Litiji moramo vsekakor šteti med najagibiejša društva v Sloveniji. Kakor smo kratko poročali, se je vršila župna gasilska vaja v vasi Bregu ipri Litiji. Povod za to vajo je bil naslednji:
V letu 1925. ie dala občina Litija napraviti na Bregu dva precej velika vodna re-zervarja, o katerir. so se širile razne govorice, da ne bosta nikdar prav služila svojemu namenu, da nista prav zgrajena itd. Vodstvo litijske gasilske župe si ie štelo v dolžnost, da se prepriča, kaj je resnice na teh govoricah. Zato je sklicalo za letos
župno skupno vajo na Bregu.
Vaje se ]? udeležilo osem brizgaln z 1300 m cevi in 135 gasilci. K vsakemu rezervar-ju so postavili po tri brizgalne, motorna in parna brizgalna pa sta bili postavljeni k Savi, da bi v potrebi dovajali vodo v oba rezervarja. Toda dovajanje vode si bilo potrebno, ker rezervarja vsebujeta dovoljoo množino vode (približno T5 kubičnih metrov), ki se ne izčrpa tako hitro, ker imata tudi precejšen dotok. Taki rezervarji bi bili še marsikje potrebni. Tudi Litija sama bi potrebovala za zgornji del vsaj enega, ker je dohod k Savi skoro nemogoč.
Po vaji so telovaia društva Litija s parno in eno četverokolno, pododsek Breg z 1 brizgalno, pododsek Gradiške laze z eno, Šmartno z motorno in četverokolno, Ko-strevnica s četverokolno in Zavrstnik s četverokolno. Zbirališč« je bilo določeno pri Plesfcovcu, odkoder so na znamenje trom-be vsa društva hitela na namišljeno pogorišče in v petih minutah je že brizgala voda iz sedmih ustnikov.
Vaja je vsestransko dobro uspela. Po končani vežbi se Je moštvo zopet zbralo z orodjem na omenjenem zbirališču, kakor cefotoo skpptoo predočuje naša slika.
ljubil
LJubljana ie napredna! Od 15.000 volilnih upravičencev ima SLS svojih voffleev komaj 2000. To število ona zviša samo s tem, da ukrade delavstva glasove in s tem. da kopi izdajlc« napredne misli. Napredni blok je letos že dvakrat zmagal pri oblastnih in pri skupščinskih volitvah, pa bo danes zmagal v tretje Se mogočneje.
Ljubljana je demokratična, kakor so vsa svetovna mesta in večja mesta v Evropi, neizvzemši naše države, demokratična, pa naj bodo y rokah meščanske ali proletarske demokracije. Zmagal je pri občinskih volitvah demokratični Beograd, pa bo danes zmagala tudi demokratična Ljubljana proti reakciji.
Ljubljana Je poštena. Pri klerikalni stranki je vse kupčija: krščanstvo, vera, cerkev, republikaastvo, avtonomija, framazonstvo, korupcija. Devet let je SLS varala volilce z obljubami, bffl pa so vseh 9 let ogoljufani in osleparjeni.
Ljubljančani so čistih rok in obsojajo korupcijo. Klerikalizem je v svojem jedru korupten in nepošten. Ves svet ve, kako je SLS v Beogradu izglasovala generalni pardon korup-cijonfetom. Gospodarstvo klerikalne klike na mestnem magistratu je ena sama velika knjiga najgrše korupcije. Samo pri SLS je mogoče, da njen mandatar v sosvetu dobavlja za mestne stanovanjske hiše sveže tramove.
Ljubljana je samostojno, svobodno mesto. SLS je že 1. 1912 samo iz strankarskega pohlepa povzročila razpust ljubljanskega občinskega sveta, ki je bil prvi zločin nad samostojnostjo in svobodo ljubljanskega mesta. Nasilno je takrat uvedla nov občinski volilni red. Bivši deželni odbor je vršil nad ljubljansko občino divjo persekucijo, samovoljno razveljavljal njene polnomočne sklepe ter iz strankarske nagajivosti in škodoželjnosti preprečil hidroelek-trično centralo na Ljubljanici, regulacijo Ljubljanice ter modernizacijo Ljubljane. Edino slovensko gledališče se je izpremenilo v kino. V naši novi državi so klerikalci Ljubljani škodovali", kjer so mogli. Ko so bili na vladi, so okrnili z zakonom njeno avtonomijo, podrejajoč njene finance odločitvam centralistične birokracije. Ko bi mogli, bi jo najraje jutri spremenili v »dolgo vas«. Njihova strastna želja je, biti valpet nad svobodnim in samostojnim ljubljanskim mestom.
Ljubljanski meščan ljubi svobodo In enakopravnost. Dr. Koroščeva stranica pa preganja ljudi zaradi političnega prepričanja do krvi z vsemi sredstvi. Na deželi ustrahuje našega preprostega človeka z vero, s hudičem in z Bogom ter preganja politične drugomisleče na nečuven način. V Ljubljani se včasi dela »kulturno«, a gorje ti naprednjak, ako si napram njej brez zaščite. Sedaj sedijo klerikalni mogotci na magistratu; od danes na jutri so, a navzlic temu sistematično in celo na odkrito korupcijonističen način odrivajo slovenskega obrtnika od mestnih del, strahujejo napredne uslužbence, nastavljajo povsodi svoje izrazite partizane. Pri oblastni samoupravi, pri klerikalnem zavodu ne dobiš službe in kruha, ako nisi klerikalec. Po geslu: »Mi sami in samo mi« gre javno in zasebno gospodarstvo SLS.
SLS je stranka rimskega kierika-Mzma. Njeno vrhovno politično vodstvo je 5 duhovnikov (dr. Korošec, dr. Ehrlich, dr. Grivec, dr. Lukman, dr. Rozman), ki so diktatorji SLS, ki imajo s škoiom prvo in zadnjo besedo v stranki, ter nastopajo tako, kakor predpisujejo vatikanska navodila. Ljubljana pa je glava in srce Slovenije ter tretja prestolica Jugoslavije, ki ima druge ideale ln druge naloge, nego rimski klerikalizem. Kako klerikalizem spoštuje in ceni Ljubljano, je dokazal s tem, da je izročil svoje zastopstvo v mestni upravi gg. Pircu in Pustu, ki sta na prevarljiv način skrita za nosilcem klerikalne liste. Dr. Gosar v Ljubljani danes niti nima pasivne volilne pravice. Zato bo danes Ljubljana obračunala s Pustom in Pircom, a tudi s klerikalizmom.
Napredni blok boče, da imej Ljub ljana kot tretja prestolica države čim najširšo avtonomijo, kakor Za greb in Beograd, ako hoče Ljublja na postati velika in cvetoča in ako hočejo Ljubljančani doživeti srečnejše in boljše čase. SLS je bila, je in bo proti široki avtonomiji Ljubljane, ker smatra davčno moč Ijubljan skega mesta za sredstvo, ki naj fi-
nancira klerikalne kase, s katerih pomočjo se v veliki meri vzdržuje klerikalni teror hi absolutizem nad podeželskim slovenskim ljudstvom. Zato bo Ljubljana danes volila 3. skrinjico, ki je skrinjica avtonomne slovenske Ljubljane.
Napredm blok hoče, da je Ljubljana svobodno kulturno središče Slovencev in mogočna jugoslovenska kulturna potenca. Kulturni in vzgojni zavodi ter njih kulturni delavci in vzgojitelji morajo biti povsem neodvisni, klerikalizem pa hoče klerikalno univerzo, klerikalne srednje šole, klerikalne osnovne šole, klerikalne lažikulturne zavode. Zato vidimo, da so v Sloveniji reducirane 4. drž. gimnazije in da pripravlja kleropoli-
cajradikalski režim tudi demontfranje ljubljanske univerze.
SLS živi od hujskanja In zdražb.
Meščane hujska proti kmetom, kmeta proti meščanu, delavca proti delodajalcu, ženo proti možu, otroka proti očetu. Povsod zanaša ta stranka sovraštvo. Ljubljančani pa so za politiko srčne kulture, ki ima svoje varno zavetišče edinole pri naprednih ljudeh. Ljubljana bo oddala svoj glas proti sovraštvu, proti zdražbar-stvu, za mirno sožitje svojega meščanstva, za dostojnost v javnem življenju in ker hoče Ljubljančan, da pride po tolikih letih že enkrat v mestno gospodarstvo ter na mestni magistrat mir in red, zato bo vsak pameten Ljubljančan danes volil za listo Naprednega bloka (tretja skrinji-cs)
Ljubljana je bila bela, je bela ln bo ostala bela!
Klerikalci zahtevalo glasove od svoiih žrtev
Obrtrald! Pazite, kakšen režim vlada danes na magistratu. Ce si napreden, ne smeš blizu! Občinska dela so se pod klerikalnim režimom oddajala samo najožjemu krogu klerikalnih protežejev, Vaše oferte pa so se zavračale, čeprav so bile najugodnejše in najnižje!
Gostilničarji! Vas so še posebej poti-pali za žilo! Plačali boste polovico že-nijalnega obligacijskega posojila, ne da bi postali niti pol odstotni akcijonarji teh obligacij.
Trgovci! Ali hočete oddati svoj glas stranki, ki Vas je udarila s poslovnim davkom. Vam razgnala Zbornico, vtihotapila v zbornični imenik 3000 klerikalnih konsumarjev in ki Vam namerava naprtiti vagonski davek?
Traiikantje! Kaj se hočete zaupati SLS, ki Vam je reducirala prodajalno provizijo na 4 odst.?
Tobačni delavci! Ali veste, da Vam je davek na ročno delo letos razpisal gospod Gosar?
Delavci ljubljanske občine! Davek, ki ga plačujete od letos naprej, Vam ga je poklonila SLS.
Zasebni nameščenci! Ali naj še ponavljamo, da plačujete novo strahovito dohodnino po zaslugi SLS?
NatakarM! Mnogi izmed Vas morajo letos plačevati nov dohodninski davek,
ki je celo večji kot ročni davek. Ali zasluži SLS za to socijalno »veledeja-nje» še Vaše glasove?
Zvaničnlkl! Ali Vas tri SLS ponižala na dnevničarje?
Železničarji! SLS zahteva od Vas, da pozabite, da je ona glasovala za reduk-cije!
Reduciranci! SLS je pomagala radikalom, da so izglasovali Vaše redukcije brez odpravnine in brez socijakiega odpovednega roka.
Mestni uslužbenci! Pomnite, da je v petek na unionskem shodu prof. Jarc napovedal Vašo redukcijo in da so Vam že včeraj zmanjšali službene prejemke. Ce hočete postati na magistratu brezpravni, kar glasujte za SLS.
Brezstanovanjci! Kdo je pozabil na Vas. ko je bil minister za socijalno politiko? Ne pozabite, da je veletovarnar Pollak dobH od Mestne hranilnice 25 milijonov posojila, a ni podpisal posojila za zgradbo mestnih stanovanjskih hiš niti pare.
Upokojenci! Klerikalci so brez usmiljenja navalili na Vaše uborne pod-eksisterične prejemke in Vas udarili z novim davkom, krivica vpije do neba!
Športniki! Kdo je očital gerentskemu svetu, da je Vašim društvom dajal podpore!?
Zahtevamo odgovor!
Šest vprašanj na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani
Klerikalne denuncijacije proti drž. uradnikom
Prejeli smo sledeči dopis: Iz verodostojnega vira smo zvedeli, da se je na osnovi denuncijantskega poročila »Slovenca« vnela preiskava proti našemu somišljeniku g. Gregorki Miroslavu, višjemu uradniku drž. železnic.
Nalog za tako zelo nujno preiskavo je izdal baje gospod dr. Aleksander Fatur, načelnik administrativnega oddelka direkcije.
Ker se je tu tako naglo začelo postopati. si dovoljujemo staviti gospodu direktorju in gori imenovanemu tako agilnemu gospodu sledeča vprašanja v ravno tako nujno raziskavo in postopek: 1.) ali je gospodoma kaj znano, da so se v oddelku samega gospoda doktorja Faturja prepisavala meseca julija letos iz uradnih spisov imena vseh uslužbencev in delavcev, t. j. okoli 12 tisoč oseb ter se je napravil poseben seznam v dveh izvodih; 2.) ali jima je znano, da sta prepisavali ta materija! dve uradnici gdč. S. in P. v popoldanskih urah na uradnih strojih, na uradnem papirju in da sta zaslužili s tem poslom okoli 900 dinarjev; 3.) ali vesta, da je izdal neposredni nalog za pisanje označenima uradnicama g. K. S., višji uradnik direkcije ter da jima je po končanem delu izrekel pohvalo g. dr. Faturja? 4.) ali vesta, za katero politično stranko je bil izvršen ta prepis in za katero stranko drugi obenem izvršeni prepis, za kateri sta prejeli uradnici znesek 500 dinarjev? 5.) ali vesta, kako se je knjižil uradnicama izplačani znesek in v čigavo breme? 6.) ali vesta, da direkcija s svojimi ljudmi, materijalom in pisarnami ne more in ne sme biti na razpolago privatnikom, še manj pa političnim strankam?
Upamo, da nam bo direkcija na vprašanja točno odgovorila. Naši poslanci bodo poskrbeli, da nam odgovora ne ostaneta dolžna!
P. T. UREDM5TO »JUTRA« Ker se ne maram mazati s posvečenim glasilom SLS, Vas prosim, da objavite v mojo obrambo te vrstice:
»Slovenec* je v današnji številki v poro« čilu o demonstracijah navedel tudi moje ime a pripombo, da sem se nepovoljno izra» zil o klerikalnih demonstrantih, to je pa omenil na znani jezuitski način in v taki »vezi, da misli vsakdo, ki ga je Stal, da sem se tudi jaz udeležil protidemonstracije •pretepanja« in »pobiranja opeke pred Uni«
or.mro.
Odkar mi je klerikalna kanalja vzela ve« ro v dostojnost in poštenost klerikalno stranke — in to je bilo že leta 1907. in še bolj leta 1914. — se mi niso zdele demon« stracije proti tej stranki nikdar nečastne in jih ne bom nikdar obsojal. Ampak res« niči na ljubo želim ugotoviti, da sem bil »noči na demokratskem zboru v Kazini. !£o so se začuK klici demonstrantov v dvora« no sem šel iz Karine ter gledal sredi ceste pred vrati na gručo Iiudi, ki se je oddalj©" val« izpred Kazine. Tedaj pristopi k meni izpod kostanjev moj bivši tovariš, sedaj uradnik Gospodarske zveze g. Fr. Cvek, ki se običajno ne žeta nič pred Kazino ter mi
pravi: cPoglejte zaradi par klicev Korošcu se pretepajo!. Odgovorim mu razburjen »Zakaj pa prihajajo sem demonstrirat, ter pristavim še par krepkih. Gospod Cvek se je odstranil k svoji pod kostanjem stoječi družbi, jaz sem pa stal še nekaj časa pred Kazino, nakar sem se napotil domov. AJbso« lutna neresnica je, da bi bil med demon« stracijami pred Union om. Denimcijatoričen pomen «Šove>nčeve» opazke mi je seveda jasen. To priliko uporabljam, da prosim vse napredne io svobodoljubne uradnike in sploh državno nameščenstvo, da naj tudi pri sedanji volitvah glasuje za napredno fronto proti klerikalni neiskreni m deniroci« jantski politiki!
Ljubljana, 1. oktobra.
GREGORKA MIROSLAV uradafc državnih železnic.
M\ onstran mm
p— Čez mejo je hotel Iti pri Reki 221 et. ni Valentin Rusjan ii Trst*. Prijeti so ga in redko sodišče ga je obsodilo na 6 meso cev zapora.
p— Netramnost Iz Opatije. Te dni ae je vršil v Opatiji kongres italijanskih kapaKič in zdravilišč. Med drugimi se je oglasil k besedi zastopnik Lovrana Massoleni in g voril je o sitni konkurenci. «Ateriini gostje, ki so letoi pose ti li Rab, Crikveaioo in Du« brovnik, so se hoteli poriniti v Italijo, ker niso našli tam nikakega konforta. Ali ker bi bilo treba iti po potne listine k Italijan« skemu generalnemu konzulu v Zagreb, so ostali rajši v teh neprijetnih krajih*... Iz Opatije se vrši proti jugoJovenskim kopa« 1 iščem organizirana kampanja, ki postaja od dne do dne nesramaejša. Da sta Crikvo« niča, ki velja za največje jugosiovensko morsko kopališče in ima že star sloves, pa Dubrovnik, enako dobrega imena, brez vsa« kega konforta, kaj takega more trditi le kak fašistični zmedeoec. Letos se je poka« zalo, da bo posečak) .neprijetne, naše kraje vedno ve« tujčevi Pomagalo bo morda tudi opatijsko sovraštva
p— Na razpoloženje je postavljen učitelj Rihird Gorjup iz Avč.
p— Maturo na goriški realki sta napravi« la dijaka E. Cuk iz Gorice in J. Rupnik iz Idrije.
p— Na Bovikem je napravilo zadnje ne« »rje ogromno škodo. Novo zgrajena cesta, ki vodi od Bovca proti Predelu, je sks nerabna. Škode je okoli 200.000 lir.
o— FaMstiino romanje v Rim. Goriški pokrajinski »dopolavoro. priredi romanje Slovencev v Rim. Prične se 22. oktobra in bo trajalo pet dni. Romanje bo stalo vsako osebo 170 Hr. Udeležba bo baje znatna. Najbrže sprejme romarje tudi papež.
p— Slovenska druitva bodo razpuSčena do zadnjega z oktobrom t. 1. Prepočasi je vršilo razpuščanje slovenskih društev za« to pa je vlada vsetn pokrajinskim oblastim v Julijski Krajini ukazala, da morajo biti z oktobrom odpravljena vsa naša društva. Goriška prefektura je dala razpustkvene odloke kar hektografirati talco, da je treba vpisati samo naslov društva in še to po stari italijanski navadi kolikor mogoče na« pačno. Tako bodo v najkrajšem času razpu« ščena še zadnja slovenska društva in kui« turna Italija se bo ponašala pred svetom da je med svojimi slovenskimi državljani temeljito zatrla prosvetno ognjišče.
Mobilizacija naprednih dobrovoijcev
Klerikalci agitirajo za jutrišnje volitve od moža do moža. Nikogar ne izpuste, vsakogar obdelavajo. Ene z la-sanjem, druge s pretnjami, tretje s podkupovanjem, vse pa z lažmi in obrekovanjem. Mi klerikalnih metod ne bomo posnemali, ker dejanja SLS ter paše-vanje klerikalne klike na mestnem magistratu kričijo do neba. Samo mali del tega, kar je klerikalna klika uganjala v mestni hiši, smo razkrinkali, a to že zadostuje, da klerikalne liste noben pošten in pameten Ljubljančan v svoiem lastnem interesu ne more in ne sme voliti. Navdušenje in samozavest, ki vlada v naših vrstah, pa še ne zadostujeta za dosego popolne zmage. Zato je treba danes in jutri še intenzivnega drobnega dela od volilca do volilca.
Naš volilni aparat je sicer dober, a v očigled pritiska nasprotnikov neobhodno potrebuje še pomočnikov.
Pozivamo radi tega tudi somišljenike, ki se dosedaj še niso aktivno udeleževali agitacijskega dela za volitve, da se oglasijo kot dobrovoljci v pasih agi-tacijskib pisarnah.
Interes napredne Ljubljane zahteva, da je danes in jutri vsak zaveden pristaš Narodnega bloka naš dobrovoijec v krogu svojih znancev in prijateljev. Najmanj po enega mlačneža mora spraviti vsak naš dobrovoijec na volišče.
Mobilizacija naših dobrovoijcev Je razglašena in nihče ne sme biti kukavica. S ponosom in zadoščenjem bomo jutri zvečer videli krasen uspeh svojega dela. V zadoščenje bo nam vsem, da smo naprednjak! z združenimi močmi mogočno vrgli ob tla pokvarjeno klerikalno gospodo.
Osrednji voillnl odbor Naprednega bloka.
Spomnite se klerikalnih laži ob skupščinskih volitvah! - Ne verujte jim, ne dajte klerikalcem krogljic!
Položaj s. Vukicevica omaian tudi pri drugem ustavnem faktorju
Odkar je bil v Topoli, je g. Vukičevič prav slabe volje« — Sam že u videva, da se mora umakniti. — Vsi njegovi načrti so padli
v vodo.
na 9 poslancev, od katerih ne bo niti eden iz Slovenije. SDS pa je dobila U. septembra nad 202.000 glasov. Radi tega in nastopivših posledic, ker je g. Vukičevič nepooblaščeno izigral avtoriteto krone proti današnji demokratski večini parlamenta. Javljajo najbolje podu-čeni politiki iz radikal skega tabora, da je položaj g. Vukičeviča pri obeh ustavnih faktorjih onemogočen, Išče se nova grupacija, v kateri bi mogli biti tudi radikali, a priznava se, da ni možno, da bi pri njej sodelovali v vodilni vlogi ln da mora ob tej priliki biti izbrisan 1 blejski pakt, ker niti DZ še manj pa SDS in HSS noče sodelovati v vladi, v kateri bi bil dr. Korošec.
Prijateljski opomini Sofiji
Naša vlada je opozorila bolgarsko, da se na njenem ozemlju pri' pravljajo atentati, ki jih organizirajo makedonstvujušči
Beograd, 1. oktobra p. O zaupni se-litičnih krogih se živahno komentira dejstvo, da se je od zadnje tajne avdi-jence v Topoli vrnil ministrski predsednik g. Vukičevič skrajno nerazpolo-žen ta da je od tedaj opažati v njegovem poEtopanJu veliko nesigurnost Splošno se ta sprememba v razpoloženju razlaga tako, da je g. Vukičevič mnogo obetal, da pa so volitve vse njegove obljube postavile na glavo. Zlasti se to tiče pozicije g. Davldoviča, za kolega je prerokoval, da ga bo popolnoma Izoliral, toda prišlo je tako, da ima g. Davidovič danes v Narodni skupščini za seboj 200 glasov. Glede SDS je g. Vukičevič napovedoval, da pade
Beograd, 1. oktobra, p. Tiskovni urad zun. ministrstva je objavil nocoj nastopni komunike: Čim so naše oblasti dobile indikacijo, da so atentati izvršeni v Djevdjelijl in na progi Solun-Skoplje, izvršeni od elementov, ki so prišli iz Bolgarije in organizirani po makedonskem komiteju, je naš poslanik v Sofiji dobil nalog, da sporoči bolgarski vladi, da stori ona nadaljne korake, ker se ni mogoče predstavljati, da bi vlada civilizirane države dopustila, če to lahko prepreči, da se na njenem ozemlju pripravila Jo atentati. Naš poslanik je to Izvršil ta Je v odsotnosti bolgarskega zun. ministra sporočil sta-
lišče naše vlade min. predsedniku Liap-čevu.
Obsojajoč sam te zločine in domnevajoč, kam lahko vodi ta akcija, ki gre očivldno za tem, -ia prepreči dobre od-nošaje, je g. Ljapčev med drugim v svojo osebno informacijo zanimal tudi za aretacije nekih dijakov, glede katerih se razvija živahna agitacija v Bolgariji in v ostalem inozemstvu. Naš poslanik je dal vsa zaželjena pojasnila. Zunanje ministrvsto objavlja ta komunike, ker je bil potek sestanka v bolgarske^ tisku opisan na način, ki mu daje povsem drug značaj.
Makedonstvujušči priznavaio svoje atentate
Pravijo, da je treba teror pobijati s terorjem!
Sofija, 1. oktobra, d. Odbor makedoo« •tvujušfih objavlja v listih izjavo, v kateri priznava, da so številni atentati, med njimi tudi bombni atentat na progi SkopIjcSohm, atentat v Kočanfh in v DjevdjeKji, kakor tudi atentati v Kumanovem, Malinovem in RadovSču delo makedonskih revohicijooar. nih organizacij. RevoluciJonama organiza-
cija odgovarja na teror ■ terorjem. Ker ▼ boju za nacijonalne pravice In avtonomijo niso možna nikaka zakonita sredstva, ker v Makedoniji danes nI niti rrobode tiska, niti zborovabe, niti volilne svobode« je ma« kedonsfaa organizacija prisiljena, da se za« teka k nasilnim sredstvom.
Razdor med francoskimi katoličani in Vatikanom
Papež namerava izdati encikliko proti nacijonalizmu. — Razdor se vedno bolj poostrnje
Pari«, 1. oktobra, ds. Med francoskimi katoličani «» se pojavili v zadnjem času veliki raadori, U so imeli ta posledico tudi odstop kardinala Billota in odpoklic papeškega nuncija Maglionea, ki je pred par tedai odpotoval v Rim, odkoder se bržkone ne bo več povrnil na tvoje dosedanje mesto. Takoj po svetovni vojni so bili lajlfcki zakoni molče si-gtirani in dovoljen povratek raznih cerkvenih redov « Francijo. Radikalno katoliški in monarhiatifae orijentirani Strogi, ki so se abirali r okrilju <Action Frani;aise> so skušali * ostro opozicijo doseči tndi formalno raz*eljavljenje lajišklh zakonov. Pod vodstvom šefov pa se je pojavila druga zmernejša stmja, ld te je zavzemala za osnovanje zmerne republikanske stranke in skušala tem potom doseči izboljšanje položaja katoličanov. Radikalni nastop cAetion Fran-caise> je imel za posledico, da je francoska vlada postala na to početje pozorna in je to organizacijo prepovedala. Vsled teca se je tedaj tudi papeška kurija pridružila zmernejši stroji, vendar pa t tem rasfor nI po-
ravnan, marveč se je le Se poostril
Časopisje napoveduje temeljno spremembo vatikanske politike. Ta preobrat Ima vei vzrokov, in ticer najprej demitijo francoskega kardinala Billota, direktorja francoskega seminarja in trenutna odpoved pape-škega nuncija Magiiona v Parizu. <Action Fram;aise> izjavlja, da se je v Vatikanu godila temeljita spremembo in utemeljujejo to spremembo z domnevo, da je v zvezi a papeževim govorom pred ameriško iegijo. Dosedaj so bili Nemci pri Vatikanu deležni vedno čudežnega podpiranja. Vatikan je zasedbo Porurja javno obsojal in so njegove puščice zadele le francoski nacijonalizem, nemškega pa so se skrbno izogibale. Papežev govor pred ameriško legijo priznava končno Franciji, da je vodila pravično vojno. V svojem govoru je papež pristal, da je bila v vojni Nemčija napadalka. <Petit Parisien* poroča ravno tako. da bo v prihodnjih dneh izšla papeževa enciklika proti nacijonalizmu, ki bo v posebno 06trih besedah nastopila proti Nemčiji.
Dvoboj med Stalinom in opozicijo
Opozicija nadaljuje svojo akcijo proti vodstvu komunistične internacij onale
Moskva, 1. oktobra. A Op»zicijonalci, ki jih je kontrolna komisija zaradi ustanavlja« nja ilegalne komunistične organizacije iz« kij učila iz stranke, so se pritožili na osred« njo kontrolno komisijo, ki je včeraj raz« pravljala o tej pritožbi. Kot zagovorniki iz« ključenih so nastopili Trocki, Zinovjev in Smigla. Osrednja kontrolna komisija je v dvanajstih primerih potrdila sklep kontrol« ne komisije in le v dveh primerih je bila izkijuBtev razveljavljena. Tajna tiskarna, ki so jo osnovali opoaicijonalci. je služila za izdelavo tajnih dokumentom, ki jih jav« ne tisicarne niso hotele in smele natisniti. Opozicijonalni voditelji so prepričani, da bo do v okrepitev svojega stališča lahko zbrali
najmanj 15.000 podpisov. V tem slučaju M kongres stranke tako velikega števila pr» stašev ne mogel izključiti.
Zdi se, da opozicija kljub rigoroznemu postopanju vrhovne strankine institucije ne bo popustila. Med večino je opažati pokret ki sicer nasprotuje izključitvam, ki pa ni« kakor ne bo dopustil, da bi opozicija do« •egla kakršnekoli uspehe. Položaj pa je za opozicijo v toliko ugoden, ker bo strankin kongres prisiljen, da se bavi z njenimi za« htevanji. Opozicija pripravlja za kcmgree posebno spomenico, ld se bavi z vsemi vpra Sanji revolucijoname obnove sovjetske Ru« sije. Podrobnosti te spomenice pa se za en* krat do čuvajo ▼ strogi tejmutr
dnmnrp rtocii |pletenineiljubljananudi krasna oblačila
Jm^r	# C|4>l/0 V	damski telovniki od Din 80"— naprej \
*	Odhod vzgojiteljice kraljeviča Petra v Anglijo. Angležinja miss Bell, sivolasa, ©t mena dama, ki je vzgojila že celo vrsto evropskih princev in princes ter še zadnja leta posvečala vzgojo mlademu kraljeviču Petru, je dovršila svojo nalogo in te dni odpotovala v svojo domovino, Anglija Kralj In kraljica sta ji izrekla najvišje priznanje za brezprimerno vestnost In vzorno vzgojo prestolonaslednika. Zdaj se za malega kraljeviča, ki hitro odrašča, pričenja nova šolska doba. Kralj in kraljica želita, da se bo odslej razvijal svobodneje in da bo stalno v njuni bližini.
*	Osebna vest. Za vseuč. profesorja in predstojnika dermatosifilidološke klinike v Zagrebu je bil s kr. ukazom imenovan naš rojak g. dr. Fr. Kogoj. Medicino je štur diral v Gradcu in na staroslavni Karlovi univerzi v Pragi. Po doktoratu se je izobra-. ževal v svoji stroki na kliniki za kožne ln spolne bolezni prof. Šambergerja v Pragi, odkoder je odšel kot asistent na kliniko prof. Tryba v Brno in pozneje na kliniko prerano umrlega prof. Savnika v Zagreb. Leta 1924. se je habilitiral kot privatni docent za kožne in spolne bolezni na Masary< kovi univerzi v Brnu, kjer je tudi predaval. Po daljšem bivanju na klinikah prof. Jadassohna v Breslavi, prof. Pautriera v Strasbourgu in v Hopital St. Louis v Pa rizu mu je bila leta 1926. poverjena stiplen-tura na dermato - sifilidološki kliniki v Zagrebu, kjer je prevzel sedaj definitivno vodstvo klinike. Svoja dela je publiciral v ju goslovenskih, čeških, francoskih ta nemških znanstvenih listih. Razpravlja o raznih problemih svoje stroke: histologiji kože, sklerodermiji, atrofijah, diskeratozah, sifilis itd. — Novoimenovanemu profesorju želimo mnogo uspeha!
*	V nižjo vojno akademijo sta bila letos sprejeta poleg onih ki smo jih pred dnevi navedli, še naslednja Slovenca; Radivoj F. R i g 1 e r lz Hotiča pri Litiji in Ivan J. Pezel j.
*	Zvišanje dovoljenega zneska pri poštnih In brzojavnih nakaznicah, odkupnih nakaznicah in poštnih nalogih. Po ministrskem odloku št. 38.707 z dne 14. septembra t. 1. smejo pošte sprejemati od 1. oktobra t L poštne ln brzojavne nakaznice do največjega zneska 5000 dinarjev, potem pisemske pošiljke z odkupnino do največ 5000 Din in poštne naloge do najvišjega zneska 5000 dinarjev. Za poštne in brzojavne nakaznice vseh vrst in za nakaznice izterjanih nalož-nih zneskov se plačujejo nakaznične pristojbine po tej-le lestvici: od 1000 do 2000 Din 6 Din, od 2000 do 3000 Din 7 Din, od 3000 do 4000 Din 8 Din, od 4000 do 5000 Din 10 dinarjev. Pristojbine do 1000 Din in vse ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene.
*	Razkladal ni rok na železniških postajah skrajšan. Direkcija državnih železnic je nenadoma skrajšala razkladalni rok na šest ur in to v času jesenske sezone, ko se pričenja največji promet. Gremij trgovcev v Ljubljani se je obrnil na direkcijo s prošnjo, da ga podaljša na osem irr. O rešitvi prošnje Gremija bodo interesenti obveščeni.
*	Slovenski delavci, delavke in uradniki v Beogradu so 24. t. m. ustanovili svoje kulturno in prosvetno društvo »Cankar« z namenom, da upostavijo med slovenskim delavskim življem v prestolici zvezo in da razvijejo družabno življenje s tem, da bodo pod okriljem tega društva prirejali društvene sestanke, predavanja, družabne večere, koncerte in zabave, gojili petje, glasbo in dramatiko, ustanovili svojo čitalnico in knjižnico. Slovensko javnost prosi društvo za stare in že prečitane knjige za društveno knjižnico. Lokal društva se nahaja v Ma-kenzijevi ulici 7.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrla ga. Ljudmila O r e s k o v i d, roj. Pfibil. Pogreb ugledne pokojnlce se bo vršil jutri ob 16. iz Levstikove ulice 4 na pokopališče k Sv. Križu. — V Zavrču so predvčerajšnjim pokopali go. Barbaro M u t k o v i -č e v o, pridno ln ugledno gospodinjo, soprogo veleposestnika g. Tomaža Murkoviča. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	K razstavi plemenskih konj v LJubljani dne 25. septembra. Na razstavi je bilo razstavljenih skupno 97 najizbranejših živali Iz mariborske ta ljubljanske oblasti. Konji so bili razdeljeni v osem skupin in so bili najlepši konji iz vseh teh skupin kmetske reje nagraleni z denarnimi premi,ami. Oficirskim konjem pa so se izdala častna priznanja v obliki zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Odlikovani so brli: v skupini kobile z žrebetl Cica, angleška, polkrvna, roj. 1921, lastnik kapetan I. ki. Radmir Stojanovič, Ljubljana, s srebrno medaljo. V skupini plemenskih kobil brez žrebet, toplokrvne: Solunka, poikrv.ia angieška, roj. 1921, lastnik kapetan I. ki Radotni' Stoja-novič, Ljubljana, s srebrno medal.o; Ceza, arabska, polkrvna, roj. 1918, lastnik pukov-nik Nedič, Ljubljana, s srebrno kolajno; Soka, anglo - arabska, roj. 1921, lastnik kapetan I. ki. Ljubomir Stojilovič, Ljubljana, z bronasto kolajno. V skupini 3- do 4-ietne žrebice: toplokrvna Lady, anglo-arab-ska, roj. 1924, lastnik podpukovnik Radivo-
Jevič, Ljubljana, s srebrno kolajno. V sku pini 21etne žrebice: toplokrvna Libela, lipi-carka, roj. 1925, lastnik podpukovnik Miloš Ožegovič, Ljubljana, z zlato kolajno. V skupini žrebci: toplokrvni Dragan, angleški polkrvni, roj. 1925, lastnik kapetan I. ki. Radomir StojanoWČ, z bronasto medaljo. Enako Ztirain, anglo -: arabec, rojen 1924, istega lastnika. Toplokrvni Siglavy Arka-dia, lipicanec, roj. 1922, lastnik Josip Lenarčič, Verd - Vrhnika, z zlato medaljo. V sedmi skupini gospodarski konji, »Marquis«, ameriški kasač, roj. 1922, lastnik podporočnik V. Sknič, Ljubljana, s srebrno kolajno.
*	Trgovski potniki v ljubljanski oblasti, ste li že člani Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani, Beethovnova ulica 10? V vašem interesu je, da se čimprej prijavite!
*	V Begunjah pri Cerknici se bo vršil II. letni živinski in kramarski sejem dne 8. oktobra t. 1.	1465
*	30. oktobra t. I. se bo vršilo žrebanje efektne loterije društva Invalidski dom v Trbovljah. Kdor še nima srečk, naj jih nemudoma naroči. Še jih je paT tisoč na razpolago, pri tem ko 200 krasnih dobitkov čaka na srečne dobitnike.	1464
*	Ukrajinsko društvo »Prosveta« v Beogradu naznanja svojim članom v Sloveniji, da se je preselilo s 1. oktobrom t. 1. iz Ca-rigradske ulice 34 v Njeguševo ulico št. 59, Beograd.
*	Lov občine Rovte se bo oddajal v za. kup na javni dražbi pri sreskem poglavarju v Logatcu v ponedeljek dne 10. oktobra ob 8. uri za dobo od 1. novembra 1927 do 1. aprila 1932. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem poglavarju v Logatcu med uradnimi urami. Občina obsega 4190 ha zemlje; polovica je pašnikov in gozda, kjer se skriva obilo divjačine.	1458
*	MIsterijozen umor v Kupljenu pri Zagrebu. Včeraj so našli v selu Kupljenu pri Zagrebu težko ranjeno 361etno Andjo Koro-becovo. Ležala je na njivi poleg hiše svojega moža Stjepana. Prenesli so jo v hišo, kjer je izjavila, da je bila na njivi skupno s svojim možem. Naenkrat je ta vstal in odšel v hišo, odkoder se je vrnli s puško dvocevko in jo ustrelil. Nesrečna žena je čez nekaj ur umrla radi izkrvavljenja. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in aretirali Korobeca. Zaslišan je odločno zanikal, da le ustrelil svojo ženo. Vse okolnosti pa govore proti njemu. Domnevajo, da je Korobeca ustrelil svojo ženo v napadu ljubosumnosti.
*	Okrajno društvo zveze delovodij I„ hi, dustrijskih uradnikov na Vrhniki vabi na trgatev, danes, dne 2. oktobra, v prostorih »Jantar« na Vrhniki 12. Spored- Začetek ob 5. uri popoldne, nastop svatov, slavnostni govor župana, zasedanje sodnijskega senata, prosta zabava s plesom Svira priznani tamburaSki orkester »Lošca«. Vstopnina 3 dinarje za osebo. Čisti dobiček gre v društveni podporni sklad za brezposelne in onemogle člane. K obilni udeležbi vabi odboT.	1^8
*	Namesto venca na grob umrle ge. Če-rinove je darovala rodbina Rancinger v Zagorju ob Savi 250 Din Podpornemu društvu slepih. Za ta plemeniti dar se v imenu odbora kar najtojrieie zahvaljuje društveni predsednik.
»Kulisa«, priljubljeni ilustrirani časopis za gledališče, film in varate, šport in družbo, prinaša v najnovejši številki bogato ilustrirano razpravo o ljubljanskih gledaliških zadevah, kakor tudi o filmu in družbi. Vsak naročnik se lahko udeleži otroške lepotne konkurence, ki pravkar pričenja, kakor tudi tekmovanja najlepših bubi-glavic, ako pošlje svojo sliko na uredništvo »KuPse«. Zaereb. Ssmo^nnska u. 9. 1453
*	Žepni vozni red »Ekspres«. Včeraj je izšel žepni vozni red »Ekspres«, zimska izdaja, veljaven od 1. oktobra t. 1.. v običajni — splošno priljubljeni obliki. Z ozirom na precejšne spremembe voznega reda v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter z ozirom na popolnoma novi vozni red Jadranske plo-vidbe, Avstrije in Italije, bo gotovo vsakdo, ki količkaj potuje, rad takoj segel po lični novi izdaji. Cena običajna 10 Din za Izvod. Dobiva se po vseh knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Za vse naknadno izvršene spremembe bo administracija izdajala tekture. katero dobi vsak kupec »Ekspresa« brezplačno. Naročila sprejema Administracija voznega reda Ljubljana, Borštnikov trg 1. Knjigarne običajni popust.
*	Nov stenski vozni red poštnega potniškega avtomobilska | prometa, veljaven od 1. oktobra dalje, ie izdala včeraj direkcija pošte ta telegrafa v Ljubljani. Vozni red vsebuie avtomobilske proge Šmartno
damski telovniki damski puloverji moški telovniki	.
moški puloverji otroški telovn. in pulov ,
80— naprej 10«-— 84-112 — 44--
v veliki izberi pri P. ŠTERK nasl.
MILOŠ KARNIČNIK-U
LJUBLJANA, Stati trg štev. 18.
ob Paki - Solčava, Mozirje - Gornji grad, Brežice - Novo mesto, Brežice - Bizeljsko, Brežice pošta - Brežice kolodvor, Mestinje-Sv. Peter pod Sv. Gorami ter Murska Sobota - Dolnja Lendava. Navedeni so tudi potniški ceniki.
* Prikrojevanje perila. Sestavila Ema Arkova, učiteljica na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Cena 40 Din. Po dolgem času se je pojavila na polju strokovne literature zopet nova knjiga, ki bo zanimala topot predvsem naš ženski svet. V strokovnih krogih dobro znana avtorica je zbrala svoje dolgoletne izkušnje iz stroke prikrojevanja perila ter jih obelodanila v lični brošuri pod naslovom »Prikrojevanje perila po životni meri«. V štirih odstavkih obravnava krojenje životnega (ženskega, moškega in otroškega), posteljnega, namiznega in hišnega perila. Knjiga vsebuje v kratkih besedah točno navodilo za krojenje posameznih in najrazličnejših komadov perila na podlagi potrebnih mer; vsako navodilo pojasnujejo tudi izdelani primeri krojev. Glede na to, da je tekst pisan v lahko umljivem slogu in da so risbe zelo nazorne, bo knjiga služila jako doteo kot učni pripomoček ne le učiteljicam in učenkam na ženskih obrtnih in obrtno nadaljevalnih šolah, temveč tudi učiteljicam ženskih ročnih del in učenkam srednjih, meščanskih in osnovnih šoj. A tudi domača gospodinja bo našla v tej knjigi dobrodošel pripomoček pri krojenju vsake vrste perila za domačo uporabo. Knjiga, ki je odobrena od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu kot učna knjiga na ženskih strokovnih šolah, se priporoča v nabavo tako zainteresiranim ravnateljstvom in vodstvom zgoraj omenjenih šol, kakor tudi našemu ženskemu svetu.
A NAJLEPŠE IZBEREJO NASE DAME, KAR PRIZNAVA DANES ŽE VSAKDO PRI TVRDKI
FRAN LUKiČ, STRITARJEVA ULICA
V CENAH NAJNIŽJI — V LEPOTI IN FINEM BLAGU NA VIŠKU 1
Pn zor. napredni milici f
K nedeljskim volitvam prinesite s seboj kakoršnokoli legitimacijo. Najboljša je legitimacija s fotografijo, (potni list, uradniška, železniška, akademska legitimacija), zadostuje pa tudi vsaka druga uradna listina (do-movnica, rojstni list, delavska ali vojaška knjižica itd.).
Volitve se začno ob 8, zjutraj in trajajo do 5. popoldne, torej ne do 6. ure kakor pri skupščinskih volitvah.
Volite vsi že dopoldne! Popoldne poiščite znance, ki še niso volili, in jih spravite na volišče!
Naša skrinjica je tretja, njen nosilec dr. Dinko Puc!
Žrebanje loterije trgovske akadenrje v Liubliani
nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoi srečke.
Din 208'
lak
Lastna mehanična popravlialnica čev
liev. Vam v teku ool nre popravi vsak čevelj
Pozor
Motociki sti	Pozor
Prodala motornih icoies
svetovne angleške znamke
„ARIELM
R?di zakasnitve peš Ijatve in pozne seziie se prodaja o motorna kolesa .AR1EL* z in brez prikolic po znatno znižanih cenah in to !e pri generalnem zastopstvu
Kopač & Jranič
Ljubliana, Bleiwelsova c. 52
za trpežnost in solidno izdelavo Mcvir.ev več etno tovarniško jamstvo.
' Kot odvratnosti dnevnega življenja
občutijo premnogi ljudje tolikokrat in pogostokrat razširjenja haemorrhoidalnih obolenj. Ona spadajo na vsak način med najbolj neprijetne in mučne vzroke, ki škodujejo našemu zdravju. Vzroke njihovih nastajanj moremo danes na temelju najnovejših izsledkov bakterijološke vede popolnoma in dokončno odstraniti, ker se bakterije, povzročujoče haermorrhoide, uničujejo z zdravilnimi in zaščitnimi sredstvi. Ta specifično zdravilna sredstva vsebuje »Posterisan«, ki ga dobite v vseh lekarnah. Podrobnejša navodila najdete v znanstveni brošuri, ki jo pošlje na zahtevo brezplačno »Isis«, d. d., Zagreb. 1309 * Napredek v slovenski IndustrijL ZaTadi vedno večjega povpraševanja in zahtev po drmačih testeninah »PEKATETE« si je nabavila omenjena tovarna najmodernejše stroje kot sušilnice, mesilnice, gnetilnico za testo in velik stiskalni stroj, vsi najmodernejših tipov. Stroji, kateri so najdovršenejše konstrukcije in edini te vrste v Jugoslaviji, so pričeli v teh dneh obratovati in izdelujejo dnevno do 3000 kg testenin najrazličnejših vrst. S temi stroji bo omogočeno tovarni »PEKATETE« izgotavljati odslej svoje izdelke do viška kakovosti in zadovoljiti svoje odjemalce vsestransko z naj-fiitejširrri proizvodi. Navedena dejstva z veseljem pozdravljamo in priporočamo pri nakupu testenin to vrlo narodno in domače podjetie vsem gg. trgovcem in gospodinjam.	1433
ITO — zobna pasta najboljša!
Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja naiboliše znamke: lekarna Bahovec, Ljubljana, Kongresni tTg.	1445
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev. 4.
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktnra, Lhibliana Tavčarieva ulica št. 7.
*	Za žalne prilike nudi kTasno izbiro modernih žalnih oblek, kostumov, plaščev itd. tvrdka Fran L u k i č, Ljubljana. 1460
Damske modne plašče
za jesen in z'mo v veliki zbiri srednjih kakor tudi najfinejših kvalitet s kožuhovino ali brez nudi od Oin 300 do 9H0
F. in I. Gori&ai*, Sv. Petra testa 29
Og'eite si razstavo v izložbi!
feAHOVIC
PlANIMKA
Ca f;
»Plaainka« idrarilni čaj
idravi slabo prebavo, za-ortje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-tračne kisline, jeter, iol-5a in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20,— i napisom: Lekarna Bahovec, Ljubljana. 174-a
Iz Ljubljane
u— Pošten odgovor na klerikalno zlobo.
Včeraj popoldne je neka ženska oddala v naši upravi kuverto, v kateri se je nahajal bankovec in poleg njega naslednje pismo; »Gospod urednik! Ogorčena nad klerikalno netaktnostjo radi posojila Sokolskemu domu Vam pošljem priloženo (žal kot uboga delavka več ne morem) za Sokolski dom z gorečo željo, da bi me naše sokolsko misleče občinstvo posnemalo v čim večji meri, da izplačamo oni dolg, ker Sokolski dom je in mora ostati naš! Sokolski zdravo Vam kliče: Mag.«
u— Izjava. Glede na to, da je »Slovenec« v svoji 221. številki pod naslovom »Kako In komu so se podeljevale podpore«, navedel tudi, da sem prejel 1000 Din, izjavljam, da nisem nikdar prosil pri mestnem magistratu za kako podporo, ker je nisem potreboval ln da nisem od mestnega magistrata prejel niti pare kake podpore. Fran Gorazd.
—lj Razdeljevanje podpor pod bivšim ge-rentskim svetom. Dodatno k svoji včerajšnji izjavi, da nisem nikdar zahteval ali prejel kake podpore od mestnega magistrata, kakor je to trdil včerajSnji »Slovenec«, navajam še sledeče: Za božič 1. 1924 je mestni magistrat razdelil vsem svojim uslužbencem božičnico ne glede na njihovo pripadnost k tej ali oni stranki. Pomotoma so bili pri tej razdelitvi prezrti nekateri uslužbenci-upoko-jenci, med njimi tudi jaz in ga. prof. Marija Wesner. Mestni magistrat je bil na to pomoto opozorjen. Ker pa je bila tozadevna seja že izvršena, je nakazal tedanji predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Puc pomotoma prezrtim iz dispozicijskega fonda na-knando pripadajočo jim božičnico, med njimi tudi meni in ge. prof. Wesnerjevi. Ugotavljam torej, da to ni bila nobena podpora in da tudi za omenjeno božičnico nisem zaprosil. — Albert Sič, profesor v p.
—lj K demonstracijam pred »Unionom«. Na stavek v današnjem (sobotnem) »Slovencu« na 3. strani v 1. koloni, glaseč se: »V kričanju se je odlikoval neki železniški uradnik Plemelčc, se čutim primoranega odgovoriti samo sledeče: Po razmotri vanju opasnih dogodkov pred vhodom v Unionsko klet in vzklika, naj se izzivači umaknejo pred razburjeno maso, sem bil osebno z grožnjo napaden od nekega g. magistratnega uradnika, čegar ime za enkrat raje zamol-čim. Pozivam ga pa, naj osebnega prijateljstva (?) ne izrablja v tako podle, lažnjive denuncijacijske svrhe. — Mirko Premlč, žel. uradnik.
u— Baikanizem na magistratu. Bivši ge-rentski sosvet, ki je dal zidati veliko stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti, je izdal nekaterim strankam, ki so zapj-osrie za stanovanje v omenjeni hiši, zagotovilne dekrete, po katerih jim občina ob času uporabe ne sme odreči stanu in družini primernega stanovanja v tem poslopju. Pošten človek bi mislil, da tako uradno zagotovilo kaj drži in da ga niti občinski svet sam ne bi mogel več razveljaviti. Ne tako slavna gospoda, ki ni imela važnejšega posla, nego da je hitela na glavo postaviti vse, kar je stalo pod bivšim gerentskim sosvetom na nogah. Tako je Pire - Pustov režim oddal tudi stanovanja na Ahacljevi cesti svojim političnim pristašem in to na račun strank, katerim je ta stanovanja zagotovil bivši sosvet. Potreba gori, potreba doli, dekret sem ali tja, poglavitno je, da goniš veter na svoj politični mlin. Takih balkanskih manir nikoli prej ni bilo na ljubljanskem magistratru in da jih nikoli več ne bo: vrzite kroglico v 3. Skrinjico!
u— Izjava. »Slovenec« poroča, da je 26. novembra 1925 prejelo od bivšega dr. Pu-covega gerentskega sveta tudi podpisano društvo podporo Din 1500, ne da bi istočasno navedel, da je društvo prosBo in prejelo 'to podporo za obdarovanje otrok grajskih prebivalcev. Ugotavljamo, da smo na Miklavževem večeru leta 1925. grajske otroke brez ozira na politično prepričanje starišev obdarovali z obJekcami, perilom in pecivom itd. in da pri tem gornji znesek še daleč ni zadoščal. Občni zbor društva je soglasno sklenil zahvalo gerentom za to človekljubno darilo. — Napr. pol. in kulturno društvo »Ljubljanski Grad«.
u— Volilna poezija. Prejeli smo ta-le dopis: »Gospod uredniki Sem priden so t rudnik dopoldnevnika za volilno poezijo in narodni humor. Mnogo mojih stvari so 2e priobčili, danes pa so mi črtali najlepši cvet moje poezije Storili so to gotovo iz same zavisti, da bi ml odjedli slavo. Zato
ram na vašo dobrosrčnost in vas prosim, da vi priobčite cenzurirano kitico. Glasi se tako-le: »V Ljubljani gre od ost do ust: — ne b0 nam gospodaril Pust! — Le kdor ie prav zabita žvirca — bo volil Pusta ali Pirca.« Vidite, kaj ni to dobra stvarca? Ker sem prepričan, da jo objavite, se vam zahvaljujem že kar naprej in vas zagotavljam, da prav gotovo ne bom volil ne Pusta, ne Pirca. — Jaka Pogača.
u— Gledališka razstava se zaključi v nedeljo ob 6. uri zvečer in imajo vsled tega tudi gostje z dežele priliko Tazstavo tekom nedelje ogledati. Razstava, ki le bila * ogromnim trudom in velikimi stroški ustvaa-jena, zasluži največjega zanimanja. Dohod na razstavo je preko Lattennano-vega drevoreda. Vstopnina znaša Din 2.— za osebo. Istočasno javljamo, da se nahajajo na razstavi slike, karikature in skice, katere si ljubitelji nabavijo lahko po naj-skromnejših cenah. Imena kakor so Gaspari, Jakac, Smrekar itd. jamčijo za prvovrstne umetnine, po katerih bi moral se« vsak zaveden slovenski meščan.
u— <§koljka» na šentjakobskem gledališkem odru Snoči so v splošnem s prav lepim uspehom predvajali kot otvoritveno predstavo Kraigherjevo cgkoijko, na Šentjakobskem gledališkem odru. Zamotanost in vse trpljenje in sreča prehodne dobe, ki sledi fin de siScleu, je Kraigher več ali manj posrečeno podal v glavnih osebah drame. Prelom dveh dob, propad starih vrednot, gnilobo in vrednost ter hrepenenje po Se lepših življenjskih vrednotah, ki se porodi v posameznih dušah, naj bi podali razen Strelovke in trgovskega vajenca vsi ostali igralci. — Wrischerjeva Ervina je najbolj doumela dinamičnost, cinizem, ironijo in sentimentalnost Pepine ter je bila kot Car-men in kot Magdalena v vseh treh dejanjih na umetniški višini. Ona prekaša v vsakem pogledu vse ostale. Karusov Tonin in Gni-dovcev dr. Lubin sta v doživljanju in podajanju takoj za Pepino. Ta trojica je ves večer dominirala. Maksa pa M. Košak žal ni pogodil. V drugem dejanju je bil še najboljši, povsod drugod pa prepovršen in preplitek. Tudi Blaž se ni uveljavil, kakor bi se lahko. Strelovka, ki jo je igrala Gorjupova, je najmanj globoko zasnovana v drami, vendar jo je Gorjupova podala prav dobro. —ek.
OBLAČILA t* J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
so najbeljia in najcenejša.
u— A. S. K. Primorje priredi 9. oktobra otvoritev ple: / h vaj v areni Narodnega doma ob 16. Vabila so se že razposlala in reklamacije se sprejemajo pri Sancinu, Tavčarjeva 1-3. Vstop strogo proti vabilu. Le dijaki, akademiki in člani kluba imajo vstop z dijaško, akademsko, oziroma člansko izkaznico	1471
u— V torek, 4. t. m., nastopi v unionski dvorani operni tenorist Marij Šimenc iz Zagreba. Njegov koncert bo v vsakem pogledu nadvse zanimiv. Sodeč po njegovem letošnjem koncertu na Bledu, kjer je očaral s svojim petjem razvajeno evropsko publiko, pričakujemo, da bo tudi njegov ljubljanski koncert uspel kar najbolje. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— »Mačeha«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na lepi filmski spored Zveze kulturnih društev v kinu Matici. Film »Mačeha« se predvaja danes prvič v Ljubljani in zasluži pozornost naše publike radi lepe vsebine in dobrih igralcev. Vsem staršem, zlasti materam, priporočamo ogled tega filma. Predstave ob 9.30 in 11. dopoldne. Cene 2 do 8 Din.
u— Nov kiparski atelje. Akad. kipar Tine Kos si je zgradil ob Dunajski cesti za strojnimi tovarnami in livarnami svoj lastni kiparski atelje.
Trajno kodranje, vodna onduia-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu e se strokovno v damskem česalnem salonu.
G JUD ALEKS ml.
Kongresni trg Me*. 6.
u— Glavni odbor za obdelovanje barja r Ljubljani je zaprosil z vlogo z dne 14. septembra 1927, št. 280-27, za kolavdacijo jezu na Kožarjih po § 74. vodnopravnega zakona kranjskega. Razpisana je radi tega na četrtek dne 6. oktobra 1927 kolavdacijska obravnava in ogled s sestankom komisije na licu mesta na imenovanem jezu ob pol 9. dopoldne. Interesenti so vabljeni k obravnavi s pristavkom, da morejo svoje ugovore proti tehničnim nedostatkom jeza prijavljati ustno ali pismeno pri mestnem magistratu v Ljubljani, županstvu Dobrovi ali Viču od dneva obravnave, najkasneje pa do zaključka obravnave vodji komisije.
u— Redni občni zbor pevskega društva »Krakovo - Trnovo« se bo vršil v nedeljo dne 9. oktobra 1927 ob 9. v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Dolžnost vsakega rednega, podpornega ln ustanovnega člana Je da se rednega občnega zbora zanesljivo udeleži.	Odbor.
u— Društvo upokojenega učiteljstva ima svoj letni obč. zbor za 1. 1927 v četrtek, 6. okt. ob 15. (3.) uri popoldne z običajnim dnevnim redom v prostorih gostilne pri Ma-Jarončku, nasproti bolnice.- Tovariši(ice), člani, se s tem obveščajo in vabijo, da se občnega zbora, če le možno, zanesljivo udeleže. — Odbor.
u— Drobna policijska kronika. V soboto zjutraj je bilo prijavljenih policiji 5 primerov kaljenja nočnega miru, 1 pretep, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračeoj« pottcijake »e, g gtguBfe*
psa. 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 6 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretirani sta bili 2 vlačugarici, neki Pran H. radi beračenja in neki Avgust Š. radi tatvine.
u— Končno spravljena na varno. Pred meseci je neznano kam pobegnil iz Melja {ni Mariboru neki okrog 291etni Štefan Horvat, ki je zapustil tam precejšnje dolgove. Ž njim vred je i7ginila tudi njegova priležnica 24-letna Filomena Rois. Oba sta odnesla večje zneske, ki sta jih ostala dolžna raznim gostilničarjem. Početkom septembra se je v Ljubljani pojavil čedno oblačen zanimiv parček, ki se je nastanil v hotelu Štrukelj in tam ložiral nekaj dni. Nato sta oba, <mož in žena» izginil« kakor kafra in ju ni bilo veš na spregled. Računov seveda nista poravnala. Enako sta napravila tudi v nekaterih drugih hotelih. Dober teden pozneje se je isti parček zglasil na dennatologičnem oddelku državne bolnice, kjer sta se oba prijavila kot spolno bolna. Bila sta to oba po-grešanca iz Melja. Prišedši iz bolnice sta nadaljevala s pustolovskim življenjem, dokler ju niso slednjič včeraj aretirali detektivi v Kolodvorski ulici. Horvata, ki ima na vesti še več drugih goljufij — tako je n. pr. ogoljufal tvrko Bourne in Komp. za šivalni stroj in ga prodal v Rimskih Toplicah — »o vtaknili v zapor, dočim so njegovo ljubico poslali še v nadaljnje zdravljenje v bolnico.
u— Aretiran dolgoprstnež. V KamnJkar-jevi šupi v Vodmatu je včasi ponoči zelo živahno. Tam se radi zbirajo razni sumljivi tipi, ki se ogibajo ulice in ljudi. Sinoči se je približal skednju stražnik in zalotil v senu mladega fanta, ki je skušal pred stražnikom pobegniti. Temu pa se je posrečilo begunca kmalu prijeti, nakar ga je od-vedel s seboj na stražnico, kjer so v are-tovancu spoznali lSletnega Avgusta S., ki so ga varnostne oblasti že dalje časa preganjale radi raznih tatvin.
u— Neusmiljen hlapec. Hlapec Janez B. Iz Domžal je vozil v četrtek popoldne z enovpreženim z okenskimi okvirji naloženim vozom po novo projektiram Podlim-barski cesti. Vpreženi konj ni zamogei speljati težkega voza, ker se je udiral v blato. To je silovitega moža tako razjarilo« da je pričel suho živinče neusmiljeno pretepati in udrihati po njem, dokler konj ni padel na tla. Hoteč ga spraviti zopet pokonci, }e nadaljeval z mučenjem. Suroveža so neki pasanti naznanili na najbližnji stražnici in bo dobil plačilo na sodišču.
u_ Za zdravje, lepoto in mladostnost
telesa ter vedrost duha je neobhodno potrebna redna telovadba. Zato opozarjamo staTŠe, še posebej pa dame, na telovadne tečaje društva »Atene« v ženski realni gimnaziji na Bleiweisovi cesti. Prva telovadna ura, pri kateri se bo lahko še vpisovalo, bo v torek, dne 4. t. m. in sicer za otroke od 6.—7. ure popoldne in za gospodične in gospe od 7. do 8. ure zvečer.	1459
u— Kar vsakdo ve, je to, da je velika razlika obutve od obutve. Da so pa ročno izdelani sloviti »Doko« - čevlji v Ljubljani najboljši domači izdelek, je pa tudi že splošno znano. Za jesen so najboljši »Doko<-čevlji. Trgovina se nahaja v Prešernovi ulici št 9, dvorišče. Lastnik Ivan Car-man.	1317
u_ Stike Iz filma. »Revija narodnih noš«
in dirke na Ljubelj se dobe pri M. Badjura, Sv. Petra nasip 23.	1318
u— Pozor! Vsi, ki si žele zabave in dobre pijače, danes na trgatev grozdja na Strelišču, Podrožnik. Rezultat volitev Ljubljane se objavi.	H61
u— Kam pa danes? Na trgatev grozdja v Tomačevo h Kovaču, na dobro kapljico in na krvave domače klobase! Vstopnine ni.
1463
u— Špecljallst dunajske zobne klinike med. <ir. Mhko Kambič ordinira od ponedeljka dalje na Vidovdanski cest; 2-Šent-peterska cesta	1462
u— Kravate, ovratnike, naramnice in razno manufakturno blago dobite po solidnih in konkurenčnih cenah pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. 199-111 u— Na gledališki razstavi je bila ukradena membrana od gramofona. Storilca opozarjamo, da tekom treh dni po pošti vrne ukradeno, ker ga izročimo sicer policijski oblasti. — Uprava velesejma.
u— Nogavice najceneje pri Dobeicu, Pred škofijo 15.	188
u— Opozarjamo na današnji oglas mesarije M u s a r in jo obenem priporočamo.
u— Priporoča se delikatesna trgovina I. B u z z o 1 i n i. Stritar-Lingarjeva u. 1416 u_ Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Josip R e i c h.	204
u— Opozarjamo na današnji oglas novo-otvorjenega modnega salona J. Ivančič. 205 u— Dame! Najnovejši plašči, volnene in svilene obleke ter bluze dospele! P. Mag-dič, LJubljana.	1469
u— Zastopstvo Jol - Jol proti kurjim oče-iom je v Študentovski ulici 11, Zerovnik.
UNA
najdovršenejši ročni aparat za gašenje ognja.!
Cena 800 - 1300 Din.
Iščejo se zastopniki. ,U n a" trgovina kemično - tehničkih Tnaterijalij, Zagreb, Račkoga ulica 3.
iz Maribora
a— Ljudska univerza. Danes ob 14. izlet k prazgodovinskim spomenikom ob Pohorju. Zbirališče pri Veliki kavarni. Udeleži se lahko izleta vsakdo. Jutri, v ponedeljek ob 20. se zberejo vsi interesenti za tečaje iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščine kakor tudi za srednješolske predmete v svrho določitve učnih ur. Prihodnjo nedeljo se bo vršil pri lepem vremenu izlet z avtobusom v Rogaško Slatino, kjer bodo strokovnjaki razlagali vse naprave. Odhod ob 7.30 zjutraj, vrnitev ob 1930 zvečer. Stroški za vožnjo sem in tja in obed okrog 50 Din. Ker je število udeležencev omejeno le na 26, naj se izvolijo interesenti takoj prijaviti s položitvijo 50 Din.
a— Mariborski gledališki abonenti ki še niso dvignili svojih izkaznic, se naprošajo, da jih dvignejo najdalje do 4. oktobra pri gledališki blagajni. V oiktobru zapade že drugi obrok abonmana, pa se naprošačo gg. abonenti, da poravnalo eventualne zaostanke, ker gledališče nujno rabi denarna sredstva za tekoče izdatke. Sprejemajo se še novi abonenti.
a— V sredo, dne 5. oktobra bo koncer-tiral v Marboru v GOtzovi dvorani poljski klavirski virtuoz Artnr Rublnsteln. To je obenem otvoritveni koncert v letoSnji sezoni in prvi abonma-koncert v Mariboru. Začetek ob 20. uri. Predprodaja preostalih vstopnic pri gg. Brišnik in H5fer.
a— Orjuna Maribor otvori v Narodnem domu plesno šolo 8. oktobra 1927 ob 20. Prijave sprejema hišnik. K obilni udeležbi vabi odbor.	1449
a— Cercle francais. Prvi konverzacijski sestanek bo v ponedeljek, dne 3. oktobra ob 6. zvečer v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Vpisovanje v kurze za odrasle pa se bo vršilo v torek, dne 4 oktobra od 6. do 7. zvečer v II. nadstropju moškega učiteljišča. Pouk bo ob torkih in petkih od 6. do 7. ali pa, če to želi večina udeležencev, od pol 7 do pol 8
bor je sklenil, da naprosi za prihodnje poslovno leto več predavateljev is Maribora in Ljubljane.
e— Koneert Saše Popova v Celja. Spored koncerta, ki ga priredi v dvorani meatuoga Mu« dne 5. oktobra znameniti violinski virtuoz gosp. prof. Saša Popov Iz Sofije, je naslednji: 1.) K. Stamitz: Violinski koncert D - dur. 2.) a) A. Corelli - Kraialer: La Fol-lia; b) N. Paganini - Szimaaovaki: Trois Ca-prices: 1. Caprice Nr. 20, 2. Caprice Nr. 21, 8. Caprice Nr. 24. — Odmor. _ a) a) Franz Liszt: Koncertna etnda Des - dur (Sospi-ro); b) A Skrabin: Dvoje pesnitev, c) S. Rahmaninov: Pollichinelle; 4.) c) Saint Saens: Introdukcija in Rondo Capricioso. — Klavirske točke in spremljanje oskrbi pianist gosp. Alfred Grone.
e— Celjsko pevske društvo naznanja vsem svojim pevkam in pevcem, da pričnejo vaje zbora v pondeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 8. zvečer v mali dvorani NaroAaega doma. Prosimo vse pevke, da se vaj že od početka polnoštevilno in točno udeležujejo. Preskrbljena so nove skladbe. Prvi nastop bo v najbliže® času. — Nove člana sprejema pevo-vodja gosp. Pregelj v mestni deški osnovni I šoli ali na stanovanju v Benjamin Ipavčevi ulici 12.
o— E&peraniskl tečaj za začetnike bo
o tvoril celjski esperantski klub tekom me-I seca oktobra. Vsi, ki se zanimajo za U I mednarodni jezik In se ga žele po lahki I metodi naučiti še to zimo, naj javijo pristop v knjigarni Goričar & Leskovšek.
Odvetnik
dr. Kerol Kfeser
V. razred (miljonski) se bliža.
Kdor hoče igrati v tem najbogatejšem razredu m biti deleian milijonov, ki se bodo raztrosili po vsej državi, naj si takoj naroči sreflco S tem se zisgura srečko in bo tudi v IV, razredu igraL Žrebanje IV. razreda se bo vršilo že dne 8. oktobra. Kdor nima še sreSsLS aH pa Hh želi še dokupiti naj tako] izpolni naročilno doprsn:co. (Danes smo jih priložili nakladi »Jutra«) in takoi pošlje na naslov: ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. največja pooblaščena razpečevalnlca srečk drž. razred. loterije za Slovenijo.
UMlasa. Sr. Petre nasip 19.
Adr!i cetflji
CELJE Narodni dom.
Iz Trbovelj
je otvoril svojo lastno pisarno v
jfiariaoru, Aleksandrova e. 14 i nsdstv. teleton št. 242.
a— »Dobri vojak Švejk« v Ljudski knj-
žnlci. Včeraj je prejela Ljudska knjižnica iz Prage od njenih čitateljev toliko zaže-ljene knjige Jaroslava Haška: Osudy, do-breho vojaka Švejka za svetove valky«. Knjige, S zvezkov, so šle takoj v vezavo in bodo čitateljem že v nedeljo na razpolago. Na občo željo pa bo naročila knjižnica sedaj te knjige še v nemškem prevodu, da usireže tudi onim čitateljem, ki ne znajo češčine. — Ljudska knjižnica v Narodnem domu posluje ob četrtkih in sobotah zvečer in v nedeljo dopoldne. Ima čez 10.000 knjig v vseh evropskih jezikih. Vstopnina znižana na 5 Din. — Dostop ima vsakdo, če se zadostno legitimira.
a— Gospodinjska Šola na ženskem učiteljišču. Po novem učnem načrtu so vpeljali letos na drž. ženskem učiteljišču v IV. letniku tudi pouk gospodinjstva, ki ga poučuje ga. Ašičeva. Radi tega pa je odpadel v IV- letniku predmet ženskih ročnih del. Ta sprememba je gotovo dobrodošla go-jenkam in starišem, zlasti v Mariboru, kjer nimamo drugega primernega zavoda za ženski naraščaj in bodo lahko sedaj dajali v učiteljišče svoje hčerke tudi oni stariši, ki jih sicer niso namenili za učiteljski stan. Poleg teoretičnega pouka si ogledujejo go-jenke tudi važnejše gospodarske panoge izven šole. Tako so doslej obiskale mestno plinarno, kjer jim je inž. Tomšič razkazal praktično kuhanje s plinom, in vinarsko šolo, kjer so si bodoče učiteljice ogledale sušenje sadja S podobnimi koristnimi ekskurzijami bo zavod nadaljeval.
a— Danes priredita trgatev s plesom in pojedino prtenih in mesnatih klobas ob 16. v prostorih gostilne »Mesto Trst«, Tržaška cesta 8 A A. Lipovšek.	1472 a— Institut de danse Pečnik otvori svoje tečaje 10. oktobra v dvorani palače Zadružne banke. Natančneje na lepakih. 1473 a_ Usnjate suknje naročite najboljše in najceneje pri proizvajatelju A. Pregledu, Ruše pri Mariboru. 1467
t— Občina si je nabavila par prav lepih popolnoma črnih konj. Uporabljala jih bo tudi pri pogrebnih vozovih.
t— Krajevni Šolski odbor v Trbovljah je imel v četrtek sejo. Na dnevnem redu je bila sestava proračuna. Zastopnik TPD se je po naročilu centralnega ravnateljstva iz* javil proti vsakem« zvišanju proračuna. Ce» lotno zvišanje proračuna znaša menda za vse šole v občini nekaj nad 7000 Din. V proračunu je tudi znesek za nabavo drv učiteljstvu. V tej zadevi se je centralno ravnateljstvo obrnilo direktno na prosvetni oddelek v Ljubljani, če so krajev. šoL od« bori primorani oskrbovati učiteijstvo s ku« rivom. Odločno se je zavarovala TPD men« da tudi proti temu, da bi dobili učenci me« ščanske šole kake Sol. potreb šfl ne zastonj, dasiravno so meščansko«5o!gki učenci več?« nama rudarski otroci. TPD je gotovo mne« nja, da nima nfkaktt. moralnih obveznosti napram onim, ki ji ustvarjajo milijone. Šolskemu vprašanju v Trbovljah bomo od« slej posvečali več pozornosti, ker je to vprašanje gotovo eno najvažnejših v naši dolini. Posebno pažnjo pa bomo posvetili zgodovini in trnjevi poti vodenslce šole. j Ugotovili bomo, kako je bilo nekdaj in ka« ko je sedaj.
t— Članski sestanek rezervnih oficirjev. Redni mesečni sestanek ne bo v sredo, kot običajno, pač pa v nedeljo 9. t. m. popol« dne v Zagorju v restavraciji Miiller. Ker se tega sestanka udeleži tudi predsednik ljub« Ijanskeg-a pododbora URO. inž. Bevc, je častna dolžnost, da se udeležijo tega sestan ka vsi člani trboveljske sekcije.
t— Modni salon «Chtk» v Trbovljah pri« I poroča cenjenim damam svojo bogato izbi« ro damskih filc in žametnih klobukov. Zal« ni klobuki vedno v zalogi. Popravila točno, I ceno in hitro. Predelava okusna, postreiba točna.	1457
cije v tajništvu, da se jim preskrbi pri di» rekciji drž. železnic trikratna pokmčna vožnja. Zadnji temin je do torka.
Iz Zagorja
Iz Tržiča
5— Odkar je poostrena policijska ura, so tržSke noči precej bolj mirne, le tu pa tam še pokažejo kakšni nočni ptiči, ki le ne mo« rejo dati miru. Pa jim stopi oroiništvo na prste in marsikateri se za svoje grehe brid« ko pokori, kajti gospodje od oblasti ne po« znajo več usmiljenja in mislijo rajši na ob« finske reveže, ki potrebujejo za božične praznike malo priboljSka. In kako naj ga drugače dobe, če ne iz dohodkov glob in drugih takth kazni.
Iz Litije
Iz Celja
e— Smrtna kosa. Dne 81. septembra je nenadoma umrl v Liscah pri Celju gosp Karel Ott, kleparski mojster v 67. letu staro- j sti. — Tekom meseca septembra je umrlo j v mestu Celju 7, v celjski javni bolnici pa 19 ljudi.
o— Ljudsko vseučilišJe v Celju. V prostorih celjske meSSamske Sole se je vrHl v petek. dne 80. septembra občni abor Ljudskega vseučilišča, ki je bil precej skromno obiskan. Po pozdravnih besedah drnltvaoega predsednika goap. vladnega svetnika Lileka, je poročala tajnica gdč. Debalakova o društvenem delovanju v pretečenem poslovnem letu. Ljudsko vseuSlisče je priredflo v celoti 16 predavanj, med temi to tri predavanja, ki so jih imeli predavatelji izven Celja. Društvena knjižnica se je izpopolnila, tako da šteje sedaj.že 67 knjig. Tozadevno poročilo je podal knjižničar gosp. strokovni učitelj Cilenšek. Pod društvenim okriljem je izdal gosp. vladni svetnik Lilek knjigo <0 mednarodnem židu». Ljudsko vseučilišč« je štelo nad 90 rednih članov ter je sprejelo 1192 Din članarine. Kar je bilo več radatkov, so se krili iz preostanka poslovnega leta 1925./26. Za prihodnjo poslovno leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik vladni svetnik Emilijan Lilek, podpredsednik ravnatelj Ivan Carnej, tajnica gdč. Zofka Debe-lakova, blagajnik učitelj Srebotnjak, knjižničar strokovni učitelj Cilenšek. v odbor pa člani: dr. Dereant prof. Orožen, dr. Reber-nik, upravitelj Prekorlek. inž. Pristovšek. ravnatelj Saucin, ravnatelj Gruden in strokovni učitelj Rom, namestniki: upravitelj Voglar, prof. Lavrenčič. primarij dr. Stein-felser, prof. dr. Zelenik in Drago Žabkar. Revizorja sta bančna uradnika Turnšek In Jerin. Pri slučajnostih se je vršila debati, kako bi se pritegnilo k predavanju večje Stavilo delavstva ter sploh nitjih slojev. Od-
Velikodušno darilo. Zagorski Stre« ljački družini, ki je zelo agilni, je poklo« ml g. Hinko Brili, apotekar v Litiji praktič* no urejen nahrbtnik s polno zalogo naj« potrebnejfih ročnih lekarniških pripomoči. Kov. Ročno potno lekarno bo uporabljala zagorska StreljaČka družina na svojih strel« skih vajah. Darilo je vredno okrog 5000 dinarjev.
z— Gradnja nove izolimlce. Na nasprot« ni strani Zagorja, preko potoka, pod hri* bom, so pričeli z gradnjo nove moderne teolirnice, ki bo služila v slučaju nastopajo« ifih epidemij, dala pa se bo tudi sicer vpo» rahljati v bolniške namene. Kraj, kjer se »da nova iaolirnica, je izven rudniškega in tovarniškega centra, in je torej tam zrak najčistejši. Z novo stavbo bo zagorski kraj jako pridobil, saj ne bo več odvisen ▼ zdravstvenem pogledu od bEžnjih bolnic, pa tudi zdravljenje bo v opasnih nalezljivih slučajih varnejše, kakor je bilo doeedaj.
w
Sa
Druga zmaga Capablance
Buenos Atres, 1. oktobra, (be.) V tekmo« vanju za svetovno prvenstvo v šahu je Ca» pabknca odločil sedmo partijo v svojo ko« rist Razmerje je sedaj 2 : 1 za Capablan*
co, štiri partije pa so ostale remis.
*
Po dvanajstdnevnem boju med obema ša» hovskima velikanoma izkazuje bilanca ko« maj sedem partij. Match se igra torej zelo počasi. To dokazuje, da igrata mojstra zelo previdno in pazljivo. Gre pa tudi za visok cilj. Capablanci je na tem, da ne izgubi tež« ko priborj enega svetovnega prvenstva, Alje hin na drugi strani pa zopet ne bo tako hitro načel prilik, da doseže častni naziv.
Aljehin je dobro startal. Takoj prvo par« tijo je odločil v svojo korist Druga parti« ja je končala remis, nato pa je <Capa» iz« enačil stanje na 1 : 1. Naslednje tri partije niso prinesle nobenemu pozitivne točke. Aljehin, ki se je že v šesti partiji počutil bolehnega, je moral v sedmem srečanju pod leči Svetovni prvak pravijo, nima nikakih živcev. K svoji partiji se vsede kakor bi prišel h kosilu in dela poteze naravnost tnašinelno. Aljehin, ki je b3 zaradi indispo« zicije precej nervozen, se nikakor ni mo« gel zatopiti v partijo, doSm je Capablanca z naravnost matematično doslednostjo gra* dil svojo pozicijo: Končno je moral človek podleči mašini
Upamo, da si bo Aljehin kmalu oporno« gel. Kljub temu, da stoji match 2:1» Capablanco, še ni smatrati, da je s tem že nastopil preobrat v Škodo Aljehina, kar je napovedoval Niemcovič, ki ni dajal Aljehi« nu nobenih šans. Prognoza Niemooviča bi bila sicer v drugem primeru na mestu, ven« dar ne smemo pozabiti, da je sam istočasno izzival z Aljehinom Capablanoo na match.
i— Fantovski pretep na Vačah. V Bar H« čevi gostilni na Vačah je nastal prepir med fanti. Beseda je dala besedo, nakar so ae spoprijeli. V samoobrambi je zabodel Pav« le Prateikar svojca prijatelja Marka Du« ha z nožem v hrbet Dogodek je vzbudil mnogo raaburjeoja.
i— Pevsko društvo *Zvotu> v Šmartnem ima danes ob 20. v prostorih g. črnagoja svoj prvi Ietofcji javni nastop, združen z družabnim večerom in vinako trgatvijo.
i— Sejem za prodajo konj v šmartnem. Občina Šmartno je vtoJSa na veHko iupan. stvo prošnjo za prodajo konj na običajnih že dovoljenih živinskih sejmih. V litijskem •rezu dosedaj še niso bffl vpsljani konjaki sejmi Upamo, da bo prošnja ugodno re» Sena.
i— Mladi grabtfki. Dva mladoletna brata Tonflak m JoJe ter njiju prijatelja Lojze in Janez, vsi iz šmartnega so hodBi že dolj časa lovit ribe v J«blanšco, dokler jih niso zasačili orožniki Dečki in njih starši se iz« govariajo. da so bili mnenja, da je potok po odhodu prejšnjega lastnika, g. Debela« ka, šolskega upravitelja v p., ki je šel na Bled uživat svoj pokoj, brez gospodarja. Zadevo bodo obravnavali pred sodiščem.
i— Volitve v trgovsko rn obrtno zborni* co. Opozarjamo Člane Trgovskega gremlja, I da se prepričajo, če so v volilnem imeniku. Rok za reklamacije je zelo kratek Volilni imenik je na upogled v obSnski pisarni. I Podrobne informacije pri tajniku gremija sa litijski okra i e. Janku Bončarju. i— členom SPD. Podružnica Slov. P!a« I umskega društva za litijski srez namerava prirediti dne 8. in 9 oktsbra telet na Sije« I me pri Zagrebu. Odhod z vlakom ob 13. po« I poJane. Zaradi evidence se želi prejšnje prijave: v Litiji r>ri tajniku Zupančiču, v Zagorju pa pri odborniku KopHvi Zunanji člani ali pa nečlani, ki se žele skupini pri« ključiti. naj se blagovolijo pismeno prigla« siti Člani, ki se nimajo izkaznic za pok* i vično vožnjo, naj predlože takoj fegMma«
Porota
Maribor, dne 1. oktobra.
Poneverba v kurilnici državnih železnic
Današnja obtožba proti železniškima uradnikoma Francu Rojku In Otonu Voka-ču nam slika zopet nezdrave razmere v mariborski železniški upravi od leta 1922 naprej, kakor smo jih slišali že zadnjič pri porotni razpravi proti uradniku Francu Jarhu. Obtožba navaja v svojih razlogih porazna dejstva, ki ne obsojajo samo današnjih obtožencev, ampak segajo mnogo dalje, obsojajo obenem cel sistem.
Obdoižena Franc Rojko in Oton Vokač sta bila hitro po prevratu nastavljena v mariborski železniški kurtaicL Rolko je bil blagajnik. Vokač pa računski uradnik ln namestnik blagajnflca Rojka.
Rojko je moral Izplačevati plače nastav-ljencem kurilnice, katerih je okrog 700 do 800 Denar ie dobival od glavne blagajne na glavnem kolodvoru. Za časa Rojkove odsolnosti. ki je bfla zelo česta. ali dopusta ga je nadomestoval Oton Vokač. Sicer pa je moral Vokač sestavljati liste izplačil t j. seznam plač in sezname vseh odtegljajev nastavljencev. Na podiagi teh list je Rojko izplačal preostalo vsoto, odtegljaje pa izročil upravičencem.
Oba obdolženca pooisuie njun bivši šef Franc Kotile in tudi nekateri tovariši kot vestna, celo silno vestna ln pridna uradnika. ki sta uživala popolno zaupanje nadre jenih oblasti. Preiskava pa je dognala, da sta oba obtoženca naravnost brezvestno gospodarila z državnim denarjem in Rojko vrh teea še tako malomarno uradoval z denarjem da je sooMoUeirf Vokač skozi tri leta neprenehoma opozarjal šefa kurilnice Kotika, naj napravi red. Kottk pa se je baje izogibal tem opozorilom ta začel govoriti kaj drugega ali pa odgovarjal, da še preveč dela za svojo plačo. KlJid) temu popisuje Kotffc Rofca kot vestnega in marljive ira uradnika.
Obtoženca sta Jemala od leta 1922 naprej od državnega zaupanega denarja poljubne vsote, kakršne sta ravno potrebovala. Rojko si je n. pr kupil Julija meseca 1922 pri Vurbsrgu travnik ln si vzel zato Iz državne blagajne 15.000 Din fn v decembru zopet 15.000 Din. Kakih 20.000 Dhi drž. denarja pa je baje porabil tedaj za šolanje sina. Obtoženi Vokač je vzel novembra ali decembra 1923 Iz blagajne 15.000 Din, ki jih je dal sorodnikom, da plača allmentacijo. In tako Je ugotovil Rojko 1. aprila 1924. da nima denarja za izplačilo nastavljencem kurilnice. To je povedal soobtoženemu Vo-kaču. Zvečer sta kontrolirala blagajno in ugotovila že 163.000 Din primanjkljaja. Rojko pravi, da je hotel to laviti ravnateljstvu Vokač pa ga ie pregovoril, da tega ni storil. Pole? navedenih 15.000 Din Je dolgoval Vokač blagajni še 13.000 Din in pravi nasprotno. da ga je Rojko prosil, naj molči o primamMjatn fn zahteval celn častno besedo. da ne bo ničesar izdal. Deiansko Tes noben obtožencev nI ničesar Javil, ampak sta lahkomiselno gospodarila naprej, tako da se je primanBdlal večal.
Poneverbo sta prikrivala na ta način, da sta zahtevala od glavne blagajne vsakega 15 v mesecu zneske ra izplačilo preduimov delavcem, neso sta jih irplačala. Tako sta nehoteno gospodarila do koncf januarja 1927, ne da bi dobHa kako revizijo.
Dne 23. Januarja 1927 pa le zvedel Vo-
kač, da končno vendar dobita v kratkem revizijo blagajne, ker so tudi v Ljubljani ugotovili neke nerodnosti. Povedal je to Rojku, naj primanjkljaj krije s kakim posojilom. Rojko ie začel računiti in ugotovil, da je primanjkljaj naraste! na okrog 250.000 Oin. Javil je to šefu. Revizija je bila izvršena 21. jan. in dognala, da znaša
primanjkljaj že 282.692 Din 88 p.
Obdolženca sta oba izjavila, da si tega primanjkljaja ne moreta razlagati.
Preiskava je dognala, da je Oion Vokač sestavljal napačne sezname za nadure ku-rilniškega osobja, ki pa nadur ni vršilo, ali pa vršilo delo za druge osebe, ali vpisoval delavce v plačilno listo, čeprav so bili že odpuščeni, ali so izstopili, itd. Vseh nered-nesti ni bilo mogoče več ugotoviti, ker kurilnica ni imela več tako zvanih knjig, katere so lansko leto sežgali, da bi odstranili dokaze za nedopustne in kaznive manipulacije. Nadalje se je ugotovilo, da Rojko, ki e prevzel blagajno leta 1919 v redu, ni vodil nobene knjige ali zapiskov o stanju blagajne, ni zaključeval dnevnih računov, tudi mesečnih ne, ni pregledal stanja blagajne in je nepravično posoJeval nastavljencem Iz državne blagajne denar proti obrestim, katere je obdržal za se in kljub orhnanjklja-jem nalagal v dveh denarnih zavodih denar na svoje ime. .
Razprava proti Rojku m Vokaču je bila preložena, ker ae nahaja eden obtožence" na orožnih vajah.
«čarši)ska pravljica* pred poroto
Pred porotniki sedita danes stari znanec mariborske porote lz carinske afere, bivši carinski uradnik Edo Rup in finančni preglednik Pavel
Edo Rup je bil svojčas carinik v Gede-rovcih v Prekmuriu in ie bil obtožen v znani carinski aferi hudodelstva in zicrabe uradne oblasti, ker ie kot carinski uradnik tihotapil. Imel ie namreč avtomobil in je preko Gederovcev s tem svojim avtonoti-lom prevažal v Maribor za Tgovca Ho-bacherja nezacarinjeno blago čez mejo. Porota je njegovo krivdo potrdila n Rup je dobil nato 14 mesecev težke ieii.
Ravno takrat, to je Junija 1926. pa :e državno pravdnlštvo obtožilo Edo Hupa in finančnega preglednika Pavla	še
novega hudodelstva zlorabe uradne oblasti, ki jo je zagrešil dne 31. maja 1924 v carinski službi v Mariboru skupno z Tertnikom. Razprava radi tega delikta je biia iedaj radi prekratkega časa izločena iz velike carinske afere. Pozneje pa se ie znal Rup sodišču izmikati, tako da se je morala ža napovedana porotna razprava zoper Rupa zopet preložiti. Končno pa m moral Rup nastopiti v mariborski icaznitud svojo 14me-sečno ječo iz carinske afere in tako so lahko tudi deflnitivn^ razpisali predmetno porotno razpravo. Danes stopi Eda Rup zopet pred porotnike.	, ,
ObtoSba je zelo zinimiva Človek skoro težko verjame, da so takšni dogodki še mogoči v urejeni državi, ln to v velikem mestu Mariboru, ki Ima dvojno policijo, kolodvorsko ia mestno, in dve sodišči Zgodilo se ie to 31. maja 1934. ko se je hotel peljati skozi Maribor oriprosti seljak Sta-menko MirčeviC te Prilepa v Francijo. Na mariborskem kolodvoru je našel pri obmejni kontroli, tedanji podpreglednik finančne kontrole Pavei talk 150 ameriških dolarjev pri Mlrčevtču. ki jih je iik pre-štel, jih odvzel in odvedel Mlrčeviča v pisarno službujočega carinika Edo Rupa. ki bi moral sestaviti zapisnik in zabeležiti v potni list. Toda tu pričenja mesto predpisanega uradovanja »CaršijSka pravljica«, kakor je Edo Run sam pozneje nazval ta zanj usodni dogodek.
Oba, Rup in tik. sta začela Mirčevi-ču pretiti s kaznijo, češ da predpisi ne dovoljujejo vzeti tako visoke svote tuje valute s seboj v inozemstvo in Mirčevič jima je baje hotel dolarje pri pregledu utajiti
Uradni posel sta nazadnje rešila tako, da sta si pridržala od 1» odvzetih dolarjev znesek 90 dolarjev, ki sta si Hh bratovsko ra«deWa ln to seve odgovarjajoče šaržam: Rup 50 dolarjev, *ik pa 40. Medtem je nastala noč ln odlična uradnika sta naročila Mtrčeviču, da mora iti spat baš v bližnji hotel Metan. Ker pa bi se medtem lahko Mirčevič radi konfiskacije dolarjev kje pritožil, ga je iz gole »uslužnosti« spremljal v hotel oodpreglednik talk. ki je v hotelu še v polni skrbi za varovanca naročil vratarju: »Nai spi do 8. ure zjutrai. nakaT pridem po njega in ga prevzamem.«
Mirčevič pa je bil nad neprijetnim dogodkom tako preplašen, da v prvem mariborskem hotelu nikakor ni mogel zaspati in tudi tli hotel čakati prihodnjega dne, ampak jo je s prvim nočnim vlakom pobrisal nazaj proti Beogradu, kjer je javfl pri obla-stvu, kakšna čudna reč se mu Je zgodila v Mariboru z dolarji
Obdolženca pa sedaj obadva zanikata krivdo. Rup pravi, da se mu ie zdel Mirčevič omejen, ali pijan, ves dogodek si je prllepSki Stamenko Mirčevič. ki se je z dolarji malo prej vrnil iz Amerike. Izmislil kot nekako »ČaTŠijsko pravljico«, denar pa Je gotovo kje zapravil ln si Izmislil pravljico, da bi doma s tem opravičil svol nenadni povratek. Rup baje ni Mirčeviču ničesar vzel. ampak ga je samo oštel. ker je skušal utajiti dolarie. Dolarje pa mu je vse vrnil, ne da bi jih bil sploh prešteL Tudi " -d baje ni ničesar pridržal. S carinacom Ruppm se že radi tega nI sporazumel radi dolarjev, ker ie baje med finančnimi In carinskimi organi napeto razmerje. Preiskava ie dognala, da ie Mirčevič vse ukrenil, kar ie potrebno za prehod državne meie.	. , . , . . Obdolženca sta vztrajala pn dosedanjem
zagovoru in zanikala krivdo. Najzanimivejše ie bik) poročilo iz aktov, da je oškodovani Mirčevič že po vloženi obtožnici prišel k »reškemu poglavarju v Prilepu ter tam izjavil, da ie škoda že poravnana In sta obtoženca sploh nedolžna. Ko na ie bfi pozneje Mirčevič o tem zaslišan pri okrožnem sodišču v Mariboru, je izjavil, da je zapisnik enostavno izmišljen, ker mu Se nihče ni denaria vrnil in tudi podobne izia-ve ni podal. Edo Rup je sedel na zatožni klopi v obleki kaznjenca in si je pozval poleg ex offo zagovornika dr. Štora še dri* gega advokata, nekega Jovanovlča iz Beorrada. ki pa je samo postašal. ka je zagovarjal dr. Ropotec. Drž. pravdnlk dr. Jatiežič ie sam priznal, da le bil finančni preglednik drugoobtoženec Dertnik žrtev nadrejenega carinika Rupa.
Porotniki so z 8 glasovi potrdili krivdo obeh obtožencev, ki sta bila obsojenca. Edo Rup na 1 leto težke ječe in &sa 8 mesecev težke ječ«.
življenja in
Mar^ai Hindenburg — 80 letnik
(Po Mattovi karikaturi v" londonskem «Graphicu».)
Največji indijanski učenjak
Pred dvajsetimi leti se je oglasil pri vodji neke ameriške ljudske šole mlad rdečekožec.
«Star sem šestnajst let,» se je "predstavil. «Ne znam ne citati ne pisati. Bil bi vesel, ako bi me hoteli vzeti v šolo.»
«Kako vam je ime?»
«Chief Buffalo Child Long Lance (doslovno: Poglavar Bivol Otrok Dolga Sulica).»
Dolga Sulica je bil poglavar mogočnega indijanskega plemena, ki je užival poseben ugled med rdečekožci.
Ravnatelj šole je pozval Indijanca, raj odloži orožje. Dolga Sulica je storil po ukazu in od tistega trenutka je bil mladi Indijanec najmarljivejši, pa tudi naimirnejši učenec v šoli.
Danes je Dolga Sulica na glasu največjega učenjaka med severnoameriškimi Indijanci. Ima diplome z največjih ameriških univerz in je napisal več pomembnih zgodovinskih del. Udeležil se je tudi 'bojev na francoski fronti in je bil odlikovan z vojnim križcem.
Najstarejši parlament na svetu
Mnogim našim čitateljem bo neznano, da ima Isandija najstarejši parament na svetu. In vendar je tako; leta 1930 bodo tam na daljnem severu slavili tisočlet-nico, kar so Islandci dobili svojo narodno skupščino, tako zvani »Allthing«.
Leta 930 so se zbrali vsi odlični islandski kmetje in trgovci na zborovanje. kjer so imeli razpravljati, ali naj ostanejo še nadalje pogani ali pa si izberejo krščanstvo za svojo vero. Zmagalo je z velikansko večino krščanstvo in Islandci so se svečano odrekli svojemu Wotanu.
V spomin na ta pomembni dogodek, kojega pozorišče je bila Thingjalska ravan, so Islandci sklenili, da bodo tam sezidali spominsko cerkev. Istočasno bodo tudi položili temeljni kamen svojemu narodnemu gledališču, ki bo stak) v Rejkjaviku.
Ob tej priliki ne bo nezanimivo vedeti, kakšna je slika današnjega islandskega parlamenta po zadnjih volitvah. Večino so si priborili kmetje, ki majo 19 poslancev, prejšnja konservativna večina pa šteje 16 poslancev. Allthing šteje skupno 42 poslancev, zato bo morala stranka, ki bo hotela dobiti vlado, ko-operirati s socijalisti (5 mandatov) in eventuleno tudi z edinim poslancem neodvisne stranke. Komunisti imajo v skupščini en sam glas in seveda ne prihajajo v poštev pri formiranju kabineta, tem manj, ker vladajo na Islandskem isti parlamentarni običaji kakor v drugih deželah ( v kolikor se tičej taktike komunistov), t. j.: napadaj na vse strani in ne daj se za nobeno ceno premotiti k pozitivemu konstuktivnemu delu...
Sedanji ministrski predsednik Thor-laksson je začel svojo karijero kot pastir. Danes je ravnatelj »Timesa«, največjega lista; kar jih izhaja v Rejkjaviku. Njegova vlada stoji pred težkimi problemi; rešiti je treba vprašanja valutne stabilizacije, gospodarske izrabe vodnih sil na otoku, razširjenja železniškega omrežja in gradnja avtomobil-
skih cest. Zanimiva točka gosoodarske-ga program nove vlade je tudi vprašanje eksploatacije vročih vrelcev (gejzir-jev), na katerih je Islandija kakor znano zelo bogata, za kurjavo in za druge panoge industrije.
Korupcijski škandali v Rumuniji
Rumunij_a je bila vedno na prvem mestu v kroniki evropskih škandalov. Prav posebno slovi zaradi korupdije podobnih »velikopoteznih« afer, ki so vanje zapleteni odlični in vodilni možje. Po krajšem presledku imajo zopet dva velika škandala te vrste, ki dajeta ru-raunskemu tisku obilo hvaležnega gradiva.
Dr. Lupas, bivši minister za narodno zdravje je naročil kot minister za bolnice veliko zbirko raznih medicinskih instrumentov v skupni vrednosti 560 milijonov lejev. Kot pravi rumunski politik ni seveda nič vprašal strokovnih organizacij, ali in koliko instrumentov je treba: opravil je vse na lastno pest. Zato pa se je tudi hudo vrezal. Tako je naročil 1600 komadov nekega zdravniškega instrumenta, ki ga vsa Rumu-mja potrebuje komaj 200 kosov. Naročil je dalje 13.500 kosov brizgalk, ki se že zdavnaj več ne uporabljajo in so morali vse zavreči. Rumunija ima jedva 30 strokovno izVežbanih rentgenologov, a minister je naročil 82 velikih Rontgenovih aparatov, čeprav je izmed 300 rumunskih bolnic že 26 preskrblje-
nih ž njimi, ostale pa jih ne morejo uporabljati. ker v tistih krajih ni električne luči. Dalje se je nakupilo za bolnice 10.000 zrcal za preiskavanje sapnika, množina, ki bi zadostovala za Zedinjene države ameriške. Razmetavanje državnega denarja, kakor ga je zakrivil dr. Lupas, je vzbudilo tem večje ogorčenje, ker je dobro znano, da je splošni zdravstveni nivo v Rumuniji še razmeroma nizek in umrljivost visoka. Denar bi se dal vse drugače uporabiti za zdravje prebivalstva. Očividno gre za velike zaslužke pri dobavi.
Manjši škandal se je zgodil v območju rumunske armade. Pri armadnem poveljstvu v Černovicah je poneveril nadporočnik Marian pet milijonov lejev in popihal v Budimpešto. Eno uro pred begom je dvignil s ponarejeno nakaznico še poldrug milijon lejev, da je imel nekoliko več »drobiža« za pot.
Nazadovanje porodov v Avstriji
Statistični organ avstrijske vlade prinaša pregled naraščanja odnosno padanja avstrijskega prebivalstva in beleži kot posebnost lanskega leta zlasti to, da število porodov na avstrijskem ozemlju stalno pada. Nadvse značilno je dejstvo, da je mala avstrijska republika v procentualnem razmerju že dosegla Francijo, ki se ji glede naraščaja ne odpirajo baš zavidljive perspektive.
Že desetletja in desetletja se ni rodilo v avstrijski republiki tako malo otrok


ftflmf/
Hindenburg
govori pri odkritju spomenika v Tannenbergu svoj senzacijonalni govor o nekrivdi Nemcev na izbruhu svetovne vojne. Kakor znano, je vzbudil ta govor pri Francozih veliko ogorčenje in je izzval ostre odgovore vodilnih francoskih državnikov. — Na sliki spredaj Hindenburg. na desni maršal Ludendorff.
Francoska spominska znamka
Da počasti poset «Ameriške legije» v Parizu, je francoska poštna uprava izdala dve spomin-ski poštni znamki, eno za 90 centimov, drugo pa za 1.50 fr. Slika predstavlja francoski oceanski pamik «Paris» in nad njim Lindberghovo letalo, na levi in na desni pa portreta Washingtona in Lafayetta. — Znamke po 90 centimov so namenjene
prometu z inozemstvom.
kakor lani. Število porodov znaša 3.9 od tisoč in postaja radi tega že katastro-faUp. Najslabše razmere kažejo v tem pogledu Zgornja in Nižja Avstrija, Salz-burška in Štajerska, kjer je podoba, da se ljudje naravnost krčevito branijo potomstva. Nekoliko na boljšem so alpske dežele in Gradiščanska.
Poleg števila porodov je opažati tudi padanje ženitev in možitev. Na Dunaju je bilo n. pr. sklenjenih lani 16.494 porok, med tem ko jih je bilo eno leto preje 17.392. V vsej Avstriji pa se je lani poročilo 45.877 parov, medtem ko je bilo leta 1925. 48.688 porok. Ce se bo razvoj nadaljeval v tej smeri, bo morala Avstrija počasi začeti z naseljevanjem tujcev.
Baron Maltzan,
nemški poslanik v \Vashingtonu, ki je pri nedavni letalski katastrofi nad Schleizem v Turingiji našel smrt. Aeroplan, ki oskrbuje letalsko zvezo med Monakovim in Lipskim, je padel na tla. Razen Maltzana so se smrt* no ponesrečili pilot in vsi ostali štirje pot» niki.
Sovjetsko nadomestilo za križ
»Krasnaja Oazeta« poroča iz Rusije, da so dobili arhitekti in kiparji v Lje-ningradu nalog, naj skombinirajo nov mrtvaški emblem, ki bo nadomestil križ na ruskih pokopališčih.
Bolješeviki so namreč, verno sledeč svojemu programu, prišli do zaključka, da križ v današnji Rusiji ne odgovarja več razmeram in potrebam sovjetske vladavine. Sedaj se živahno razpravlja o tem, kaj naj se postavi na pokopališča in v cerkve na mesto razpela. Akademik Fonin je n. pr. predlagal, naj se križ nadomesti z ornamentalno rožo. ki bo izklesana iz kamna.
Tako so pisali leta 1900...
Belgijski list »Voleur Illustre« je objavil 4. februarja 1900 sledeči članek:
Iz Amerike, dežele rac. nam prihaja vest o iznajdbi, ki se po našem skromnem mnenju ne bo še kmalu obnesla. Poročilo povzemamo iz pariškega »Journal des Debats« in ga beležimo z vso rezervo:
»Neka ameriška firma ie razposlala prospekte, v katerih najavlja polet iz Newyorka v Pariz v 30 urah. Prevoz se bo izvršil v balonu, ki bo tako prvi praktični poskus uvedbe vodljivega zrakoplova. Mi mu želimo mnogo uspeha toda gospod Bausset. ki je avtor fantastičnega načrta, nam ne sme zameriti, če mu ne zaupamo zgolj na besedo.
»Zadnjič smo tudi čitali v nekem listu, da je neki dunajski učenjak odkril tajnost zračne navigacije. Avtor se za enkrat še noče spuščati v podrobnosti svojega izuma, izjavil je le. da je absurdno misliti na to, da bi bilo mogoče
Hodi Vas sinko
že v šolo? PriDoročamo Vam, da mu nabavite pred začetkom šole pogrebna odlačla: obleko, površnik, pelerino, perilo in druge potrebščine pri tvrdki Drago Schwab, Liubljana Naicenejši nakup.
vzdržati aerostat v ravnovesju v zraku spričo majhne gostote gonilnega plina. Gravitacija ni nikak problem. Poglejte ptice! Mar one niso težie od zraka? In jih njih teža morda ovira v letenju? Bistvo problema je v tem, da je treba iskati leteč stroj in ne balona.
»O kakem letečem stroju razpravlja Dunajčan? Bojimo se, da živi ta stroj le v domišljiji časti vrednega učenjaka«.
Tako so pisali leta 1900...
Bitka zaradi poljuba
Iz Debrecina poročajo o velikanskem pretepu v nekem ondotnem ciganskem taborišču Povod za pretep je dalo lepo jedva Ifiletno cigansko dekle. Piri Laktosova. kateri je ciganski fante vkradel poljub, če sta si bila mladca simpatična ali ne. o tem kronika ne poroča, pač pa javlja do slednjih podrobnosti posledice, ki jih je izzvalo to nasilno dejanje.
Ko je ciganski fant poljubil Piri. je skočilo celo cigansko taborišče na noge. Cigani so se razdelili na dve skupini. Prva je branila čast dekleta, druga pa svojega cigana. Oba tabora sta bila izredno bojevita. Cigani so se oborožili z revolverji, bodali in najrazličnejšim orodjem. Pripravljeni na krvavi ples so se zapodili v nasprotnike. Udarci so padali po črepinjah kakor bi kdo tresel hruške ali klatil orehe. Bitke ni hotelo biti konec in red je vzpostavila šele močna orožniška četa, ki je cigane zopet razdvojila ter jih odgnala v zapor. Rezultat bitke pa so bili trije mrliči in cel tucat težko ranjenih.
Miss Ruth Elder,
ameriška letalka, ki hoče, če bo vreme ka» zalo, še letos preleteti Atlantik.
Iz Pariza v Buenos Aires s hidroplanom, parnikom in avtomobilom
Francoska Compagnie Generale Aero nautique je sklenila s francosko državo posebno konvencijo glede ustanovitve letalskega prometa med Parizom in Buenos Airesom. Prometno zvezo bodo oskrbovali deloma aeroplani. deloma parniki, deloma avtomobili. Kombinacija je zelo zanimiva in se deli takole:
1.	Iz Pariza v Casablanco — 1850 km v letalu, ki bo 18 ur na potu.
2.	Iz Casablance v senegalski St. Louis — 2850 km v avtomobilu. Čas vožnje: 2 dneva in pol
3.	Iz St. Louisa na Capverdske otoke
—	800 km v hidroplanu. Vožnja traja 3 ure in pol.
4.	Od Capverdskih otokov v Noron-ho, Brazilija — 2200 km z brzopar-nikom.
5.	Iz Noronhe v Pernambuco — 650 km v hidroplanu. Vožnia traja pet ur.
6.	Iz Pernambuca v Rio de Janeiro — 1250 km z letalom. Vožnja traja 14 ur.
7.	Iz Rio de Janeira v Buenos Aires
—	2100 km v letalu. Vožnja traia 15 ur.
Promet se otvori že začetkom januarja 1928 in pravijo, da ima dobre pogoje za vsestransko rentabilnost.
Fr. Ž.:
Denarni posli
Gospod zobar Alojzij Griželj, mršav, siv dedec, je bil silno ogorčen:
»Kakšna pravica je to, slavna sod-nija, za pol gobca mu napravim zlatih zob, goljufu krivoverskemu, zdaj pa ne le da ne dobim plačila, niti zob, svojih dragih zlatih zob da ne smem vzeti nazaj? Hvala lepa za tako pravico! Pa zarubiti da jih ne smem? Ali da bi se nanje vsaj taibuliral — ali kakor se pravi?«
Sodnik ga je podučeval: »Zlati zobje so izgubljeni! Kakor da. ste jih vrgli v morje — adijo, zbogom! Ko ste mu jih vstavili v usta, so postali del njegovega telesa. Telesa mu ne morete vzeti ali zarubiti: ne rok, ne nog, še zadnjice ne pa tudi ne zob. Samo plačilo lahko zahtevate zanje. Če nič nima, se boste obrisali še za plačilo. Da, da, gospod Griželj. tako poje postava in Vam ne morem pomagati! — Ne razumem Vas: tako previden in skop gospod, za kakršnega Vas štejejo, pa tako slepo zaupate tujemu človeku! Recimo, če bi prišel jaz in bi hotel, da mi za kakih 10.000 dinarjev naredite zlatih zob v čeljusti, ali bi mi jih kar na golo mojo besedo?«
Razburjeni gospod Griželj se je zadri: »Nak, ne bi jiih! Ko vas poznam! Onega pa nisem poznal«. Globoko je zajel sapo in sodniku razkladal: »Rekel je, da je generalni direktor Spiro Ljubic iz Beograda, tukaj da ima bančne posle za tri milijone dinarjev in da sem mu priporočen, kaj vem, od ministrstva za izenačenje zakonov ali od koga. Vsega vraga je gobezdal in vsa hiša je dehtela po njegovem parfumu. Pa me je zmešal.« — Bridki občutki so prevzeli gospoda Grižlja, z mezincem si je otrl solzo v diesnem očesu. »Nič nima, falot! Na puf živi v hotelu. — Pa če ga kod naletim in ga opomnim na plačilo, koj me s tisto svojo cirilico obsuje od spred in od vzad, da ne vem, ali sem samec ali samica. — Zato sem Vas prosil, gospod sodnik, da ga Vi vzamete v roke. Pozvali ste naju oba. Na, jaz sem prišel, njega pa ni!^ Seveda, iz Beograda je, pa zaničuje naše sodnije — arnaut mace-donski!«
»Nikar se ne jezite, gospod Griželj! Jeza škoduje zdravju, zdravnik stane pa bo reč še dražja. Kar je, to je, kakor je nevesta rekla, ko ni pogledala, kam in je sedla v gnoj. — Popustite mu kaj. morebiti Vam bo potem vsaj del dolga plačal z lepo!«
Tedaj je potrkalo in v pisarno je sto-
pil gospod generalni direktor Spiro Ljubic. Odlično je zadehtelo krog njegove polikane osebnosti in z najvljudnejšim smehljajem, ki je hkratu razodel vse razkošje spornih zob, se je poklonil gospodu .sodniku. »Oprostite, velemožni gospodine, da nisem došel točno! Važna sednica v banki znate, razumete — nisem je mogel opustiti zaradi ove malenkosti
Že se je zasukal h gospodu zobarju in mu prisrčno prožil roko: »Ljubi moj Griželj, baš mi je drago, da vas vidim! Prosim Vas, izvolite kar z menoj, da poravnam svoj mali konto. — Pri nas v Srbiji ni obično, da se z ovakimi praznimi privatnimi posli nadlegujejo gospodje sodniki.«
Prijateljski je prijel gospoda Grižlja pod pazduho, pozdravil je sodnika: »Naklon, gospodine, bila mi je velika čast!« in odpeljal gospoda Grižlja venkaj.
»Ste li zdravi, dragi moj Griželj? Kaj radi vaš maček Jaka? — vrlo smešna je žival! — Kar se tiče najinega računa, koj ga bova poravnala — samo idiva u ono malo banko, znate; ki je poleg mojega hotela! Moderni človek, ko ji potuje. naravno ne nosi seboj polno novcev — čemu imamo banke in čeke in akreditive? Ni li tako? V banki morem
vsak čas dobiti pare, kadar in kolikor mi jih treba. Naravno, v velike banke ne morem iti, ker imam z njimi posle — bilo bi zoper moj karakter. Zato idem v malo banko. A vi idete z menoj, ker Vas poznajo, — mene naravno ne poznajo v malih bankah. Videli boste, koj bova dobila pare.«
Gospoda Grižlja je prepričevalna zgovornost gospoda generalnega direktorja zopet omamila. »Vidiš ga, falota, saj vendar ni falot — koj mi bo plačal in še popustiti mu ne bo treba, kakor je svetoval sodnik. Na sodniji nič ne vedo!« Prijetna nada mu je gnala v možgane, brez odpora je sledil gospodu generalnemu direktorju v banko poleg hotela.
Joj, kako so postrežni v bankah in olikani in poznajo ljudi! Gospod Griželj se je kar čudil. Z bankami doslej ni imel opravila — »moja banka je moja miznica«, je dejal; tam je kupičil svoje zaklade.
Skoraj ni mogel verjeti, kako gladko je šla vsa reč Gospodje v banki so bili takoj in z velikim veseljem pripravljeni, izplačati gospodu generalnemu direktorju zahtevanih dieset tisoč. Namreč seveda, ko bo jamčil kot porok in plačnik banki vrlo dobro znani gospod zobar in hišni posestnik Griželj: kajti
banka žal da nima časti, da bi osebno poznala gospoda generalnega direktorja, dočim da gospod Griželj očitno ima to čast. O, so dejali, tudi desetkrat toliko ali dvajsetkrat — brez zadržka in vsak čas in brez druge varnosti!
Da ima tolikšen ugled pri bankah, gospod Griželj niti ni slutil. Prijazno ga je pogrelo in ko so mu porinili menico v podpis, se ni kar nič pomišljal — saj tudi banka ni imela pomislekov zoper njega in ne bi bilo lepo, za zaupanje vračati nezaupanja — in se je podpisal na menico z vsemi kljukami in zanjka-mi, ki so krasile njegov podpis, in je bil podpis resnično krasen — tudi gospodje v banki so ga kar občudovali.
Gospod generalni direktor je pri blagajni sprejel denar in ga ročno spravil v listnico.
Zunaj se je od gospoda Grižlja prisrčno poslovil. »Torej, dragi moj Griželj, na svidenje! Videli ste, vaš strah je bil odveč — pare sedaj imava. Jutri Vam jih donesem v Vaš atelje — prosim, prosim, tega mi ne dopušča moj karakter, da Vam na ulici štejem pare — olikani ljudje ne plačujejo na ulici.«
Gospoda Grižlja so nenadoma spre-letele zle slutnje. Zdelo se mu je, kakor da se utaplja. Spomnil se je nasveta, ki mu ga je bil dal sodnik, in se ga je opri-
Spomini ministra dr. Beneša
m.
Češka akcija v inozemstvu med vojno
Takrat se nam je v Parizu posrečilo, da smo prišli v direktne stike z našimi političnimi in vojaškimi sotrudoiiki v Rusiji. Do takrat smo bili z njimi samo v pismenih stikih. Dne 16. marca 1916. je prispel v Pariz urednik Bohdan Pavlu. Odposlali so ga naši rojaki v Petro-gradu, da nas informira v položaju na vzhodu, da si sam ogleda razmere na zapadu ter informira našince v Rusiji, da se na ta način ojača enotnost vse akcije. Nesigurnost in spori med našimi ljudmi v Rusiji so nujno zahtevali katerokoli avtoriteto, ki naj bi prišla od profesorja Masaryka in iz Pariza.
Pavlii je potoval preko Londona, se razgovarjal o vsem s profesorjem Ma-sarykom in je prišel nato k nam v Pariz. S Štefanikom je bil že dolgo znan in se je z njim takoj sporazumel. Med menoj in njim so obstojale še iz Prage gotove reminiscence in nasprotstva iz predvojne dobe. Toda vse je bilo takoj pojasnjeno in pozabljeno. Pavlu je ostal dva tedna v Parizu ter nas je prvič temeljito in stvarno seznanil z osebnim konflikti med našimi ruskimi rojaki in nam je poročal o vsem, kar se je takrat lahko povedalo o njihovih načrtih in idejnih koncepcijah naciionalne revolucije. Spoznal je, kaj je pomenilo različno naziranje med našimi rojaki v Rusiji in med nami na zapadu, hitro pojmil politični in vojaški položaj v Parizu in Londonu ter videl z lastnimi očmi pomen zapada za Rusijo. Prav tako je spoznal težkoče z Diirichom in je popolnoma soglašal z nami in odobraval vse naše načrte. Odslej je bil konsek-ventni in lojalni pristaš politike Narodnega sveta in sodelovanja naših ljudi v Rusiji s Parizom in Londonom. Pavlu se je vrnil 1. aprila 1916 z naročili v tem smislu nazaj v Rusijo.
Istega dne je dospel preko Londona iz Rusije kapetan dr. Pučalka v Pariz. Tudi on nas je informiral o položaju kolonije in družine (ni pa soglašal s Pavluom) ter je sprejel vesti od profesorja Masaryka in naša poročila. Kmalu se je tudi on vrnil nazaj v Rusijo m se čez nekaj časa ponovno vrnil, da bi deloval s skupino ruskih Čehov in Srbov med našimi ujetniki v Italiji za osnovanje češkoslovaško-srbske armade pod ruskim vrhovnim poveljstvom. 0 tem bom pozneje povedal nekaj več.
Težavne razmere v Rusiji
Po tem Hitermezzu Pučalka smo dobili nov obisk naših rojakov iz Rusije, oficijelno delegacijo kijevske Zveze, gg. Zden&k Rejman in Vladimir Vančk-Južin. Bila sta pri prof. Masaryku v Londonu ter ga informirala o težavnih razmerah v Rusiji, v koloniji, v družini, v zvezi, o vojaških in političnih načrtih in naziranjih naših ljudi in o političnem položaju celokupne carevine. Želela sta, da pristanemo in odobrimo tudi mi načrte in naziranja ruske kolonije v političnih in vojaških zadevah, na drugi strani pa sta hotela dobiti od nas politične direktive za nadaljno delo v Rusiji, da tako odstranita prepire med našimi ljudmi. Sredi julija sta prispela k nam v Pariz.
Bohdan Pavlii je bil politično zrel in je zato lahko pojmoval položaj na zapadu. Dr. Pučalka pa, ki je več ali manj zasledoval osebne cilje in cHje male skupine, nam je v splošnem le malo povedal o Rusiji. Rejman in Vančk, ki sta odkrito obrazložila oficijelne načrte kijevske zveze, sta nam omogočila jasen vpogled v politiko naših rojakov v ca-revini in sta nam dala s tem prvič priliko, da smo z idejnega stališča aktivnejše posegli v te razmere.
K nam sta prispela v trdnem prepri čanju, da bo naša stvar v Rusiji, potom Rusije in z rusko zmago rešena. Poleg premoči, ki naj bi jo imela Rusija v naši akciji — in ki bi bila tako popolnoma neodvisna od zapadne Evrope — sta povdarjala zlasti tudi ruskofiiske m dinastione momente ter zahtevala, naj se poveri vrhovno poveljstvo naše bodoče armade ruskemu prestolonasledniku. Zagovarjala sta dosedanje postopanje zveze, ki ni polagala posebne važnosti na veliko bojujočo se armado, marveč je pripisovala večji pomen
osvoboditvi ujetnikov in njihovi zaposlitvi v tovarnah, povdarjajoč, da je treba čuvarti življenje naših ljudi. Zveza je dajala prednost organizaciji številnih, po vsej fronti raztresenih vohunov pred veliko bojujočo se armado. Pri tem pa je več ali manj odobravala — sicer precej inkonzekventno — osnovanje velike češkoslovaško-srbske armade.. Dozdevalo se nam je, da je temeljil ta pristanek več ali manj na bojazni pred našimi ujetniki, ki bi tvorili v veliki armadi večino, s čemer bi kijevski kolonisti izgubili vodstvo te armade in vodilno vlogo. Končno smo ugotovili v razgovorih tudi čisto politična nasprotstva. Naši ruski kolonisti in vodilni či-nitelji v Zvezi so vezali svojo vojaško akcijo z obsežno politično akcijo in so hoteli že takrat izsiliti od ruske vlade izjavo glede samostojnosti češkoslovaškega naroda. Bili so dovolj naivni, da so verjeli v odkritosrčnost slovan-stva in slovanske politike pri vodilnih političnih in vojaških krogih v Rusiji in so zvezah to osamosvojitev z proglasitvijo ruskega velikega kneza iz dinastije Romanov za češkega kralja. Za vse te načrte je hotela delegacija dobiti odobritev in pristanek prof. Masaryka in Narodnega sveta.
Ruska ali vseevropska rešitev?
Prvič se mi je razkrila v vsej mar-kantnosti razlika naziranj in načrtov med nami in Rusijo in še jasnejše kot dotlej sem videl, kam bo to vodilo. Naše stremljenje je šlo za tem. da se ne prepusti premoči niti zapadu. niti vzhodu, marveč da se mora vsa akcija centralizirati in koncentrirati. (Za nas naj bi se ves problem rešil potom splošne evropske in vsezavezniške akcije.) — Nismo verjeli, da bi Rusija sama mogla in hotela rešiti naše vprašanje. Načrti z rusko dinastijo nas niso navduševali in so vzbujali bolj bojazen, da bi za-padna Evropa mogla videti v tem akcijo panslavizma. Pripravljali smo vojaško akcijo, ne da bi stavili kakršne politične pogoje, ne da bi zahtevali od zaveznikov kake obveznosti in nismo zahtevali, da bi že sedaj proklamirali našo samostojnost, ker smo videli priznanje Narodnega sveta in naše narodne samostojnosti kot rezultat osnovanja samostojne armade, ne pa kot pogoj in njen izhod. Ujetnike smo hoteli osvoboditi za armado, ne pa za delo v tovarnah, špijonažo pa smo smatrali le za prehodno in kot pripravo za osnovanje velike armade. Češkoslovaško-srbska armada je bila v naših očeh le zadnja možnost, da pridemo do velike češkoslovaške armade, ki bi se nato ločila od srbske armade. Želeli pa smo si dve armadi, eno v Franciji in eno v Rusiji ter zahtevali podporo naših ruskih rojakov. Končno smo zahtevali absolutno enotnost vse akcije na zapadu in na vzhodu in popolno podreditev naših kolonistov pariškemu Narodnemu svetu, ki naj bi edini imel pravico postopati in odločati v važnih političnih vprašanjih. Brez njegovega pristanka bi se tudi v Rusiji ne smelo izvesti ničesar važnejšega.
V dolgih razgovorih sem si prizadeval, da prepričam delegacijo iz Rusije o pravilnosti naše zapadne koncepcije. Dosegel sem vsaj toliko, da so videli v naši akciji na zapadu velik napredek in da so mnogo popustili v svojem na-ziranju, da bo le Rusija odločila našo stvar. Izrecno so priznali, da je treba računati tudi z Londonom in Parizom. Kljub temu pa delegacija za naš načrt naj bi se del ujetnikov iz Rusije prepeljal v Francijo, ni bila dovzetna. Sami so imeli težave pri organizaciji armade in so se bali, da bi njihove vojaške načrte to vprašanje le še bolj komphci-ralo.
Nastanek spomenice z dne 6. avgusta
Rejman in Vanek sta formulirala že ob priliki svojega bivanja v Londonu zahteve in načrte Zveze v posebni spomenici, za katero sta zahtevala pristanek prof. Masaryka, ki o naših zadnjih korakih pri francoski vladi še ni bil poučen in ki sicer ni pristal na te na-
črte, vendar pa je odobril nekatere korake Zveze. Rejman in Vanek sta prišla nato v Pariz, da bi dala zadevo overiti pri tajništvu Narodnega sveta. Prišla sta baš v trenutku, ko je dobil Narodni svet oficijelni pristanek franooske vlade za misijo Štefan&a, s čemer se je tudi naša akcija v Rusiji morala spremeniti. Zato je bilo razumljivo, da sem takoj uveljavil svoje zadržke in si izgovoril, da se prej porazgovorim v novem položaju še s prol. Masarykom preden bi mogli definitivno pristati na načrte kijevske Zveze. Če se dobro spominjam, je Rejman takoj nato o tem poslal obširno poročilo v Kijev.
Štefani je še odločnejše nastopil proti naziranju in načrtom Rejmana in Vaneka. Zlasti se ni strinjal s koncesijami, ki jih je dal prof. Masaryk, ker je videl v tem le oviro za svojo nameravano akcijo v Rusiji. Do skrajnosti je zastopal drugo stališče in podrejal vse le potrebam zapada brez dovoljnaga ozira na izjemne razmere v Rusiji. Ker sem se bal nadaljnih komplikacij med Rusijo, Parizom, Štefanikom in nami, sem obljubil, da bom čimprej odpotoval v London, da se dogovorim s prof. Ma-sarykom končnoveljavno o novem besedilu spomenice, tako da bo odgovarjala novim dogodkom in razmeram. V začetku avgusta sem predloži' profesorju Masaryku novo besedilo v odobritev. Po temeljitem razgovoru, ki je trajal ves dan, sva s prof. Masarykom podpisala spomenico in odposlala kijevski Zvezi kot oficijelni program Narodnega sveta za našo akcijo v Rusiji. Glede na čas in razmere, v katerih je nastala ta spomenica in glede na to, da tvori prvi idejni program Narodnega sveta za politično-vojaško akcijo v Rusiji, smatram ta dokument za posebno važen in značilen za vso našo revoluci-jonarno delovanje.
Štefanik gre v Rusijo
Medtem so bile končane zadnje priprave za Štefanikov odhod. Dogovoril sem se z njim še podrobno o potrebnih ukrepih za eventualni prihod naših čet v Francijo: kako jih je treba organizirati. s kom je treba urediti stvar pri oblasteh in kakšne priprave so potrebne za prvo snovanje armade. Dne 26. julija ie bi Štefanik povabljen še k vrhovnemu francoskemu poveljstvu v Chantilly, kjer je dobil zadnje francoske instrukcije. Na mojo ponovno prošnjo je poslalo zunanje ministrstvo istočasno še oficijelni dopis vojnemu ministru in generalissimu Joffreju s pozivom, naj podpre politiko, koje uvod tvori misija Štefanika v češkoslovaški zadevi in v njenih odnošajih k Narodnemu svetu ki naj pripravi vse, kar smatra za potrebno za prevoz češkoslovaških ujetnikov iz Rusije v Francijo.
Dva dni kasneje, t. j. 28. julija 1916. je Štefanik odpotoval. Peljal se je preko Bresta v Arhangelsk. Spremljal sem ga do Lavala. Dva dni pozneje sem potoval v London k profesorju Masaryku, da mu poročam o zadnjih pariških dogodkih in da se posvetujem z njim o Badaljnem delu ter o poslanstvu Rejmana in Vaneka. Lahko smo smatrali, da je Narodni svet stopil s tem v peri-jodo važnega in dalekosežnega politično vojaškega delovanja. Tudi iz pogajanj med francosko vlado in Narodnim svetom in z menoj kot njegovim tajnikom, sem povzel, da nam pripisujejo res veliko politično vlogo in pomen.
Pri prof. Masarjrku sem se prvič sestal s Supiiom in Miljukovim. Supilo nam je odkrito obrazložil svoje konflikte s Pašičem, svoja izkustva s Sazonovom in svoje diskusije z Giersom. svoja pogajanja z angleškimi oblastmi. Bil je strasten in odločen, imel pa je mnogo političnega smisla in zdravo inteligenco.
Nebo v oktobru
jel, kakor se potapljajoči oprijemlje bilke. »Gospod direktor, ako mi koj plačate, plačajte mi samo devet tisoč, recimo osem tisoč pa sva bot!«
Gospod generalni direktor se je presenečen ustavil. Iskreno je gospodu Grižlju stisnil roko, objel ga je pred vsem svetom in poljubil. »Brate, vrlo si kulanten človek, bogami, takih nima Jugoslavija! Vidi se, da si Slovenec. Tre-balo bi. da samo Slovenci vladate na*o kraljevino, onda bi bilo drugače. Nočem te žaliti — zato naj bo in sprejemam popust — zahvalen ga sprejemam. Ne bom ti ga pozabil. — Toda znaš, brate, račun naj se glasi slej ko prej na polnih deset tisoč! Znaš. zofce bo plačala naša družba, pri koji sem generalni direktor. Zase ne potrebujem zlatih zob, ni li istina? Zame bi bili dobri i taki iz purcelana ali kakor kažete. Zlate, znaš, sem si naroči! samo v reprezentacij-ske svrhe, razumeš, zaradi ugleda družbe in, razumeš, kakor nekako garancijo za solk^ost družbe. — Naša družba Ima težke milijone, lahko plača polnih deset tisoč, njej ni treba bonifikacije dveh tisoč. Zanjo naj le ostane račun za deset tisoč! A bonifikacijo dva tisoč, brate, izplačaj kar v moje roke! Eto, pa bo vse v redu!«	^^
OospodOrifeid ieWcsdb* tafcosfce-
gan, da je docela pozabil, da človek lepih šeg in šteje par na ulici in je kar na ulici izplačal gospodu generalnemu direktorju in pobratimu bonifikacijo dva tisočaka. Kakor v sanjah se je vračal domov. Ne, te stvari ni razumel!
Razumel jo je šele, ko je zvedel, da je gospod generalni direktor in pobratim, ta falot beograjski, izginil Iz Ljubljane, in ko ga ;e ona mala banka pozvala, da reši podpisano menico, In je moral plačati bridkih deset tisoč.
In je gospoda Grižlja najbolj jezilo to, da gosR£>d generalni direktor in pobratim niti ni bil falot iz Beograda, nego je bil naš človek in doma nekod pod Krimom.
P. Effser:
Drama za odrom
Nisem še bil dolro pri tem gledališču, ko so mi povedali, da je brat dramskega prvaka za inspicijenta. Inspicijent pa ie. kakor znano, tista oseba, ki skrbi za pravočasni nastop igralcev, za veter in grom ter za dviganje in spuščanje zavese. Tudi cvetje za igralce izročajo njemu, da ga nese ali pošlje pred ram-po.
Tisti tragičen večer ga je polomil in-spicijeut že kar v začetku predstave. Ne




V'15	tO
aa V.12--V
/ 3
v
—-v
•11. z •V. • ° •
\ O *	• V „„	- . a h •	:/
m:
Uranus
Jupittr
A 30
/3t
36

Solnce se hitro vrača pod nebesni ekvator. 1. oktobra je 2° 54' pod ekvatorjem. 31. oktobra pa že 13° 52'. Začetkom oktobra vzhaja solnce ob 5.51 in zahaja ob 17.35. Dan traja 11 ur 44minut. Koncem oktobra vzhaja solnce ob 6.38 in zahaja ob 16.36; dan traja 9 ur 58 minut. V oktobru se torej dan skrči za 1 uro 46 minut ali skoraj za 3 H minute dnevno. Zanimivo je, da se dan navidez krči zvečer hitreje kakor zjutraj in da se zdi dopoldne daljše kakor popoldne. Začetkom oktobra znaša ta razlika okrog 34, koncem pa že 56 minut. V prvi polovici oktobra je solnce v znamenju Tehtnice, 24 oktobra ob 10.07 pa preide v znamenje Škorpijona.
Luna je začetkom oktobra nizko pod nebesnim ekvatorjem. Najnižjo lego doseže 4. oktobra, nato se pa vraža zopet proti ekvatorju, ki ga prekorači 10. oktobra. Najvišjo lego nad ekvatorjem doseže 16 oktobra, na kar se vrača proti ekvatorju, ki ga preskoči 28. oktobra in doseže najnižjo lego pod njim 81. oktobra. Lunine faze bodo: prvi krajec 4. oktobra ob 3.02, šiip ali polna luna 10. oktobra ob 22.15. zadnji krajec 17 oktobra ofe 15.32 ta mlaj 25. okt ob 15.37.
Planeti: Merkur doseže 18. oktobra največjo večerno elongacijo. V naših krajih pa ni v ugodni legi za opazovanje, ker zahaja kmalu po eolnčnem zahodu.
Venera se vidi agodaj zjutraj pred solnimi m vzhodom, ker vzhaja že okrog 3. tire. V ektobru je Venera v sozveadju Leva. Vidt se kskor osek srp, ki se tekom meseca polagoma razširja. Njen premer znaša začetkom oktobra 50", koncem oktobra pa 82". tako da se dobro vidi tudi z manjšim daljnogledom.
M a r s se zidaj me vidi, ker je 21. oktobra v konjunkciji s solncem.
Jupiter je zidaj za opazovanje v zelo ugodni legi. Vzhaja po 21. uri. Premer njegovega kolobarja postaja vedno manjši, ker se Jupiter oddaljuje od zemlje. Sredi oktobra bo znašal njegov premer 45'' tako da ga bomo videli skozi daljnogled, ki poveča 40-krat, kakor luno s prostim očesom. Jupitra in štiri njegove najsvetlejše spremljevalce lahko opazujemo tudi z dobrim trie-drom. Mrki Jupitrovih spremljevalcev nastanejo: 8. oktobra ob 1.87..1 konec mrka L lunice, isti pojav 4. oktobra ob 20.5.8, konec mrka II. lunice 7. oktobra ob 19.0«. isti pojav 14. oktobra ob 21.42.2, konec mrka I. lunice 18. oktobra ob 23.56.2, isti pojav 20. oktobra ob 18 25.1 konec mrka II. lunice 22. oktobra ob 0.18.6, konec mrka IIL lunice istega dne ob 18.28, konec mrka I. lunice ob 1.51.6, isti pojav 27. oktobra ob 20.20.5, konec mrka II. lunice 29. oktobra ob 2.55.3. začetek mrka III. lnnice istega dne ob 19.41.9 in konec ob 22.9.6. Jupiter spominja po sestavu na solnce. Zdaj poznamo že devet njegovih spremljevalcev. Štiri najsvetlejše je odkril že Galilei leta 1610. Z večjimi daljnogledi se vidijo kakor mah kolobarčki, tako da lahko merimo njihov premer. Največja je m lunira, ki je približno 2-krat večja kot Merkur in skoraj tako velika kakor Mars, kajti njen premer je skoraj polovica premera naSe zemlje. Nekoliko manjSa je IV. lunica, najmanjša pa II., ki je skoraj enaka naši luni. Ostali Jupitrovi spremljevalci »o premajhni, da bi mogli meriti njihov premer.
Saturn je zdaj v sozvezidju škorpijona in za opazovanje v neugodni legi, ker zahaja kmalu po solnčnem zahodu. 3 oktobra se znatno približa stalnici Ni v sosvezidju Škorpijona. Ta pojav bo mogoče opazovati prejš-
pomnim natanko, ali je dal prezgodaj ali prepozno znamenje za zastor. Ne morem pa pozabiti besed, s katerimi je veliki igralec napadel brata. Šel je baš v garderobo. Inspicijent mu je prinesel cvetje, igralec pa ga je nahrulil.
V drugem dejanju je bil inspicijent nekoliko zmeden. Z mirnim glasom je dajal navodila za rekvizite. Pritisnil je na kakih deset gumbov. Ko je šel veliki igralec na oder, je posebno natančno pazil, da je bilo vse vredu. Potem je pozorno. toda mehanično sledil opazkam v knjigi za inspicijentsko službo. Pošiljal je igralce po vrsti na pozomico.
Inspicijent je bil že davno dal slovo ambicijam po lastnem udeistvovanju v gledališču. Nekajkrat je sicer poskusil svojo srečo, a ker mu je vselej izpod-letek) je omagal in se je umeknil v ozadje. Napravili so ga za inspicijenta.
Ta služba je zahtevala od njega, da je časih kot statist ali v neznatni vlogici nastopil tudi pred občinstvom. Običajno je povedal samo par besed, bodisi kot sluga ali sel ali kaj podobnega. Vsako pot ko je prišel na oder. pa ie postal njegov glas drhteč in plašen. Čutilo se je, da sega v drugo življenje, v sveto življenje morda, toda preko meja svojega življenja. Čutilo se je, kako se bori s človekom, ki mu ni doraseL A vendar
je nastopal, kakor da ni inspicijent, ampak igralec, pravi igralec.
Usodneea večera je njegov brat glu-mil vlogo kralja. Inspicijent se je moral pojaviti na odru s kratkim stavkom. Smola je hotela, da je pozabil besedilo; spomin ga je izdal. Ko je prišel njegov čas. je opazil, da je vrsta na njem: šel je na oder, a da bi pogledal v knjigo, ni imel več časa. Moral je nastopiti, a mesto celega stavka je izreke! samo eno besedo.
Kralj je nestrpno odsekal z roko. V njegovih očeh se je zabliskal srd. Obrnil je občinstvu hrbet in je pridušeno siknil proti bratu:
»Tepec!«
Inspicijent v tem trenutku sel, se ni ganil z mesta. Samo usta je odprl, obrnil se in odšel nazaj v svoj inspicijentski kot
Po drugem dejanju se je spusti! zastor. Publika je navdušeno ploskala. Igralci — sredi njih inspictientov brat — so se morali neštetokrat zahvaliti za ovacije in za cvetje.
Začelo se je tTetje dejanje.
Inspicijenta je silno skrbela nerodnost. ki jo je bil zagrešil v drugem aktu. Dvakrat, trikrat je preletel vse predmete, ki so bili potrebni na odru ob konca tragedije. Vse je bilo pripravljen®:
nji večer z navadnim daljnogledom.
U r a n je v sozvezdju Rib in se vidi zvečer kot zvezda 6. velikosti. S prostim očesom ga torej ne moremo videti.
Neptun je v sozvezdju Leva in vzhaja okrog 1. zjutraj. Koncem oktobra se bo nudila redka prilika za opazovanje Neptuna z manjšimi daljnogledi. Neptun, se bo namreč premikal v neposredni bližini stalnice 1. velikosti v sozvezdju Leva — Regule. Neptun bo najbližje 16. oktobra, ko bo približno 2* severno od Regule. Ker se premika ta planet zelo počasi ga bo mogoče opazovati nekaj dni pred in po omenjenem datumu. Neptun se pojavlja kakor stalnica 8. velikosti, tako da zadostuje za opazovanje manjši daljnogled.
M e t e o r i t i. Od 15. do 25. oktobra bo v akciji roj meteorjev, zvanih Orionide po gvojem radiantu v sozvezdju Oriona. Ta roj je v zvezi s Halleyjevim kometom. V drugi polovici oktobra stopi v akcijo roj meteorjev z radiantom v sozvezdju Dvojčkov.
Lega ivcidnega termamenta tafetkom oktobra ob 21. sredo oktobra ob 20. koncem oktobra ob 19: na severovzhodu vzhaja Koči-jaž, na vzhodu Bik, nad njim je Perzeus, blizu zenita pa Kassiopea, na jugovzhodu je nad obzorjem Kit, nekoliko višje Skopec in Andromeda s Pegazom, na jugu nad obzorjem vzhaja Vodnar, nad njim Pegaz, v zenitu pa Cefeus, na jugozapadu se bližata obzorju Kozorožec in Strelec, nad njima stoji Orel, blizu zenita pa Labud, na zapadnem obzorju zahaja Bootes, nad njim stojita Herkules in Lira, nad severnim obzorjem stoji Velika Medvedica.
Pojasnilo.
Soavezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami In označena s številkami. Črke pomenijo okrajšavo lastnih imen svetlih zvezd. Lega lnne je označena za vsaka dva dneva. Datum je pod lunino sliko, puščice pa kažejo smer lunine poti. 1 = Mala Medvedica, P = Polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica, 8 = Zmaj, 4 = Bootes, A = Arktur, 5 = Krona, 6 = Herkules, 7 r= Lira, W = Wega, 8 = Zephus, 9 = Labud, D = Deneb, 10 = Kassiopea, 11 = Andromeda, N = Megla, 12 = Perzeus, 13 = Oven, 14 = Kočijaž, C = Capella, 15 = Bik, A = Aldebaran, P1 = Pleade. 16 = Kit, 18 = Dvojčki, C = Castor, P = Poluks, 27 ---Kača, 30 = Orel, A = Atair, 32 = Pegaz. M = Markab, 34 = Kozorožsc, 35 = Vodnar, 36 = Ribe, F = Fomalhaut, Planeti' Jupiter, Uran, Z = zenit.
Berač
»Oprostite, gospa, ali bi mi hoteli dati pet dinarjev, da pridem do svoje žene?» cNate, siromak. A kje imate ženo?» <cV kinematografu.*	(*Travaso»)
zapečateno pismo za ministra, imitirani zlatniki in samokres s slepimi nabojL Pismo in denar so dobili igralci, samokres pa je obdržal sam, da sproži petelina po predpisu za kulisami.
Dejanje se je razvijalo. Najet izdajalec je preje! denar, minister je razpeča-til in prečita! pismo; kralj je izrekel besede. po katerih bi moral počiti strel.
Inspicijent se ni ganil. Ne morda zaradi raztresenosti, ampak zaradi prevelike pozornosti. Skratka: strel ni počil..
Kralj je čakal sekundo...
... dve sekundi...
In z neverjetno sigurnostjo in prepri-čevalnostjo je improviziral psihološko pavzo.
Občinstvo ni še ničesar opazilo.
Četrta sekunda.
Zdaj je pretila opasnost, da občinstvo spozna položaj.
Strel še vedno ni počil!
V publiki je začelo šumeti.
Prvak drame je skočil za kulise ~Hj tegnil za vrvico... Zastor je padel. Potem je skočil nad inspicijenta in ga je oklofutal. Pred rampo se je pojavil mlad igralec. Naznanil je. da se bo predstava takoj nadaljevala in da se je moralo dejanje zaradi tehnične napake prekinitL
Drama se je nadaljevala.
Vse je šlo gladko.
Kraljestvo
Večerni nakit
Moda dolgih, imi tiranih biserov se polagoma tunika x modna pccorniee. Nadome-Ka Jih pestro kamenje, ki le po možnosti
Pletenine
Ni je Industrije, Id bi tako naglo korakala kvišku, kakor industrija pletenin. Iz čisto preprostih, primitivnih početkov se ]e skokoma prerinila v ospredje In je osvojila vsa trge na kontinentu. Danes je tako daleč, da diktira svolo voljo Evropi bi Ameriki.
Velike važnosti je predvsem lepota volnenega izdelka. Pletenine so moderne v vseh mogočih barvah, način, kako so napravljene, pa ni več tako enostaven kot v prejšnjih časih.
Poleg drugih čednosti ima industrija volnenih Izdelkov še to dobro stran, da lahko tako) povzame sleherno modno novost, kateri ne morejo slediti modni saloni z drugim materljalom.
Posebnost letošnjih pletenin so efekti s kovlnasttarl nitkami. Že delj časa se opaža, da se ta način udomačuje v pletllni industriji) ld gre v izvestnih primerih celo tako daleč, da se zateka celo k Izključno kovi-nastemu materijalu, ki obeta postati značilna novost letošnje sezone.
Praviloma velja pletena obleka še vedno sa štrapacno obleko, ki se najbolj prilega za športne namene in za dopoldansko uporabo. To nam postane posebno jasno, če si ogledamo obliko jumperja. Vendar se tudi pri teh modelih podavljajo najrazličnejše kombinacije z apartnimi izrezi in z originalnimi deseni; poleg tega pa so oblike krila najrazličnejše. Tri so, ki letos prevladujejo v glavnem: ravna, plisirana in zganjena.
Evo nekoliko razlage k našim slikam:
Prvi model na levi kaže tipičen novo-tarski jumper, ki je pretkan s kovinastimi nitmi. Poševne proge jumperja so rdeče in plave barve, tretja proga pa je svetlosre-brna. Rokavi modela harmonrrajo s tem efektom, krilo je držano v enakem stilu in končuje v odprte gumbe.
Dru-ga slika prikazuje izdelke iz temne ali svetle svile. Okras spominja na rožo solnčnib žarkov. Vodilni modni saloni se te ornamentike poslužujejo v veliki meri in z velikim uspehom.
Tretji model je boli športnega značaja. Deseni so živahnejši, da ne učinkujejo enolično. Ta model je zamišljen v kričečih barvah na prillčno nevtralnem osnovnem tono.
Nadvse hvaležne so končno trodelne pletenine, obstoječe iz krila, telovnika in bluze. Tak primer nudi četrti model naše slike. To je tako zvani volneni komplet, ki nekako posnema nabrano krik), četvero-kotno Izrezani jumper in telovnik brez rokavov.
Pletenine seveda niso prikladne samo za
Samo na koncu, ko je kralj govoril svoj dolgi monolog, je počil še en strel.
Igralci so se spogledali. Opazili so, kako so kralju, prvaku drame, nabreknile žile na sencih. Bi1 je razkačen. Toda obvladal se je In je igral dalje.
Pet... šest sekund...
Potem je za kulisami nekaj zašumelo. Kralj je s skrajnim naporom skušal odigrati vlogo do kraja. Naposled se je začel zastor polagoma spuščati Soigralci so onemeli. Na odru je zavladala mrtvaška tišina, med gledalci tudi.
Oder je bil sijajno razsvetljen.
Izza kulis so delavci prinesli mrtvega inspicijenta.
Mauilce Decobra:
Usodno pismo
Gospa Talmanova je sedla v avtomobil In Je velela Šoferju, naj zavije proti Boulonjskemu gozdu. Pogreznila se je v mehki sedež In ko je z užitkom ogledovala bogato karoserijo vozila, ji je pogled mahoma obstal na listku papirja sinje barve. List je bil zataknjen med blazine. Misleč, da je papir morda celo njen, ga je potegnila iz razpoke in je Eitala:
»Dragec, če boš imel jutri zvečer mir pred domačo kozo, prileti v najino
odrasle, ampak tudi za deco. Saj Je da je baš za otroka težje najti hvaležnejše oblačilo kakor iz volne. Ne le, da je ta moda za otroka zelo praktična, ona je tudi zelo enostavna in slednjič tudi dovolj poceni.
Apaška ruta iz kožuhovine
je tosezonska novost velikih modnih salonov na Zapadu. Stanovanja, javni lokali, gledališča in koncertne dvorane so v neštetih primerih netemperirane. Tu se izkaže
vedno iznova, kako je ta modni rekvizit na mestu. Za apaško ruto uporabljamo le kratkodlako kožuhovino, bodisi hermelin. krtov kožuh ali kaj sličnega. Rese s katerimi opremljamo ta del damske garderobe, so dolge in navadno črne.
napol žlahtnega značaja. Uporabljajo se tudi kristali. Akvamarin in rumeno-rujavl topas sta posebno prikladna kot dopolnilo toalet iz rujave. črne in zelenkaste svile. Pestro kamenje pa se ne nosi samo na nizih na vratu, ampak tudi kot okrasje na zapestju in slednjič celo v uhanih.
Plesi letošnje zimske sezone
Smo na prehodu v hladnejšo polovico leta ko bodo ljudje, vštevši športnike, zamenjali vihrajočo srajco s tesno zapetim suknjičem, prosto naravo pa s temperirano dvorano, ples, katerega smo zanemarjali skozi šest mesecev, bo zopet oživel in prevladal v meša ni družbi dam in gospodov.
Imperativ sodobne civilizacije terja svoj obulus od vsakega civiliziranega človeka, bodisi Evropca, bodisi Američana. Plesni mojstri so že poskrbeli, da nam repertoar ne postane preveč dolgočasen. Nadprodukeija senzacij sicer ni v plesni stroki letos odkrila
nobenih velikih presenečenj. Utrdila je le nekatera stara pravila in jih priredila, da izgledajo kot nova. Njim se bomo podvrgli, ko bomo zaplesali black bottom, charleston, tango ali yale.
Nobenega dvoma ni, da bo ostal družabni ples slej ko prej zadeva mladih in starih. Mladina se bo z njim razveseljevala, starejše dame in gospodje pa bodo obnavljali v njem svojo mladostno iskrost, veselost in filost. O umetnosti v družabnem plesu seveda ni mogoče dosti govoriti. A čira bolj pada umetniška višina plesa, tembolj se uveljavlja njegova športna vrednost, kajti bolj in bolj se morajo plesalci uverjati, da ples s svojim razmahom daje telesu sproščenost, katere telo nima pri poklicnem delu. Potemtakem
gnezdeče... Moji objemi te čakajo. Oči se mi že smehljajo, ustne drhte, živci postajajo nestrpni Tvoja Moumoune.«
Gospa Talmanova je nekajkrat preletela pisanje, zakaj na prvi mah ni hotela verjeti svojim očem. Njen mož se je zjutraj vo^il z avtomobilom. Gotovo je v naglici ostavil listek v vozilu L »Edmond!« je zaklicala gospa Talmanova v akustično trobento. »Obrnite in peljite me domov!«
Avtomobil je zavil pred Porte Dau-phine ter se je ustavil pred hišno številko 166 v ulici de la Pompe. •
Ob sedmih zvečer je stopil gospod Talman v budcar svoje žene. Id je stala baš pri oknu. Njen obraz ie napovedoval nevihto. A Frederic je dobro poznal spremenljivo nrav svoje zakonske družice in se ni prav nič ustrašil. Nagovoril io je:
»Dober dan, Didšna... Daj svojemu Fredu poljubček!«
Armandina je z naglo kretnjo odrinila Frederica. Jela je citirati pismo kakor da sodi obtoženpa:
»... če boš jutri zvečer imel mir pred domačo kozo, prileti v najino gnezdeče ...«
Frederic je poslušal. Delal se je začudenega.
»Kaj govoriš. Didina?«
Armandina pa je nadaljevala:
»Moji objemi te čakajo. Oči se mi že smehljajo, ustne drhte, živci postajajo nestrpni...«
»Kaj te je prijelo, da deklamiraš verze?«
»Ah, prosim te vendar! Nehaj se mi rogati!... Vse dobro vem!«
»Kaj veš?«
»Vem. da me varaš!«
»Jaz da te varam?«
»Tak molči vendar! Skrivaš mi, da si nezvest! Grdoba, prav nič nisi boljši od drugih! Sedaj ali pojdeva narazen, ali pa mi moraš vse priznati! Kako moreš trpeti, da me tvoja metresa naziva kozo! Sram te bodi!«
»Kaj praviš! Jaz da imam metreso? Tebi se pa res meša...«
»Ne taji! Vse vem.«
»Nu. so me že zopet obrekovall...«
»Ne. niso te obrekovali. V rokah imam stvaren dokaz tvoje nezvestobe! Našla sem pismo gnusne ženske, s katero me varaš!«
Frederic je za trenutek ves orepaden obstal. Toda zbral se je hitro in je ponovil:
učinkuje ples tudi na zdravje, v telesnem in duievnem oziru. 2 njim si treniramo voljo, ustvarjamo veselje in ne baš v zadnji vrsti podpiramo modo v njenem stremljenju po vitld liniji.
Začnimo z zadnjo plesno novostjo h e e -bicjeebiesa. Ta ples je dvignila do veljave posebno mulatska plesalka Josephina Backer. 2 njim si je v enem samem zaletu podvrgla francosko prestolnico. Značilnost tega plesa je istočasno vrtenje nog in kolen pri čemur se zgornji del života ne sme premikati. Premikajo pa se boki plesalke in
Slesalca. Ta ples je v bistvu prava športna i gimnastična vežba, katero ponazarjata na-2i ilustraciji št. 1 in št. 2.
Po značaju je zgoraj omenjenemu plesu precej podoben b 1 a c k bottom. To je ples, katerega spremlja godba v štiričetr-tinskem taktu in katerega gibanje posnema
tavanje po blatu. Od tod tudi njegovo ime. Po naše bi mu rekli »Mehka zemlja«. Tudi ta ples je prišel k nam iz Amerike. Prvotno je bil namenjen, da prežene charleston, kar se mu pa ni posrečilo, ker mu manjka pravi ritmični zalet in elektrizujoča sila.
Charleston je ostal še naprej vladar plesne dvorane. Slika 5t. 3. predstavlja black bottom. pri katerem je treba kolena in noge vrteti na levo in desno. Pri tem plesu stoji dama nasproti plesalcu vedno ob strani; ples v popravljeni obliki pa se prišteva danes k tako zvanim turnirskim plesom.
0 charlestonu se je svojčas govorilo, da je brez primere utrudljiv. Pravili so, da potrati človek pri njem enormne količine energije kot n. pr. boksar pri svojem športu. Ta sodba je bila površna in pretirana. Doeim onemore boksar že v 10 kolu, lahko pleše izurjen plesalec charleston celo noč. Tudi ta ples je v bistvu dobra športna vežba. Uvod v ples tvorijo koraki foxtrota v treh smereh: naprej, nazaj in v stran. Šele po tem uvodu oživi karakteristika charlestona, ki obstoji v sestopanju in odbivanju s petami. Kakor drugi plesi, prihaja tudi ta letos v plesno dvo-
rano deloma reformiran. V Ameriki so ga krstili za «flat yharlston<, in ta nova oblika ga kakor nalašč usposablja za salone.
Precejšnjo aktualnost si je pridobil tudi bananes-slide. Ta ples bi lahko uvrstili v vrsto fostrotta, kajti njegovi koraki so elegantni in lahni. Plesalec vihti noge tako, da se le nalahno dotika tal in se pri tem pomika naprej. Tipičen korak tega plesa kaže naša slika št. 4.
Kralj vseh družabnih plesov pa je Se vedno tango, ki ni le obdržal svoje policije samo radi pregibanja, acnpak predvsem radi r;u?ike. Pospremna ?o.iba k tangu jp izredno melodična, melanholična in dvigajoča. Prestopanje v staccatu, križanje nog in polovični obrat na desno in levo, so slej ko prej ujegova karakteristika. Ta ples ne pozna več razlike med habanero, argentino in mi-logno; ostal je na površju kot tango in kraljuje naprej. Tehnika koraka tega plesa je tako enostavna, da prija začetniku in iz-vežbanemu plesalcu.
Y a 1 e bo moral svoj raison d'etre šele dokazati V mirnem tempu posnema najprej korake tanga, s katerimi združi nekatere značilnosti heebica-jeebiesa. Karakteristično i
pozituro tega plesa prikazuje slika št 5.
Poleg vseh teh plesov bi lahko še omenili one-step in stari dunajski valček. Vse v vsem pa bi plese letošnje sezone, razporedili takole: Za začetnike, starejše m zmernejše plesalce so priporočljivejši plesi: foxtrott, slow fox, tango, morda tudi charleston. Iz-ornejši plesalci lahko plešejo poleg teh še: black botom, heebic-jeebies, bananes slide in yale.
Kino
je ena najmlajših filmskih igralk. Rojena je pred kakimi dvajsetimi leti v Goteborgu na Švedskem in je že v rani mladosti kazala velik igralski talent. Sodelovala ie pri raznih dobrodelnih prireditvah, a ko ii je bilo petnajst let, so jo roditelji vpisali v »kraljevsko dramsko akademijo«. To ie službeni naziv državne igralske šole v Stockholmu.
Ko ie dovršila to šolo, je dobila angažman v nekem gledališču, kjer io je opazil slavni režiser Mauritz Stiller in io ie takoi angažiral za film. Ko ie odigrala nekaj manjših vlog, je dobila Greta Garbo. ki je bila že tedaj ena najlepših in najfotogeničnejših žen evropskega filma, glavno vlogo v velikem Stillerovem filmu *G5sta Berling«. ki ga je izdala »Svenska«.
Pred dobrim letom ie Mauritza Stillera angažirala družba Metro-Goldwin in od takrat ie odšla ž niim v Ameriko tudi Greta Garbo. ki je dobila angažman pri isti družbi Do zdaj ie Greta nastopila v Ameriki v dveh filmih, ki sta bila oba prirejena po romanih španskega pisatelja Blasca Ibane-za. Njeni partnerji so John Gilbert, RicaTdo Cortez In Antonio Moreno, igralci, ki jih štejejo med največje ljubimce ameriške ki-nematogiafske publike. Filma se zoveta »Valovi strasti« in »Žena _ demon«.
ker so najboljše, najtrajuejSe in zato najcenejše.
»Tako. tak metreso imam in te varam! In ona te naziva kozo!«
»Poslušaj! .Nehaj igrati komedijo! Bodi rajši oprezen in pazi. da ne izplačam tatice moje ljubezni kakor se spodobi! Ta tvoja Moumoune...«
»Moja Moumoune?... Nu. ti pa imaš res fantazijo!«
Gospa Talmanova. vsa iz sebe, je potegnila iz miznice pismo in ga je pomolila Fredericu pod nos. Frederic ga je vzel v roko. prečital besedilo dvakrat, trikrat in naposled zmajal z rameni.
»To so ti pa lepo podtaknili! Kje si našla pismo?«
»<Med blazinami v avtomobilu. 2e dva tedna se ni nihče vozil z našim avtom in pismo ima včerajšnji datum!«
»Vse vkup je budalost! Niti ne sanja se mi o tej stvari!«
»Ti torej tajiš, kar je očividno?«
Gospod Talman ni dal na te besede nobenega odgovora več. A tisti mah je potrkala sobarica in je prinesla na pladnju posetnico Obrnjena k Frideri-cu. ie rekla:
»Gospod želi govoriti z variti!«
Frederic je pogledal vizitko in je či: tal: »Harry-Son. zasebni detektiv.«
Prikimal je z glavo: »Naj pride!:
Vstopil je detektiv, visok moški z obritim obrazom, širokimi uhlji in boksarskimi rokami. Pozdravi] ie kratko, se opravičil in začel:
»Gospod Frederic Talman. oprostite, da vas nadlegujem. Vedeti moram, ali je avtomobil št. 72—74—G9 vaša last?«
»Tako ie!«
»Limuzina je črno prepleskana?«
»Točno!«
»Dovolite mi vprašanje, kje je bil vaš avtomobil sinoči ob 12 uri 40 minut?:
»Kolikor vem, v garaži. Zena in jaz sva bila že ob 11. doma.«
»Zelo obžalujem, da moram razbiti to iluzijo Sinoči ob 13.40 ie vozil vaš šofer nekega gospoda no Avenue Wag-ram. To je bi! gospod, ki ga nadzorujem po nalogu nekega varanega zakonca. Videl sem. da je stopil v vozilo 72—74—G9 s pismom, ki ga je prinesel s seboj iz hiše. katero ie zapustil. To pismo je ležalo med blazinami. Preiskal sem vaš avtomobil, a pisma nisem našel. Ce ste ga po naključju našli, prosim, da mi ga daste. Tu gre za mojo stanovsko čast...«
»Povem vam. da je vaša stanovska čast zelo indiskretna... Pisma nisva našla ne jaz, ne moja žena. Zbogom!«
Klenovnik, največje jugoslovensko zdravilišče
Zagorska pokrajina s Kle-novnikom v sredi in goro Ivančico v ozadju
V slikovitem Hrvatskem Zagorju, pokrajini vinskih goric in starih plemiških dvorcev, se je izvršilo v četrtek pomenljivo dejanje: Otvorjen je bil delavski sanatorij za tuberkulozne, ki ga je uredit v nekdanjem gradu grofov Draškovičtv na Klenovniku Osrednji urad za zavarovanje delavcev. S sa-natorijem na Klenovniku je dobila naša država, v kateri umrje skoraj vsaki 3. človek za tuberkulozo, največje zdravilišče jetičnih. ki ima po obsegu in po moderni ureditvi le malo primerov v vsej Srednji Evropi in ki je brez dvoma največje na Balkanu.
O tuberkulozi se upravičeno trdi, da je socialna bolezen. Njeno torišče so najširše ljudske plasti, zlasti indu-: strijsko in obrtno delavstvo, ki mu je način dela odtegnil prirodne pogoje človeškega zdravja: predvsem čist zrak in solnce in ki po večini nima sredstev za izdatno hrano in zdravo stanovanje. Ce premotrimo socialno - zdravstveni pomen velikega delavskega sa-natorija na Klenovniku. moramo priznati, da se je tudi in zlasti v tem primeru pokazalo, da je naša socialna politika. ki je izvršila z zakonom o delavskem zavarovanju svojo prvo največjo nalogo, na pravilni poti. Zdravstvenih naprav Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, torej tudi sanatorija na Klenovniku, se bo posluževalo v prvi vrsti delavstvo, ki tvori veliko večino zavarovancev. Delavci, ki so v zaprašenih delavnicah, pri težkem in utrudljivem delu. ob slabi hrani in nezadostnem počitku v nezdravem stanovanju, zboleli za tuberkulozo, bodo našli na Klenovniku vir zdravja in življenske radosti. Ozdravljeni ali vsaj z novim upom v zdravje in življenje bodo zapuščali ta tihi in blagi dom. ki jim ga je namenila naša največja zavarovalna organizacija. Take naprave ne bi bile mogoče, če bi hodila politika socialnega zavarovanja druga pota, ki jih hočejo nasprotniki sedanjega zakona o socialnem zavarovanju delavcev. Le unifikaciji delavskega zavarovanja in centralizaciji finančnih sredstev gre hva^a. da so mogoče tako velikopotezne naprave. Kako bi lahko brez izdat-
Portal zdravilišča
Detektiv se je priklonil, se še enkrat opravičil ter izginil skozi vrata. Frede-ric pa se je hitro zmagovito obrnil k Armandmi in ji je dejal:
»Najprej spovem šoferja in ga vržem skozi vrata. Drugič: Ti me boš na kolenih prosila odpuščanja, ker si me osumila nezvestobe.*
»Hočem — hočeta. mili moj Fred! Prosim te odpuščanja...«
»Didina, oproščam ti. za kazen pa pojdem takoj v cercle. To ie pokora za tvoj greh. Zahvali Boga, da ni strožja.. .<
»Le pojdi. Fred. če te je volja... Saj veš. da te ljubim... Lahko noč!«
»Hvala. Didina... Lahko noč... Vrnem se okoli polnoči...«
Gospod Talman si ie nadel klobuk, vzel palico in rokavice. Zapustivši hišo. v kateri je stanoval, na prvem oglu je ustavil taksameter in je povedal šoferju naslov ene svojih prijateljic._
splošno znano sredstvo
za čiščenje želodca in črev. .......................
nega povišanja prispevkov zgradil velik sanatorij za tuberkulozne na obseg ene ali dveh oblasti omejen zavarovalni urad? Zakon, ki ga je izdal takratni samostojno - demokratski minister za socialno politiko, je postal vir velikih koristi za delavstvo, stalen vzpodbu-jevalec in poživljalec našega delavstva.
Na Klenovnik
Z avtom iz Zagreba. Pri Cernomer-cu zavije cesta proti Podsusedu in vodi naprej po tipični zagorski pokrajini. Vinske gorice s cerkvami in kapelami, revna sela, stari dvorci, jagnedi ob cestah, številne gosi. črede na zelenih tratah, kmetice v pisani narodni noši, vse to daje tej pokrajini z nevisokimi hribi in širokimi dolinami značilen in zelo slikovit značaj. To je pokrajina, ki so jo opevali mnogi pesniki, opisovali v romanih' Ante Kovačič. Kr. Sandor-Gjalski in drugi, pokrajina starih ilirskih tradicij in Mihanovičeve »Lepe naše domovine.« <
Cele kolone avtomobilov drče proti ljubki Ivančiči mimo Oroslava in Le-poglave z njeno slovečo kaznilnico in
divno dolino, kjer na širokih pašnikih intenzivno zelene barve pasejo pisane, brhke pastirice. Hrvatska idila kakor na slikah Jose Btižana ali Mirka Rač-kega. Med potjo smo švignili mimo ciganskega tabora. Kmetje, kmetice, krave in gosi — vse je zrlo na toliko število avtomobilov. Ponekod so se čuli politični vzkliki — odmev demagogije, ki še ni zamrla. V splošnem pa zapusti zagorska pokrajina izredno mil vtis. Bližje ko smo Klenovniku, lepši je svet. Ivančica je vsa posinela v popoldanski svetlobi, gozdovi imajo sto-prav prvo, rahlo rumenilo jeseni, vse človeka vabi in miče v to lepo zatišje domovine.
Iz grofovskega gradu — moderen sanatorij
Približno 100 km smo prevalili. Vožnja je prijetna in nič utrudljiva. Ob straneh teče železniška proga Zagreb-Varaždin. V bližini in 6 km sta železniški postaji za Klenovnik. Kmalu smo ogledali na lepem hribu velik grad s stolpom in obsežnim parkom. Se malo in smo zavili mimo župne cerkve navkreber. Ustavili smo se pred velikim, od temeljev do strehe prenovljenim grajskim poslopjem, ki je dobilo na severovzhodni in jugozahodni strani
obsežen prizidek. Renovirano ie vse v slogu, okusno in imenitno. Dvorišče je poploščeno; obdajajo ga lepe arkade. Na južni strani je latyiski napis, ki priča o grofih Draškovičih, o preteklosti te mogočne stavbe. Na severni je takisto v latinščini zapisana sedanjost in bodočnost. Officium centrale pro ope-rariis tuendis Zagrabiae domum invria temporum paene collapsam pro salute aegrotantium operarium ... Tako sta se srečala dva svetova. Aristokratski svet se je poslovil od nas: bodočnost ima delavski narod. Ondi, kjer se je šopirilo brezdelje, bodo zdaj telesni in duševni delavci iskali zdravja.
Zdravilišče za tuberkulozne
Velik človekov sovražnik ie tuberkuloza in ondi, kjer se skuša vrniti zdravje ljudem, ki jih je ta sovražnik ranil v pljuča, mora biti medicina temeljito oborožena. Cez 20 milijonov dinarjev je žrtvoval Osrednji urad za zavarovanje delavcev, da ie nakupil staro grofovsko posestvo in ga preuredil v moderno, z vsemi pripomočki opremljeno zdravilišče za pljučno tu-
berkulozo. Nekateri so ugovarjali, češ, da izbira kraja ni bila primerna. Klenovnik res nima kake izredne klime, zato pa ima normalno zdravo podnebje s pravilno relativno vlago in z dokaj nizko normaJo padavin. Grad sam je tako vešče in temeljito prenovljen oziroma dozidan, da ie postal še boljši kot bi bilo novo, nalašč sezidano poslopje. Ima vse priprave in na.orave. ki jih imej moderen sanotrii. V širokih, lepih sobah ie 105 postelj za moške in 70 za ženske. Dovolj' zraka, prostora in ventilacije. Zunaj so solnčna ležišča, vse-naokrog pa park z belimi stezami. Zgrajena je velika dvorana, ki bo jedilnica in hkrati kinematograf. Lepi so družabni prostori z biljardom in biblioteka ter krasno teraso. Pripravljena je knjižnica in radio
Na širokih hodnikih je udobno in snažno. Povsod vidiš in čutiš največjo snago. Uprava je v veščih rokah, nameščene pa so usmiljenke. Sanatorij ima lastno veliko gospodarstvo: polja, vinograde, pašnike, konjerejo, svi-nierejo. goveda. Sam pridela obilo zelenjave in sočivja. Okrog gradu je vse zasajeno in urejeno po eksotičnem okusu. Zares, gosposki dom je ta delavski sanatorij za tuberkulozne! V prejšnjih časih bi to ne bilo mogoče!
Oglejmo si malce higijenske naprave. Vodo dobavlja vodovod. Nesnažna voda in odpadki se odplavljajo po kanalih, ki so urejeni v smislu takozvanega biološkega čiščenja vode. s čemer izgube okuževalno možnost Stranišča so številna in najmodejneje urejena; za umivanje so posebne sobe. Na hodnikih so pljuvalniki, ki se avtomatično snežijo in desinficiraio. Bolniki ne bodo smeli hoditi po sanatoriju v obuvalu, ki so ga imeli zunaj. Za sumljive obstoje poseb* ni desinfektorji, ki stopijo v funkcijo, preden se pacijentu dodeli soba. Za slus čaj, da bi se pojavila kaka infekcijska bolezen, obstoji poseben izoliran del sanatorija s posebnim osobjem. Sobe se grejejo z gorko vodo, hodniki s pa« ro. Centralna kurjava je taka, da se lahko razširi za večje prostore, če bo treba. Kuhinja je izredno snažna in hi* gijenska. Sveti električna luč, ki jo do> biva zavod iz Fale. Skratka: povsod čw tiš smotrenost, premišljenost in težnjo, da se bolniku kar največ pomaga, da pa mu hkratu tudi kar najbolj razbline moreč do jem, da je bolan ...
Moderno zdravljenje.
Informirali smo se pri zdravnikih, kako se bodo zdravili tuberkulozni. Bol* niki v tretjem štadiju so na Klenovni« ku izključeni. Zakaj naj bi ljudje, ki jim navadno ni pomoči, ubijali one, ki še lahko ozdravijo?! Bolniki z začetno tuberkulozo se bodo sprejemali seveda le, kolikor bo dopuščal prostor in le na osnovi temeljite preiskave in prevdar* janja vseh okoliščin. Normalni zdravil* ni rok v sanatoriju iznaša 3 mesece. Za zdravljenje so na razpolago vsi instru* menti in vse naprave, ki jih pozna mo= derna medicina. Zanimiv je tudi za la* jika pogled na te naprave. Evo velikega Rontgenovega aparata za diagnostiko in terapijo. Tam je višinsko solnce, on* di laboratorij za kemično in bakteriolo* ško proučavanje bolnikovih izmetkov. Za zdravljenje z vodo (hidroterapija)
Ptički brez gnezda.
Sedel sem pred Ljeninovim spomenikom in zajtrkoval. Tedaj se mi je nudil prizor, ki je pred spomenikom proletarskega odrešenika malce čuden. Okoli mene se je zbralo 5—6 otrok: bosi, raztrgani, izpitih obrazov. To so »ptički brez gnezda«, potepuška deca nove proleiarske Rusije. Nima ne starišev in ne doma. Nihče ne skrbi za nje. Samo v Moskvi je več stotisoč take dece. Podnevi berači in zbira ostanke hrane kakor golobi po dvoriščih. ponoči pa se zateče kamorkoli, samo da je pod streho.
V sovjetski Rusiji sem videl mnogo trpljenja in revščine. Čez nekaj časa sem se navadil, da gledam kolikor moči hladnokrvno na človeško nevoljo. Toda srečanje s to žalostno poulično mladino, z mladim človeškim naraščajem, ki nima ne doma ne materinske ljubezni in vsega tistega, kar osrečuje otroka, me je vseiej napolnilo z otož-nostjo. In še zdaj. ko pišem te vrstice, se mi zdi. da me spremljajo mile sinje oči in me neprestano prosijo — tako boječe in žalostno...
Medtem ko sem delil svojim majhnim prijateljem grozdje, jih je bilo vedno več in več. Kakor vrabci so prišli iz vseh bližnjih kotov in se pulili za drobtine. Dal sem jim vse, kar sem imel v rokah in se skušal rešiti, kolikor se je dalo.
Paradiž beračev.
Skušal sem se rešiti, — sem dejal. To pa ne drži. zakaj kam nai na moskovskih ulicah zbežiš pred berači? Na slehernem vogalu jih stoji nekaj. Po vnanjosti so taki. da ne moreš tr-dosrčno mimo njih. Smilijo se ti. če imaš količkaj srca.
Mene je vprašanje beraštva v prvo-stolici sovjetske republike, ki je baje odpravila bedo revnih slojev, takoj v začetku zelo zanimalo. Dejal sem si: -Res je. da si prišel v Rusijo z namenom. da proučiš politični in socialni red v tej novi državi. Ali za to boš imel še dovolj časa«. Sklenil sem. da žrtvujem ves dan in celo noč moskovskim I pouličnim beračem: majhnim in veli-| kim.
V poletnem času so v Moskvi vse do ; polnoči prostori, ki so količkaj priprav-' ni za prenočevanje na prostem (ulice. ; parki, trotoarji na primernih mestih) j domena beračev, pijancev* (ki jih je tudi danes na Ruskem veliko) in vseh ostalih ljudi brez strehe. Do polnoči je vse v redu: lahko se urede po lastni volji. Ko pa ura odbije polnoč, , pridejo stražniki — pešci in jezdeci in | iih jamejo — ne vem, po čigavem 1 idiotskem ukazu — preganjati s klopi
je izborno preskrbljeno. To je mimo hrane eden izmed poglavitnih zdravil* nih činiteljev. Dalje je operacijska dvo* rana za pneumothorax, soba za inhala* cijo itd. Bolnik gre skozi tri ambulan* ce: zdravniki ga skrbno proučujejo in imajo v natančni evidenci ves njegov bolezenski proces. Važen faktor je ku* hinja. 4000 kalorij gre dnevno vsakemu bolniku — to je načelo. To se pravi: 1000 kalorij več kot mora použiti dnev« no vsak delavec.— Poseben problem pa je delo bolnikov, — nam je razlagal g. dr. Zel j ko Hahn, ki je poleg gene« ralnega ravnatelja Osrednjega urada g. Milana Glaserja glavni inicijator tega sanatorija. Ali naj zdravljenje bolnika odtuji delu? Kaj pa potem, ko se vrne iz sanatorija? Zdravljenje tuberkuloze traja več let, bolnik pa lahko ostane le nekaj mesecev v sanatoriju. Skrbeti mora sam, zase in za družino, od druž* be ne sme vsega zahtevati! Skušali bo* mo v sanatoriju ohraniti bolnikovo vez z delom kot prvim socijalnim in živ* ljenjskim elementom. Nekatere bomo vpeljali v nove, zdrave j še poklice. Sploh je to kočljiv in zapleten problem, a moderen sanatorij za tuberkulozne se mu ne more in ne sme izogniti. Kajpak, sila se ne bo delala nikomur, a vsak se mora vzgojiti za svoj položaj.
Zdravljenje, zabava, delo, bivanje v dobrem zraku in v higijenskih razme* rah — to so pripomočki, s katerimi naj Klenovnik vrača delavca k delu in živ* ljenjskemu veselju. Za zdravljenje bodo skrbeli štirje stalni zavodovi zdravniki, med njimi dr. Roko Jokovič in speci* jalist dr. P. Samardžija. Tem želimo obilo uspeha!
Sploh pa naj ta sad organizirane m razumne skrbi za socijalno in zdrav« stveno povzdigo našega naroda v obilni meri osrečuje ljudi in iih zdrave in ve* sele vrača narodu. Njihovim ustvarite* ljem izrekamo vse priznanje za ogrom* no delo, ki so ga bili izvršili in ki jc dobilo v četrtek 29. sept. posvečenje.
| in s cestnega tlaka. To bedasto preganjanje traja od polnoči pa do petih zjutraj. Priznati moram, da so stražniki nasproti tem revežem — kakor sploh nasproti vsakemu človeku — zelo prijazni. Toda če človek nima in ne sme imeti niti na pouličnem tlaku prostora, da bi se vlegel in zaspaL tedaj je, tako vsaj mislim, tudi ta prijaznost dvomljive vrednosti.
Šele ob petih zjutraj, ko se mesto že budi, sem se vrnil s tega žalostnega romanja po moskovskih ulicah. Čeprav sem bil na moč utrujen, nisem mogel zaspati. Neprestano so mi doživljanj prizori plavali pred očmi.
Moskovske ulice so zares paradiž beračev!
In če je ulica res zrcalo resničnih razmer, tedaj lahko rečem, da sem videl prizor boljševiškega paradiža. No takega si nisem zamišljal!...
»Socialna politika.«
Vstal sem ob 10. uri. se oblekel in krenil v ministrstvo dela (narodnii ko-misarijat truda). Poiskal sem odsek za socialno politiko, izročil posetnico in priporočilo kmetske internacionale z
željo, da me sprejme predstojnik tega oddelka. Ko sem vstopil v pisarno, mi je ponudil stolec in svalčico ter velel slugi, da mi prinese čaj. Povsod: v državnih uradih, v tovarnah, zasebnih hišah itd. vam nudijo čaj takoj, ko vstopite. Rusi pijejo čaj zjutraj, pred kosilom, po kosilu, ob vsaki priliki.
—	Ali bi bili tako prijazni, občan — sem dejal — in mi pojasnili, kaj ste storili in s kakimi ukrepi pobijate beračenje? Takisto bi me zanimalo, kako skušate rešiti vprašanje potepajoče se dece?
Po tem diplomatskem nagovoru je občan načelnik potegnil iz miznice velik chosier s statistikami, kartogrami, načrti in mi dejal:
—	V Zvezi sovjetskih republik je beračenje zakonito prepovedano. Vsi državljani so enakopravni Mi vodimo ogromno propagando, da naj noben naš državljan ne berači, a tudi ne daje darov takim državljanom, ki ponižujejo svoje človeško dostojanstvo z beračenjem. Člani naše stranke — komunisti — se tega v polni meri zavedajo "in ubogajo naše nasvete. Težko Da je navaditi ostalo nezavedno maso na nove razmere. Problem beraštva bi bil rešen v tistem hipu. ko ne bi rvhče več dajal beračem milodarov. V tem primeru ne bi nihče več beračil, saj bi bil v naprej prepričan, da ne bo nič dobil. Kar ni tako?
—	Seveda je, — sem dejal. — Taka »socialna politika« ie zelo dobra.
Ne vem. čemu — ali zaradi tega od-
Pogled na zdravilišče Klenovnik in park z južne strani
Mladen Kostov (Pariz):
Slike iz rdeče Moskve
Pogled na Kremelj
tovora ali pa iz simpatije. — toda občan načelnik mi je dal dva zelo primerna nasveta, ki naj si jn zapomnijo vsi, kateri nameravajo kedai v Rusijo. Prvi slove: »Ne ozri se nikdar na be-raSa.< Posledica je: če ga ne vidiš, te ne bo vznemirjal. Drugi: »Poglejte ga strogo!« V tem primeru ne bo več nadležen, ker se bo bal stražarjev.
— Glede dece brez strehe — je nadaljeval načelnik — moram reči, da nam dela to vprašanje hude preglavice. Ustanovili smo že več kolonij za tako mladino, a čez 1000 smo jih spravili samo v Moskvi pod varno streho. Seveda jih je na ulici še mnogo in mnogo, a za vse nimamo sredstev in prostorov.
Kolikokrat pač čujete v Rusiji to frazo: »Nimamo sredstev«!
— Na drugi strani pa je značilno. — »e prepričuje načelnik — da število
beračev in ljudi brez strehe zavisi od ekonomskega položaja dežele. Glejte, ta-le kartogram jasno pričuje, da jih je bilo največ v letih 1920—21—22, t. j. v letih lakote in neposredno za njimi. Sicer pa nikakor ne dvomim, da bomo vsa socialna vprašanja končno rešili enega dne, ko bo popolnoma restavri-rana naša industrija in ž nio vred kmetsko gospodarstvo: hkrati pa morata biti oba naša gospodarska činite-Ija dovolj razvita in modernizirana. Ali ste me razumeli?
Izborno sem vas razumel, državljan — sem odvrnil.
Vendar pa. če hočem biti iskren: še danes ne razumem »socialne politike«, ki dopušča, da v deželi proletarske diktature umira na ulicah v največji bedi ogromno število proletarcev in mladine. V tako strahovitem obsegu se to ne dogaja nikjer na svetu.
Kulturni pregled
Šentjakobski gledališki oder
v Ljubljani Nedelja, Z: ob 20.: «5koljka». Reprtea.
A. Sič: Slovenske narodne noše
(Risal M. Gaspari. Založila Učiteljska tiskarna, Ljubljana 1927., strmi 57.)
Naša ljudske zgodovine, kolikor-je ima« mo napisane, je komaj za dobro romarsko culo. Pa še med to siroščino ni vse, da bd kaj od kraja jemali za pristno, samosvoje blago. Čisto gotovo pa je, da je bila naš« domača pretekJost bogatejša, nego so nam jo ohranili stari anali. To velja še posebno za slovenske narodne noše. V časih, ko po naših krajih še m puhal dim iz lokomo* tiv in tovarn, ko se je tako rekoč vse pri« delalo doma, ko so vladale pri nas še zlate patrijarhalične razmere, žal nismo imeli svojega Človeka, ki bi znal ovekovečiti s pismom in podobo vse to, kar in kakor je živelo med narodom. Kar imamo sporočil iz te dobe (in baš ta je najbolj zanimiva!), so nam jih dali večinoma tujci, seveda po svoje in površno.
Modernizem, za katerim je hlastnila Ev« ropa po francoski revoluciji, je dobival tal tudi po naših krajih. Začel je neusmiljeno rušiti «v domačih šegah vtrjene postave®. Ceneno in na videz okusnejše tovarniško blago je jelo potiskati v kot kolovrat in statve. Tako je povsem umljivo, da so se začele tudi naše narodne noše polagoma »modernizirati«, zlasti v krajih, ki so prišli v živahnejše stike s tujo kulturo. Marsikaj se nam je v tej tuji poplavi pogubi!o za vekomaj in naposled bi bili ob vse, da ni prišla doba narodnega prebujenja, ki je vsaj ponekod rešila, kar m je sploh še re« Siti dalo.
Po vsem tem je danes težka naloga fol* klorista, ugotoviti, kakgne so bfle slovenske narodne noše do vseh potankosti, kaj je bilo na njih zanesljivo domačega in kaj je izpremenil ali dodal tuj vpliv. Te delifcatne naloge se je lotilo zadnje čas« že tucat .tju« di, ki pa po večini niso segli preko diletan« tizma. 5e največ uspehov je pokazal do« slej znani raziskovalec naših narodnih sta« rin prof. A. Sič, ki pa se tudi že deset« letja intenzivno bavi s proučavanjem slo« venske folklore in nas je obogatil že s celo vrsto lepih narodopisnih del. Ni treba, da bi še posefce navajal ta dela, ker bi ne smelo biti zavedne slovenske hiše, ki bi jih še pogrešala. Danes mi je opozoriti samo na zadnje Sičcvo delo, ki smo ga dobili te dni. Je to prav za prav druga popolnje« na izdaja brošure, ki jo je pred leti izda« la Tiskovna zadruga. Posebna vrlina te edi« cije je osem barvotiskov poglavitnih tipov naših narodnih noš, vrlo posrečeno delo mojstra Gasparija. Škoda le, da leže slike vse skupaj na koncu knjige, namesto da bi bile porazdeljene med odgovarjajoča po« glavja, kar bi to zanimivo delo še bolj opestrilo. Razen teh slik ponazorujejo po« samezna poglavja še tri druge priloge, to •o A. Schreiberjeva skupina slovenskih na« rodnih noš, pet Korytkcmh tipov in sedem sličic belokranjskih ženskih pokrival, ki so kakor Gasparijeve reprodukcije tiskane na najfinejšem papirju in je tudi zanje Škoda, da ne leže med tekstom.
Avtor je topo t opisal narodne noše po krajih: 1. Ljubljana z okolico in Gorenj« sko, 2. Bela Krajina, 3. Bivše Štajersko, 4. Prekmurje, 5. KoroSki Slovenci, 6. Slo« venci iz Trsta in okolice, 7. Istrski Slov en« ci, 8. Beneški Slovenci. Vsako teh poglavij obravnava zelo pregledno najprej moško, zatem pa žensko odelo. Marsikoga bodo utegnili zanimati tudi ^starejši opisu naših narodnih noš, ki jih je zbral avtor v zad« nji četrtini knjige.
Priznati moramo, da izžareva i* vsega dela velika ljub a v do stvari, Id je postala Siču že življenjska naloga. NI važno, aH so te narodne noše, ki nam jih topot pred« očuje tudi živa slika, do vseh potankosti take, da bi jih mogli z mirno vestjo rekla«
mira ti kot izključno slovensko last. To ostane še slej ko prej odprto vprašanje. Važno pa je, da imamo baš v tem delu ti« sti trdni jez, ki nas bo odslej lahko uspešno branil proti nadaljnim poplavam raznih neokusnih in brezvestnih potvor našega lepega narodnega odela. In to zaslugo velja avtorju še posebe podčrtati.
•Učiteljska tiskarna« se je potrudila, da je drfo lično opremila z izvrstnim papir« jem, lepim tiskom in okusno obliko. Pre« skrbela mu je po Gaspariju tudi primerno naslovno vinjeto, ki baš po svoji preprosto« sti prav krepko učinkuje. Zato ji gre kot založnici polno priznanje.
Ob mnogih prilikah nastopajo naši ljudje v narodnih nošah. To daje prireditvam še poseben sijaj in mogočno podčrtava našo lepo narodno preteklost — seveda samo ta« krat, ako so odela vsaj po dosedanjih ugo« tovitvah pravilna. Z vsakim samovoljnim izpremrnjanjem pa se samo smešimo in na« ravnost žalimo svoje čestite narodne sve« tinje. Zato naj bi pač ne bilo nikogar več, ki ima le količkaj opravka z narodnimi nošami, da bi si za primeroma majhen de« nar (42 Din) ne nabavil te zares lepe in poučne zbirke.	7. M. L.
Razstava slovenskega modernega slikarstva v Pragi
H. — Praga, 27. septembra.
Društvo čeških umetnikov «Manes» si je izbralo za svojo 82. jesensko razstavo dela novejše generacije slovenskih umetnikov. Razstava je bila — kakor znano — otvor« jena dne 7. septembra in bo odprta tja do 9. oktobra. Je zeio obsežna: zavzema štiri velike dvorane v prostorih, ki v njih «Ma« nes redno prireja svoje velike razstave.
Zastopano je slovensko slikarstvo od J a« neza \Volfa do danes, in sicer: Janez Šubic 14 slik, Jurij Subic 6 slik, Josip Petkovšek 4, Ažbe 2, Ivana Kobilica 8, Ferdo Vesel 15; Ivan Grohar 13, Rihard Jakopič 11, R Sternenova 1, Matej Sternen 10, Matija Ja« ma 10, Ivan Vavpotič 6, Fran Tratnik 2, Veno Pilon 10, G. A Kos 5, Fran Kralj 2, Antoa Kralj 1 sKko. Dalje je razstavljenih 82 številk grafike, ki jo zastopajo: Šubici, Grobar, Jakopič, Sternen, Sternenova, Trat« nik, Pilon, Jakac, Maleš in Spazzapan. V lepem katalogu, ki obsega 16 reprodukcij najznačilnejših del, je izšel pregled razvo« ja novejšega slovenskega slikarstva iz pe« resa Fr. Mesesnela.
Kljub temu, da je češki tisk sprejel raz« stavo na videz dokaj ravnodušno — tako je namreč pri vseh razstavah te vrste — in sta razen običajnih poroči o otvoritvi pri« občila samo dva praška dnevnika obšiiv nejše referate, ki pa se v glavnem opirajo na Mesesnelov informativni članek, se je vendar pokazalo za razstavo dovolj zani« raanja tako med češkimi umetniki kakor pri širokem praškem občinstvu. Razstava ima uspeh Slovenska umetnost se je v Pragi dostojno reprezentirala, da, lahko ce» Io trdimo — presenetila je Prago.
Vprašal sem enega najodličnejših čeških slikarjev, kaj sodi o razstavi in o sloven« skem »Kkarstvu. Odgovoril mi je to«le:
»Razstava je prirejena nenavadno lepo in nudi krasno sRko slovenskih uspehov v umetnosti. Mi Cehi gledamo na slovensko delo s pravim občudovanjem. Predvsem nas zgrabi mogočna sila, s katero se je to sli« karstvo prerilo preko majhnih in neugod« nih razmer na tako višino, kakor se rrcali na razstavi Malenkostne, težke, neizkrista« lizirane razmere, mlada domača družba, ki baš zaradi svoje mladosti kaže veliko ne« razumevanja, da, odpora — vse to zahteva od umetnikov ogromno silo, ki mora pro« žeti tudi vsa njihova dela. In ta sila se v tej umetnosti res čuti.
Na primer Jakopičeva dela: Ko bi bil Jakopid na Češkem, bi bil resničen čudež: toliko življenja, sile in umetnosti je v njem. Pravijo, da je to hnpresijooizem. Če primerjamo Jakopičeve čeSke vrstnike po dobi in smeri s slovenskim mojstrom.
Dr. V. K.:
Sprehod po gledališki razstavi
V dneh »Ljubljane v jeseni« je stopila slovenska Talija prvič pred širšo iavnost v čisto prozaični obleki, razgrinjajoč v zaprašenem arhivskem materijalu vso trnje-vo pot svojega več ko polstoletnega delovanja ln razkrivajoč pri dnevni luči vse tajne svoje zapeljivosti. Zamenjala Je svoj praznični porrtp z vsakdanjo delavno obleko da se pokaže kot velika kulturna ln socl-Jalna delavka in odpre oči tudi onim, ki so jo doslej poznali le kot razkošno antrnirko.
Ni golo naključje, da se vrši gledališka rarstava baš ob 60-letnici ustanovitve Dramatičnega društva In v dobi, ko je gledališče radi traialoče krize potrebno moralne podpore občinstva.	•
To. kar nam nudi gledališka razstava Je več ko bežen pogled za kulise, tudi več ko obisk tesnih Igralčevih garderob, ovešenih z fotografijami ln z drugo Igralčevo slavo, z gledališkimi rekviziti, vlasuUami, šminkami In gledališkim! capami. Preko te čisto teaterske sfere segajo vezi TalHe globoko v slovensko iavnost, V zgodovino našega meščanstva in naše podeželske Inteligence. To Je »legitimna« plat njenega slovesa, pomembna za vse one. ki U sicer is ImeJl za nio dobre besed«.
Tako! pri vhodu je vmeščena literatura. Prav je tako. sai Je v početku bfla beseda. Tu je razstavljeni dramska literatura, Izvirna to prevodna, v rokopisih in tisku. Čeprav nI »torka popolna, dale vendar sliko naše gledaBSko-literarne produkcije. Tu se pač marsikdo najdalie pomudl in razmisli. Težko nam ie danes oceniti pomen ln vlogo našega g!edaMšča za rast naše žive besede Kdor Pozna prve okorne poizkuse slovenske salonske Igre, na primer one Josipa Vošnjaka se pač ne more dovolj načudlti, kako gladko nam teče danes Izbrana govorica. Nehote se vpraša, ali bi šlo to brez sodelovanja teatra, te visoke šole vsakovrstne konverzaciie?! Ob teh starih rokopistti in tistih nam postane jasen vsHki narodnoprobuieni- pomen, ki ga Je Imelo naše gledališče, sai ie v veliki meri ono privabljalo naše meščanstvo iz nemške lezikovne kulturne sfere v slovensko In ga pridobivalo tako tudi za narodno misel. Poezija in druga proza niste bili radi manj družabnega značaja tako usposobljene za to.
Nasproti literarnemu oddelku !e pcuneščen upravni del gledališča. Ni povsem nezanimivo listati po teh poslovnih knjigah, ki govore 'vse o eni sami mizeriji naSaga predvojnega gledfeSlšča. Kulturno zgodovinsko pomemben je sklep VIII. seje in-tendance (3. septembra 1912, točka 24.) se sklene reforma glede oderskega
opazimo, da so naši (n. pr. Skviček, JirA« nek) bodisi že izumrli ali pa so pozabljeni ljudje, ki nimajo nič več skupnega z živ« 1 j en jem in z današnjo umetnostjo. Kar je ostalo, se nikakor ne da primerjati Jakopi« 5u. — To velja o vseh slikarjih. Umet« niška stopnja, ki so jo bili dosegli ti ljudje vzlic najbolj neugodnim razmeram malega naroda in vzlic vsem malenkostnim oko« liičiaam, nam vzbuja občudovanje. Če bi imeli Cehi take ljudi, bi se jim klanjali*.
Vzlic temu, da razstava finančno ne bo baš najsijajnejše odrezala — prodalo se bo bore malo, saj se v Pragi danes sploh nič ne prodaja — je vendar treba s zado« Sčenjem povedati, da se država za lltke zanima tn da bo nekatera kopita. Katere, za sedaj še ni odločeno.
Rogozovi soigralci v preSkem *Hamletu». Kakor smo včeraj poročali, gosteje prvak ljubljanske drame g. Z. Rogoz v četrtek dne 6. oktobra v praškem Nar. divadlu. Igral bo naslovno vlogo «HamIeta». Njegovi soigral« ci bodo: v vlogi kralja — režiser Vvdra, v vlogi kraljice — ga. Dostalova, v vlogi Ofe« j i7iga- Kronbauerjeva. Tragedijo režira dr. Hilar, ki velja za reformatorja novo« dobnega češkega gledališča.
Violinski vlrtuoz Jan Kubellk, slovit! predvojni goslač, bo koncertJral dne 14. oktobra .v ljubljanskem Untanu.
Ptujska mestna občina, lastnica Ptuiske-ga gledališča, se pogaja z režiserjem V. Bratino glede letošnje gledališke sezone In zaradi sestave repertoarja. O. Bratlna, ki vodi sedaj Mestno g'eda!išče v CeVu, bo angažiran v Ptuju kot gost.
Slikar Slavko Tomerlln o tvori v nedeljo, dne 2. oktobra razstavo svojih del v Zagrebu, v prostorih Umetniškega paviljona.
Kulturni stik! med Zagrebom in Sofijo. Pred kratkim sta obiskala Sofiio ravnatelj zagrebške drame, pisatelj Milan Begovič in igralec Mihailo Markovič. Sla sta v Bolgarijo z namenom, da navežeta stike z gledališkimi činitelji v Sofiji. Posrečilo se ilma ie določiti nekaj gostovanj, ki bodo seznanila zagrebško publiko z bolgarsko, sofijsko občinstvo pa z jugoslovensko gledališko umetnostjo.
Relnhardtov odhod v Ameriko. Režiser Maks Reinhardt odpotuje v Ameriko dne 21. novembra in vzame s sabo sledeče igralce: A. Moissiia, Heleno. Hansa, Hnga in Hermana Thimiga, Lllf Darvasovo, Vlad. Sokolova Dagny Servaesovo in Rozamun-do Pichotovo. V Newyorkn bo ansambel odigral naslednje komade: Kovarstvo in ljubezen (Schiller), Periferija (Langer), Sen poletne noč! (Shakespeare). Živi mrtvec (Tolstoj), Ojdipus (Sofokles). Relnhardta bo spremljal tudi njegov pomožni režiser dr. S. Hock.
Gostovanje dunajske Državne opere v Parlzn. Med pravomečnimi zastopniki avstrijske Državne in pariške Velike opere je bila te dni podpisana pogodba glede gostovanja dunajske Državne opere v Parizu. DunaKani bodo v Parizu peli tri opere: K2valirJa z rožo. Fidelia in Figarovo svatbo. Dunajski ansambel bo štel med solisti pevke in pevce: Marijo Jeritzo, Letrmanno-vo. Elizabeto Schumannovo. Alfreda Picca-verja, Riharda Mayra m Alfreda Jergerja.
Režiser Maks Reinhardt bo po svojem povrarku z ameriške turneje insceniral v Berlinu najnovejše Hoffmansthalo-vo delo >StolP* ■	» . - -
Darujte za spomenik kralju Petru I, Osvoboditelju I
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 2S kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 lov). RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw) VARŠAVA (1111 m 8 kw), MOSKVA (1450 m 12 kw).
Nedelja, 2. X. DUNAJ 18.45: Komorna glasba. — 1. Men-delssohn: Godalni kvartet v Es-duru.
3.	Moaart: Godalni kvartet v D-molu. PRAGA 31: Komorni koncert. — 1. Schu-
bert: Godalni kvartet v D-molu. _ 2.
Hlndemith: Godalni kvartet, op. 22. BRNO 20: Koncert. — 1. d*Albert: .Nižava*; uvertura. — 2. Rubinstein-Morena: Perzijska sulta. — 3. Brahms: Valček.
4.	Gounod-Leopoldi: «Faust»; fantazija. — 5 Elugiien: Ruske nar. pesmi — 6. Strauss; »Netopir«; potpnrl.
21.45: Arije Iz francoskih oper «Wer-ther». «Carmen» in »Manon*. RIM 21.10: Prvo ta tretje dejanje Puccini-Jeve opere »Dekle iz zlatega zapada». LANGENBERG 18.30: Beethovnove klavirske sonate s polasnitnim predavanjem. BERLIN 1930: Pisd anonimnih pisem. Predavanje.)
20JO: Slavnosten koncert (Htedenbur-gova proslava.) — 1. Beethoven: »Ko-rioUui»; uvertura. — 2. Bach: Kan ta ta št 71. — 3. Slavnosten govor. _ 4. Prvi stavek Beethovnove simfonije »Erolcto. — 5. Wagner: Mojstrski pevci norimberikii.
VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra in solistov.
LONDON 21: Prenos večerak.
22.10: Izvajanje Hžndlovega oratorija »Samson*.
MOSKVA 20: Poljuden orkestralen koncert Ponedeljek. 3. X.
DUNAJ 20.05: Komorna glasba. — 1. Hay-dn: Godalni kvartet v B-duru, op. 76. — 2. Mozart: Kftchel 428, v Es-duru. — 3. Beethoven: Godalni kvartet op. 59 v F-dura.
PRAGA 20.10: Koncert — 1. SibeUus: Mala sulta za dve flavti in godatal orkester. — 2. Grleg: Sonata v C-molu, za violino in klavir. — 3. S&ellus: Romantičen! valček, Zatal valček. — 4. Weta-berger: Sentimentalen pogovor. Pesem ljubosumja. — Wetafcer*er. — 5. He-slo: »Mikulas Vacicky»: uvertura. 31.10: Klavirski koncert — 1. Vltasek: Dva ronda v B- in v H-duru. — 2. Beethoven: Rondo v C-duru.
STUTTGART 20: Romantične uverture. — 1. Weber: «Repo£tev». — 2. Meudels-sohn: »Sen kresne noči». — 3. Schuh-mann: «Genovefa». — 4. MarscJmer: Hans Heiftng. — 5. Lortzing: Undlna.
FRANKFURT 20.15; Mešan večer. (Orkester, solisti ia recltacile.)
BRNO 19: Koncert — 1. Rossini; Italijanka v Alžlru»; uvertura. — 2. Sibeflus: »Polel in Melisanda», Sulta I. — 3. Saint-Saens: Htrmanaise. — 4. Čajkovski!: Poloneza iz opere »Evgenij On]e-gln». — 5. Lindsey-Theimer: Legenda iz puste. — 6. Goldmark: Fantazija.
RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert.
LANGENBERG 21: Orkestralen koncert. —
1.	Baussnem: Šampanjska uvertura. —
2.	Vieuxtemps: Violinski koncert v D-molu. — 3. Čajkovski J: <iFr»ncesca da Rimini«. — 4. Nedbal: Scherao Caprl-ce. — 5. Saint-Saens: Alžirska suita.
BERLIN 19.30: Verdi: «Traviata». 22.30: Koncert Italijanske glasbe.
VARŠAVA 2030: Koncert orkestra ln solistov.
LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate.
32.35- Komorna glasba sodobnih skladateljev. — 1. Ravel: Grške narodne pesmi. — 2. Webern: Pet komadov za godalni kvartet. — 3. De Falla: Španske narodne pesmi. — 4. SchOnberg: Prvi godalni kvartet, on. 7.
MOSKVA 20.30: Koncert članov moskovskih bratovskih skladnic.
Torek. 4. X.
DUNAJ 20.05: Arije. — 1. Leoncavallo: Prolog Iz opere «Glumači». — 2. Gluck: Iz opere »Alceste« ln »OrfeK — 3. Wagner: Iz «Walkflre». — 4. Meyer-beer: »Prerok«. — 5. Verdi: Iz opere »Ples v maskah«. — 6,- Blzet: Štirje komadi iz opere »Carmen«. — 7. Wag-ner: Dva komada Iz opere »Mojstri pevci norlmfoerSkK
PRAGA 21: Koncert — 1. Schubert: Iz opere »Rozammtda». — 2. Pesmi. — 3. Schubert: Balet iz »Rozamunde*. — 4. Pesmi. _ 5. R. Strauss: Fantazija iz «Elektre».
STUTTGART 19.15: Pri podonavskih šva-bih v Jugoslaviji (Predavanje.) 20: Gostovanje baritonista Umberta Urbana, člans milanske Scale. (Prenos iz Liederhalle v Stuttgartu.) FRANKFURT 19: Poklicna higijena duševnega delavca. (Predavanje.) 20: Prenos pevskega koncerta iz Stutt-garta.
BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Smetana: »Oldrih in Božena»: uvertura. —
2.	Dvofak: V predilnicah — 3. Jana-ček: Fantazija iz opere Jeruda. — 4. Noruda: Uspavanka. — 5 Dvofak: In-dian. — 6. Moor: Češka šuita.
20.20: Koncert stare francoske glasbe. RSM 30.40: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 19.40: Premog v kraljestvu kulture. (Predavanje.) 30.05: Koncert pevskega zbora dekliškega zavetišča iz KClna. 31: Klavirski koncert. P. Schramm: Ples.
BERLIN 19.55: Okultistični pojavi in teorije. (Predavanje.) VARŠAVA 20.30: Gilbert: »Sramežljiva
Suzana*. Opereta v 3 dejanjih. LONDON 20.45: Pevsiki koncert. — 1. Schuhmann: Vojakova nevesta. Lotosov cvet. — 2. Schubert: Ribiška pesem. — 3. Birabms: Pod oknom. Lovec. 22.40: Prenos koncerta iz hotela Victo-rla — Schubert, Drigo. Puccini. Offen-bach. Peccia, Wagner. MOSKVA 19.50: MusorgskiJ: »Boris Go-dunov». (Prenos iz velikega Akad. teatra v Moskvi.)
Sreda. 5. X.
DUNAJ 19: Musorgskij: »Boris Godunov«. Glasbena drama v 4 dejanjih. (Prenos iz Državne opere.) PRAGA 19: Bendl: »Otrok svobode*. Prenos iz Nar gledališča. STUTTGART 18.45: Z norveškimi ribiči med ledovje Antarktika (Predavanje). 20.15: Lehlr: »Grof Luksenburški*. Opereta v 3 dejanjih. (Prenos iz Frank-furta.)
FRAMCFURT 20: Kako žive živali v Jeseni.
(Predavanje.) BRNO 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi
RIM 30.40: Koncert lahke glasbe. LANGENBERG 31: Orkestralen koncert. — 1. Suppč: »Gospa mojstrovka*; uvertura. — 2. Puccini: Melodije iz opere *Madame Butterfly». — 3. Waldteufel: Iskre z neha; valček. — 4. Meysender-Heimesberger: Violinska etuda za godalni orkester. — 5 K61er-B61a: Madžarska uvertura za veseloigro. — 6. Lecocque: »Glroflč-Glrofli; snlta. — 7. Machts: čerkeška budnica. BERLIN 20: Predavanje o materiji.
31: Večer fivih, — 1. Sonata za violino ta klavir št. 2 v G-duru. — 2. Schčn-berg: Tri skladbe za klavir, op. U. —
3.	A. Čerepnin: Sonata v F-duru. za violino In klavir.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert LONDON 30.45: Prenos VVeHSkega Jesenskega programa iz Cardiffa. MOSKVA 20.30: Orkestralen! koncert. 23.55: Prenos zvonenla Iz moskovske katedrale.
Križanka „Avto"
Pomen besed.
1. armada (6 črk) — 3. epidemija (4 črke), — 4 veznik (2 črki). — 6. težka nadloga (6 črk) [1.. 3. in 6. so pojavi, za katere še v litanijah molimo, da jih Bog odvrni od nasj, — 8. rabi zemljemerec. — 13. mesto v Grčiji (5 črk). — 14. »puščavska ladja*, — 17 časovni prislov (4 črke), — 18. znano špansko žen. Ime, — 22. latinski veznik, — 23. osebni zaimek, — 24. faza lune, —36. zelo poželjena stvair. 29. sorodnik (sr-bohrv.), — 30. vsakomur je potreben, — 31. vsaka predtlskarija to dela. 34. žensko krstno ime, — 35. ežnsko krstno ime (3 črke), — 36. glagol, — 38. mož, 39. srbohrv. Izra® glagola »hoditi« (i—J), — 40. kazalni zaimek, — 41. po močni glagol.
Navpično:
1. iz njega zajemaš vodo, — 2. kontinent — 5. pokrajin« v Franciji, — 7. znan španski priimek. — 8 beseda, ki jo mnogo izgovarjajo naši Primorci, — 9. vrsta strešne opeke, — 10 kvartaikl izraz, — 11. veznik,
— 12. medmet, — 15. čebelji proizvod. — 16. zelo hlapljiva -tvarina, 17. francoski predlog, — 19. drag kamen, — 20. osebni zaimek, — 21. polarni preebivalec, — 23. mrk, — 25. čud. — 27. nikalnica, — 28 igralna karta, — 30. vtis, — 31. nota. 32. imaš pod nogami, — 33. nota. 37. predlox.
Rešitev križanke iBela Ljubljana*.
Besede In črke v vodoravnem redu.
Sd, Rio, Rus, Oto, en zefir. d-mol. mina-ret, pesmi, as, d. d., Solkan, dar. aga, s, Karadžič. los kan. r, smo, bič. red, one, rod. k, prestol, Ana, o, arkada. Zborov, n. ak Nil, o, h. v, na, Srb, s, dar, tol, k, re-petirati, renomirati. e, dar, sito, Stritar, r, oje. Hrvatsko, d, m. ča, ti, ši Edo, op, VJe-nac, Lil, o, Kumanovo, md, Amor, or, vsa, Kolašin, žamet, Amerika, vloga, pl, 1, ep, r, m, Krf, oaf. oko. r. a, sto, o Albin, in. a, na, ak, r. den, Eugen, e, b, Čeh a, s, Ufa, oda, e, si, t, e, n, č, o.
Jezika z izgovarjavo na »v« mesto one na
Med važnejšimi plakati od leta 1867 do 1914 zasledimo tod} zanimiv plakat Danilovega malega gledališča. Id je bil baje »fiva koplla Klelaes Theater v Berlinu, ki Je čeprav dela primitiven utis zbirališče najfinejšega berltaskega občinstva«. Nekoliko komično pa se čita na plakata zago-tovSo, da veže po predstavi tramvajska zveza vse dele mesta! Zakaj nI bfla Ljubljana anno 1915 tudi v tem oziru »Živa ko-plia Berlina«!
Mapa važnih odlokov iz zgodovine državnega gledališča v Ljubljani Je na žalost prazna, zato nam pa zgovorno pripoveduje ona lz Maribora o vseh križih ln težavah, ki Jih ie Imelo premagati tamošnje mlado narodno gledališče, ki se !e moralo brez izdatne podpore in brez za gledališče vzgojenega obfihistva sredi prepotentnega nemškega meščanstva boriti za obstanek. Tozadevno zanimiv dokument Je priložen tej map! — anonimno pismo nekega starega Mariborčana, v katerem psuie ta docela podivjani mož »Das windische Scbmieren-theater«. Mož je očlvidno kolerik in piše v imenu vesoljnega nemštva med drugim sledeče: »Den Sommernachtstraum werden w(r i hm en schon austreiben, RSuber! Blelbt Ibei eueren Čanker und Aschkčrz. AIso zusammen packen und hinatis!«
V oddelek C je umeščena glasbena lite-
ratura. k!er so skrbno zbrana važnejša dela naše operne ln ooeretne produkcije. Veliko pozornost občinstva pa vzbuja razstava fotografi! naših Igralcev. To je nekaka hl-storia pieta našega gledališča, kjer se vrst! pred našimi očmi množica boli ali manj znanih slovenskih, čeških, poljskih in tu-skih obrazov.
Nafboljšo pašo za oči ln ušesa pa najde občinstvo v oddelku svetlobnih in efektnih aparatov. Tu si dela vesela publika veter In vihar, žolegniški ropot in bojni hrup, občuduie kašlrane Jestvlne, odersko biblioteko ln sHke, kratkomalo zija na Talijo v njenem največjem negližejn!
V oddelku sceničnih osnutkov najdemo zastopane najrazJičnejše umetniške stTuje — od konzervativnih Skružnega star„ Vav-potiča star. preko najmlajših Kregarja, Skružnega ml., Vavpotiča ml., do ekspresionizma Bratine, Delaka. konstraktivtama Sptačlča In Černlgoja.
Razstavo moramo nazvati nekak osnutek za bodoči gledališki muzei, zato ne sme manjkati tudi galerija slik. Škoda, da obsega le novejšo dobo ter Je po večini privatna last. So tu dela priznanih slovenskih umetnikov. Vavpotičevi zanimivi portreti, Gašparijev prešerni risarski humor, Bu-cikova dovršena tehnika !n čisto neslovenska dulčesa. moderna ekspresivnost kiparja Dolinarja, izborni portret Tratoika, v grotesko se loveče risbe čarga, Jakčed
virtuozni in elegantni portreti, Smrekarjeve groteskne kakografije in Šantlove zabavne domislice.
K gledališki razstavi so priključena tudi provinčna in podeželska gledališča Zveze kulturnih društev in Prosvetne zveze v Ljubljani. Obe zvezi vzbujata opravičen rešpekt. Prva ima ohlapnejšo organizacijo, nieno delo Je sad bolj individualne ambicije, umetniških hotenj poedincev, drugi je gledališče le eno izmed panog obširnega kulturnega udelstvovanja — njeno delo nosi pečat kolektivnosti. Prvi, ki bi jih mogli imenovati nekake larpurlartiste, stoje pač gledališki umetnosti bliže, drugi so am-blcliozni kulturni delavci v službi točno opredeljene Ideologije.
Marsikdo bi pri razporedbi razstavljenega materljala utegnil pogrešati zgodovinsko zaporednost. Zato pač ni bilo dovolj časa in očividno tudi ni ležalo v namerah prirediteljev. Hoteli so tudi na razstavi nuditi občinstvu predvsem teater — gledanje. In so pri tem ukanili nekaj zgodovinsko usmerjenih posetnikov. Neglede na to pa se mora izreči častno priznanje vsem prirediteljem, predvsem neumornemu in izkušenemu g. prof. O. Sestu. špecijelno za literarni oddelek gg. C. Debevcu. Adolfu Ospanu, za operni del ravnatelju Poliču, slikarjem Vavpotiču, Skružny-u ing. Fa-turjn pa za okusen in eleganten aranžma.
Dijaško življenje
Starešinam J. N» A. D. « Jadrana«
Na ustanovnem občnem zboru »Stare* Hnske rveze JNAD Jadrana« izbranemu odboru je bila naložena kot prva in glavna naloga, da v najkrajšem času zbere vse bivša Jadranaše in jih združi v močni organizaciji. Mnogo je pa še tovarišev, biv« iih Jadranašev, ki še niso prijavili svojega vstopa. Vzrok temu leži predvsem v tem, da odboru ni znano sedanje bivališče in naslov mnogih tovarišev, ki so po službenih mestih po vsej državi, predvsem onih iz oddaljenejših krajev izven Slovenije. Prosimo te tovariše, da nam sporooe svoj naslov in, obenem eventualno naslove svojih kolegov z okolice. Istočasno se obračamo do onih. ki se dosedaj našemu vabilu še niso odzvali, dasi smo jim poslali prijavnice, da čimprej javijo svoj vstop. Upamo in pričakujemo, da se vsi tovariši, ki jim velja naš poziv temu vabilu odzovejo in tako znatno potnorela k razširitvi in uspešnemu delu naše organizacije. — Odbor.
Tovarišem abiturijentom!
Vabimo vas, da ob vstopu na ljubljansko univerzo vstopite v Jugosiovensko napredno akademsko društvo Jadran.
Na podlagi izkušenj preteklosti in z globokim jjpgledom na bodočnost hočemo začeti z reorganizacijo našega omladinskega pokreta. Odklanjamo številke! Hočemo zbrati v svojih vrstah omladince. ki jim forma ne tvori bistva njihovega udejstvova-nja! Hočemo ljudi, ki bodo samovzgojeni našli svoj življenski cilj v bistvu stvari sa» me, v spoznavanju in razumevanju poedinca in družbe. Zakaj spoznavanje in razumeva* nje je začetek obnove. V vseh panogah na» šega jav. življenja hočemo zavzeti ono me« sto, ki napredni omladini pripada. Mi se lipčegio udejstvovaii i s kritiko i z delom! O vseh problemih hočemo izreči odkrito in pogumno besedo, veeno nad mora biti, ali ta beseda žge ali hladi, vzpodbujati pa mo« ra! Dovolj je bilo slepomišenja! Odklanja« mo vodstvo ljudi, ki stoje v preteklosti, mi hočemo pripraviti pot bodočnosti.
Vsi, ki se hočete udejstvovati v nacionalnem in mednarodnem študentskem živ« ljenju in mu dati novo socijalno-ekonomsko smer, pridite med nas. Hočemo stika z narodom izven političnih shodov ln zborovanj, hočemo v narodu vzbuditi zavest, da smo del naroda, in svojo višjo inteligenco posvetiti socijalnemu, gospodarskemu, kulturnemu in političnemu življenju naroda. Cas je, da gre napredna omladina med ljudstvo, ne da se od nje.ga vedno bolj oddaljuje. Postanimo med njim odločujoč, ne gospodujoč faktor.
Naša pot gre v novo smer! Svojemu hotenju pa moramo dati izraza v delu. Vsi, ki želite z delom izpolniti zevajoče praznine, poiščite si po mišljenju inu dejstvo-vanju sorodnih tovarišev. V Jugosloven-skem naprednem akademskem društvu Jadran nudimo vsa sredstva za samovzgojo k veliki misiji naprednega omladinca. Pridite vsi, ki imate dobro volio. Naj vendar pade nakio na kladivo!
Akademska bolniška blagajna na ljubljanski univerzi
Akademska bolniška blagajna na ljubljanski univerzi.
Skupna stanovska organizacija ljubljanskih akademikov »Svet slušateljev ljubljanske univerze«, si ie v ureteklem studijskem letu nadel nalogo, da započne akcijo za olajšanje socialnega položaja našega akademika. Poleg drugih sekcij se je zato ustanovila tudi socialna sekcija, katere ustanovitev so pozdravili akademiki z največjim odobravanjem, in katere delo je rodilo ustanovitev bolniške blagajne, neodvisne, od akademikov vzdrževane ustanove. Njen širok delokroz je nujno združen s silnimi tzdatki. ki bi iih morali kriti akademiki sami, ker zaenkrat niti ni fonda, niti kake podpore. Ker pa Po vseučiliških statutih prisilno članstvo ni možno in obstoja upra« viden dvom, da»li bo zadostno število aka« demikov priglasilo svoje članstvo ter vplačalo precejšnji semestralni prispevek, je Svet odredil ob vpisu na univerzo nekako glasovanje s tem, da je izdal letake in jim priložil glasovnice (kupone). Letak se glasi:
Tovariš! Tovarišica! Prosimo Te, da pam po spodnjem kuponu izraziš svoje mnenje glede akademske bolniške blagajne. Svet slušateljev ljubljanske univerze, reprezentativna organizacija vseh ljubljanskih visokošolcev brez razlike študija in prepričanja, skuša na občo željo in po nalogu skupščin ustvariti bolniško blagajno, ki naj bi bolnim dijakom nudila potrebno pomoč (zdravnik, zdravila bolnica, sanatorij). Ker so stroški za studentovske razmere občutni, — semestralni prispevek znaša 25 Din za vsakega člana — in ker v soglasju z univerzitetnimi statuti BB ne more biti obvezna. želimo s tem referendom videti voljo diiaštva. Morda v tebi ni naklonjenosti za BB. morda ie zate že poskrbljeno. Vendar apeliramo na Tvojo zavest tovariške solidarnosti, na Tvoje socdjalno čustvovanje ln Te prosimo, da na korist vseh naše prizadevanje podpreš. da skleneš z gornjim zneskom pristopiti k BB in da se izjaviš za bolniško blagajno! — Za Svet slušateljev ljubljanske univerze: Vekoslav Iskra. stud. rur.. predsednik: Niko Kuret. stud. phil.. tajnik I.
Na kuponu izrazi vsak svoje mnenje, kupon odtrga in odda. Nadejamo se, da bo naša akademska mladina uvidela važnost in potrebo take ustanove in da se bo v ogromni večini izrazila za svojo bolniško blagajno ter s tem v izdatni meri podprla bolne tovariše, ki so brez sredstev.
Hkrati z vpisovanjem se vrši pobiranje semestralne članarine za Svet slušateljev. Članarina znaša 4 Din ia se pobira pri vratih Pred kvesturo. Naj se vsak akademik zaveda važnosti stanovske organizacije ter brez nadaljnega stori svojo dolžnost. Članarina je za Svet edini redni dohodek. Edino tako bo mogel Svet nadaljevati svoje delo v dobrobit celokupne akademske mladine naše univerze.
Mariborski akademiki. Na XXI. rednem občnem zboru ki se je vršil dne 28. sept 1977. se je konstituiral naslednji odbor: predsednik Spindler Metod. med., podpredsednik Vodeh Miro. tehn„ tajnik Glušič Anton. med., blagajnik Luknjan Branko, med., knjižničar Derenčin Franjo. iur.. arb. in gospodar Weiss Hugon. tehn.. revizorja Sorli Alda iur., SotSafc Zmago. teta.
Tedenski borzni pregled
Tedenski devizni promet na ljubljanski borzi 13.6 milijona Din. Ponoven in znaten dvig Vojne škode.
Ljubljana, 1. oktobra.
V	preteklem tednu je bil devizni promet na ljubljanski borzi pri lično živahen. Znašal je 13.6 milijona Din napram 13.9, 12.6, 12 in 12.7 v zadnjih štirih tednih Narodna banka je intervenirala večinoma le v devizi na Curih in le malenkostno v devizah na London in Prago. Največji je bil promet v devizah na Newyork, Curih in London. V tečajih ni bilo znatnejših sprememb. Čvrstejša je bila tendenca v devizi na Trst, ki je narasla od 309.375 na 310.75. Tudi deviza na Dunaj se je nekoliko okrepila.
Na ljubljanski efektni borzi so bili zabeleženi zaključki v delnicah Kranjske industrijske (po 400) in v Vojni škodi.
Vojna škoda se je v preteklem tednu ponovno in inatno dvignila. Na zagrebški borzi se je njen tečaj dvignil od 384.5—385 koncem zadnjega tedna na 994 — 395. Tekom zadnjih treh tednov je tečaj Vojne škode na-rastel za 33 Din (od 362 do 395), tekom sep-temra pa za 40 Din (od 355 na 395). Vzrok stalnemu naraščanju tečaja Vojne škode je precej nejasen; pripisuje se deloma pomanjkanju blaga, deloma pa večjemu povpraševanju s strani publike, ki nalaga svoje prihranke v tem papirju. Zanimivo je, da se promet v Vojni škodi navzlic izraziti hosi ni znatno dvignil. Tudi investicijsko posojilo in agrarne obveznice so bile v preteklem tednu čvrste. Investicijsko se je trgovalo po 84.5. agrarne pa po 54 — 55.
V	bančnih vrednota! je tendenca v preteklem tednu ostala nespremenjena. Ljubljanska kreditna je popustila od 140 na 138. Večje je bilo zanimanje za nekatere industrijske vrednote. Šečerana Osijek se je te kom tedna ponovno dvignila od 560 na 580 do 590; čvrstejša je bila tudi Drava, ki je koncem tedna notirala 575 — 590. V skladu s krepkejšo tendenco na dunajski borzi so delnice Trboveljske premogokopne družbe narasle na 490. Končno je omeniti še Slavonijo, ki se je popravila na 16 — 18, medtem ko je pred 14. dnevi padla na 9—11.
Rak na hmeljski korenini
Nedavno je prinesel v pisarno Hmeljarskega društva v Žalcu gosp. Oton Pollaek, graščak v Novem kloštra pri Sv. Petru, celo s koreninami izkopano rastlino goldinga ter me opozoril na otekline na hmeljski koreni-ki in na dva kratka poganka neposredno nad koreniko, ki sta bila polna cvetnih nastavkov. Ker je ta bolezen nekaj novega, dosedaj nepoznanega, sem poslal koreniko in en poganek na kmetijsko postajo v Osijeku, katero vodi gosp. prof. dr. Željko Kovače vid ter ga prosil pojasnila. Gosp. profesor je bolezen proučil in nam poslal naslednje pojasnilo:
<Prejel sem Vašo pošiljatev in pismo tar se Vam zahvaljujem za to, ker je to zelo zanimiv primer, ki je vzbudil vso mojo pozornost.
Ona oteklina na korenu je tako zvani rak na korenu, ki je nastal dozdevno zaradi napada rilčkarja (hmeljski hrošč — plinthus porcatus).
Rastlinska hrana ni mogla pravilno cirku-lirati po steblu, katerega je razjedla ličinka navadnega hrošča ter je neporabljeni del hrane povzročal hipertrofijo (prekomerno hranjenje) na korenu ter obenem deformacijo (razobličenje) samega staničja. Razen ličinke hmeljskega hrošča je grizla na kore-niki še ličinka corjrnbilesa — hrošča, ki ga ljudstvo imenuje pokalico. Na koreniki je najhitreje glodala tudi krtica, ki je po vsej Sloveniji razširjena.
Ves pojav bom natančno proučil, napisal članek in ga objavil. Opominjajte hmeljarje na temeljito uničevanje hmeljskega hrošča.
Pri tej priliki Vas lepo prosim, da mi takoj pošljete, karkoli boste v bodoče nušli sumljivega na hmeljski rastlini, bodisi bolezen ali kakega škodljivca, ker ine vsi rt pojavi zelo zanimajo. Jaz Vam bom pa dajal navodila za uspešno preprečevanja ah omejevanje raznih bolezni in škodljivcev.
Ako najdete kakega razvitega hmeljskega hrošča, Vas prosim, da mi ga pošljete, za kar Vam bom zelo hvaležen.«	A. P.
= Seja upravnega odbora Obrtne banke SHS. V petek 6e je vršila seja upravnega odbora Obrtne banke SHS, na kateri je ravnatelj gosp. Dragic podal referat o stanju banke. Obrtna banka je socijalna ustanova, namenjena 200.000 obrtnikem. Če bi se samo ena desetina teh obrtnikov obrnila na banko za posojilo v minimalni višini 6000 Din, potem bi banka potrebovala 100 milijonov Din. Zaenkrat razpolaga banka z dovoljni-mi sredstvi, da zadovolji potrebe našega obrtništva. Od delničarjev je bilo dosedaj vplačanih 13.8 milijonov Din. od države pa 5 milijonov Din; v centrali je bilo vloženih za 3.1 milijona Din hranilnih vlog. v zagrebški podružnici pa za 0.64 milijona Din; skupaj ie torej banka prejela 225 milijona Din. Poleg tega je Narodna banka dala Obrtni banki reeskomptni kredit v višini 10 milijonov Din, od "katerih je bilo dosedaj izkoriščenih 4 milijone Din. Ostanek se bo izkoristil čim bodo Narodni banki vrnjeni obrtniški krediti, ki so bili z ustanovitvijo Obrtne banke ustavljeni. Obrtna banka je pod vzela korake, da se reeskomptni kredit pri Narodni banki poveča. Centrala v Beogradu je do 20. septembra podelila za 24.8 milijona Din kreditov (od katerih odpade 20.3 milijona na 2454 obrtnikov, ostanek pa na kreditne zadruge); na račun teh kreditov je bilo izkoriščenih 21.1 milijona Din. Glavna podružnica v Zagrebu pa je do sedaj podelila za 4.® milijona Din kreditov, na račun katerih je bilo izkoriščenih le 2.85 milijona Din.
= Delavsko zavarovanje v Jugoslaviji. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za-errebu je objavil zanimive statistične podatke o stanju števila zavarovanih delavcev v Jugoslaviji, o povprečni višini mezd in o zavarovalnih prispevkih. Število zavarovanih delavcev je 1. julija t. 1. znašalo 476.631 (napram 400.709 1. julija 1922), od tega 366.979 moških in 107.631 ženskih. Število zavarovanih delavcev predstavlja 3.95 % skupnega števila prebivalcev. V razmerju s številom prebivalcev je bilo največ delavcev zavarovanih v Sloveniji (48.567 ali 6.95 % prebivalcev). dalje v Vojvodini (77.184 ali 5.51 %) v Hrvatski in Slavoniji (150.777 ali 5.32 %), v Bosni in Hercegovini (62.024 ali 3.15 %}, v Črni gori (26.101 ali 3.03 najmanj pa v Srbiji (79.687 ali 1.83 %). Povprečna dnevna zavarovana mezda je v zadnjih letib stalno naraščala. V 1. 1923. je znašala 21.36 Din, v L 1924. 22.21 Din, v L 1925. 23.37 Din
in v 1. 1926. 2411 Din. Povprečna dnevna mezda delavca je v L 1926. znašala za delavce 25.42 Din, za delavke, pa 19.65 Din. število prostovoljno zavarovanih delavcev je bilo v preteklem letu izredno nizko (2433 delavcev). Dohodki Osrednega urada so v drugi polovici preteklega leta dosegli 853.4 milijona Din, od tega na račun prispevkov za zavarovanje 841.9, na račun regresnih dohodkov 5.5, na račun obresti 2.9 in na račun raznih dohodkov 3 milijone Din.
= cSplitj, d. d. za portlandski cement v Solinu cMajdan» in ameriški finančnik Petrinovič. K naši včerajšnji vesti o prevzemu omenjenega podjetja po tvrdki Petrinovič & Comp. še doznavamo: V upravnem svetu družbe se nahajajo sedaj naslednji gg.: Franjo Petrinovič (industrijec v Londonu), dr. Edvard Grgič (odvetnik v Splitu), S. D. Alesander (predsednik Zemaljskega saveza industrijalaca v Zagrebu), Božo Bonaz Esq. (brodolastnik v Londonu), Franjo Dubokovič (veletrgovec na Reki), Kandido Kamalič Esq. (brodolastnik v Londonu), Jakov Rušo (predsednik Industrijske zbornice v Beogradu), dr. Mario Stock (v Londonu), dr. Stanko Švrljuga (generalni direktor Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu), Alojzij Tykač (generalni direktor Ljubljanske kreditne tenke v Ljubljani), dr. Vekoslav Lauš (direktor splitske podružnice Ljubljanske kreditne banke). Dnevna kapaciteta podjetja, ki je znašala doslej 100 vagonov, se sedaj poviša na 125 vagonov, ker se podjetje razširi. Skoro dogotovljeni sta dve nevi ameriški peči. Grade se še razne druge naprave v tvornici in v luki Vranjic. Nadalje ima podjetje že dograjeno lastno vzpenjačo in se grade uradniške hiše. Razširjeno podjetje namerava v še večji meri forsirati izvoz cementa v inozemstvo, zlasti v Ameriko.
= Vojvodinsko hmeljsko tržišče. Iz Petrov-ca poročajo: Tukajšnje hmeljsko tržišče je mirno. Največ se povprašuje po prvovrstnem in drugovrstnem blagu, dočim za tretjevr-stno blago ni zanimanja. Cene se nespremenjeno gibljejo med 40 do 55 Din za kg. Židovski prazniki so se občutili tudi v Vojvodini.
= Naraščanje poštnega prometa v naši državi. Statistični oddelek ministrstva za pošto in brzojav je izdelal zanimivo statistiko o razvoju poštnega prometa v naši državi. Po tej statistiki smo preteklo leto imeli v naši državi 3659 pošt (1. 1924. 3537), v poštni službi pa je bilo zaposlenih 11.700 uslužbencev (1924. 12.800). V naši državi odpade torej ena pošta na 60 kvadratnih km, odno-sno na 3400 prebivalcev. Poštni promet je v zadnjih letih stalno naraščal L. 1926. je bilo odpravljenih 105.8 milijona navadnih pisem (1925. 87.4, 1924. 72 milijonov), 280.7 milijonov komadov ostalih pošiljk (187.6, 167.9), 3.4 milijona običajnih paketov (3.1, 2.2). 15 milijona ekspresnih paketov (1.6. 1.4), 4.4 milijona poštnih nakaznic (3.6, 3.6) in 5.5 milijona čekov (3.8. 2.7); poštnih znamk je bilo prodanih za 256.9 milijona Din (254.2. 206.8). Iz gornjih številk je razvidno, da se je poštni promet v zadnjih treh letih znafno dvignil. Razveseljivo je tudi, da se je navzlic povečanemu prometu zmanjšalo število poštnih uslužbencev, kar je za rentabilnost obrata velikega pomena.
= Stanje Narodne banke 22. septembra. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju z dne 15. septembra.) Aktiva: kovinska podlaga 478.9 (— 4.7); saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1315.2 (— S2.2); posojila na menice 1259.1, na vrednostne papirje 248.1, skupaj 1507.3 (+ 1.1). Pasiva: obtok bankovcev 5650.6 (— 72.1); državne terjatve 336 (+ 113.5); obveznosti po žiru 837.2, po raznih računih 423.4, skupaj 1260.7 (— 77.2). Ostale postavke so ostale nespremenjene.
- Trgovinska pogodba z Nemčijo. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčijo so bila, kakor znano, že pred dvema mesecema zaključena, vendar pogodba še ni podpisana. Pojavile so se različne težkoče, med drugim tudi zahteva Nemčije, da se v prometu med obema državama odpravi potni vizum. Da bi se pospešila končna pogajanja z Nemčijo, je naš ministrski svet v petek sklenil, da se ima odpraviti sekvester nad imovino nemških podanikov v Jugoslaviji.
= Trgovinsko - politična pogajanja med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Kakor znano, so bila pred kratkim avstrijsko - madžarska pogajanja prekinjena, ker je madžarska delegacija odpotovala k pogajanjem v Beograd. Zatrjuje se, da so ob tej priliki madžarski interesenti mlinske industrije stopili v stik z jugoslovenskimi velemlini v svrho kooperacije proti nameravanemu povišanju avstrijske carine na moko. Kakor je videti, trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo, ki imajo pričeti še v oktobru, ne bodo potekla gladko.	!
= Uradni tečaji za oktober: 1 napoleon-dor 219, 1 turška lira 247.50, 1 angleški funt šterling 276.30, 1 dolar 56.75. 1 kanadski | dolar 56.35, 1 nemška marka 13.52, 1 poljski zlatnik 6.35, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.90, 1 madžarski pengo 9.90, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1095. 100 italijanskih lir 309.50, 100 holandskih goldinarjev 2276, 100 romunskih lejev 35, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron
1521.40, 100 švedskih kron 1525.50, 100 peset 950, 100 grških drahem 75.30, 100 češkoslovaških kron 168.35 Din.
= Dunajska Kreditanstalt ponovno povi-šnje delniško glavnico. Upravni svet dunajske Kreditanstalt je sklenil povišati delniško glavnico od 65 milijonov šilingov na S5 milijonov šilingov. Za 22. oktober je sklican izredni občni zbor, ki bo sklepal o predlogu upravnega sveta. Kakor znano, je Kreditanstalt že lani povišala delniško glavnico od 50 na 65 milijonov Din. Večino novoizdauih delnic bodo prevzeli inozemski interesenti.
— Uvedba poravnalnega postopanja v NemčijL S 1. oktobrom je v Nemčiji stopil v veljavo zakon o poravnavi za preprečenje konkurza. S tem je končno likvidirano vprašanje, s katerim so se nemški gospodarski in pravniški krogi bavili skoro 20 let.
= Gospodarska kriza in nezaposlenost v Italiji. Iz Milana poročajo: Spričo hude gospodarske krize se je število nezaposlenih v Italiji povečalo na 600.000 oseb. Najkritič-nejše so razmere v industriji železa in avtomobilov. Tvornica avtomobilov Fiat v Turi-nu, ki je imela v normalnih časih zaposlenih do 20.000 delavcev, je svoje osobje znižala na 8000 mož.
Borze
Ljubljana. (Prosti promet.) Curih 10955. Dunaj 8.015, Berlin 13.525, Trst 310.5, London 276.5, Newyork 56.74, Pariz 223.5, Praga 168.4
Zagreb. (Prosti promet) Curih 1095.5, London 276.45, Newyork 56.73—56.75, Pariz 223, Berlin 13.535, Praga 168 4, Dunaj 8.01.
Dunaj. Beograd 12.46—12.50. Berlin 168.56 do 169.06, Milan 38.66 _ 38.76, Newyork 707.25 — 709.75, Praga 20.95625 — 21.03625. Curih 136.38 - 136.88.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.56. London 25.23875. Newyork 518.65, Pariz 20.35, Milan 28.31, Praga 15.37, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.15.
Trst. Beograd 32.02 — 32.52, Dunaj 253.375 do 263.375, London 88.99 — 89.29, Newyork 18.20 - 18.35. Curih 351.10 — 355.50.
Blagovna tržišča
Mariborski trg
Včerajšnji trg ni pokazal nikakih sprememb. Slaninarji so pripeljali na 32 vozeli 94 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17 do 30 Din kg na drobno in po 15 do 17.50 Din na debelo. Krompirja je bilo na trgu 38 vozov po ceni 1.25 do 1.75 Din za kg, zelja pa 16 vozov po 0.50 do 1 Din glava.
Ostale cene: Perutnina: kokoši 37.50 do 50, race 25 — 30, gosi 80 — 100, purani 75 do 80 Din komad. Zelenjava in sočivje: kumarice 2 — 3, česen 10 — 16, čebula 2.50 do 3, paradižniki 2 Din kg, endivija 0 50 do 1.50 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 7, hruške 4 — 8, češplje 6—8, breskve 8—12 Din kg, kostanj 3 — 4 Din liter. Mlečni pro-iivodi: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 14 Din liter, maslo sirovo 36 — 40. čajno 48 do 50, kuhano 40 Din kg. Jajca: 1.50 — 1.75 Din komad.
Nadalje so pripeljali kmetje na trg 7 vozov sena in 1 voz slame. Cene: seno 50 do 80, slama 40 Din za 100 kg.
Novosadska blagovna borza. V preteklem tednu je znašal skupni promet na novosad-ski borzi 160 vagonov; od tega odpade na pšenico 14 vagonov, na ječmen 3 vagoni, na oves 3 vagoni, na turščico 125 vagonov, na moko 19 vagonov in na otrobe 5 vagonov. Cene v minulem tednu so bile naslednje: pšenica: baška 295 — 297.5, sremska 292 — 295, banatska 290 — 295. slavonska 290 — 295: turščica: promptna 202.5 do 205. za december - januar 185—190. za marc-april 2125—215: moka: <0g> 425 — 437.5, <2> 407.5 — 415, <5> 380 — 390, <6, 327 do 337.5, <7> 270 — 290. <8> 205 — 210; otrobi: 175 — 177.5.
»Eno leto zapora!»	(*Matin*)

V
PEtE LE Z.
DrOETkER-
JEV1M
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker, d. s o. t., Maribor.
X Neumannova zasenčena. Španski list »Seculo« javlja iz Lizbone, da živi v Fazi blizu Oporta ženska, ki je stara 50 let in ki ni že 32 let ničesar zavžila, V osemnajstem letu se jo je lotila paraliza, ki jo je oropala govora in teka. Istočasno so se pojavila na desnem delu njenega telesa, na katerem leži, krvava znamenia. Policija že dolgo straži hišo, v kateri leži bolnica, ker noče, da bi se iz 321etnega stradanja izci-milo kakšno »svetništvo.«
X Pisava, ki loči poštene od nepoštenih. Angleški grafolog Robert Saudek objavl;a v angleškem medicinskem časopisju »Bri-tish Journal of Medical Psvchologv« rezultat svojih zadnjih raziskavanj pisave. Vodilne angleške industrije so se Saudeku zaupale ter so mu dostavile 140 rokopisov, katere ie Saudek proučil ter klasificiral: njih pisce po poštenosti. Izkazalo se ie. da. za grafologe ugotovitve docela pravilne. Zmotil se ie samo v enem primeru. V štirinajstih primerih je Saudek ugotovil nepoštenje uradnikov, kar so tvrdke potrdi-je. V nobenem primeru pa ni osumil nepoštenja poštenih ljudi. Na podlagi teh ugotovitev so angleški industrijalci sklenili povprašati vselej, preden sprejmejo v službo novega uradnika, graio-loga za strokovno sodbo o njegovem poštenju.
Kntlgovodla
perfefeten bilancist in koresponrient, voia-ščine prost z dobrimi refeiencami ršče nameščenja. Cen ene ponudoe pod značko »Zmožen vseh pisarniških dei* na oglasni oddelek „Jutra". 100911
Tovarniško zastoostvo v L'uCi an iiie iz takoj -en nastop
kontor;sfinjo
z /.naniein strojepisja, siOven>keya, ni-m^e-ca in italijanskega jezika, po možnosti tud nemške stenoJiatije. — Ponudbe pisane v nemškem jeziku in z navedbo 'lače prejema iz priiaznsti špedicija R. Ranzinger. Liubljana
elegantno, fino. cenevredno do mastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Ovorm trg št. 1
Najboljši dokaz, da so
Lubas- harmonike
naiboljše
je ta, da vsak izdelovatelj harmonik poskuša ponarejati prvovrstne naše harmonike kar pa nikomur ne uspe. Kupujte le originalne Lubas-hannonike.
F. LUBflS & SOHN Klagrnfurt (listna) 1 milion zborne
vrhniške zidne opeke
ima naprodaj
v svoji parni opekarni na Verdu tvrdka Fran Kotnik.
Špec jaiist za zobne in ustne bolezni
dr. Mirko Kambič
ordinira od 8.—12. in 14 —17. na Vidov« danski cesti-Sv. Patra cesta 1052»-«
Svetovnoznane
LUTZOVE PEČI
i* Bludenz-z
in emajltablice z napisom
ima v zalogi od 1. oktobrt 1927 mž MATL GUZELJ, LJUBLJANA • SISKA Jernejev, cesta 5 (tik »tare cerkve). — Naročila h že zdaj sprejemajo.
Naznanilo.
Otvoritev mesnice na Sv. Petra c. 61
v soboto dne 1. oktobra 1327.
Prodajal bom vse vrste mesa kakor: goveje, telečje svinjsko, slanino, mast in razne druge mesne izdelke. Mesnica je odprta cel dan. Na zahtevo se dostavlja tudi na dom v vsa*i množini. Cene konkurenčne, postrežba solidna. Za obilen obisk se priporoča
Josip Musar, mesar.
Ha drobno
H* relik<
Spectialna
trgovina vozičkov in kole*
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varen je. =
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna Gilnce- Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8.
Specijalna mehanična delavnica 7
za popravo tfseb pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkarenčni ceni.
liUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenbnrgova oL 6/L ieeioa »bo
Energičen mlad človek
dostojen in vztrajen, prijetne zunanjosti, hiter in okreten, iz katerekoli st oke, z znaniem nem škega in event hrvatskega rizika, se išče za nodzastopstvo za Ljub-1 ano in Slove n-jo, z* prodajo dobro uvedeni pisarniških stri jev. Mora biti v ^aniu dati bankarsko ali drugo sigurno r?aranC'jo za stroje spre-!ete v koTiisiio na vsoto od 30-40/00 dinarjev. Last io ročno napisane ponudbe do hrvatsko ali nemško na ogl. oddelek lista .Jutro* -iod šifro .VZTRAJNOST i00/8a*
D. M. C
na:večje skladišče
Avrsm R on, Sar jevs
Hies olonasijed. Petra broj 26.
Pohištvo
K tekmi Ilirija — Primorje
Športni javnosti!
Z ozirom na nedeljsko prv. tekmo ASK Primorje: SK Ilirija se čuti podpisano vod-»tvo dolžno podati sledečo izjavo:
LNP je za 2. oktobra določil odigran je prv. tekme med ASK Primorje in SK Ilirijo, feprav Je bila tekma izžrebana med zadnjimi te bi se imela po tem žrebu vršiti nekako v prvi polovici novembra.
ASK Primorje j« pristal na svoječasnein sestanku klubov, in to iz finančnih ozirov n» odigrani e tekme dne 23. okt. Pripomniti moramo, da se čisti prebitek te tekme deli med vse ljubljanske klube ter so v tem ozira vsi zainteresirani. Takrat se še ni de-tinitivno vedelo, da bosta morala tudi dne 16. okt. nastopiti oba kluba v prid olimp.
,01Iroenad!a pa je LNP določil prv. tekmo ASK Primorje: SK Ilirija na 2. okt. a že na prih. seji je p. o. predal kazenskemu odbora tri igralce prvega moštva ASK Primorja, ki so tudi bili občutno kaznovani. Vsi ,ki bo sledili temu postopanju, morajo opaziti čudno zvezo postopanja. Na eni strani se kaznujejo igralci, na drugi strani se odredi prv. tekma na dan, ko ti igralci ne smejo nastopiti. LNP tudi ni ugodil prizira ASK Primorje v obliki prošnje, da bi se tekma vrSila v smislu žreba, kar bi bilo v duhu pravil, v korist nogom. športa in finančne strani same.
Zdi se, da se Bkuša tem potom dati prilika našemu prvaku, da se revanžira za svoj zadnji in zasluženi poraz 6:3. Onim, ki si žele na tak način napojiti svojo maščevalnost, izjavljamo, da bi bilo za vsakega pravega športnika poniževalno nastopiti proti Šibkemu kombiniranemu moštvu. S tem je rešeno tudi vprašanje, zakaj so igrišča ob priliki tekem med domačimi klubi prazna. Na tak način se zanimanje za nogometni spori nikakor ne propagira, nasprotno se to zanimanje ubija, a o vplivu v moralnem oziru nočemo izgubljati besed.
Pripravljeni pa smo pod vodstvom nevtralnega sodnika nastopiti proti komplet« nemu moštvu SK Ilirije z našim I. moštvom, ne pa s prisiljeno šibko ojačeno rezervo, kot bo to slučaj v nedeljo, ko je klubu onemogočeno postaviti v tem svoje igralce: Zem-ljaka, Slamiea, Jančigaja, Buljeviča, Camer-nika, Dramičanina in Bauerja.
Vodstvo ASK Primorje. •
LNP nam je o zadevi dal sledeče pojasnilo:
Poslovni odbor je na seji 19. avg. izžrebal vrstni red prvenstvenih tekem in ga objavil 23. avg. v »Jutru«. P. o. je to žrebanje predložil upravnemu odboru na seji 26. avgusta ter obenem predlagal, da se skliče 31. avgusta konferenca ljubljanskih klubov, članov LNP, v svrho sporazumne določitve načina, po katerem naj bi se izvedle jesenske prv. tekme v Ljubljani. Na konferenco so bili pozvani predsedniki in načelniki nogometnih sekcij vseh ljubljanskih klubov ter člani uprav, in posl. odbora LNP.
Ta konferenca se je vršila 81. avgusta. Rezultat je objavilo predsedstvo LNP-a v >Jutru« 7. sept. in sicer:
»Po soglasnem dogovora med ljubljanskimi klubi na sestanku 31. avg. se prične prvenstveno tekmovanje I. razreda in rezerv I. razreda dne 18. sept., prvenstvo II. razreda pa 8. sept. Razen tega se dotično kolo
1.	razreda, v katerem se sestaneta Ilirija in Primorje, iz finančnih razlogov prestavi na kak ugoden termin v oktobru. Vrstni red tekem, ki je bil objavljen v >Jutru< dne 23. avgusta, se vsled tega dogovora deloma spremeni, kar bo natančneje objavil poslovni odbor.«
Predložitev termina je predlagal delegat Primorja in LNP izrečno ugotavlja, da je bilo na sestanku rečeno, da sta razen termina 30. okt. — na katerega je bila po izžrebanem vrstnem redu določena prv. tekma Ilirija—Primorje razpoložljiva termina
2.	in 23. oktober. Fiksno ni bil na konferenci določen noben termin, temveč je bila Izvedba vseh podrobnosti prepuščena p. o. LNP. Na seji p. o. 7. sept. je odbor na pod« lagi sporazuma na medklubski konferenci določil definitivne termine prv. tekem. Kolo, v katerem se srečata Ilirija in Primorje, je določil na 2. oktobra, docela v smislu med-klubskega sporazuma. Merodajno zato je bilo, da je bil p. o. prepričan, da bo na olimpijskem dnevu prišlo do srečanja med Ilirijo in Primorjem — morda ludi 9. okt., ko izvede Ilirija tekme za Gosposvetski pokal — in j« Iz teh razlogov stremel za tem, da se prvenstvena tekmta, katere dohodki gredo v korist vsem ljubljanskim klubom, izvede kot prva.
Funkcijonar posl. odbora in ASK Primorja g. Klemenčič je soglašal s premestitvijo prv. tekme Ilirija-Primorje na 2. oktober.
Sklepi posl. odbora z dne 7. septembra so bili dne 10. Beptembra objavljeni v službenem glasilu; po § 24 t. 13 saveznih pravil so imeli klubi pravico v 8 dneh vložiti ugovore proti določitvi terminov. Tega ASK Primorje ni storil. Pač pa je vložil protest dne 27. septembra, ki pa ga je p. o. že iz formelnih razlogov odklonil, kar je upravni odbor na petkovi seji tudi potrdil.
Kaznovanje treh igralcev Primorja ni v nikaki zvezi s skleipom posl. odbora glede določitve terminov; incidenti, zaradi katerih so bili igralci pozvani na odgovor, so se do-
rdili po dotični seji posl. odbora, t j. šele
septembra. Izmera kazni ni samovoljna, temveč je točno določena po pravilih. Nastopa ostalih igralcev, o katerih trdi ASK Primorje da jih ne more postaviti, LNP ne ovira, v kolikor imajo po obstoječih pravilih pravo nastopanja v prvenstvenih tekmah za ASK Primorje.
•
Na dopis, ki smo ga prejeli v objavo od ASK Primorja, smo se obrnili radi informacij obenem tudi na podsavez ter objavljamo poročili obeh strani.
Razpored današnjih tekem: igrišče Hi« rije ob 10. Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.15 Hermes : Jadran, ob 16. Ilirija : Pri« morje; igrišče Primorja ob 8.30 Reka : N* takar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Slovan : Slavija, ob 15.45 Slovan rez. : Slavija rez. _ Med dopoldanskimi tek« mami je pripisovati največjo važnost sre« čanju rezervnih moftev IHrije in Primorja ob 10. na igrišču Ilirije.
„Van Kaster" kakao
hranljivost in milina okusa nedosegljiva.
Šport
Redni občni zbor SK Sirije
Pretekli torek se je vrini v restavraciji pri »Levu« redni letni občni zbor SK Ilirije ki se ga je udeležilo okoli 150 članov ln članic. Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Berce s kratkim nagovorom, v katerem je kratko skiciral izvršeno delo v pretekli poslovni dobi, in sicer glede finančnega saniranja in okrepitve notranje klubove organizacije. Do-čim je prvi del programa izvedel odbor prav zadovoljivo in se je posrečilo znižati dolg kluba od 75 na 50 tisoč dinarjev se notranja organizacija kluiba ni bistveno zboljšala, ker je slonelo delo le na nekaterih odbornikih, ki vsled preobremenitve niso mogli opravljati svojih številnih poslov v vseh smereh enakovredno. Klub je živel z drugimi klubi in nadrejenimi športnimi organizacijami v dobrih odnošajih. O takozvani krizi, ki vlada med klubom in Primorjem je govornik naglasil, da te >krize< ni. Nezdravih razmer v medsebojnih odnošajih je krivo malo število takozvanih športnikov, ki hočejo in žele biti prvi med prvimi, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego tega namena. Sovraštva med obema kluboma ni; odstraniti je treba le te športnike in razmere bodo urejene. Nato je predsednik počastil spomine med letom umrlih članov gg. A. Sirclja ih Joška Tonejca, pri čemer so se vsi navzoči dvignili s sedežev. Za zapisnikarja je imenoval g. Pevaleka, za overovatelja pa gg. Hafnerja in Grilca.
Zapisnik lanskega rednega občnega zbora je bil sprejet — brez čitanja.
Ker je tajnik kluba vsled bolezni odpotoval, je namesto njega podal kratko tajniško poročilo predsednik sam, iz katerega je bilo razvidno, da šteje klub 58 ustanovnih in 432 rednih članov ter 192 dijakov in naraščaja. Ostale podatke iz tajniškega poročila Je predsednik napovedal iz poročil posameznih 6ekcijskih načelnikov.
Iz blagajniškega poročila g. Kosca smo povzeli, da je imel klub nad milijon dinarjev prometa. Najmočnejše, aktivne postavke v bilanci so inventar nogometne sekcije, teniške naprave in tribuna. V splošnem se je gospodarski položaj kluba od lani izboljšal. Poročilo gospodarja je podal g. Rotar, ki je naglasil, da je upravljal klubovo imovino z največjo previdnostjo. Inventar raznih sekcij — razen lahkoatletske — je številen in v zadovoljivem stanju.
Za gospodarjem je podal g. Bežek v imenu revizorjev kratko poročilo, da je poslovanje blagajnika v redu in predlagal absolutorij odbora in zahvalo blagajniku. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno.
Nato so se pričela poročila posameznih Bekcij v klubu. Kot prvi je poročal načelnik nogometne sekcije g. Betetto o delovanju te sekcije, iz katerega povzemamo sledeče:
Sekcija je absolvirala 48 tekem ter sodelovala z večino I. moštva v 8 medmestnih ozir. reprezentančnih tekmah Najvažnejši del programa je tvorilo letos 6 državnih prvenstvenih tekem. Število mednarodnih tekem je nazadovalo od 10 na 4, dočim so pokalne tekme zavzele 8 terminov v raznih pokalnih konkurencah. Prvo moštvo je odigralo 28, rezerva 9, juniorji 10 in seniorji 1 tekmo. Razlike golov za I. moštvo 114:57 (s 35 igralci), za rezervo 43 : 7 (s 36 igralci), za juniorje 54 : 24 (s 27 igralci) to za seniorje 7:3 (z 11 igralci). Sekcija je štela 101 člana. Med strelci se je daleko odlikoval Doberlet s 37 goli; nato slede CI-rovič, Oman, šiška itd. Sekcija je kljub neugodnim materijelnim razmeram ohranila svojo obsežnost. Požrtvovalnost članstva, ki simpatizira z nogometnim športom, je omogočila tudi letos, da Je mogel klub imeti prvorazrednega trenerja, Id je dvignil igralski materijal —posebno mladino — na prav razveseljivo stopnjo. Gospodarski položaj sekcije je manj ugoden od športnega. Zanimanje za nogomet je letos zopet padlo, tako da je komaj računati na prireditve, ki bi krile stroške. Sekcija mora vsled tega omejiti svoje izdatke in obenem apelirati na članstvo za materijelno podporo.
Poročilo lahkoatletske sekcije je podal g. prot Cop. Sekcija je štela 90 članov med temi 44 verificiranih atletov. Priredila je dva mitinga; njeni atleti so se udeležili 6 tujih prireditev, in sicer štafete za Jutrov pokal, mitinga SK Ptuja, dvomateha Ljubljana—Zagreb (Režek Ivan je postavil podsavezni rekord v troskoku z 12.955 m), dalje prvenstvenega tekmovanja za poedince in tekmovanja za državno prvenstvo v Zagrebu (kjer je dosegla 4. mesto s 4 atleti). Napredek so pokazali posebno nekateri mlajši atleti.
O tež k o a 11 e t s k i sekciji, ki obstoja šele 6 mesecev, je poročal isti poročevalec. Sekcija šteje 20 aktivnih članov. Za enkrat so se atleti vadili le v dviganju. Tekmovanj sekcija ni priredila. Govornik Je pozval članstvo, naj po interesu začne gojiti tudi to panogo športa.
Izčrpno poročilo d a m 8 k e sekcije Je podal v odsotnosti načelnika dr. Mayerja g. Baltesar. Sekcija šteje 21 članic ter Je nastopila v 20 hazenskih tekmah in 3 lahko-atletskih mitingih Med tekmami Je odigrala 6 prvenstvenih (73:20), 4 medaarodne (22:17) in 6 prijateljskih (49:40). Na lahko-atletskih mitingih je »ekcija nastopila z 10 atletinjami, in sicer na Ustnem nacionalnem, dalje na mednarodnem v Berounu na Češkem in na mitingu za državno prvenstvo. V Berounu se je posebno odlikovala Tratnikova, ki je postavila izborne mednarodne rezultate v skoku v višino ln metu diska. V ostalem Je sekcija glede Števila prireditev ln članic od lani nazadovala; napredovala pa Je v hazeni, v lahki atletiki pa v disciplinah metov in skokov. Sekcija nosi državno prvenstvo v damski lahki atletiki (tretjič zaporedoma! in prvenstvo Slovenije v hazeni (nepretrgoma od 1. 1920). Sekcija je mnogo storila v propagandnem ozira. V nameri, da si odpre pot v Avstrijo in Nemčijo, je sekcija uvedla novo panogo tkzv. »Handball«, za katero so se že pričeli prvi treningi, ki uspešno napredujejo. Program sekcije za prihodnje leto je zelo bogat
O imniko-iankaiki sekciji je poročal g. dr. Berce namesto odsotnega načelnika. Sekcija Šteje okoli 120 članov. Član sekcije, Joško Janša, si je priboril državno prvenstvo v vstrajnostnem smučanju in skokih. V klubskem prvenstvu so se plasirali na prva tri mesta brata Janša in Hinko šir-celj, ki so se s tem kvalificirali tudi za mednarodne smuške tekme v Cortini d'Ampezzo. Vsled ostre mednarodne konkurence se članom sekcije ni bilo mogoče vidno plasirati; vsekakor pa so častno zastopali mladi zimski šport v Sloveniji. V visoko-alpinski tečaj, organiziran od ministrstva vojne in mornarice, Je dala sekcija tri nastavnike Tavčarja, Pelana in H. Širclja. Sekcija šteje tudi pet saveznih krmarjev.
G. Goreč je dodal kratko poročilo, v katerem je obrazložil spremembe v vodstvu sekcije.
O drsalni sekciji je poročal kratko g. Vodišek. Sekcija je edina, ki goji sportsko drsanje v Sloveniji. Naslov državnega prvaka si je priboril ing. Bloudek. Vsled pomanjkanja konkurence je razmah te panoge zelo otežkočen.
O teniški sekciji je poročal g. dr. Berce in navajal podatke o gospodarskem stanju sekcije, ki izkazuje par tisoč dinarjev premoženja. O športnih uspehih ni bilo poročila. Igralcev je bilo v I. semestru 106, v II. pa 75. -
O plavalni sekciji je podal namesto odstopivšega načelnika dr. Kandareja poročilo g. dr. K r a m a r š i č, ki je kratko orisal dosežene uspehe. Omeniti je predvsem uspehe člana Srečka Kordeliča, ki je odnesel najlepša mesta na podsaveznem in državnem prvenstvu v skokih z deske in s stolpa. Udeležil se je tudi slovanske plavalne olimpi-jade v Beogradu in evropskega plavalnega prvenstva v Bologni, kjer (v Bologni!) pa se vsled močne konkurence ni mogel plasirati. Govornik se je h koncu pritoževal, da odbor ni posvečal tej sekciji toliko pozornosti, kot bi jo po jakosti in važnosti zaslužila.
Po kratkem pojasnilu predsednika in 10 minutnem odmoru so se izvršile volitve, o katerih rezultatu smo že poročali. Dodati je treba, da so bili izvoljeni za načelnike sekcij in sicer: nogometne: g. dr. Majcen; lahkoatletske: g. A. Gnidovec; damske: g dr. E. Mayer; teniške: g. M. Kmet, smuško san-kaške: g. J. Goreč; plavalne: g. G. Stojko-vič; težkoatletske: g. A. Kos in drsalne: g. inž. Bloudek.
Nato se je razvila debata o vprašanju klu-bovega igrišča in s tem zvezanega obstoja nogometne sekcije, po kateri je bilo sklenjeno, da se novemu odboru naroči, da skuša čim prej oskrbeti klubu novo igrišče in v ta namen stori vse korake, ki jih smatra za to potrebne. Storjeni sklepi so bili popolnoma splošnega značaja in naj bi služili novemu odboru le kot direktive pri rešitvi tega perečega vprašanja.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da ostanejo klubovi prispevki za prihodnje poslovno leto neizpremenjeni.
Končno se je g. Gnidovec odstopivšemu predsedniku dr. Bercetu v imenu '.'sega članstva zahvalil za trud in požrtvovalnost, nakar je bil občni zbor zaključen.
Zaključna športna bilanca kluba je v splošnem dobra. Gospodarsko stanje se je znatno izboljšalo. Klub je razširil športno delovanje v 8 sekcij in je danes po svoji vsestranski delavnosti in uspehih eden izmed prvih v državi ter največji v Sloveniji.
JOSO ŠOLAR, član koL Ilirije, gorski pr« vak Slovenije za 1. 1927., ki starta med Ste« vilnimi Slovenci za državno reprezentanco.
Jubilejna kolesarska dirka v Sloveniji
Medklubski odbor za proslavo 401etnice obstoja slovenskega kolesarstva razpisuje »Jubilejno medkiubsko dirko* na 9. okto« bra t L na progi Ljubljana«Vransko»Ljub« Ijana km 100. — Start točno ob 12. opoldne na Kongresnem trgu, cilj po 3. uri pop. na Dunajski cesti pri km 1.250 pred gostilno «Kači&>. Za to dirko je poklonila čdvanaj« »torica« bivših članov cKluba slov. bicikli* stov Ljubljana 1887» velik prehodni pokaL Točni razpisi dirke so bili že razposlani vsem klubom Slovenije, ki so včlanjeni v državni kolesarski zvezi Vsi klubi se pozi« vajo, da se te <firke polnoStevilno udeleže, da na ta način dostojno manifestirajo za 401etnico obstoja slovenskega kolesarstva. Dirkači se opozarjajo, da se takoj prijavijo; zaključek prijav je neodložljivo v četrtek dne 6. oktobra t. 1. ob 14. v kavami Pre« šeren. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Iz zgodovine slovenskega kolesarstva so nam na razpolago sledeči zanimivi podatki:
Leta 1887. se je ustanovil v Ljubljani »Klub slovenskih bieiklistov Ljubljana*. Prvi predsednik kluba je bil g. dir. Vmko Gregorič, pozneje so predsedovali klubu g. dr. Ivan Tavčar, dr. Josip KuSar tn g. Fr. Barle. Klubovo delovanje jo bilo ta čas zelo agilno; khib je ime! nekaj sto članov ii naj« boljiih ljubljanskih krogov. Priredil je tudi vsako leto več dirk, izmed katerih je po« sobno omeniti distančno vožnjo Zagreb«Ce« Ije»LjubIjana, v kateri je gladko zmaga! član kluba g. Viktor Bohinc. Med najstarejšimi dirkači Slovenije je imenovati gosp. Petra Majdiča, veleindustrijalca v Celju, ki se je še pred ustanovitvijo kluba slovenskih biri» klistov Ljubljana, zelo uspešno udeleževal kolesarskih dirk v Zagrebu in inozemstvu. Višek delovanja na kolesarsko«športnem pel ju ie dosegel KSB leta 1897. Dne 3. okto« bra 1897 je piraznoval desetletnico obstoja ter priredil ta dan veličasten sprevod po Ljubljani. Isti dan je otvoril modemo in vsem športnim zahtevam ustrezajoče 400 m dolgo dirkališče v Lattermanovem drevo« redii. Otvoritvenih dirk so se udeležili v velikem številu slovenski kolesarji in po« sebno Zagrebčani. V vojnem času je bilo krasno dirkališče opustošeno; sedaj seveda
ni mnogo upanja, da bi te moglo na tem prostoru zopet dvigniti. — Iniciativo za proslavo 40 letnice slovenskega kolesarstva so dali tedanji člani KSB s poklonitvijo krasnega prehodnega pokala. Koncem okto« bra priredita pododbora jubilejni športni večer celokupnega kolesarstva Slovenije, na katerem računata z udeležbo vseh ljubljan« skih športnih organizacij.
Z ozirom na bližajočo se IX. Olimpijado, kjer bodo skušali tudi naši kolesarji častno zastopati jugoslovenske barve, pričakujemo od javnosti, da jim priskoči ob priliki teh prireditev gmotno na pomoč. Ta prošnja je tem bolj upravičena, ker so naši kolesarji že na olimpijadi v Parizu I. 1924. dokazali, da si znajo v ostri mednarodni konkurenci priboriti častne uspehe. Med 27 državami, ki so takrat imele svoje zastopnike na ko« lesarskih dirkah, so jugoslovenski dirkači kljub skrajno neugodnim gmotnim prilikam dosegli deseto mesto in zadivili s svojo vztrajnostjo ves sportski svet Letos se je naše kolesarstvo kvalitativno in kvantita« tivno tako dvignilo, da je pričakovati — ako bo denarna stran vsaj nekoliko povolj« nejša kot je bila vedno doslej — še mnogo častnejših izidov.
Finale za ooskodbeni pokal v Mariboru
V nedeljo 2. oktobra se bo na igrišču ISSK Maribora odigrala finalna pokalna tekma v korist poškodbenega fonda. Kot iu nalista sta se plasirala najostrejša rivalaRa pid in Maribora, ki se neprestano požrtvo« valno potegujeta za vodilno mesto v mari* borski oblasti. «Maribor» bo nastopil z de«
loma spremenjeno postavo, ki bo gotovo zabrisala neugoden vtis minule nedelje v srečanju proti zagrebški Viktoriji. Rapida, ki je sicer izgubil svojega najboljšega mo» ža Frangeša, ni podcenjevati, kajti orožje, s katerim je priboril največ zmag — izred« na prodornost — uporablja navadno uspeš« no in ni izključeno, da mu bo tudi tokrat prineslo uspeh. Gotovo je. da je «Maribor» tehnično boljše moštvo, vendar faktične pogreške in neodločnost napada, često raz« biinijo tehnične prednosti in terjajo neza* služene poraze.
Jesenske konjske dirke na Teznu. Ljub« ljanskim konjskim dirkam, ki -so se vršile preteklo nedeljo slede dirke na Teznu, ki so si po vsakoletni obilni udeležbi in brez« hibni izvedbi pridobile sloves in ugled tudi izven meja naše države. Za današnjo dir« ko, ki prične ob pol 3. je število prijav ne« navadno veliko. Razen domačih konj star« tajo tudi prvovrstni avstrijski konji, tako da se obeta kar najostrejša konkurenca. Zanimanje za dirke je upravičeno, kajti te« ženske prireditve ne zaostajajo prav nič za prvorazrednimi dirkami velikih inozemskih društev. S skromnimi sredstvi, toda z do« bro voljo je mariborsko dirkalno društvo dvignilo svoje prireditve na izredno višino, tako da jih mirno lahko uvrščamo med slo« veče mednarodne prireditve.
ŽSK Hermes. Pozivam sledeče moštvo, da je točno ob 13.30 v lokalu Ilirije v svr« ho odigranja tekme proti Jadranu: Mago« lič, Zore, Sernec, Draksler, Marinko, Pre« šeren, Kos, Škrajnar, Svetič, Klančnik, Tro« bovšek, Jeglič. Stranski sodnik: Habicht. Reditelji: Jesih, Vlah, Pleš. — Načelnik.
Vremensko esoročtlo
meteorološki xarod » Ljubljani I. oktobra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
.pazovan i.
Ljubljana Martboi . . a Zagreb . , •, Beograd t > > Sarajevo , t . Skopi je , , , , Dubrovnik , > Split , > , , Prah« ....
8.
7
Baroui.	Temper.	0/ si -S tč 1*	Smer »etra lr Srzint v metrih	Oblačno 0-10	Padavine	
					Vrsta	r mm do t. are
2-6	11-0	95	NE 2	10		
7-30	190	65	NW 6	10		
761 9	130	87	N 10	10	dež	7.0
756 2	16-0	98	mirno	10	dež	5.0
757-1	13-0	<-9	Tiirno	10	dež	5.0
759-6	190	86	S 3	10	dež	9.0
759-7	■20-0	64	mirno	7	dež	1.0
756-5	18 0	97	N 4	10	dež	39.0
/66-8	15-0	-	NW 4	5		
Solnce vzhaja ob 5.57, zahaja ob 17.42, luna vzhaja ob 11.25, zahaja ob 20.18. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.6, najnižja 10.9 C.
Ogromni nalivi, ki so pred tednom po« vzročili katastrofalne poplave v švicarskih, avstrijskih in italijanskih Alpah, so bili Ie del zelo izdatnih padavin, ki jih je imela ta čas severnozapadna Evropa. Povzročila jih je velika depresija, ki se je dalje časa zadrževala nad velikobritanskim otočjem ter prožila s tem ogromni zračni vrtinec nad vso Evropo in Atlantskim oceanom. Južnozapadna zračna struja je potegnila poletno razgreti zrak s Sredozemskega mor« ja in celo s severne Afrike in preplavila z nim večjo južnovzhodno in vzhodno polo« vico Evrope. Mimo Anglije pa je pritiskal hladnejši zrak s severnega Atlantskega oce» ana v severozapadni in zapadni smeri na Evropo. Zato je imela zapadna Evropa mno go nižjo temperaturo nego vzhodna; tako n. pr. so imeli kraji v Franciji v nedeljo ali pondeljek zjutraj le 7 — 8 stopinj C, Zagreb, Sarajevo, Beograd pa 22 — 27 sto«
gin j C. Meja med hladno in toplo stranjo vrope je šla nekako po Alpah, tu se je mešal različno temperiran zrak, kar je po« vzročilo silne nalive; seveda pa je gorovje, kjer so se morali oblaki dvigati, da dospo čez, izdatno pripomoglo k veliki množini dežja. Hladna zračna poplava je počasi pro» dirala proti vzhodu; v nedeljo zjutraj je kazal termometer v Ženevi 10 stopinj, ker je imel že zapadni veter, Lugano na južni strani švicarskih Alp pa še 20 stopinj in jug. Naslednji dan se je hladni zrak že raz« prostrl čez Alpe in Lugano je imelo samo še 12 stopinj C, še en dan pozneje celo sa» mo še 9 stopinj C. Med tem je hlad prepla« vil tudi že osrednjo Evropo, naše kraje in tudi gornjo ter srednjo Italijo. Visoka tem«
peratura pa se je držala še na vzhodnem Balkanu in nad Rusijo.
Preplava hladnejšega zraka je bila zdru« žena z dvig-anjem zračnega tlaka nad sred« njo in južno Evropo, dočim se je istočasno angleška depresija, ki je daleč naokrog po« vzročila toliko dežja in poplav, odmaknila čez Severno morje proti severni Skandina« viji, tako da nas njeno poglavitno učinko* vanje sploh ni zadelo. Oddaljevanje depre« sije in nastop višjega zračnega tlaka sta po vzročila izdatno izboljšanje vremena nad vso južno in srednjo Evropo, toda večja toplina je ostala omejena samo na najjuž« nejšo Evropo.
Toda že v sredo se je pojavila daleč na oceanu, pri Islandiji, nova ogromna depresi« ja ter se pričela naglo bližati kontinentu. Dasi še v silni oddaljenosti je ipak zgodaj pričela učinkovati tudi pri nas; barometer je pričel padati in že tekom petka so nam nebo zopet prekrili visoko ploveči oblaki z jugozapada, znak, da se je nad nas razpro« Stri vetrovni sistem atlantske depresije.
Toda barometer se je ustavil, vzhodno smer je zamenjal vlažni jugozapad; po do« ba je tedaj, da se je depresija odmekniia in da potuje bolj daleč na severu proti vzhodu.
*
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno jasno, na vzhodnem robu Alp še oblačno. Toplejše vreme.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lehki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo. Temperatura od 16 do 22 sto« pinj. Morje nekoliko razburkano.
Za jugoslovenski patent št. 1793 od 1. apri«
la 1923. na: »Postopek za pro ovijanje vis oze-svi e od najfintjih niti iz slabokise-lih kopelji od Mnonljakove soli."
(»Verfahren zur Herstellung feinstfadiger Viskoseseide aus schwachsauren Ammoniak
salzbadern®) in dopunski patent št. 1798 od 1. aprila 1923. na:
»Postopek za izdelovanje niti iz vis koze s pomočjo kislih kopelji iz amonovih soli"'
(«Verfahren zur Herstellung von Viskose« faden vermlttelst sauren Ammonsalz« badern»)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Šelenburgova ulical.
HlKilif
I ženske, moške in otoške, bluze, i krila in plati«, lasmi izdelki in du najsM model', n;-dalje puloverja | swlterje, telo*, nike in rasne otreSke plete« nlne, klobuke, perilo nogavi« ce, kravate in [ vse modne predmete razpoš lj« po čudevito nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje it. 20.
I Zahtevajte takoj ilustrovani cerrk z več tisoč slikami. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vtne denar
Enega ali dva poSnojarmenika
rabljena cd 24 do 30 KS kaker tudi motor v dobrem spanju ter vse pripada:oče potrebščine kupim pod ugodn mi pogoii. Ponudbe pod ,Ga-ter* na Jugo- viosse oglasni zavod Zagreb, Zrin-jevac 20.
Meščonsho restavracijo
v Mariboru
Pri Zvezdi'
Pod mostom št. 11, v bližini drž. mostu vodi sedaj dobro domačo kuhinjo. — Daje abonentom obilen obed in večerjo za met sečno Din 375.—, to je dnevno Din 12.50. Za obilen obisk se priporoča
R. SMOLEJ.
Jabolka
krompir, zeljnate glave ima na zalogi
Gospodarska zveza
Ljubljana.
Lakirarja na brizganje
ki zna samostojno brizgati išče tvornica karoserij Mat. Relch & sin Novi Sad, Jugoslavija. Tam se sprejmejo tudi delavci za lesene karoserije
XetroiiLa, in, wi dopis«, kiZoic* malih oglasov, /c. poAatu rta,-OgLctfriL odtLeUk JvpiA.LjijhLfanaf Prrurriova, ul.4. čekovni* mcan, portAA, kraAilruca. Ljubljana^št. 11^40..			Sprtjcnuznj«. malih- oglasov za, prv-kaxinjo sUoilka- JUTRA u, z^Lkl^iZi dan. pred, izidom. Lur-ta, ob 17 ust,. Poz/UfC sprejeti, oglas 0 bodo pru-obicriu v naslednjo stturlku lucta.
Tolafan sbuulkcL 2492	Jlah. cmlajh. služijo v p&srvdoiKilru- iiuUKtfalnt. iianttiu. občuutuav. maka btsvda, 50 pcu~- Majauinjfi. zntuk Vi/L Pristojbina, za.šifrxrDui>3-. Ztnibvc, dopuevanfcuin, oplafi	trgovskima, ali rekLaouit^a, značaja, vsaka bistda Vui r-. ifajauuust> uicnk Vin. «r-.Vnstoflwia za šifro Din,?-- Ust pristojbini t/podati, obvitm, z narociLom,,siaj-st. oglase.tu.priobaja'.	Taltfcm, sUudkci 24 g 2
Restavracija
«Bellevue»
nudi ugodno na razpolago krasno dvorano za plesne šole, družabne večere in druge prireditve. 80040
Posetnikom Poljanske doline
priporočam	restavracijo »Pod	klančkem* v Gornji vasi	nad Škofje
Loko.	197
Pražene klobase
krvave in mesene — pri Sedmici v Mostah. Fran« Cerne.	30854
Kam pa v nedeljo?
V Zgornje Šiško na vinske trgatev in prve fcoUa«, — Dovolj zabave za dekleta in fante. Pogačar, Zgornja Šiška.	305«
Cfrrt
Slike za legitimacijo
iidelnje najhitreje fotograf Hugon HIbšer ▼ Ljubici,
Valvazorjev teg.	198
Kemična pralnica in barvanje oblek
t najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Giince.
t^jf^a
Motorno kolo
Ariel, 5 % k. s., v izvrstnem stanju, vožen komaj S500 km, ugodno prodam radi nabave avtomobila. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30120
Auto «Berliet»
štirisedežen, generalno re-pariran, z električno razsvetljavo ugodno naprodaj. — Commereial Union, Sv. Petra ceeta it. 24. 30044
2 potniška auta
»F«rd», v brezhibnem Stalin po ugodni eeni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30024
Motor
Indian Scout, skoro nov, po "'»Vi ceni naprodaj. Naslov v oglasnem odde
»Jutra*.
elkn
30223
Poltovorni avto
malo rabljen, prodam radi idida za 9000 Din. Eelek-tnčna razsvetljava. Petru-na, Stični.	30265
fpečale ^
etike e. gravoratvo r
SITAR sSVETEKj
Električno brušenje
britvic in rezil
Tiuts.u.i»«T.orr. °
l»OT-TO-K-«CSHWrm» y
Besednik in drug Ljubljana Prešernova uL S.
Vulkanlziram
ne vrste avtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 11.	12
Nepremočljfva
pokrivala
za konje in vozove, samo najboljše kakovosti izdeluje Alojzij Grilc, Novo mesto.	29915
Plašče
Izdelujem po 100 Din. kostume in toalete po najnižji ceni. Naslov pove oglasni oddelek cjutra». 30064
Pozor!
Dre in zlatnino popravlja
Eecizno, poceni in hitro Marinko, nrar, Ljubljana, Florijanska ulica št. 31 30245
Odeje, vata
lidelovanje in popravila Rofna ulica 19.	3030»
Modni salon
damsklh klobukov sam otvorila na Sv. Jakoba trgu 8/n. Popravila in preoblikovanje točno in poeoi — Skufca A.	30369
Striženje ln britje
po znižani ceni v brivnici k. Nežič, VoSnjakova ulica 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). Odprto tudi ob nedeljah, za dami posebni oddelek. Postrežba točna.	30377
Maserka
oblastveno pooblaščena, ki je z odličnim uspehom dovršila masažni tečaj pri-marija ortopedičaega instituta splošne bolnice se priporoča v svrho teravpič-ae in kosmetične masaže. Babica Marija Tomlaec, Knafljeva ulica 13, Ljubljana.	30355
Ležalne stole
i Din 160
po novemu Din 170 nudi
BodolfBadovan
tapetiiik
Krekov trg *t. 7.
Motor Frera
5 HP, 3 prestave, prosti tek, naprodaj. V zameno vzamem tudi kolo. Oranič, kljuiavničar, Ljubljana — Traevika ulica 25. 30267
Osebni avtomobil
petsedežni, s 6 cilindri, 40 HP, popolnoma v dobrem stanja naprodaj po jako nizki ceni. —• \ iktor Bohinec, Ljubljana, Dtuiaj-ska cesta 21.
Avtomobili
Prodam rabljene avtomobile v popolnoma dobrem stanju: trioedežni »Wande-rer», štirisedežni »Puch*, »Ferd* s 3000 km, šestse-dežni «Benz», šestsedeini »Peugeot* z 9000 km, štirisedežni manjši »Renault* in 4—Ssedežni »Renault* z dvojno karoserijo. Pojasnila daje t Trika A. Lampret v Ljubljani, Dunajska o. it. 22.	30293
Mim^ar.v*;
Učenko za trgovino
z mešanim blagom sprejme Martin Jančigaj, Jesenice št 117, Gorenjsko. 30124
Dobro dekle
trebuje za vsa hišna dedi. A. P u I j o, Zemun, Trg Nikole Pašiča št. 2.
30091
r
Lesnega
strokovnjaka
energičnega, zanesljivega in treznega, zmožnega italijanske in nemške korespondence, samostojnega v knjigovodstvu. kalkulaciji ter manipulaciji lesa popolnoma samostojnega, sprejme Milan Modic, Nova vas pri Rakeku. Ponudbe s spričevali ter zahtevkom plače.
30086
Strugar. pomočnika
za les, mladega, sprejme takoj Vekoslav B a b i č —
Laško.	30025
Mizar, delovodjo
ali družabnika sprejmem v tovarno za splošno mizarstvo. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro
[Mizarstvo*.
29871
Krojaškega vajenca
poltenih staršev, prednost imajo oni, ki so se že učili pri kakem mejstru, sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Mihael Cranlč, Stražišče pri Kranju. 30301
Samostojno
kuharico
pridno, pošteno in ziravo, z dobrimi spričevali, ki bi opravljali tudi droga hišna dela, sprejme manjša družina v Sarajevu. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*.
30231
100 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi kuharico, ki zna res dobro in samostojno kuhati. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
30296
2 krojaška
pomočnika
enega za fino delo, enega za konfekcijske obleke, na dom in
krojaškega učenca
iz Ljnbljane ali okolice sprejme takoj Jo«. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 3.	30060
Gospoda
zmožnega samostojnega vodstva informacijske pisarne, s potrebnim kapitalom in jamstvom sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro (Stroga značajnost*.	30353
Gospodinjo
izobraženo, do 30 let staro, čedno, sprejme takoj dobro siteiran samostojen gospod. V poštev pridejo le prvovrstne moči. Pismene ponudbe s sliko in polnim naslovom (vse drugo v koš) na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Odgovarjam oglasu*.	30391
Trgovskega
vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, pridnegr in poštenega, ter dobrih staršev, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor pod »Učenec*.	30396
Občinskega tajnika
sprejme trški občinski urad v Domžalah. Prednost imajo samci. Ponudbe, v katerih je navesti sposobnost, znanje jezikov in dosedanje službovanje, vložite do 15. novembra pri podpisanem županstvu. Županstvo trške občine Domžale, dne 24. septembra 1927. 29505
Trgovci in krojači!
Na dom sprejmem delo vseh vrst oblek po najnižji ceni in najboljši izvršitvi. Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*.	30335
Staroupokojencem
se najceneje prevajajo in overujejo dokumenti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30390
Več šivilij
za dežnike sprejme tovarna Josip Vidmar. Ljubljana. Pred Škofijo 19.
Naivečjo možnost velikega zaslužka proi
zastopnikom predavalnica vrednostnih papir, jev na obroke. Trgovii ka Agencija ,UNITA>" Beograd, Kralja Milana 14/1, ki vsakega kupca zavaruje z 10 do 50000 d narjev za slučaj smrti. Generalni zastopniki in agenti ter agentinje naj se nam takoj javijo.
za Vojvodino prevzemamo, potujemo z lastnim automobilom, raz-peagamo z garancijami STOJANČEVIČ Komp Perlez-Banat.
Čedno dekle
zmožno opravljati vsa hišna dela, ki razume nekaj kuhe in Šivanja, sprejme majhna družina na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pridna 72*.	29272
Fina šivilja
se priporoča cenj damam. Cene nizke. Naslov v ogl. oddelka »Jutra* 30197
Razna zastopstva
večjih tvrdk in tovarn sprejme agilna komisijska trgovina in agentura za Južno Srbijo ter Makedonijo. Pripominjamo, d» je tvrdka dobro uvedena Južni Srbiji in Makedoniji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Siri trgovino na jug*
30172
Velik zaslužek
nudim s komisijsko prodajo radioaparatov. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
30119
Šiviljo
ki je že delala v krojaških ateljejih, sprejme takoj K. Pučnik, Tavčarjeva ul. 3.
29931
Šivilja
ki ima prakso v šivanju pletenin, išče delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30230
Zaposlitev
proti majhni odškodnini išče komercijalno izobražen vpokojen železničar. Prev. zame tudi zastopstva lesnih trgovin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Komercijalist*.	30279
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje s i u ž b o v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd. Vlsana 11
Fanta s harmoniko
ki ima veselje do potovanja, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* ood »Harmonika*.	30057
Čevljar, vajenca
14—15 let starega, najraje z dežele, pridnega in poštenega, ki ma veselje do te obrti sprejme Jernej Bmid, čevljarski mojster, Jesenice-Fufiae.	3028®
Kova§kega vajenca
nad 15 let starega, s hrano in stanovanjem v kiii sprejme Barlč, Ljubljana. Sva-Hčrva ulica 13. 30250
Gostiln, kuharico
dobro izurjeno, staro od 30 do 40 let, sprejme večja gostilna na deželi. Reflei-tira samo na tako z večletnimi spričevali. Drago po dogovoa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Državni uradi
Osebam, ki imajo dobre zveze pri državnih uradih v Sloveniji, se nudi iep postranski zaslužek. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilnost*.
30-282
Zastopnike
za Slovenijo. Vojvodino in Bosno (po možnosti uvedene pri uradih) sprejmemo takoj za brezkonkurenčni predmet proti visoki proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Več dela. več zaslužka*.
30283
Zastopstvo
za Slovenijo
odda velika nemška tovarna agUnemu. resnemu interesentu, ki ima dobre zveze s slovensko industrijo. Obširne ponudbe i navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Eksistenca 89*.
Zastopnike in
zastopnice
za prodajo vrednostnih papirjev in švicarskih ur proti fiksni plači in proviziji sprejmem. Pismene ali ust-mene ponudbe na Zumbnjo-vid, Ljubljana, Aleksandrova ceeta 12.	30385
ofcfc

Absolvent
tehn. srednje šole (strojni oddelek) tudi s trgovsko izobrazbo, zmožen več jezikov, želi službo v kakršnemkoli obratu. Cenj. ponudbe pod »Absolvent 5* na podružnico »Jutra* v Mariboru	30218
Pisarniški uradnik
knjigovodja — samostojen slovenski, srbohrvatski in nemški korespondent ver-ziran v vseh pisarniških poslih, z dolgoletno prakso želi službe za takoj. Ponudbe prosi pod značko »Mahrovec* na oglasni oddelek »Jutra*.	30168
Deklica
stara 16 let, se želi učiti pri boljši šivilji, ki bi imela vso oskrbo proti plačilu. — Pomagala bi lahko opravljati hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Deklica 16».
30153
Boljša modistka
želi službe za takoj — tudi izven Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	30126
Korespondent
knjigovodja
samostojen delavec, z desetletno prakso na vodilnem m<*stu. išče službe za takoj. Najraje gre na deželo. Cenjene ponudbe pod »Stalno mesto 266* na ogl. oddelek »Jutra*. 30169
Kavarniška kuharica
išče službo za takoj. — Slavka Kersnik, predilnica, Litija.	30191
Trgovski pomočnik
mešane stroke, mlajši in pošten, išče primerne službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 30192
Boljša deklica
želi vstopiti kot učenka v večjo trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Pridna, Vransko*. 30360
Gospodična
izučena modistinja. išče primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
30225
Učenec
se Seli učiti pri solidnem mojstru avto-mehan. obrti, pod izredno ugodnimi pogoji za mojstra. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Ugodnost 16»
30264
Gospodična
želi službo vzgojiteljice k otrokom. Opravljala bi tudi vsa druga dela. Najraje gre na deželo. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 102». 30253
Plačilna natakarica
z večletno prakso, želi službe takoj v mesta ali na deželi, event. vzame tudi gostilno na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 87».
30277
Blagajničarka
prvovrstna moč, zanesljiva in poštena, vsled zaključka sezone službe prosta, ver-zirana v kavarni in restavraciji ter zmožna slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika tudi v pisavi, želi službe s 15. oktobrom. — Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva 334».	30334
Trgovski pomočnik
želi službe v kaki trgovini; gre 2 meseca brezplačno — Eamo za hrano in stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Vesten«.	30237
Službo prodajalke
blagajničarke ali poslovod-kinje želim. Razpolagam z 2000 Din kavcije. Vestna in marljiva. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 30084
Vt^iMlctm
Vrhniško opeko
trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežba točna!
61
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja n» dom parna iaga V 8cagnetti -Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom	86
Jekla
ca. 2500 kg, za peresa, v raznih dimenzijah proda po Din 5 kg Slograd, Ljubljana VH.	30209
Zimska suknja
in več boljSe obleke za gospode poceni naprodaj na Bregu št 2/n, desno.
30125
Hrastovo spalnico
masivno, politirano, prodam za 8800 Din. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
30122
Manufakturno blago
razprodaja po izredno ugodni ceni tvTdka Planin-šek v Vodmatu.	"""
Eiektromonter
z večletno prakso v visoki in nizki napetosti, kakor tudi za Dieselmotor in parni stroj, išče Etalno službo, samo v večjem obratu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30395
Trgovski sotrudnik
izvežban v obeh strokah, priden, zanesljiv in vesten, išče primerno službo za takoj ali s 15. oktobrom. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko »Prvovrstna moč».	30382
Kolarski pomočnik
prost vojaščine, išče službe Cenjene ponudbe na naslov P Horvat, Artiljerijska ra-dionica v Ljubljani. 30317
Instrukcije
daje srednješolec iz realnih predmetov učencem ljudskih in nižjih razr. srednjih šol. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Inštruktor*.	80247
Marija GriU
diplom, učiteljica poučuje angleščino, francoščino, italijanščino in klavir. Kolodvorska ulica 11, pritličje.
30276
Absolvent tehnike
poučuje srednješolce iz matematike, fizike in risanja, po nizki ceni ali za hrano. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rus*.
30263
Najboljši pouk
klavirja
po metodi Blenche Selve, daje privatno pianistka, diplomirana asistentka Jadviga Poženel. — Za začetnike otvori kurz. — Informacije dnevno med 14—15 Mestni trg štev. 17.
30255
Skladiščnik
lesne stroke, s kavcijo, išče službe. Grf tuH; kot ptejemalec ali kaj sličnega Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30233
Prodajalka
poštena, z večletno prakso, izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, želi pre-menid službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
30243
Mlad uradnik
knjigovodja — verziran v vseh bančnih poslih, z daljšo prakso, Seli službe v kakem večjem podjetju, aH bančnem zavoda u takoj. — Ponudbe prosi pod značko »Vesten in točen* na oglasni oddelek »Jntra* 90280
Kontoristinja
z večletno pisarniško prakso, zadnje 4 leta pri lesni trgovini, z znanjem slov., nemškega in deloma srbo-hrv. jezika. ieli radi ustavitve obrata pri sedanjem delodajalcu, menjali z novim letom službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiva S3».
10298
Klavir, učiteljico
sprejmem na dom. Ponudbe z navedbo honorarja od ure na Ogl. oddelek Jutra pod »Klavir*.	30319
Za hrano
dajem inštrukcije dijakom ali dijakinjam nižjih razredov, posamezno, event. več skupaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Maturant*.	30357
Klavir poučujem
po edino pravilni metodi. S"aslov T oglasnem oddelka ku »Jutra*.	30366-a
Novi jezikovni
tečaji:
Angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Brežnik. Pojasnila daje sluga gimnazije na Vrtači.	30875
J. Stjepušin, Zagreb
Jnrjevaka al 57
priporoča najbolje tamburto •trun. oartitara. lols ts
Hrastovih sodov
la novih, več tisoč litror, različne mere, prodam. — Vsa pojasnila je dobiti pod Šifro »Sod* v oglasnem od-delku »Jutra*.	30087
60 vinskih sodov
približno po 200—700 Utrov ugodno proda Konsumno druStvo za Slovenijo, LJub-ljana-Siška.	30069
Špecerijske štelaže
v Celju ima naprodaj Peter Setina, Sevnica ob Savi	29817
Prešani ocvirki
po 5 Din vedno na razpolago pri tvTdki
Evald Popovič
Ljubljana. Cesta v Mestni log št 15	28846
Več spalnih oprav
proda po agodni eeni in sprejema naročila Avgust Cerne, mizarstvo v Zgornji SEki št. 122. Ljubljana VU.
25965
Premog, drva, koks
in oglje nudi družba »Ilirija*, Dunajska cesta 46 (poleg Iv. Zakotnika). Telefon 2820.	208
Obleko
damsko in otroško, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
30098
Lep umivalnik
z belo marmornato ploščo in velikim zrcalom	naprodaj. Stan in dom,	Primo-žičeva hiša.	30190
2 krznarska stroja
dobro ohranjena, porablji-va tudi za sešivanje nogavic, proda tvrdka L. Rot, Ljubljana. Mestni trg št. 9.
30052
Fotoaparat
Goerz Dagor, 9 X 12, s 8 kasetami in Filmpakkaseto ugodno preda Lovšin v Radomljah.	30019
Motor
vrtilni tok 220/380 Volt, 4 k. s. ter
števec
za enakomerni tok, 220 V., 10 Amp. prodam. Sprejemam tudi vsa popravila električnih strojev. F. Per-činlič, elektromehanik v Ljubljani. Gosposvetska 16 30146
Šivalni stroj
čevljarski Singer po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Izborne citre
vinski sod, raznov*tne steklenice. zaboje, kovčeke, namizno svetnjko. likalnik. fotografični stativ in potno košaro prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.
30275
Za kuhanje kave
stroj »Eipress* zelo ugod-prodam. Naslov v oglu. oddelku »Jutra*. 30258
Starejša gospodična
želi k majhnemu otroku (dojenčku) za vzgojiteljico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dojenček*.
Stoječ oreh
in dobro ohranjene 1 stopnjice ugodno prodam t Vegovi ali cd »t 6IL -
Pisarniške stroje
prav dobro ohranjen kopirni stroj «Alexa», ročni pogon, ki kopira izvrstno; preluknjač (ena luknja — zvezda) ter 20 kosmih trakov za pis. stroj (16 mm) vijolet — vse prvovrstno, prodam po ugodni ceoi. — Pojasnila v zalogi pohištva v Celju, Glavni trg št. It.
Železno peč
«Phoebus», malo rabljeno, prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 30244
Gik
nov, prodam ali zamenjam za zapravljivec ali moško kolo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra». 30294
Daljnogled Zeiss
15 X povečava, za 1600 Din prodam. Naslov v oglas, oddelka «Jutra». 30257
Fotoaparat
9/12, s fino optiko prodam. Naslov v glasnem oddelku »Jatra*.
Decimalno tehtnico
za 500 kg proda Iv. Klemene, Trnovska ulica št. 5 30269
Orehovo spalnico
kompletno, skoraj novo in fin eleganten divan poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 30307
Velik filodendrum
lep, prodam. Naslov v ogL oddelka »Jatra*. S0308-a
Plašč
pristen kožuhovinast in eleganten damski smoking poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
30313
Šivalni stroj
za krojače prodam za polovično ceno. Istotako prodam tudi pisalno mico. — Poizve 86 ss Mestnem trgu St. 13/n.	90387
2 moški suknji
dobro ohranjeni, 2 damska kostuma in obleke ter pla-šček za triletnega otroka, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 30S40
Pohištvo
prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra*. 30363
Elektro-Luks
popolnoma novo, radi od-tov&nja poceni proda rtič, Reber 11. 30367
Zo:
Češnjevo spalnico
krasno, masivno, prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
30352
Usnjen suknjič
za srednjo osebo, temno rjav, skoro nov, prodam »a 700 Din in I. brač, nov za 100 Din. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 30348
Otroško posteljico
belo, dobro ohranjeno ln voziček poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30351
Špecerijski Intentar
kakor stelaie, tehtnice, posode za olje in petrolej, pisalni stroj itd. prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra*.
30879
18 ms hrastovih plohov
i/« suhih, 90. 110. 130 m/m a 900 Din ter 18 m« podnje 42 X 265 m 52 X 285 i 1150 Din franko meja prodam. — Ponudbe pod »Hrastovina* na ogL odd. »Jutra*.	30361
Stroji
Sickenmatchlne skoro nova ln poaiklovalna naprava
(Vernicklangsaslage) poceni naprodaj. Ponudbe pod šifro »Poceni 12* na oglasni odd. »Jutra*.	30381
Dobre tračnice
7 kg okoli 450 metrov proda ceno tovarna lesnih izdelkov JurkloSter pri Laškem Cilne pri Pira dd. Zagreb, Račkoga 7d.
30358
Zlata zapestnica
z biseri, diamanti in tirU-si ugodno naprodaj pri »Posest*. Miklošičeva e. 4
(v izložbi).	30323
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F. Čuden. Ljubljana. Prešernova ulica L	238
Polhove kože
la no drago od divjačine
kupuje hi taaeeljivo dobro plača D. Zdravi4. Ljubljana. Florijanska nliea it t.
a
Vsakovrstno zlato
kupole po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. WoUova si. S.
Hrastovih sodov
od žganja in špirita, t velikosti od 40—200 in od 600—2000 litrov — dobro ohranjenih, lepo dišečih, kupim večjo množino. Ponudbe ■ ceno in speclfika-na oglasni oddelek 'atra* pod Slfro »Alkohol sodi*.	80115
cijo »Jati
Hrastove hlode
od 20 cm debeline naprej knpuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.	252
Več kož
ruske veverice
(Fehrucken) kupim in plačam prav dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Feh*.	30004
Pozor! Pragi!
Kupim proti takojšnjemu plačila vsako množino hrastovih železn. pragov V6eh dimenzij in bukovih, normalne tipe. Zanesljivi ponudniki 25 % na račun. Kupim jih tudi na panju. Ponudbe z navedbo množine, dimenzij, dobavnega
nižje cene feo. vagon ali meja pod Šifro »Nad 1000» na oglasni oddelek »Jutra*
Stare moške obleke
čevlje, knjige in pohištvo
najdražje plačujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Marija Prekuh. Ljubljana. Gallusovo nate. št 25.	29489
Aquarhim
ie rabljen, prazen ali obljuden, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Aquarium>.	30271
Voz
enovprežen, dobro ohranjen ki nosi do 1500 kg, kupim. Pismene ponadbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra*.	30292-a
Foto-aparat
9 X 12, s kasetami kupi D. Rovšek, atelje, Kolodvorska ulica 34. 80286
Hlode
bukove la in hrastove od 20 cm naprej k u p a j e v vsaki množini parna žaga
V. Scagnetti, Ljubljana.
252
Razpis.
Razpisujemo dobavo 12 kom. borovih dreves in 100 žaganih pragov. Ponudbe je vložiti do 18. oktobra t. L Natančnejši pogoji se izvejo pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca — p. Griže.	30232
Kupujem
stare moSke obleke, čevlje, pohištvo itd Plačam bolje kakor vsak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje St. 29.	30316
Divan
dobro ohranjen, kupim. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Dobro ohranjen*. 30388
Smrekove hlode
4 Mi, 5, 5 Vi m dolge in borove hlode 4, 5 in 6 m dolge, s I/D kvaliteta, od 25 cm srednjega premera naprej kupim. Cenjene ponudbe na poStni predal št. 85.
30370
Letošnja vina
pristen ljutomerčan. jern-zalemčan. (večina butelj-ska) in Izvrsten sadjevec zopet najceneje dobite direktno od producentov — večje množine takoj od stiskalnice. — Ignac Vičar, p. Sv. Bolfenk pri SrediSču 80111
Krompirja
več vagonov belega gorenjskega po 107 Din franko vagon Kranj, proda Miha Draksler, Labore — Kranj	30321

Knjige
moderne ko6zs«tike, p&rfn-merije, recepti in knjiga «SpezUIlit2ten u. Geheim-mittel», poplonoma nore, naprodaj. Naalov r oglas
Enonadstropno hišo
s pritiklinami, vrtom in zemljiščem prodam na zelo prometnem kraju na Notranjskem, 8 minut od železniške postaje, ob glavni cesti. Poslopje je zelo pripravno za trgovino na debelo in drobno. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod šifro cUgodnost 1927».
30030
Dvostanovanj. hiša
novozidana, davka prosta, z vsemi pritiklinami in 2 vrtoma, pri mestu Mariboru naprodaj. Takojšnja vselitev. Franjo Spes, Maribor, Tržaška cesta.	29957
Trgovina z gostilno
gospodarskim poslopjem in vrtom, dobro idoča, naprodaj v okolici Maribora v Slov. goricah — Vse je v najboljšem 6tanju. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod <Trgovina».
29879
2 krasni parceli
na Vodovodni cesti, vsaka okrog 1400 m* velika, zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka cjutra*.
29667
Lepo posestvo
Vi ure od Maribora — na ravnini, pri cesti ležeče, hiša z velikim gospodarskim poslopjem, 1 % orala sadnega vrta in vrta za zelenjavo, tri četrt orala njive in 5 oralov travnika, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddeliu «Jutra>. 30209-a
Posredovalec
družba i o. i.
ReaHtetna pisarna
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
proda:
HIŠO pri stari šišenski cerkvi, dvodrožinsko, vrt, dvorišče, 100.000 Din; HISO, ožji center, trinad-stropno, podkleteno, šest-sobna moderna stanovanj*;
VILO pri glavnem kolodvoru, davka prosto, 6-sobno stanovanje, vrt — 280.000 Din; TRG. KOMPLEKS — ožji center — najprometnejša točka, dovoz z avtomobili, velika skladišča; GOSTILNO, večjo, tujske sobe, staroznana, Ljubljana. po dogovora; POSESTVO, eno uro hoda od Ljubljane, 60 oralov, v enem kosu. rodovitne njive, travniki, star gozd — ob drž. cesti in žel. postaji, 450.000 Din — event. tudi v najem; STAVBISČE na Tabora —
700 m', Din 50.000; PARCELE na Kodeljevem, pri Kolinski tovarni, Bežigrad, Dunajska cesta in Mirje.
Razen teh veliko število hiS, vil, stavbišč, v centra in na periferiji Ljubljane, posestev na deželi itd.
Kusd c lajajo samo
Oi
Trg. hiša
enonad stropno na najbolj prometnem prostoru trga Vransko proilam ali oddam v najem. — Ponudbe na J-Govedič. Maribor, Maistrova ulica 16.	30397
Majhno posestvo
proda iz proste roke F. Z a vod ni k, Št. Vid nad Ljubljano.	30330
Parcelo
400—500 m! veliko, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vila*.
30322
Gostilna
na prometnem kraju, v neposredni bližini Ljubljane, naprodaj Dopise na og as. oddelek »Jatra* pod šifro »Eksistenca zasigurana*
30143
Delavnico
ki je po dogovora preuredim tudi v stanovanje, oddam za dobo več let. Nahaja se v lepem solnčnem kraju v novozgrajeni hiši na Glincab, cesta XV — št. 8.	30137
Trgovino
železne stroke ali mešanega blaga kupim. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Kupim*	30123
Lokale v Mariboru
išče odvetnik Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Odvetnik*
30217
1
Kupne togodbe in prepise uredimo brezplačno.
Lepo posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem, tik glavne ceste in železnice, vi ure od Litije, Gornji Log 5, prodam 3014$
Pritlično hišo
lepo, z majhnim posestvom, deset minut oddaljeno od Škofje Loke ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod šifro »Ugodno 23»	30274
oddelku »Jutra*.
80198
Interessantes Blatt
8 trdo vezanih knjig z vojno vsebino, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra*.	80041
m
2 stavbni parceli
lepi, ob eosti, pripravni za stavbo > kletmi, po agodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jstra*.
30188
Stavbna parcel«
letečo na kriBHa 4 cest, v neposredni bližini tokol-»keca telovadiita in nove £»«tta»ske cerkve v Sp. »iSki Jo »godno naprodaj. Ta prostor je zslo priprava «a foatftno ali trrrrt-no. Pojasnila v gospote-«ki nfaami Dr. K. Lokaaa na Dnajekl eesU St. 29 — hiša Gospodarske zvese.
90068
Enodružinsko hišo
v LJubljani ali okolici k«, pim. Ponudbe z navedbo eeae na: Fnae Rupnlk, Podplat, via Grobelno.
Lepo posestvo
oddaljeno 5 minut iz Laških toplic, ležeče ob Savinji, ob glavni cesti proti Celju, visokopritlična hiša s 5 opremljenimi sobami, zelo pripravno za leto-viščarje, z obokanimi kletmi, svinjaki in autogaraio prodam. Pri hiši je obsežen zelenjadni vrt, sadovnjak m njiva, uta z izboraim vodnjakom. Hila je pripravna za izvrševanje gostilniške obrti. Pojasnila v Ljubljani, Kersnikova ulica pritličje, levo. Cena 110.000 Din.	30304
Hiša z lokalom
event. tudi parcelo kapim F04« t»kojinjemu plačilu, ronudbe z natančnim opi-na oglasni oddelek »Jntra* pod Slfro »Nelson*.
S0862
Maribor -
Interesenti!
Kaknp, prodaja hiš. posestev, mlinov, trgovin, gostiln Itd. — Novogradnje, sobe, lokali. — Posreduje UCsntaa*, Maribor, Ko-roSka eesta 10.	30888
Enonadstropno hlio
z električno žago poleg dri. ceste prodam na Go-reajskea. odd. »Jutra*.
ogl. 8085«
Trgovino
in gostOno ■ trafiko ter majhnim posestvom, na prometnem kraja, tik ceste radi drnimskih razmer zelo ugodno prodam. Oziralo se bo le na one reflektante, ki si ogledajo osebno. Ponadbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Trgovina*.
Lokal
pripraven za kavarno aH kaj podobnega, na najpro-metnejši točki letovišča na Gorenjskem oddam. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «$t. 3».	30047
Krasen lokal
na Dunajski cesti, pravi center Ljubljane, s krasno in veliko kletjo, na prometni točki oddam. Pismene ponudbe na naslov: H. Privšek, Gcsposvetska c. 8 (gostilna Kmet). 30220
Trgovski lokal
na prometnem kraju želim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Navedba najemnine*.	30270
Pekarno
na glavnem trgu v Trbovljah. novo vpeljano, pod ugodnimi pogoji proda lastnik Ivan Orešnik štev. 67.
30235
Dvoriščni lokal
ev. svetlo klet aH skladi««
(manjši) ki ima v neposredni bližini vodovod in kjer bi 66 lahko postavil majhen štedilnik, iščem za fino in mirno obrt v mesta, najraje v šentpeterskem ali poljanskem okraja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Liquer».	30281
Lokal
primeren za kakršnokoli obrt, oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod «Obrt» na oglasni oddelek «Jutra»
30303
Pekarijo
s trgovskim lokalom, dobro idočo, vse v najboljšem stanju, poceni oddam v najem v mestu na Dolenjskem ob glavni cesti. Ponadbe na oglasni oddelek »Jatra pod »Lokal 23».
3002S
Lokale
pripravne za trgovino ali pisarne, v sredini mesu oddam takoj ali pozneje. — Dopise na oglasni oddelek »Jotra* pod značko »Lepe prostore*.	29971
Kavarno, gostilno
v mestu, ali trgovino v ve6ji vasi iščem v najem. Kavcija na razpolago. Ev. tudi kupam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 30229
Njivo
ob Linhartovi ulici oddam za daljio dobo v najem. — Naslov v oglisnem oddelku »Jutra*.	30273
Pekarno
v Mariboru aH v Ljubljani
;n tudi na deželi vzamem v najem, event. kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Pekarna*.
30394
J. Karflai M 54. fln.
Pt-iporoča kot «tara lidrlv valnica svoje najboljše tam-hurieo vseh vnt Ceniki u raipolaca
Stalna razstava najmodernejših aparatov se nahaja v naši trgovini
Tavčarjeva ulica it. 5 (poleg justične palače)
Gramofone in plošče
prve in največje tovarne na svetu znamke „His Master's s Voice* ima samo stara, domača, leta 1900 ustanovljena spedjalna tvTdka
A. Rasberger, Ljubljana
zastopstvo ,The Gramophone Co. Lmtd London.
Interesenti ! Pridite, oglejte in poslušajte naše izdelke! Vsak aparat umotvor! Velikanski očarljivi Kolosalna jakost in jasnost glasu naših gramofonov nedosegljiva. Fra-
pantno učinkujoči KOVČEG-APARAT. Ogromna zaloga umetniških plošč s posnetki svetovnih nevcev, kator CARUSO, ŠALJA-PIN, RUFFO, BATTISTINI, SLEZAK itd. Našo lepo slovensko pesem pa prenašajo naši ljHbjenci BANOVEC. KOVAČ, PEČENKO, ZAVRŠAN, ZUPAN i. dr. potom naših plošč v najoddaljene kraje naše domovine — in še dalje. Klasična godba.	Jazzband.
Narodna godba.
Orlaški gramofoni is dvorane, kavarne, restavracije, kino.
Interesentom pašiljamo Hustr. katalog spiratov in saznam ološi btezpačro
Stanovanje
v novi hiii t Rožni dolini, ■ posebnim vhodom oddam takoj s 1. novembrom, s »uporabo pralnic«. Obstoji U t sob, predsobe, kuhinji, ■hrambe is pritiklin — s slektr, razsvetljavo. Prednost imajo mline stranke brez otrok. Poizve s« na OOncah iter. 4, cesta I.
30141
Stanovanje
■ sobi, kabinet, kuhinjo — vodovod, elektrika, parket — oddam s 1. novembrom ■a 1200 Din mesečno. Naslov pore oglasni oddelek •Jutra..	80181
Mirna stranka
brei otrok, ieli šolnino, vsaj trisobno stanovanje v mestu za takoj. Plača naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod Šifro «1717».	80055
Solnčno stanovanje
4—5 sob, s kopalnico in slektri&no razsvetljavo ie-llm v sredini mesta ali ne-
Ksredni blitini, za novem-r ali februar. Ponudbe M oglasni oddelek »Jutra, pod «17».	30097
»Posest"
Realltetna pisarna
druiba ros.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
■prejema prijavo hi posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov ia oddajale« brszplačno.
Mudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgov-ikib in obrtnih lokalov po nizkih pristojbinah Za od-dajalce najbolj!« prilika od. daje stanovanj — ker brez vseh stroSkov.	195
Mirna stranka
kn otrok, ieli stanovanje
S sob s pritiklinaml, ali 1 večje sobe, kabinet« in £u-hinje, s 15. oktobrom ali 1. novembrom v centru aU neposredni blitini. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra* pod »Želim šolnino lego*.
Mizarsko delavnico in stanovanje
ttiem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Hfro •Takoj 500».	S0181
Stanovanje
I sob in pritiklin i i S e uradniška strank« (J osebi)
i« takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Zračno*.	80221
Stanovanje
> sob, kuhinje, vrta in pritiklin oddam takoj. — Vpraša se Trnovo, Karad-ličcva ulica 10. 80241
Zakonca
kalita majhno »tanovanje ali sobo s souporabo kuhinje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod značko •Takoj 10».	90S91
Ceno stanovanje
dvosobno, odstopim t een-tru mosta proti odkupa novega pohUtva sa eno sobo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 80809
Sostanovalca
poltenega, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutr«» pod «Prj«ielj».
2 stanovali]!
soba in kuhinla, odnoeno dre sobi in kuhinja od-
dam
v ogl.
od. Sliki. Naslov dd. «Jutra».
<0843
Skupno
gospodinjstvo
s starejio gospo s lastnim dohodkom Ieli etarejil gospod (drl. penzijooist) ■ lastnim stanovanjem ▼ Ljubljani. Pisma pod Hfro »Adrija» na oglasni oddelek »Jutra..	80242
Gospodično
sprejmem na stanovanje > hrano ali brei. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra».
80199
Dijaka
sprejmem na stanovanje ▼ bližini obrtne tole in real-oglasaem 80198
k«. — Naslov v oddelku »Jutra*.
2 gospodični
sprejme na stanovanje in hrano Andlovic, Domobranska cesta 23.	80150
1—2 dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov r oglasnem oddelku •Jutra*. 30189
Prazno sobo
šolnino, e posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
80096
Soba
1 ali tudi 2, lepo opremljeni, na ieljo tu« prazni, v sredini mest«, eventuelno s
S> oddam takoj ali Naslov t oglas. •Jutra*.
Sobo
prazno ali opremljono iščem Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro
»Ljubljana*.
Solnčno sobo
prazno, ob periferiji mesta takoj oddam. — Dopise na oglasni oddelek <Jutra, pod »Periferija..
Prazno sobo
s posebnim vbodom, parketom In elektriko oddam ob Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
80251
2 sostanovalki
sprejmem s 15. oktobrom v lepo sobo z elektriko — Mesečno z dobro hrano Din 550. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 80325
2 gospodlna
im na stan i srpeku Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 80372
2 opremljeni s°bl
takoj oddam mirnemu in solidnemu gospodu. Ena soba je tudi pripravna za pisarno. Prednost imajo gospodje trgovskega stanu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	80374
Opremljeno sobo
šolnino ln zračno, s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom po zmerni najemnini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Dve sobi
s kuhinjo lellm. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra> pod »Vodovod in elektrika* 80189
Tri gospodične
iščejo sobo, event. s hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	80284
Sobo v fini hiši
Išče akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalno 15. okt.*.
80227
3—4 sobe
oddam s 1. novembrom pisarne ali ordinacljske
E>store v bllilni glavnega lodvora. — Poizve se T oglasnem oddelku »Jutra*.
Učenko
■prejme učiteUIea na hrano b stanovanje. Naslov pove •glasni oddelek «Jutra».
Na stanovanje
•« ieljo tudi i zajtrkom •prejmem solidnega gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	80282
Gospod
ieU iedno stanovanje, ie mogoče z dobro domačo brano. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Soliden 291».	S0S81
Stanovanje
vso Skrbo, v neposredni -Jllini univerze IeU akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Univerza«.	80296
i,
2 akademika
•prejmem na stanovanje v Milini univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
86259
Stanovanje
novo urejeno In preslikano, parterno. v vili. obstoječe Iz 2 velikih sob in kuhinje, z elektr. razsvetljavo oddam mirni stranki brez otrok ali trem odraslim. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod Itfro »8 C*
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in elek-trično razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglas, oddfflek »Jutra«. 80240
Dijaka
sprejmem na stanovanje s hrano ali brez nje. Nastal ▼ oglasnem oddelku Jutra
2 prazni sobi
oddam takoj v 8p. Šiški. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.
80314
Kabinet
opremljen, v sredini mesta, z elektr. rassvetljavo oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. 3025«
Zračno sobo
svetlo, z električno razsvetljavo oddam v vili ta-
koj boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek
»Jutra«.
80284
Mlada zakonca
brez otrok telita preprosto opremljeno sobo. najraje v 81IM. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »1. november 1927«. 80305
Lepo sobo
novo opremljeno, zelo H-sto. z električno razsvet-Ijsvo oddam takoj. Na Ieljo s zajtrkom ali oolo oskrbo. Karier v oglasnem
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam gospodični za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30378
2 visokošolki
ozir. visokoSolca sprejm na stanovanje in hrano i vso oskrbo. Naslov v ogl oddelku <Jutra«. 80845
Zračno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam takoj 1 gospodu Jenkovi ulici štev. 18/1.
80341
Sobo in kuhinjo
takoj oddam v Zeleni' jami — Ljubljanska ulica št. 228 80365
Dijaka
ali vtaokožolca sprejmem k akademiku trg. šole, na stanovanje ln vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	80856
Sobo
z 2 posteljama, električno razsvetljavo, blizu obrtne šole oddam z zajtrkom 2 gospodoma ali gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80868
Elegantno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam dvema boljšima gospodoma nasproti sodišča Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	30354
2 visokošolca
sprejme na stanovanje
Florjančič, Trnovska ullea 15/29.	80318
Sobo
s kuhinjo ali štedilnikom išče mirna stranka brei
obok. Ponudbe • navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra, pod »Najmiija cena«.	......
Dijaka
sprejmem na stanovanje z ali brez hrane. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
80886
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov v o ' oddelku »Jutra«.
Lepo sobo
blizu polte takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
2—3 sobe
valike in lop«, oddaa takoj blizu gL kolodvora ln po-št« boljšemu gospoda «11 nkaiooms brez otrok sa stanovanje; sicer tudi z« pisano aU ordinaoijske prostor«. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra« pod šifro •Ugodnost 880». 80880
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam r sredini mesta gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Sobo
oddam £ osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutr«.
Opremljeno sobo
lepo, oddam 1 ali 2 gospodičnama na Gosposvetskl cesti IS/l, levi zvonec.
Sobo
oddam gospodu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
80844
Sobo
s strogo separiranim vhodom iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Inlenjer*.	S0S42
Otroka
sprejmem v vso oskrbo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro in zdravo«.	80224
Par gospodov
za mesečnih 450 Din sprejmem na hrano v dobro hrvatsko kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
30378
V dobro oskrbo
sprejmem dečka ali deklico Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.
30847

4000-5000 Din
lahko zasluži meseiuo tisti, ki prevzame prodajo drž. srečk na mesečne obroke Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Siguren za: sluiek 20..	30121
5000 Din posojila
telim za 1 leto. Sigurnost zajamčen«. Dopise na ogl. oddelek <Jutra» pod šifra »Letina«.	80811
Kdo posodi
takoj 4000 Din proti dobri garanciji in visokim obre-stim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Volitve«.	80810
Elektro-potfjetje
sprejme družabnika s kapitalom. Strokovnjaki imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Drulabnik 873». 80378
Družabnika
s kapitalom ali osebo, ki bi financirala dobro vpeljano špecerijsko in galanterijsko trgovino v LJubljani na zelo prometni cesti, sprejmem, event. trgovino tudi prodam.
S0346
Tvornlco
za kemične izdelke prodam ali sprejmem druiabnika. Potreben kapital je majhen Strokovno znanje ni potrebno, osebno vodstvo pogoj. Odgovor na oglasni oddelek »Jutra, pod »Ke-
mična 730»
80864
38-leten gospod
resen gospod, ieli znanja z istotako gospodično ali vdovo od 28 let naprej. — ienltev nI Izključena. Dopise pod »A K. 89» na ogl. oddelek <Jutra». 80184
Alojzij Koreš
bivši narednik, a sedaj v
Kiziji, naj se javi Dr moniku, Zagreb, Uioa 161 - radi Miloševi«*. 80098
Katera gospodična
bi posodila dobremu mlv demu gospodu za kratko dobo 50.000 Din, več ali manj, proti zelo dobremu promstu. Na razpolago ta-kojtaja ali poznejša teni-tev. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Nujno 80».	80680
Ločena gospa
ne po tvoji krivdi, IeU Iskrenega prijatelja v rvr-
ho dopisovanja. Dopise na ;ni oddelek »Jutra» pod
,mostojna 30». 30174
«A. K.»
Hvaležno. Prosim m poročil.
Kot sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem gospodično dijakinjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
30820
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15. oktobrom v bližini srednje tehnične šole Naslov pors oglasni oddelek •Jute««.
Inteligentna vdova
simpatična^ z lepim stanovanjem, išče hišnega prijatelja. Reflektira samo na solidnega, neodvisnega ln resnega Inteligenta. Dopise prosi pod »Simpatija, na podružnico »Jutra» v Mariboru.	80211
Trgovec
dobro situiran, marljiv in zn.r. ieii, sporazumno ločen prijetne zunanjosti, srednjih let z boljšo trgovino v večjem mestu Slovenije, ?e teli seznaniti • trgovsko naobraženo, dobro vzgojeno, simpatično damo, do 30 let, z nekoliko imovine in ki bi imela veselje do trgovine. Samo resne dopise s polnim naslovom in sliko na podružnico «Jutra» v Mariboru
?)d značko »Zadovoljnost» ajnost strogo xajamč°na. Sestanek v Mariboru. 80017
A. lUKmonn, Maribor 6 ti
cenik brezplačno	J,m!t „
Jamsivo 3 leta. Za neodgovarjajoče
vrata m denar.
št. 150 Bn-diljka odbija ure
D J80--
St 151 Ura	Št. 152 Od-	St. 156	St. 157
kukavica	bija ure	Budilka	Budilka
D 870»—	D 1S0--	D 11»-—	D !»•-
Št 154 Budilk« D 75*— Plim« B0-—
Št. 159 I St. 157 I Št. 156 Roskopf 95- Nlkel 173 -1 Nlk. tula Prlma 143-- Srebro 285 - Din 2M-—
Gospod
IeU znanja z gospodično, vdovo ali ločenko, r rvrho razvedrila jesenskih večerov. Ponudbe pod značko »Fortuna. na oglasni oddelek »Jutra«.	80175
VUollno
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek 4«Jutra» pod š&o »Cela*.
80324
Mladenič
star 25 let, lepe zunanjosti, trezen in dober, išče tem potom starejšo gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima nekaj premoženja ali posestvo. Samo resne ponudbo s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Tiha sreča 25«. 80246
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov katere
bi napravil kdorkoli, brez mojega osebnega dovoljenja, na moje ime. Herman Pregelj, Ljubljana, Bohoričeva ulica 29.	30272
Radi preobilega pridelka
ostali sta koruza in turšoa brez strehe, zato iščeta prazna kozolca. Dopise pod šifro «20 zrn« na oglasni oddelek »Jutra«. 80312
Ločenec
29 let star, zasebni urad-nikj želi znanja s samostojno gospodično, ločenko ali vdovo s srčno izobrazbo Neanonimne dopise, če mogoče s sliko, na oglasni oddelek «Jutra« pod šifro »Enkrat prevaran«. Tajnost zajamčena!	80384
Gospodična
Mici T., plemenitega sroa, ki sameva v Beogradu, Ku-manovska ulica br. 5, si ieli znanja z gospodom tete narave, starim SO—40 let.
30371
t Vdova
ki- ima svojo eksistenco, srednjih let, -dobrega in plemenitega srca, bi se želela poročiti s starejšim gospodom, ki poseduje premoženje ali kapital. — Le resne: ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Harmonija«. — Anonimna pisma ne sprejmem. 80118
Gospodična
srednjih let, mirnega ls blagega značaja, z nekoliko prihranki, ieli resnega znanja v Bvrho ienitve e starejšim gospodom obrtnikom ali državnim nastav-ljencem. — Vdovci z enim otrokom niso izključeni. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubeča t ena..	80278
Samec
trgovec in gostilničar s solidno gostilno v lastni hiši, z. velikim vrtom, v bliiini Ljubljane, se ieli poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, staro 40—50 let — s 100.000 Din premoženja. Nobeno garanje; brezskrbno ln mirno iivljenje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligenten trgovec«.
30315
Pianino ali klavir
(Stutzflfigel) rabljen, a dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na »Športni klub«, Laško.
Sii^M
Kanarčki
dobri pevci vrvivci naprodaj po izredno nizki ceni na Rimski cesti 7, vrata 8.
90840-a
Angora zajce
čistokrvne, srebrne, proda Inkret, upravitelj, Benkov-turn, Vodice.	29016
2 dobermana
rjava, 16 tednov star«, čistokrvna, z rodovnikom prodam z« ceno po doi rortt. Židovska stez« 6,
80188
Golobe
angleške in brniške golšar-Jo, maltezerje, florentince,
Sismonoece, Lockentauben, unajske, tflmlerje, 8chwal-bentauben ter trne In bele pavike — vse čistokrvne
Eteme, proda Josip LuSin, eiiea pri Preraljah.
Lovsko ptičarko
mlado, ugodno prodam v Novem Vodmatu 62. 80339
istrijanski brak
izvrstno dresiran, naprodaj Pisma na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Brak».
30118
Din 100.000 posodim
tistemu, ki mi preskrbi takoj mlado, čedno in izobra-ieno, nepokvarjeno nevesto Ponudbe s sliko in pravim naslovom na oglasni oddelek »Jutra» v Ljubljani pod »Veleindustrijalec».
80382
Urar
▼ lepem kraju Slovenije, S8 let star, se IeU seznaniti z gospodično s 80— 50 000 Din premolenja, v •vrbo Ienitve Dopise s sliko na oglas oddelek Jutra pod »Lepa bodoinost 82».
80332
Drž. uslužbenec
star 26 let, ki poseduje hišo z gostilniško obrtjo, želi v b vrh o ženitve poznanja z gospodično neomade-ževane preteklosti, staro do 24 let. V gostilni izuiene ln z nekaj premolenja imajo prednost. Dopise s sliko prosi na oglasni oddelek »Jntra» pod »Tajnost strogo zajamčena*.	30387
>1'
Glasovirje
in harmonije
uglašujem. popravljam strokovno in ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek. Ljubljana
Wolfova ulica 12	40
Kratek klavir
(Stutzflfigel) kupim — Ponudbe t navedbo cene, velikosti In znamke je poslati na poStnl predal 11, Celje.
Pianino
prvovrsten zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem
oddelku <Jntn».	"
Svetovni satent!
Trajno soHfitfa »Zeohir" rs@i /e kurjavo z lesom.
■	« mm	-	"
npttttujtn trpeacm.
Kurlenje z lesom )e najprijetnejše In najceneje. 10 kg drw zadošča zs segrenje sobe skozi 24 ur. , ZEPHIR" ivornica peči
BarzeS d. d. Subofica
Zastopstvo in samoptodajo za Slovenijo:
BREZNIK & FR1TSCH
Ljubljana, Stritarjeva ulica J
Zahtevajte cenike in pojasnila.
Hiško iMe liia!
tisoči ia tisoči prelestnih m interesantnih dam vpotrebljava samo odlične kreme od dr Dorraine fc Cie., Pariz. — Grome Bose Oentifoiia, prvorazredna suh« dnevns krema, edina, ki daje Uou ono ljubko, tveie ln zamamljivo izgledanje. poleg tega čuva in ščiti lice vseh dnevnih nezgod 50 Din — Oreme de France, no precenljiva u mastna in znojna lica. kei ne samo da odstranjuje odvečno mast nego lios dobi za vselej zdravo is lepo Izgledanje 85 Din. Gold Oream original mastna notna Vem« i radioaktivnim dejstvom hrani. Jačt in neguje kožo lica Odstranjuje dovršeno tis nečistoče, ogrce ln na gubano koio Daje sveie in mladeniško izgledanje t kesno starost 50 Din — Creme »Isis. daje licu porcelansko alabastrzko [»It, garantirano ueikodljivo 85 Din — Vinaigre Ambre. odlični francoski toaletni kis ta jačenje in os vštevanje koie lica Nenadomestljivi pri datek vodi za umivanje 80 Din. — »Centifolia. kos-
metični zavod. Zagreb. Ole« 87. Zahtevajte brezplačne ilustrovus prospektsl
54-a/l
Brez orodja ni rokodelstvi
Posnemalnlk za britek. zajamčeno za ve& ao dobro ostrino in Izključuje vsako drugr ostrenje Po dveb tednih preizkušnje vr nem denar ako ne odgovarja — Prospekt pošlie zastoni in pošrnine franko ST. SCHNUR :- SLAV. ORAHOV1CA.
Trgovci zahtevajte engros cene-
„JUNIPER"
zeleno francosko žganie z brinjevim ekstraktom Je najboljše sredstvo proti levmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini.
Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulics šf. 26
■■■■■■■■■■■■■■■■■UHI
Volilci!
Po izvršeni volilni dolžnosti prihitite na Gllnce v Gostilno pri „Traunu", Tržaška cesta 28. ali pa v Novi Vodmat v gostilno ,(Podobnik" kjer se bodete okrepili od volilnega napora s specijalno kapljico ,,Črnine" in
„opola" z Visa, kjer ga za reklamo v te svrhe toči, pri izbornem da matinskem prigrizku, Dunajska cesta 9.
Vsi na veselico dne 2. oktobra 1937 v
Dalmatinska klet,
Začetek ob 4. popoldne, katero priredi tamburaSko druitvo ,Ceio'* Vstop orost. Dcbra in toCna poilreiaa. Točilo se Sina Štajerska in razna druga in piva. — Nitke cene. Za obilen obisk se priporoča.	10527-«
Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču ("Slovenija) Išče za takoj&nji vstop
tkaftnega mojstra
z večletno prakso in dobrimi izpričevali za tkalnico za surovo blago. Poznati mora tkaine stroje z avtomati. — Nadalje išče
dvoranskega mojstra
kateremu obleži nadzorovanje, vzdrževanje in odgovornost za večje število tkalnih strojev za surovo blago; dokazati mora, da je vodil že dalj
časa tak posel z us ehom ter da pozna tkaine stroie z avtomati
Pred nakupom!
Jesenskega in !$q blagu
vabim cenjene odjemalce da si ogledate krasno izbiro za vse vrste oblek, po najnižjih cenah.
9965 s
Ho Sni.
Brez posebnega strokovnega znanja si boste zagotovili sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na
mesečna odplačila. Vpoštevajo se samo inteligentne dame in gospodje. Samo pri nas je moči mnogo zaslužiti, ker je naše podjetje največje in najbolj kulantno in ker je samo pri nas vsak kupec gornjih papirjev obenem brezplačno zavarovan za slučaj smrti na zneske od Din 10.000 do Din 50.000. Izrabite to sijajno priložnost in javite se takoj.
Prodaja državnih papirjev
Split, Narodni trg br. 11/a
Poštanski pretinac 126.
Bros posebnega obvestila
Tužnim srcem javljamo, da je naša nadvse ljubljena sestra in teta, gospa
Ljudmila Oreskovic
roj. Pribil
danes previdena s sv zakramenti za umirajoče, boguvdano umrla.
Pogreb se vrši 3. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti Levstikova ulica 4.
Ljubi jata, dne 1. oktobra 1927.
Žalujoči ostali.
X 0. Curwood:
75
preganjana žena
Roman.
Njegov obraz je bil tako razbit, da je komaj gledal. Košulja mu je bila strgana z ramen in telo mu je krvavelo. Napravil je nekaj korakov. Najpreje je dvignil eno roko, nato drugo. Šepal je. Ena laket ga je zabolela, ko je trenil z njo, a kost je bila nepoškodovana. Strašno je bil zbit, toda čutil je, da ni nobena kost zlomljena in globok vzdih hvaležnosti mu je prikipel iz prs. Prav za prav je trpel ves ta čas z dušo več nego s telesom. Niti za trenutek ni bil pozabil Jane, ne takrat, ko se je med stenami prepada boril za življenje, ne takrat, ko je polunezavsten ležal na skali Bila mu je edina misel. Orožja ni imel, toda ko je omahoval po planoti proti taboru, je pobral krepelec, ki je ležal ob poti.
O tem, da je Mac Donald mrtev, je bil Aldous uverjen. Bil je sam proti štirim — proti Ouadu, Mortimeru Fitz Hughu in onima dvema, ki sta že preje odšla za njim. V možganih se mu je kmalu zjasnilo, ko je zbral spet nekaj moči, in prišlo mu je na um, da bi lahko preje prišel do Jane in njenih ugrabiteljev, nego se vrneta tista dva, ki sta ubila Mac Donalda. Samo časa ni smel izgubljati. Poizkusil je teči. Pri prvih sto yardih so mu dvakrat klecnile noge in se je zgrudil na skalo. Toda njegove moči so se vračale od trenutka do trenutka, čeprav so mu noge vselej odpovedale pokorščino, kolikor-krat je se je hotel spustiti v tek ali preskočiti kako zapreko, naj je bila še tako malo široka. Dvajset minut je trajalo, da je prišel do roba planote, in ko je dospel tja, je bila prazna. Niti sledu ni bilo več po Quadu in Fitz Hughu ali po Jani in Mariji in žive duše ni bilo videti, da bi prihajala z gore.
Spet je poizkusil teči; spoznal je, da ima na ravnih tleh več speha nego med kamenjem. Prišel je tja, kjer je bil pustil puško. Ni je bilo
nikjer. Iskal je svoje avtomatske pištole. Tudi ta je bila izginila. Edino orožje, ki mu je ostalo, je bil dolg nož v enem izmed jerbasov pri taborišču. Ko je šel ponj, je minil oba nasprotnika, ki ju je bdi ustreHL Ouade in Fitz Hugh sta jima bila vzela orožje in sta ju obrnila, da bi videla, ali sta živa aH mrtva. Poiskal je nož; za wig-vamom je naletel na tretjega mrtveca. Njegov obraz je bil prav tako negiben in posmjel kakor obraza onih dveh. Zdrznil se je, ko ga je zagledal. Bil je Slim Barker. O njegovi puški ni bilo sledu.
Odtod je hitreje krenil proti soteski, iz katere so bili nedavno prišli nasprotniki. Spet ga je prešinila misel, da je imel prav in da se je Donald Mac Donald usodno zmotil, čeprav je živel že toliko let v gorah. Sovražniki so bili dospeli s severa in ta soteska je vodila tja, kjer so bili skriti. Nikamor drugam niso ugrabitelji vlekli Jane. Ko je hitel po kamenju, čuteč, kako mu pri vsakem koraku oživlja moč, si je skušal v duhu naslikati položaj, ki je bil zdaj nastal med Ouadom in Mortimerom Fitz Hughom. Kaj neki poreče Quadc, ki je bil blazno zateleban v Jano, ako bo hotel Fitz Hugh uveljaviti svojo pravico do nje? Ali bo verjel tovarišu? Ali bo verjel Jani, če se ga bo hotela rešiti s tem, da označi Fitz Hugha za svojega moža? Ali bo Ouade dovolil Mortimeru Fitz Hughu, da stopi medenj in med to, za kar mu ni bila nobena žrtev prevelika?
Ko si je Aldous zadajal ta vprašanja, mu je vrela kri — obenem pa mu je zastajala. Odgovor nanje mu je izvabil globok vzdih tesnobe in bolečine, posebno še, ker je baš tisti mah iznova poizkusil teči po kamenju. Samo en odgovor je bil mogoč: Ouade st bo boril kakor besen in če bo Fitz Hugh v tistem boju ubit, bo Jan nepopravljivo in brez milosti v njegovi oblasti. Prišlo mu je na um, da Fitz Hugh na planoti ni odkril Ouadu svojega sorodstvenega odno-šaja tio Jane, in mraz ga je izpreletel ob misli, da vobče ni treba, da bi ga odkril, ampak da utegne zatajiti Jano baš tedaj, ko ga bo kleče prosila, naj jo reši. Kakšna osveta bi bila to zanj, če b: jo videl iznemoglo in zlomljeno v Ouadovem naročju! Zakaj zveri sta bila oba---
Dalje ni mogel misliti. Pot mu je stopil na čelo, ko se je iznova
spustil v hitrejši tek po dolini šumenje vode med stenami prepada se je zdaj razlegalo k njemu kakor treskanje groma. Steza, ki jo je bil ubral, je postajala čedalje ožja. Zdelo se je, da je mora biti vsak trenutek konec; tresel se je od strahu, da ne bi zablodiL Prišel je do skalne stene; tam je zagledal na levi strani razpoko, ki je bila baš dovolj široka, da je mogel odrasel človek skozi njo. Njena tla so bila pokrita s peskom in v pesku so se poznali sledovi nog. Preril se je na ono stran in je za trenutek obstal na robu soteske. Petdeset korakov pred njim se je bočil priroden skalnat most preko ogromne razpoke, po kateri je drla reka. Prešel ga je, vedoč, da se nastavlja svinčenki, ako je most zastražen. Toda straži! ga ni nihče. Ta okol-nost ga je uverila, da je Mac Donald ubit in da imajo njega za mrtvega. Če bi se bil Mac Donald otel in bi se bila Ouade in Fitz Hugh bala neprilik z njegove strani, bi bil mora! nekdo paziti na most
Zdaj je bilo lahko iti za sledovi Namesiu kamenja Ln skrila je bil tod pesek in travnik; razločal je stopinje, vodeče h gozdičku, ki je preprezal dolino z iztoka na zapad. Bobnenje slapa v soteski je jelo pojemati, ko je še! naprej. Nekaj sto yardov dalje je steza spet zavila na levo; obšel je veliko skalo in ko je stopil izza nje. je stisnil nož v pesti in se je mahoma vrgel plosko na obraz. Bilo mu .e. kakor da mu sili srce iz grla. Komaj petdeset korakov od njega ie stal sovražni tabor! Dva wigvama sta bila tu in okoli njijc na kupe sedel, jerbasov in odej, toda o živem bitju ni bilo duha ne sluha. Tedajci pa je začu! glas, ki je rjove! od besnosti; spoznal ga je — bil je Ouadov glas! Razlegal se je izza šotora; Aldous ;e naglo vstal iz zaklona, ki se je bil vrgel vanj. in je stekel naprej. Samo ijior ga je še ločil od njih, ki so bili na oni strani Tik ob šotoru se je spustil na kolena in se je splazil za grmado sede! in košar. Odtod je lahko pregledal vse.
Tako blizu, da bi se ju bil skoro lahko dotaknil, sta sedeli Jana in Marija, s hrbtoma obrnjeni proti njemu. Roke sta imeli zvezane na ledjih, noge povite z vrvmi. Kakih deset korakov za njima sta stala Ouade in Mortimer Fitz Hugh.
umi!
Tem potom naznanjam ceni. občinstvu da mi je ravnokar došlo na modernejše blago češkega in angleškega izvora za bližajočo se
jesensko in zimsko sezono
v vseh najmodernejših barvah in kakovost b.
Da bi zamogel svojim doseaanjim, kakor tud' vsakemu svojemu nadalinemu odjemalcu nuuiii v vsa kem oziru ugodnost; in olajšave, sem oboril poieg tozadevne industrije tudi najmodernejši, velikomestn-
modni atelje za gospode
pod prvovrstnim vodstvom.
Cenj. občinstvo nanljudneje vabim, da me ob prs-1 ki poseti ter se prepriča o solidnosti cen in kakovost blaga, predvsem ca o precizni, brezhibni in brezkonkurenčni izdelavi.
Priporočam se z oalirnim spoštovanjem
Josip ivančič
Ljubljana, Selenburgova ulica t.
Revmaiizem
Izjava zahvainosti.
Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43
Podpisani se Vam zahvaljujem naj prisrčne! še za Vaše zdravilo RADIO BALSAMKA, s katerim sem se v kratki d->bi izlečii od bolečin v sklepih, »olenu, boku in v krstima, rad katerih sem strašno trpe). Poskušal sem vsa druga sredstva, a;: brez uspeha. Jedilo me je Va> iek RADIO BALSAMIKA iziečil Zato že im, da ta mo e Driznan e od > sr:ete j novicah, da se še drugi bo niki, k; trse cd revmat;zma, obrnejo na Vas za pomeč. Zahvaljujem se Vam še enkrat najtopieje na Vašem lekj, be ežim z odiičnim snoš ovanjem \ aš
Nlkola Kuzmič.
Prizdriaa na Pelješču, 2. julija 1927.
Lek Radio Balsamaea izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radio Balsamiea dra. L RahlejeTa, Beograd. KosoTška 43
am • ♦	_ __ _ n nvvečje skiadišče tikrako.
cene dvokole*, motorjev, otr ških voz;č<ov, šivalnih strojev vsakovistn:h nadomestnih delov.i Ipntumatike. Posebni oddelek za po-' colno popravo, emajliranje in pooik-laije dvo oles, otroskh vozičkov, šivalnih stiojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni „ TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
LiSNA INDUSTRIJA!
Cenjenim odemalcem vljudno naznan am, da sem na svoii ^arni žagi v Škofljici prčei zopet obratovati s polnim obratom. K<t sem obrat mnogo iazširii in o ačil se javnost: naitoaleje priporočam. pesebao t rad telern in trgovcem z lesom. Ladijska in oblaaa tla ter vsake vrste esa vedno v zalegi Kupuiem vsake množino vseh vrs: hlodov ter gozdnih parcel. Prevzamem vsako kobfrno vsakovrstnega hsa v r.zžaganje po najntžji ceni.
Obenem se v judno prperočam za izvršitev vsakovrstnih ie-sarskh del kot: Industrijske st=vbe, vile, mostove Ltd. Zagotavljam zmerne cene in točno postr- ž do.
FRAN MARTINEC,	I°530 *
mestni tesarski mojster Ljubljana, Prnle št 8 lesna industrija in parna ž?ga Škofljica pri Ljubljani.
IVAN ZAKOTNIH S™
MESTNI TESARSKI MOJSTER TdtI" * m
Tsakomtn tesarska dela, nodene lesene starke, ostrešji u palače, b še, rile, tofirre, certre in ttaaike; strti i, razaa tla. stapsice. ledenice, pavi-jjoil, verande, lesene »pije i. L d. &HU lesenili košut, jezov is mlinar.
"V
Blago za kompletno m^ško cbieko
iz pristnega češkega kamrama s celo podiego na 6 mesečne obroke
Din 740'-
to je mesečno Din 124'— ali tedensko Din 31*—
in vso drugo manufaktumo blago Vam nudi
OtolaMnca ,.ILIRIJA" Mestni trg 17/1
Na teleionsk oziv 28—25 oošPemo potnika v h šo
%
Hrana ki nudi vsem
zdravje in moč.
„SPECTRUM" d. d.
inž. Kopista, Dnbsk» in Krstii, tvomica
ogledal in brnšeneta stekla, Ljubljana VII. Medvedova dl 38, teL 343 Zacreb, Beotrad. Os lek. Središnjica i Zagreb
Zrcalno steklo, portaino steklo, mašili-sko steklo 5—6 mm, ogiedala, brušena vseb velikostih in oblikah, kakor tudi orušene prozorne šipe. 'zbočene plošče vsteklevanje v med. Piaa, navadna ogledala
:: Parna Saga«
Tov
furnir J s.
ftfMijg?« •- •
•BIOKlSt BS Stl:
Ljubljana
3"fT? CBtB fin.
jr poroča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja 'n granita, p 1 o-šče za grobnice, marmornate pio-Sče za mobilije po najnižjih cenah
206 a
OCI
odssznite brez telečin is oevu-seeti x
B U R G I T
Črei 20 let po ntrav-.-tit? priporočano is v porabi BcrEk-kopel- a noge oditnni poten}« is žganje not. - BURGIT G. M B. H.. FRHLASSISG-Gener-lni zastopniki IVM SVETEC, Moto mesto, Slovenija.
Firma L. Z.Konjevic
iz Beograda
avlja svojim g-alcem, da se s s»ojimi srečkami iH razreda zglase nakasneje do 3. oktobra na državni razredni loter-j in plača o za IV. razred, da 'im potrdimc srečke EI rezrt da za veljavne za IV. razred.
Ovomaitine naj bi biie vsakodnevno pri':osiio, ker o;afcjo telo ;n os garajo zdravje vsem ki iih redno uživajo. Nobena druga hiana in pijjča ni tako lah-ko prebavljiva, n ne \sebre ta-o veliko hranivo v r: drost in ta -.o ugoden okus, nakor Ovomsltine.
Kot okreDrilns hran" so Ovoraaitne na rrvem mestu sveta. Znanst.eni poskus in snlošm dokazali so. da je Ovomsltine djvr-eno hranilno sredstvo
Upo ab te jih vsaki dan v vaši dru-ž ni za rikosilo dece m odrasiih mesto kave a i čaia in preprečil; bodete mn >ge oolezni.
OVOMALT
hranijo in jačajo živce.
Dob va e iih v vseh iekaman, drogeriiah in bol ših del katesn h trgovinah z« ceno 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25 Zahteva te brezp ačni \zwec, poziva oč se na ta list.
Dr. A.WANDER i i Zagreb
Bmin
OALIN, na'bol;še oglje za likanje. proJaja Jos. Šerec v Mariboru.
Samooroda-a za S. H. S
Naj praktičnej še in nacenejše so
francoske kape
„BERETS"
Prodaja na veliko
Kosta Nikolič i drug-,
BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica broj 18.
PUH - PER.1E R.MIKLAUC LJOBLOANA
NajpopolnejSi
Stoewer
iivalni stroji
za šivilje, Krojače in čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite
stroj, oglejte si to ziednost pri tvrdk
Lud. Baraga, uut>Ucnc
Selenburgova ulica 6 I.
irtiaiaUn pouk o-letin «eraKk<
Telefon št 98C. «
Domači
lustrrani družinski mesečnik za zabavo in pouk razpošilja novtm naročn kom še vse številke od 1 do 9 d;kler ,e zaloga Celoletna naročnina siane 20 Din. Piš te dop sn co na upravo Sv. Petra c. 24 m Vam ga pošijemo na ogled brezplačno.
niisess
ISacSCffBBBKSI
! Vaša obleka bode izgledala zpet kakor
B
ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni ^Jos. Reich
1 nova.
S
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana. Podružnica: Selenburgova ul 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
■ ■
S
Barvanje oblek v različnih barvah. |
TsaasBasizaBaiissaaaaaaaaaaBaaaci
Barvanje lasi
<£xelcor • Ha&ae* je &*jbo!;i» rretovs* turr\ u	od Čr
Dsrraiae & Ci« , Paxix V 15 ninziih fchko rsjuttio t ii.ik.ctc popolaosa yt Barr» Um ▼ Mleljeao a i^so Pogreir . barr»sje je per^eso	G»r»a:j
nao zurxTjtz fcorrx. ti ** n«- ia rtx-potn*tj od axr»Ts? tu por^esj mikod-'ijirz. Garaitcra 44 Džn. — Dobi:*- jo t rteb :ekxrxxh. drog«rijai ia p«Lrfda«?ri;ax cOertifolix>. kotmetifeii taroi. Zagreb Clca 37. Zahterajte bmplaise iljLPtroTaae prorpekie
SMS
Zahvala.
Ob priliki smni nepozabnega soproga, očeta, Dra ta, s »raka oz. strica, gospoda
Josipa Zupana
viijega uradnika d rt železnce
zrekamo tem potom zah.alo d izraženo sožalje, vsem darovalcem prekrasa h vencev m cvetja, in vsem, ki so spremil; d agega jokojnika na zadnji poti, piedvsem a. načentkj dr. Fatutju, g. r^ostajenačelniku Lud ikn, g. a?čeln ku gospodarske poslovalnice PianinSku, stanovskim to»aršem m vsem ostalim
Prisrčna hvaia g. soec jal stu dr. M. Kam r.u in e dr Av-am viču za njun požr vovalen tma in c. g. dr j^p De n:'ar ju za toiažilne ob ase.
Ljubljana, dne 2 oatobra 1927.
Žalujoči ostali.
Ureicie <k. Josip Biraa. faedaja za Konsoreij «Jutra» Adoll Rihaikar. Za Narodno tiskamo dd. ko« dakarnarj« Fran JaeršeL Za inseratni del ie odsovorca Alojzij Novak. Vrt * Ljubljani.