Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2-25 K, za Ameriko 2 75 K. Posamezna itevilka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 40. štev. V Ljubljani, v ponedeljek, dne 6. maja 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Jpravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice Jtev. 8/1. Vabilo na naročbo. Z današnjo številko prične drugi mesec izhajanja dnevnika »Rdeči Prapor11, vsled česar vabimo vse sodrnge, somišljenike in prijatelje delavskega stann, da obnove naročnino, odnosno da se na-roče na list, ki stane 2 kroni na mesec z dostavljanjem na dom. Upravništvo ,Rdeč. Prapora1. Ponos in politika. Kar od vseh volilcev zahtevajo liberalni in klerikalni kandidatje glasove. Cim več, tem bolje, je njih enostavni in gotovo praktični račun. Kandidatje imajo končno s svojega stališča prav in ne more se jim zameriti take matematike. Saj večinoma kandidirajo, da bi zmagali, kar pa ni mogoče z manjšino. Ali poleg kandidatov in njih kor-tešev pride pri volitvah še neka malenkost v poštev: Nihče drugi kakor — volilci. In vpraša se, ali je zanje tisti račun ravno tako primeren, kakor za gospode kandidate? , Ni treba prevelikega duševnega truda, da se pride do rezultata, ki ne more razveseliti ne liberalcev, ne klerikalcev. Zgovorni so oboji v sedanjem času. O tem in onem modrujejo, obljube so jim poceni kakor borovnice. Ali v vseh filipikah, ki se direktno ali indirektno obračajo proti socialni demokraciji, pozabijo, daje med nami in med njimi Rubikon in da ni čezenj mostu. To pa je točka, ki pride pri volitvah tudi nekoliko v poštev in katere se ne sme zabrisati. Kar brez boja prepustimo liberalcem vse kapitalistične, klerikalcem vse duhovniške glasove. IJrav nič se ne bodemo pulili zanje. Ali poleg te odlikovane garde je med volilci ogromna vojska povsem, druge barve, velika množica volilcev, za katere velja vprašanje. Ali glasujemo za ohranitev obstoječega družabnega rada, ali pa za popolno socialno preureditev ? Pri odgovarjanju na to vprašanje pa bi lahko odločeval poleg vsega izpoznanja in umovanja — človeški ponosi * Kakšen je položaj ogromne večine volilcev v sedanji družbi? Kakšen je za vse, ki žive samo od svojega dela? Za vse, ki jih ne rede obresti, ki ne bogate od tujega dela? Kratek je odgovor. Suženjstvo se lahko imenuje. V razmerju med delodajalcem in delojemalcem je ubita volja drugega; izročen je prvemu, ki vlada absolutno nad njim. Dve vrsti ljudi je ustva- ril ta red in ena ni le bogata, druga pa siromašna, temveč prva gospoduje, druga pa hlapčuje. Prva določa ne le, kaj naj dela druga, ampak tudi, kako naj se ji godi. Prvi je dovoljena vsaka ošabnost, za drugo je ponižnost ukaz. Ta red hočejo ohraniti liberalci in klerikalci. V načelu ni med njimi nobene razlike. Milostno obljubujejo sužnjim, da jim odrežejo morda večji košček kruha, ako dajo pri volitvah glasove gospodom, da ostane sužnjost neizpremenjena. Spomnili se bodo morda nanje ob priliki in jim vrgli drobtnico, za katero jim bodo morali biti hvaležni, kakor je bil vedno suženj dolžan hvaležnosti. Ali «red» ostane; gospodarji bodo gospodovali, hlapci pa hlapčevali. Kajti ta »red* je od boga, pravijo eni; liberalen je, pravijo drugi. Socialna demokracija pravi, da je ta »red* posledica zmage nasilnih in zvitih mogotcev nad slabimi in’ naivnimi. Iz drugih oblik se je razvila sedanja — s človeškim delom in s človeško voljo. In zopet jo lahko izpremeni človeško delo in človeška volja. Delo ima odločilno moč. Treba je le, da nastopi organizirano. Združite se! veli socialna demokracija, pa ustvarite lahko red, v katerem ne bode hlapcev. Seveda bodete morali delati v vsaki družbi, kajti to dolžnost nam je naložila priroda. Ali sami bodete gospodarji svojega dela. Ne miloščine, ampak ceno bodete dobivali zanj; sami bodete določali ceno, za katero ga prodate. Ne hlapci kapitala, ampak svobodni, enakopravni gospodarji bodete, suvereni v službi suverenovl Kdor ima v srcu tak ponos, ne more glasovati za nobeno stranko, kateri je podlaga sedanji družabni red. Kdor voli liberalno ali klerikalno, slavi svoje lastno ponižanje, potrjuje svojo zadovoljnost z obstoječim redom, zatajuje svojo voljo za osvoboditev. Socialno demokratična volitev je protest proti zatiranju in izkoriščanju ter proti ponižanju. Kdor ima v sebi ponos in močno voljo, ne more voliti dne 14. maja drugače, kakor socialno-demokratično. Kaj je naprednost? Malo je besed, ki se jih pri nas v politiki tako zlorablja, kakor «naprednost*. Pa jih je tudi malo. o kateri bi se tako površno mislilo, kakor o ubogi naprednosti. Za filistre je pravzaprav brez pomena, popolnoma brez vsebine. Nič druzega kakor ne izražajo z njo, kakor da se jih ne šteje za «farške». Le tako je mogoče, da morejo pri nas liberalci sploh še na dan s svojo kandidaturo. Ako ne bi bilo na Slovenskem nuke skupine ljudi, ki jim zadostuje beseda, bi se morala cela Ljubljana smejati, da bi se ji tresel trebuh, ko se pojavlja »napredna* kandidatura. Vsak napredek, naj je še tako ideološko zamišljen, je odvisen od gospodarskega blagra. Nobene kulture ni mogoče kupiti zastonj. Skrbeti za umstveni razvoj se pravi, predvsem skrbeti za materialno zadoščenje vseh potreb tako, da ostane še dovolj za kulturne potrebe. Delati za napredek naroda se pa pravi, delati za blagor njegove mase, zagotoviti množicam zadostno eksistenco in priskrbeti jim izobilja. Narodno bogastvo, s katerim se v teoriji vedno operira, ni bogastvo posameznih izbrancev v narodu; o njem se ne more govoriti, dekler tavajo najširši produktivni sloji naroda v revščini in jim ni dana niti priložnost, da bi si priborili gmotno izboljšanje. Ako doseže delavski razred z vsemi svojimi pododdelki tak gmoten položaj, da ga mine skrb za hrano, za stanovanje in obleko, za zdravnika in za lekarno, za stare dni, tedaj bo še množici mogoče, da skrbi za svoje duševne potrebe, za izobrazbo in za umetnost. In samo tedaj more vzcveteti pri nas znanost in umetnost, ako se lahko reši odvisnosti od posameznih bogatinov in od njih razpoloženja, pa se nasloni na veliko množino ljudstva. Kar je za bogatijo samo luksus, ki si ga privošči, brez katerega pa tudi lahko živi, to bi bila množicam potreba, katere ne bi mogla opustiti. V ljudstvu vkoreninjena kultura mora cveteti, ker ne more nikoli poiti sok njenim koreninam. Napredno delo mora biti socialno. Liberalci, ki se niso nikdar ukvarjali s socialnim vprašanjem, pa ne morejo biti napredni. Tudi ako bi se reduciralo vso naprednost samo na protikleri-kalizem, ne bi imeli pravice do naprednega naslova. Samo izobraženo ljudstvo se lahko upira klerikalizmu. Kdor hoče doseči uspehov proti črni reakciji, mora pobijati gmotno bedo, ker se s stradanjem ne pridobi tiste kulture, brez katere ni mogoče izpoznati pogubnosti klerikalizma in ker je hierarhija s svojimi obljubami in s svojimi miloščinami najmočnejša gospodinja bednih ljudi. Naprednosti v tem smislu je zaman iskati pri naših liberalcih. Vsi socialni problemi so jim bili tako zoperni, da se še sami niso poučili o njih, temmanj da bi bili podali kateremukoli ljudskemu sloju kaj socialne izobrazbe. Govorili so pač o naprednosti, ob jcateri so nejasno mislili na edinstveni liberalizem. A brezmočni so morali gledati, kako so jim ob njih praznih deklamacijah ljudje uhajali v klerikalni tabor, ker ni bilo videti v liberalni družbi nobenih plodov. In danes prihajajo zopet s svojo megleno naprednostjo lovit glasove. Pa se čudijo, da vodi socialna demokracija boj proti njim? Kako naj bi vendar bilo drugače? Kdor hoče resnega boja proti kapitalizmu, mora pomagati, da se pokonča lažiliberalizem na Slovenskem. Obstanek libeialne stranke je opora klerikalizma. Klerikalna stranka ni napredku tako nevarna kakor je liberalna s Hribarjevo kandidaturo vred. Vsakdo pozna klerikalno stranko in njene cilje. Prekrstiti se lahko, kakor se hoče; lahko predela svoj program, na rame si lahko obesi najbolj demokratični plašč. Klerikalna je, reakcionarna; zatajiti ne more tega in kdor sovraži nazadnjašlvo, ima ž njo jasen račun. Liberalizem pa hodi po slovenskih deželah okrog, imenuje se program, poje »Naprej zastava slave*, pa — zadržuje vse resnično napredne elemente v napredku. Vsi polovičarji najdejo v njej zavetišča. Vsak, kdor je nezmožen dela, a mu ugajajo fraze, se zakloni pod njeno zastavo. Tako se rekrutira pod geslom naprednosti četa, ki je vsemu napredku na poti in ker je nevarna zato, ker moti njeno geslo. Kdor želi Slovencem res napredka, ne more pomagati, da bi se pri nas razširjali mikrobi liberalizma. Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! Politični odsevi. Sodna imenovanja na Češkem. Ker bi vsled nerazmerno večjega števila čeških reflektantov tudi v nemške sodne okraje bili imenovani Čehi, je imenovala vlada mnogo čeških adjunktov za sodne tajnike od personam ter s tem omogočila imenovanje nemških sodnikov za nemško ozemlje. Afera Jurija Brankoviča. V zadevi srbskega patrijarha Brankoviča, kateremu je cerkveni kongres dokazal poneverjenje cerkvenega denarja in ga pozval, da odstopi, je ogrsko naučno ministrstvo izjavilo, da je postopanje cerkvenega kongresa do malih izjem postavno popolnoma utemeljeno. Od-stavljenje cerkvenega dostojanstvenika spada v kompetenco "cesarja; Brankovič zida vse svoje nade na veliki vpliv, ki ga ima na dvoru. Antimilitarizam v francoski armadi. Nepre-računljivi Clemenceau je dal uvesti kazensko postopanje proti vsem onim, ki so podpisali anti-militaristični oklic, v katerem poživljajo vojaštvo, da naj v slučaju revolucije pristopi med upornike in da naj se ne pokorava tujim poveljem, temveč posluša lastno vest. Ta skrb za javni red, ki je tako nenadno zrojila v Clemenceauju je tembolj čudna, ko je vojni minister Picquart nedavno tega izjavljal, da se revolucijska propaganda med moštvom ne more vkoreniniti. Temu nasprotno trdi oče francoskega antimilitarizma, Hebri, da kaže agitacija lepe sadove in povdarja, da se v socialistični stranki antimilitaristična smer čimdalje bolj uveljavlja. Britanska kolonijalna konferenca. Razprave kolonijalne konference so zadele ob kritično točko. Na dnevnem redu je carinsko vprašanje. W a r d je predlagal v imenu avstralske kolonije, da se zbližajo Anglija in kolonije v medsebojnem občevanju. V sedanjem položaju sicer ni priporočljiva in izvedljiva prosta tržba, vendar je nujno potrebno, da si dovoljujejo angleške dežele vzajemno ugodne izjemne tarife. Podobno se glase predlogi drugih kolonij. Iz debat je razvidno, da se kolonijalni zastopniki ne bodo pri reševanju carinskega vprašanja dali voditi od kakega idealnega, recimo političnega nagiba. Odločilna je edino gospodarska korist dežele, ki jo zastopajo. Volilna reforma na Švedskem. Odsek za volilno reformo je sklenil predložiti vladno predlogo o politični in občinski volilni pravici, ki sloni na podlagi sorazmernosti, z neznatnimi izpremembami drž. zbora v odobritev. Po tem načrtu imajo tudi ženske pasivno občinsko volilno pravico, ne pa pasivne politične volilne pravice. Prid zidar se les učit! Izseljevanje v Sibirijo. Ruski poljedelski minister Vasilčikov je poslal okrožnico vsem guvernerjem, v kateri obravnava pretirano izseljevanje v Sibirijo. Mnogo izseljencev trpi spotoma najhujše .pomanjkanje, mnogo se jih mora vrniti v Rusijo vsled nedostatka proste zemlje ob železnici. Minister naroča, da se smejo potni listi za Sibirijo iz-gotavljati le onim, ki se izkažejo z nakaznico na zemljo. Vsem, ki se hočejo izseliti, pa priporoča, da svojo pot odlože na poletje ali pa jesen, ker so vsa letos nakazana zemljišča že oddana. Mornariški proračun na Španskem. Ministrski svet je sprejel mornariški proračun, ki izkazuje 16 milijonov več izdatkov kakor lani; hkrati je sprejel tudi program za reorganizacijo mornarice, v katero se bode uporabilo 8 letnih zneskov po 25 milijonov. Predvsem namerava vlada zboljšati pristanišče ladjedelnice, izvesti utrdbo obal in zgraditi večje število novih ladij. Domače stvari. Volitev delegatov v bolniško blagajno ljubljansko. Včeraj so volili delavci v okrajih šentjakobski (18 delegatov), dvorski (52 delegatov) in kolodvorski (55 delegatov). Zmagali so v vseh treh okrajih kandidatje delavskih organizacij socialno-demokratičnih. Volitev so se udeležili tudi naprednjaki. Oddanih je bilo 359, 368 in 46 glasov; od teh so dobili naši kandidatje 186 (lib. 164), 233 (lib. 135), 36 (lib. 8). Dočim so naše kandidate nastavile strokovne organizacije, so nominirali liberalne kandidate liberalni podjetniki. Agitacijo za liberalne kandidate so izvršili večinoma polirji, uslužbenci banke »Slavije* in uslužbenci mestnega magistrata, torej ljudje, ki so pod komando ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Pribiti moramo to, ker je župan Hribar trdil, da priznava pravico delavskim organizacijam, pa še pri povsem delav-lavskih zavodih ne da miru, nego hujska potuhnjeno svojo neorganizovano in politično neznačajno maso proti delavstvu, ki nastopa za svoje pravice. Tudi Kamovce, ki spadajo sem, je poslal v boj. Zupan Hribar se jako moti, če misli, da bo strahoval vso Ljubljano. Delavstvo se ne bo dalo ugnati in obračunalo bo tudi ž njim. V »Slov. Naroda* se jezi neka slovenska liberalka zaradi nemških — šmarnic pri uršulinkah in v stolni cerkvi. Kdo, za vraga, jo pa sili, da hodi k nemškim pobožnostim? Pa je že tako, vse ljubljanske cerkve so polne slovenskega naprednega ženstva, in čim bolj se šopiri nemščina, tem več jih je. Tako je njih naprednjaštvo, tako je njihovo narodnjaštvo! Znano je, da je na Hribarju kaj malo, ali nič svojega, če pravimo, znano je, ne mislimo seve do naših liberalcev, teh ignorantov na vseh poljih, razen morda tistega, kjer ravno žanjejo svojo zlato pšeničico. Saj takega povprečnega li-beralčka ni nič drugega kakor nevednost, obenem pa brezmejna domišljavost in nadutost. Česar se ni učil iz šolskih knjig, in to bodisi gori do vseučilišča, je zanj s sedmerimi pečati zapečatena tajnost, o tem ne ve nič, pa tudi vedeti noče nič. Odtod tista strašna plitvost liberalnih žurnalov, ki poznajo potrebe in zahteve svojega čitateljstva. Dobro vsebino naj bi nadomeščal surovi ton! — Hribar je bil nekaj let na Češkem in tudi sedaj prestopi trobojno pisani prag naše majhne in malenkostne domovine. Na teh potovanjih se ga vendar kaj prime, to porabi potem v Ljubljani z večjim ali manjim uspehom, in liberalci zro nanj polni občudovanja in dodobra prepričani, da tako ženialnih mož, tako izbornih finančnikov, tako imenitnih organizatorjev hodi le malo po tem širnem svetu. In obetajo si bogvekaj, ko bi prišel ta izredni človek v državni zbor. I, kaj še! Liberalci, ne merite politiko drugih narodov po svojih ničlah! Hribar bi bil v državnem zboru tako ponižen hribček, taka uležena kopica, da bi ga z lahkoto preskočil zadnji socialno-demokratični poslanec. Le, kar je prav! Epizode iz kortešacije. Nekega večera so sedeli v kavarni «Austria» štirje naši sodrugi. Prišel je tja s nekaterimi drugimi občinski svetovalec Turk, pa je zapovedal, naj se prinese sodrugom, ki niso ničesar naročili, butiljko likerja. Prvi hip so bili frapirani; mislili so, da je kaka pomota. Potem so pa lepo plačali, kar so bili sami naročili, pustili so steklenico na mizi, pa so odšli. Ali razumete, s kakšnimi argumenti mislijo rotovžarji zmagati ? .. . V Zupanovi gostilni je plačeval Ska-brnetov knjigovodja Andenvalt v nedeljo delavcem pijače, pa »ne zato, da bi volili Hribarja*. Ampak, kar je čvekal, je bila kortešacija za Hribarja. Delavci so nekaj časa poslušali njegove prismodarije, ko so se naveličali, so ga pa postavili na hladen zrak. To bi bilo zdravo še za druge take sejmarje. Brivec M oh er pred Znamenjem agitira, kakor se nam poroča, strastno za Hribarja. Agitacije mu delavci ne zamerajo, ali da jih nadleguje s svojo usiljivostjo, če pridejo v brivnico, jim prav nič ni všeč in mož bi se lahko naučil, da je tak način korteširanja nedostojen. Agitacijske drobtinice. Volitve in morala so si doslej še neusmiljeno v laseh. Vsi zakoni o «vo-lilni svobodi* so v sedanjih razmerah pomanjkljiva stvar, zlasti v sedaj veljavnem zakonu najdejo ljubljanski liberalci luknjico poleg luknjice, da smukajo skoznje. Zakon prepoveduje napajanje na dan volitve. Magistratovci pa napajajo ljudi pred volitvami, večer za večerom, v vseh okrajih, v vseh mogočih gostilnah, kajti iz alkohola puhti navdušenje in »navdušenja* je treba kliki kakor ozeblemu solncu. Zakon prepoveduje kupovanje glasov. Rotovžarji si pomagajo, pa plačujejo — za »agitacijo* ! Dajejo denarja »agitatorjem*, ki ne pri-agitirajo niti enega volilca razven — sebe. Še pri nobenih volitvah v Ljubljani ni bilo toliko korupcije, kakor sedaj! Lahko je ponosen Hribar na tako »zavednost* njegovih volilcev! Liberalci »organizirajo* agitacijo. To se pravi: Magistrat stoji v službi liberalne stranke. Priganjači so obveščeni, kdaj in kje se raznaša volilne legitimacije in listke, pa gredo kakor lovski psi za raznašalci, da bi takoj pobrali volilne listke od volilcev. To ni zloraba in ni volilno nasilstvo! Naznanilo se nam je več podjetnikov, ki so rekli, da dobe pri njih uslužbeni delavci volilne listke šele 14. maja in da bodo že »skrbeli* za to, da volijo vsi Hribarja. To seveda ni terorizem! Imena ohranimo doslej še zase. Prosimo pa vse somišljenike, da nam sporoče vsak podoben slučaj in podajo dokaze. Nekoliko takih junakov pojde že v luknjo, saj sodišče menda še ni v službi liberalne stranke. Treba je pa, da zberemo ves materijal za vsak slučaj. Sleparije liberalnih priganjačev so velike, nič manjši ni gospodarski terorizem. In če bi z njega pomočjo slučajno »zmagal* Hribar, tedaj bode preskrbljeno, da ga spremijo v državni zbor vsi dokazi nesramne korupcije, ki se sedaj razširja po Ljubljani. Bilo bi vendar čudno, da se ne bi moglo priti enkrat na Slovenskem do načelnega boja in do poštenih volitev! Zato se nismo bojevali za splošno volilno pravico, da bi s le p a r s t v o postalo splošno! Duševni nivfl naših prvakov nikoli ni bil posebno visok; ali to jim pride v dobro, da gospodje med nami živč, da se jih navadimo, in da se potem njih inferiornosti niti ne zavedamo več. Ge pa poteče neznatna vrsta let, in premotrimo njih tedanja naziranja še sedanjega, tudi ne bog ve kako visokega stališča, se ne moremo nadiviti omejenosti naših velmož iz preteklosti. Nikomur bi danes niti v sanjah na um ne prišlo, kakemu židu prepovedat, da se naseli v Ljubljani. A glejte še 1. 1865 — je neki tedanji obč. svetnik v Ljubljani občinskemu svetu stavil predlog: »Slavni občinski svet skleni, da se judom ne dovoli stanovati v Ljubljani i. t. d.» Predlog se je odkazal personalnemu odseku, v katerem pa so tedaj odločevali Nemci, ki so seveda bedasti predlog tudi odklonili. A v Slovencih, kar jih je bilo v tedanjem od« seku, je našel svoje navdušene zagovornike, izmed katerih je bil najinteligentnejši, najsvobodoljubnejši tedanji prvak »oče slovenskega naroda*, stari Bleiweis. Ta se je najbolj vnemal za predloženo bedastočo, in če bi šlo po njegovem, bi tudi obveljal, obveljala pa tudi blamaža. No, teh so nam v vseh časih naši prvaki toliko preskrbeli, da bi ena več res ne mogla škodovati našemu ugledu. Die burgerliche Canaille. Naša liberalna in druga frakarija tja gori do žlahte je pred kratkim dobila lekcijo, katero je pa jako tiho požrla. Nedavno tega priredila se je v Ljubljani dobrodelna veselica, o kateri je poročal tukajšnji uradni list. V svojem poročilu je imenoma omenjal tudi pri veselici sodelujočo »židano dobrodelnost*, a jo razdelil takole: «es wirkten mit die D a m e n: Jeanette Freiin von* i. t. d. in «u. die Frauen: Uršula Kačar etc.» Tako! sedaj ste dobili, kar ste iskali, da se vam je enkrat povedalo, da niste druzega nego »unebenburtiges Weibsvolk». Čestitamo, blagorodja ! Magistratovci so že na delu. Agitacijski aparat je v polni delavnosti. Da bo funkcioniral točno, za to bo že skrbel rahel pritisk, ali pa vabljiva obljuba ob zgoraj. Z agitacijo se pehajo seveda nižji uradniki, višji le komandirajo. Hribar dobro ve, da bi utegnil zmagati le, če uporabi vse ugodnosti in ves vpliv, ki mu ga daje njegovo županstvo. Ko bi se liberalci na to ne zanašali, bi bili vrgli tudi v Ljubljani puško v kuruzo. Hribar — župan in poslanec, ta bi še mogel za par let galvanizirali otrple ude liberalne stranke, če pa propade i «on», velja s 14., odn. 23. majem za sedanjo liberalno stranko zgodovinski klic: »Die Grafen von Gilli gewesen und nimmer mehr!» Računajo pa zlasti na gospodarsko odvisnost in nezavednost tistih mas, ki pridejo letos prvikrat na volišče, in to proti volji liberalne stranke. Nezavednost, pravimo, kajti kateri zavedni delavec bi se mogel tako izpozabiti, da bi oddal glas kandidatu stranke,.ki združuje v sebi elemente' s katerimi je delavstvo v gospodarskem boju, in ki se je upirala z vsemi močmi, da bi bil delavea vsaj kar se tiče volilne pravice polnoveljaven državljan. Nenaravno bi bilo tako glasovanje in naravnost predrznost je od liberalcev, da računajo in love glasove delavcev, ki so jim skušali na vse načine preprečiti pot v državni zbor. Ge niste prej vi delavcev poznali, sedaj pa delavstvo noče nič vedeti o vas! Ostanite, kjer ste bili prej, delavstvo si je pomagalo doslej brez vas, pa vas tudi sedaj ne potrebuje in odločno odklanja vsako vsiljevanje. Liberalci Hribarja, delavci Kristana! to je naš bojni klic. Naj bo i vaš! V znamenja kaltare. Občina Marijapoljska je oddaljena dobrih 20 minut od Ljubljane. Tam paseta duše dva debela gospoda, županuje pa znani klerikalni Jaka Dimnik. Malo naprej na Vevčem pa skrbe za javno varnost 3 orožniki. Navzlic vsi ti za javno moralo potrebni gospodi pa so našli v Slapah slaboumno, z neštetimi ranami po vsem životu pokrito, v lastnem blatu leta in leta se valjajočo, po vsem zanemarjeno žensko, zaprto v neki luknji. Blaznica je seveda pred nosom, pred nosom tudi dva zdravnika. Sedaj poprašujemo, ali je kaj takega v kulturni deželi mogoče? Ali je župan za to tukaj, da agitira, ne v korist klerikalcem, ampak po njih za-se — ali je njegova naloga, gledati, da se preprečijo take stvari. In kaj pravi k zadevi okrajno glavarstvo, kaj sodišče, kaj državno pravd-ništvo? Zakaj slednje takoj ne veli zapreti krivcev, v prvi vrsti župana Jakoba Dimnika. Kar nas končno še posebno interesira na celi stvari: Kako to, da o celi zadevi tako dosledno molčita naša dnevnika ? Mar »Slovenec* zato, ker je Dimnik klerikalec, in »Sl. N.» zato, ker je isti Dimnik nedavno tega se znal posebno prikupiti dež. odboru ? ziena in politika. Preteklo nedeljo se je vršil v Pragi velik shod čeških žen, na katerega so prišli tudi odlični zastopniki raznih naprednih strank. In prišli so socialni demokratje, narodni socialisti, naprednjaki, pa tudi — Mladočeh dr. Herold. Vsi so se izrekli za volilno pravico ženskih v javne za-stope, ovrgši razne šibke argumente, ki se navajajo proti nji, med temi tudi oni znameniti razlog, ki ga navaja »napredni* kandidat g. Hribar v svojem načrtu za razširjenje volilne pravice v ljubljanski občinski zastop. Tisto veliko skrb za mir in harmonijo v rodbinskem življenju, ki je baje sedaj tako čudovito velika in lepa, pa bi jo ženska volilna pravica razrušila v nič. Hribar, po mnenju slovenskih liberalcev uzor naprednega Slovana, pravzaprav pa le medla in slaba kopija mlado-češtva, bi hotel ljubljansko ženstvo spraviti še ob tisto omejeno volilno pravico, ki jo uživa sedaj! Zares naprednjak, vreden klavrnega slovenskega liberalizma. — Tudi v Krakovu (na Gališkem) so imeli shod žensk, udeležba je bila ogromna. Sprejeta je bila resolucija, poživljajoč ženstvo v boj za volilno pravico in na protestni obhod po mestu 17. maja na dan galiških volitev. Druga resolucija pa graja najnovejše prijateljstvo takozvanih demokratov z reakcionarnimi stančiki in pozivlje ženstvo na agitacijo za socialno-demokratlčne kandidate. V Krakovu namreč! Pri nas Ljubljani pa se takozvano napredno ženstvo navdušuje in agitira za Hribarja, nasprotnika slehernih ženskih političnih pravic. Ali se ženstvo tega zaveda? Upamo da ne! Skromne so in zadošča jim naslov »naših požrtvovalni!! dam*, proti kateremu je edino zanesljivo sredstvo § 491. avst. kazenskega zakonika. Njih torišče je salon in plesna dvorana, socialna, politična in kulturna vprašanja zanje ne obstoje. Vsak po svoje. Naši gledališki igralci so napravili turnčjo v Trst; priredili so že nekaj predstav v Trstu. V Sežani igrajo v torek dne 7. maja «Na letovišču*, dne 8. maja «Huzarje», dne 9. maja v Rojanu «Huzarje». Umrl je v Kranju knjigotržec g. Karl Florian. N. v m. p.! Umetnost in književnost. «Naši Zapiski* štev. 4. je izšla s sledečo vsebino: A-s: Iz sebe. — F. V. K r e j č i : Socializem in inteligenca. — Dr. Ivan Prijatelj: Oskar Wilde. — Dr. Ivan Merhar: Gospodarsko življenje naših dedov v zadnjih stoletjih. — Pregled: Gospodarstvo; politika; razno. Književnost. Naročnina za celo leto 3 K. Naslov: Uprav-ništvo »Naših Zapiskov* v Ljubljani. Shodi. Napovedani so: Dol. Logatec, G. maja ob 8. zvečer pri Hudniku. Vrhnika, 7. maja ob 8. žvečer. Vrhnika, 8. maja ob 8. zvečer. Borovnica, 9. maja ob 11. dopoldan. Vrhnika, 9. maja ob 3. popoldan Logatec, 10. maja ob 8. zvečer pri Korenčanu. Hotederšica, 11. maja ob 7. zvečer. Unec, 12. maja ob 11. dopoldan. Cerknica, 12. maja ob 3. popoldan. Grahovo, 13. maja ob 7. zvečer. Renče. V četrtek, 9. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš. Sovodnje. V nedeljo, 12. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš. V Hočah se vrši dne 9. maja ob osmih zvečer v gostilni g. Roškota volilni shod. Govori kan- didat sodrug Vidmar. V Račjem se vrši 9. t. m. ob treh popoldne v gostilni »pri pošti*. Govori sodrug Vidmar. Ljnbljanski nemški delavci sklicujejo v torek ob osmih zvečer shod k »Štajercu*. Povabili so kandidata sodruga Etbina Kristana. Našega shoda v Trnovem se je udeležilo okrog 100 udeležencev. Sodrug dr. Dermota je med splošnim pritrjevanjem izvajal, da je zavednemu delavcu nemogoče oddati glas za kandidata liberalne stranke, ki se je na vso moč prizadevala, da odjč delavstvu volilno pravico. Prav tako nemogoče je zavednemu delavcu glasovati za kandidata klerikalne stranke, ki je zastopnica ve likih kmečkih posetnikov in ki s svojo carinsko politiko draži živila. Govornik je pozval navzoče, da zadnji teden posvete neumorni agitaciji za delavskega kandidata Etb. Kristana. Ce vsakdo izvrši svojo dolžnost, je Kristanova zmaga zagotovljena. Iz Idrije. 28. aprila popoldne ob 4. uri so napolnili idrijski rudarji Didičev salon. Le mala notica v »Slovencu* je oglašala klerikalni shod na ta dan — ure pa mso naznanili, češ: da, socialni demokratje ne bodo prišli na shod! Ali socialni demokratje so že taki, da radi pridejo na shode. Kislo se je držal gosp. Kavčič, ko je videl prihajati zborovalce. Neki mladi fantički, seve sami nevolilci, so imeli volilne rede v rokah ter obetali vsakemu kar parmesečni zapor. Imenujejo se ti fantički: Medvedič, Kanduč, Peter Rupnik (»Golobov*), Lapanje (Tunišev). Noben teh dečkov ni volilec, ali klerikalci jih priženo na volilne shode zato, ker drugih nimajo. Rudarjem priporočamo te »tintenmešarje* v blagohoten spomin! Zborovanje je otvoril g. Janez Kavčič, ki je pa takoj oddal predsedstvo dekanu Arkotu, češ, ta bo boljši, ker je bolj zvit. Dekan je obljubil nasprotnikom le po deset minut govora — zborovalci so protestirali proti takemu postopanju. Šele sodrugu Antonu Kristanu se je posrečilo napraviti mir. I n Gostinčar je začel! Tresel se mu je glas. Govoril je zelo zmerno, hvalil socialne demokrate ter razlagal socialno-demokratični program, češ, da je to njegov program ... Le nazadnje je povedal, da je on krščanski mož — socialni demokratje pa so nekrščanski, ki imajo v programu vero kot zasebno stvar, ločitev zakona ter ločitev cerkve od države. Po Gostinčarju je dobil besedo rudar sodr. Ivan Kokalj, ki je v kratkih besedah povedal, da klerikalci niso še prav nič storili, ne za delavca in ne za kmeta — zato bodo idrijski volilci volili le kandidata socialne demokracije J o s i p a Kopača. (Burni klici: »Živio, Kopač* so doneli po dvorani!) Na to je povzel besedo sodrug Anton Kristan, ki je v daljšem govoru temeljito posvetil: kdo je klerikalna stranka — kaj je dosedaj naredila za ljudstvo in — kakšne so njene prave težnje. Naj-poprej je konstatiral, da je gospod Gostinčar govoril z ozirom na zborovalce. Ni govori tako, kot govori, »kjer so vsi pod enim klobukom*. Gostinčar je kandidat klerikalne stranke, ki je protiljudska stranka in ki je vedno proti ljudstvu v državnem zboru glasovala. Ko je soc. dem. posl. Schuhmeierpredlagal dveletno vojaško službo 1. 1903, so krščansk socialci glasovali proti — ko je soc. dem. poslanec dr. Ellenbogen predlagal znižanje davka na sladkor, so krščanski socialdi glasovali proti. Za carinski tarif, ki je provzročil ogromno draginjo, so pa glasovali vsi klerikalci kar z obema rokama! Itd., itd. Delavsko in kmetiško ljudstvo ne more na noben način glasovati za kandidate take stranke, ki je protiljudska, ki le vara ljudstvo. Kandidat zavednega ljudstva je socialni demokrat Josip Kopač! — Govoril je na to gosp. En-gelbert Gangl, učitelj na mestni pripravnici, ki je v navdušenem govoru zahteval od vsakega kandidata, da postavi kot prvo točko svojega programa zahtevo po šolah, ki naj bodo svobodne in posvetne. Klerikalni kandidat pa šol niti omenil ni! Za g. Ganglom je govoril obč. tajnik Julij Novak, ki je dolžil kandidata Gostinčarja raznih stvari, radi česar je zapretil Gostinčar Novaku, da ga bo tožil. Bomo;zatorej o obdolžitvah g. Novaka govorili tedaj, ko bode sodnijska obravnava . .. Sodr. Ivan Štravs je v lepem govoru pobijal klerikalizem, ki je ljudstvu nevaren. Slavil pa je socialno demokracijo, ki je edina ljudska stranka ter je priporočal kandidata sodr. Josipa Kopača. Navdušeni klici: Živio, J. Kopač, so orili po dvorani! — Na to je nekaj čvekal še A nt o n Logar, ki pa sploh ne ve, kaj dela. Fant je majhno čuden. Mi mu ne zamerimo. Končno je repliciral na razna izvajanja še s. Anton Kristan, ki je v je-dernatih besedah zavrnil klerikalce ter pozval zborovalce, da*14. maja vsi oddajo svoj glas Josipu Kopaču. Vzdignili so vsi roke v dokaz, da je delavski kandidat sodr. Josip Kopač, ki mora biti izvoljen. Nato pa je g. dekan kar za-ključilshod, češ: že vsakdo ve, kaj bo volil. In zabučalo je podvorani: »Živela, socialna demokracija! Doji s klerikalizmom!* — Ubogi Gostinčar jo je, tresoč se po celem životu, odkuril iz zborovališča — klerikalci so bili pa vsi zbegani! Delavska Idrija, radi katere so klerikalci kandidirali Gostinčarja — je zavrgla tega kandidata, ker stoji na stališču, da je za okraj Idrija-Cerknica-Logatec-Vrhnika edino kandidat socialne demokracije sodr. Josip Kopač, kateremu se naj 14. maja oddajo glasovi. Idrija jeobsodila klerikalce. 28. april bo nepozaben za Gostinčarja! Črešnovica. Včeraj dne 1. majnika se je vršil v Crešnovici volilni shod v prostorih gosp. L. Kresnika, na katerem je govoril naš kandidat sodrug Vidmar iz Gradca. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Piči n in. Ko je po enournem govoru sodrug Vidmar očrtal soc. demokratični program je sodrug Piči ni n še v kratkem govoru razložil delovanje klerikalne stranke, ki je največji sovražnik socialne demokracije in potem je zaključil shod. Po govoru kandidata so zadoneli bravo- in živio-klici. Videti je, da bodo tudi volilci iz Crešnovice 14. maja volili za soc. demokracijo. Gaberje pri Celju. Dne 1. majnika je bil tukaj volilni shod ob obilni udeležbi. Poročal je sodrug Vinko Vidmar, govoril je o socialno-demokratičnem programu, kritiziral je delo, odnosno nedelo zadnjega državnega zbora ter je povdarjal naloge bodočega parlamenta in potrebo socialno-demokratičnega zastopstva. Govornik je žel za svoje izvajanje viharno odobravanje. Shod je soglasno sprejel njegovo kandidaturo. V zadnje poročilo o shodih v Gro-belnem in v Polčanah se je vrinila nerodna pomota. Sodrug Vidmar je govoril v Grobelnem poldrugo uro in v Polčanah uro in četrt. Na obeli shodih je bila njegova kandidatura z navdušenjem sprejeta. Štore pri Celju. 30. m. m. je bil tukaj jako dobro obiskan shod volilcev, na katerem je govoril kandidat sodrug Vinko Vidmar, ki je razvil socialno-demokratični program in narisal naloge prihodnjega državnega zbora. Kandidatura sodruga Vidmarja je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Volilni shod pri St. Ivanu. Prvega maja je sklicala soc. demokracija volilni shod v gostilni Quaiat pri Sv. Ivanu. Obširni vrt je bil natlačen do zadnjega kotička. Narodnjaki so uprizorili komedijo. Ko se je shod vršil, je bilo okolu gostilne in vrta zbranih veliko število vaških šolarjev, ki so pozdravljali zborujoče s piščalkami in z živio-klici na Rybafa. Komedija se je gnjusila celo mnogim narodnim pristašem samim. Ker je dotična gostilna uprav pred cerkvijo, so dali popi prav pošteno razsajati svoje zvonove. Bila je pravcata obstrukcija, kakršne niso bili zmožni niti kranjski liberalci. Žvižgali so tudi gospodje popi, ki so bili zbrani v mali gruči z nekaterimi pristnimi liberalci. Lepa zveza! Toda vse za našo lepo domovino, katero poosebujejo v — Rybafu. Ali vse to ni nič pomagalo. Ko je predsednik podal besedo sodr. Kopaču, je mednarodni pevski zbor iz Vardele zapel mar-seljezo ob gromovitem ploskanju volilcev in ob žvižganju šolarčkev. Nadalje so govorili sod. Mihevc, Jernejčič, F. Jernejčič, Anton Kopač. Ta je odgovarjal g. Grmeku, ki je govoril o idealih in o slovenski šoli i. t. d., o navadnih volilnih narodnih predmetih. Shodu, ki je bil jako buren, pa je predsedoval sodr. Bischoff. Sodrug Mihevc je spomnil narodnjake, da so pozabili, da imajo socijalisti krokodilovo kožo, vsled česar se ne bodo vstrašili ne dela, ne groženj g. Mandiča, pač pa bodo pridrli tudi v najbolj skrite vasi. H koncu je bila kandidatura Jernejčiča soglasno sprejeta. Po odhodu mestnih sodrugov je spremljala množica okolo 100 vaščanov s pevskim zborom na čelu prav do glavne tramvajske postaje, pojoč delavske pesmi. |Tu je sodr. Kopač pozdravil in se zahvalil navzočim za krasni vspre-jem ter jih vspodbujal na vstrajno delo. Narodnjaki si bodo ta shod ohranili gotovo v spominu. Sv. Ivančanom pa kličemo: Le tako naprej do zmage, do katere nam ne bodo ovirali ne nunci, ne liberalci, ne piščalke šolarčkov. * Iz stranke. Naše kandidature. V zadnji številki je objavil list »Der Eisenbahner* socialno-demokratične kandidature. Pomotoma je tam rečeno, da kandidira v radovljiškem okraju sodrug Kopač. Da se prepreči vsako zmešnjavo, konstatiramo, da je kandidat za Radovljico, Kranjsko goro, Tržič sodrug dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Ljubljani, za Idrijo, Logatec, Cerknico, Vrhniko pa sodrug Josip Kopač, strokovni tajnik v Trstu. Socialni pregled. Uslužbenci državnih železnih in volitve. Železniški minister je izdal na vsa ravnateljstva drž. železnic odlok sledeče vsebine: Z ozirom na predstoječe volitve je vse potrebno ukreniti, da se vsem uslužbencem držav, železnic izvrševanje volilne pravice omogoči. C. kr. ravnateljstvom se naroča, da brez odloga vse potrebno odrede, da se da volilno-opravičenemu osobju, v kolikor dopušča vzdrževanje prometa s primerno razdelitvijo službe, čas, ki je za izvrševanje volilne pravice potreben, prosto. Najnovejše vesti. Hribarjev shod na Gmajni v Ljubljani.. Trnovčanom se je Hribar vendar predstavil na Gmajni. Shoda se je udeležilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* in kakih 30 drugih ljudi iz mesta ter sklicatelji shoda. Shod je bil kratek. Ko je župan odhajal, so ga liberalci klaverno pozdravljali, drugi navzočniki so mu pa žvižgali. Magistrat je za varnost dobro preskrbel. Imel je na mestu redarje in detektive; nekaj redarjev je bilo pa skritih tudi v neki hiši. Shod liberalcem ni nič škodoval in nič koristil. * Dunaj,5.maja. Štrajk v špediterski s t r o k i je po zaslugi organizacije končal za delavstvo ugodno. V pogodbi, ki velja za dve leti, priznavajo delodajalci organizacijo in praznovanje 1. maja. Dunaj, 5. maja. V soboto je umoril odpuščeni pomočnik Uhlif starega kiparja Huttererja iz osvete. Budimpešta, 5. maja. Ob otvoritvi tiskovne e n k e t e se je povdarjalo, da se mora tiskovna reforma izvršiti na podlagi dveh principov: treba je zagotoviti tisku popolno svobodo in peresu čast. Berolin, 5. maja. V seji državnega zbora je kolonialni ravnatelj Dernburg zavračal Bebela in izjavil, da je dal tožiti vse, ki so razširjali nek letak o kolonijalnih zadevah. — B e b e 1 je obžaloval, da je omenjeni letak, ki je jako nesrečno sestavljen, zakrivil nesrečo nedolžnih ljudi. — Nato je Ledebour v ostrih besedah prijemal večino; zbornica je predlog podpredsednika Kampfa, da se Ledebourju odvzame beseda, odklonila, vsled česar je Kampf odstopil. Berlin, 5. maja. Nemško-ameriški trgovski dogovor, ki je predložen državnemu zboru, zagotavlja navzajem vse koncesije, ki jih dajeta te državi drugim državam. Dogovnr velja za eno leto s šestmesečno odpovedjo. LipskO, 5. maja. Curtius, izdajatelj Hohcn-lohejevih spominov, predsednik protestantskega konzistorija, ki ga je cesar za časa svojega bivanja v Alzaciji, namenoma prezrl, ne namerava odstopiti. Schleiden, 5. maja. Pri dopolnilnih v o 1 i t v a h je bil izvoljen centrumist Ferbers. Bukarešt, 5. maja. Rumunski parlament je sklican na 9. t. m. k izrednemu zasedanju. Pariz, 5. maja. Zakonski načrt Clemenceauja proti sindikatom je ministrski svet zavrgel, zatem ko sta Briand in Viviani zagrozila, da odstopita. Peterburg, 4. maja. Ministrski svet je sklenil predložiti dumi načrt glede izročevanja zločincev na predlog tujih držav. Peterbnrg, f). maja. Misija sekcijskega načelnika v vnanjem ministrstvu, Vladimirova, ki je bil poslan v Rim, da izposluje novo ustanovitev katoliške nadškofije, je' zadela ob ovire, ker hoče papež preveliko iniciativo pri imenovanju. New-York. o. maja. V New ■ Yorku in Brook-lynu štrajka nad 5000 pristaniških delavcev. , New-York, 5. maja. Po novi pogodbi med San Domingo in Zedinjenimi državami je finačnna uprava izročena Zedinjenim državam. Kalkuta, 5. maja. Zadnji čas vre med prebivalstvom, vzrok — nasprotje med mohamedanskim in indskim prebivalstvom. (7yo/ni/fi i 'IV ctfaneriTeo yl'aU’ri želijo dobro, po ceni in jramesljiiHTpotovali na/se obrnejo <^i77icviaca sloLteOSka piDoDsros G. ^IticrjcDil^ dedičem 'l , »i, illiljr li a a, Poc* n°vim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu O bjtibl]ar)i, H/olfoDc tilice st. 12 ££7^ Ustanovljeno leta 1855. številka telefona 210. O- —----------------------------------------------------“ V Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl, T«ka It. Pr, Lampret v Kranju.