Leto VIII,, štev. 20.
Celje, sobota 20. ffebruarfa 1926.
FoUtnina plačana v gotovini.
^H ^^^H ^^^//y/>v / ^^^^v ^m^^B   ^^^^^m ^^^^flv ^^L^^9 aHI^^r
Naročniirai Za Jugoslavi]o : mesečno 7 Din, letno 84 Din.
Za inozemstvo: letno 240 Din.
Posamezn« Stevilka I Din.
Iztrafta
v forek, Cefrtefc in sofoofo.
Redakcija   in   upravai   Strossmayerjeva ulica 1, pritl
Tel. 65.—Rač. p.-č.zavoda 10,666.
Oglasl po stalnem cenlku.
V Prago!
(Severnlm bratom roke in srce !)
Bratjei   Sestre!
1/, veličastnih Jiramo.v knpozant-
nega Tyrsevega doma v zlati slovanski
in sokolski matuski Pragi prihaja
bratski poziv na VIII. vsesokolski zfet,
ki ga prireja Československa Obec So-
kolska, a ki smo ga mi jugoslovenski.
Sokoli proglasili tudi za svo.j zlet.
Bratje in sestre v českosl oven ski
zemlji, ki nain je rodifa Tyrsa in Fiig-
ncrja. pripravljajo svoj in naš zlet v
ogromnih dimejizijah, ki so po svojih
podrobnostih in v svoji celoti najveli-
častnejša manifestacija slovanskega
Sokolstva, kakršne doslej še ni videl
kulturni svet. V znainenjn sokol'skoga
bratstva se združi v bližini iiele gore
nepregledna množica pripadnikov so-
kolske misli z vseh zemelj, da pokaže
zasiopnikom vseh narodov sveta svojo
stevi'Icno moč in nepotvorjeno sliko
svoje notranje sile in discipline. Ob
Hradčanih se v zletnih dneli utabori
slovanska sokolska narodna vojska —
ta vidni iizraz slovanske tvornosti, ne-
izčrpne deloljubne volje in najčiistejiše-
ga, za vsfiko žrtev pripravljenega clo-
moljubja.
In v lem mogočiiem vsesokol'skem
taboru bodo ponosno in zmagoslavno
vi-hrale tudi nacijonalno-državne bar-
ve nasi'h jugoslovenskih sokolskih pra-
porov, naša sladka beseda se bo glasi-
la, pesem naša se bo vila, naša srca bo-
do plamenefa v ognju sokolskega brat-
stva, globiinc naših duš se bodo pogrez-
ni'le v bezdanjost, ker jili homo napol-
nili z novini navdušenjem iin pouzdaj-
no vero v zmagovitost Sokolstva in Slo-
van stva.
V Prago se napravljamo na pot z
vsem, kar imamo in zmoremo doma
najboljšega in najfcpšega: svoj nara-
ščaj povedenio tja, svoje članstvo in
slavno na-šo vojsko. — A vsak, kdorkoli
pojde z nami in pod našim iimenom v
Prago, imej za kažipot visoko in edino
zapov<?d, da bo vsak pocdi/nec pred-
stavnik naše države in naše nacije, da
je v<?s uspeh naše ekspedicije odvisen
od njega samega, da bodo oci vseh sto
tisočev obrnjene le nanj in da bo sod-
ba, izrecena o nas vseh, temeljila na
moralni in fizicni kakovosti poedinca.
Glej nase, Ouvaj rasl vseh in misli na
domovino.
Pl'emenito holenje vseii bratov in
«ester, vsega našega narasčaja in vse
naše vojske, moralnost in pripravlje-
nost celote; naj se osredotočijo v miš-
ljenju, kretanju in govoru vsakega po-
samezjiika, da bodo naši uspehi, zli-
vajoe; so v slavo domovine, dozoreli
sad dela in sposobnosti vsakega po-
odinca.
01) vstopu v zletno leto vas, bratje
in sestre, bratsko pozdravl'jamo s po-
zivom na delo, s pozivom na pozrtvo-
valnost, s pozivom na zraagovito pot a
slovanskega sokolskega juga na slo-
van.skl sokolski sever. .Bilo srečno,
zdr<;vo in ii'spesno. Vse, kar hočemo, je
odvisno od nas samih.
Domovitii — zdravo!
Šfareshistvo Jugoslovenskega sokol.
saveza.
Kngelbert Gangs, 1. r., starosta.
Dr. Riko Fux, 1. r., tajnik.
PolitikaT
p MINISTER STOJADINOVIp
SE VRAČA. Zunanje mini'strstvo je
prejelo dne 18. t. in. iz Washnigtona
tole brzojavko: Finančni minister dr.
Stojadinovič je posetil danes podpred-
sednika republike Zedinjenih držav
Dawe.sa, državnega tajnika za finance
Mellon a in državnega potltajmika Wil-
sona. Ker odgovori ameriška vlada za-
radi debate o davenem zakonu v kon-
grosu na predi'og jugosloven*ske dele-
¦gacijf sole na prihodnji seji obeli clele-
8'cioij, odpotuje fina,nčni minister dr,
Stojadinoviič iz Amerike najbrze že ju-
tri, v petek, ker je bid ta dan že poprej
določen za povratek v domovino. Fi-
nancni miniäter se povrne v Beograd,
da bo inogel prisostvovati razpravi o
proračunu v Narodni skupščini, Ostali
člani. jngoslovenske delegacije ostanejo
v Washittigtonu, da bodo nadalj.eval'i
pogajanja z Američani. — Večina tež-
koč pri sklepanju dogovöra je že od-
stranjena, tako da je upati, da se v
kratkem doseže popoln sporazum.
p PREGANJANJE NAŠIH V
ITALIJI. Beneški »Gazzettino« prina-
ša vest, da je neznanec vdrl na poko-
pališče v Avčah in tarn razbil fotogra-
fijo na grobu nekega vojaka. To vest
bodo sevoda izrabljali vsi drugi itali-
janski listi za gonjo proti Jugoslove-
nom v Julijski Krajini, ne da bi se prc-
pričali o resniičnosti tega očitka. Po-
novil se bo vrtojbinski dogodek. Dasi-
ravno je bila ob priliki zadnjega slu-
caja na vojaškem pokopališču v Vrtoj-
bi pri Gorici dokazana ncdolznost ju-
goslovenskega l'judstva, vendar ni vi-
demska prelektura ničesar nkrenila,
da bi se neosnovani očitek preklical in
pojasnil. — Kakor zatrjujejo naši ljud-
je iz Ave, je bila dotična fotografija že
več mesecev prelomljena. Zadnje dol-
gotrajno deževje je razbite kose pl'osce
tako razgnalo, da so se odluščili. V Av-
čali, kamor je dospel oddelek karabi-
njorjev, se vrši preiskava in poizvedo-
vanje. Do sedaj so bili aretirani štirje
domacini Slovenci.
. p VATIKAN IN JUGOSLAVIJA.
Beograjski listi objavljajo optimisticna
porooila, da je incident, ki ga je pro-
svetni minister Stepan Radic izzvaJ s
svojhr. skupščinskim govorom, skoraj
že likvidiran. Dejansko pä je stvar
dmgacna. Govor Stepana Radica je iz-
zval precejšnje koinplikacije v odnoša-
jili naše kraljeviine do Vatikana. Zna-
cilno je, da so zopet preložena pogaja-
nja za konkordat, ki bi se v kratkem
imela obnoviti v Vatikanu med našo
delegacijo in sveto stolico. Šef naše do-
legaeijc dr. Vojisfav Janjic je svoj od-
hod vRini tudi odložil na nedoločen
čas.
pv ZVEZA MED AVSTRIJO IN
NEMČIJ0. Preko Varšave prihaja iz
Auglije na Uunaj poročilo, da je bil
cilj zadnjega potovanja bivšega avstrij-
skega zveznoga kancelarja dr. Seipla
v Berl'in, ustanoviti gospodarsko in
vojaško zvezo med Nemcijo in Avstri-
jo. K' uresničenju tega načrta ima ba-
je priti po petili letih. Garinske meje
mod obema državama se knajo odpra-
viti, potni listi Avstrije bodo veljavni
tudi v Nemčiji. Transportni sivStem bo
izenačen. Avstrijska armada ima biti
podrejena berlinskemu generalnemu
stabu. — Preko Varšave iz Anglije na
JHinaj je tako zavita pot, da novica
najbrž ni resnična. Verjetna pa je ta
težnja Avstrije in Nemčije.
p AMERIKA SE OBOROŽUJE.
Ameriški parlament je po poročilih iz
Washingtona po ostri debati sprejel
zakon, ki določa za oboroževanje in
modornizacijo ajnerikanske  obrambne
sii'e izdatek v znesku 065 miiijonov.
Zakon o gradnji novih ameriških voj-
nih ladij doloca tudi kredit za dva vod-
Ijiva zrakoplova tipa »Shenandoah« in
kredit za 1000 novih hidroplanov. Za
arrnado se ima vporabiti 330 miiijo-
nov. Opozicija je naglaisala, da so stro-
ški za vojno mornarico letos mnogo
večji kakor oni Anglije.
Celjska k^onika.
c Gostovanje Ijubljanskega Na-
rodnega gledallšča v Celju. Po dolgem
odmoru bodo gostovali v torek dne
23. tm. v celjskem mestnem gledališču
člani ljubijanske drame. Vprizori. se
igra »Ifigenija na Tavridi«. Predprodaja
vstopnic vtrgovini GoričarinLeskovšek.
c Družabni večer somlšljenikov
SDS priredi celjska krajevna organi-
zacija ob priliki politične sole v ne-
deljo. dne 21. tm. ob 8. uri zvečer v
mali dvorani »Celjskega doma«. Pozi-
vajo se somišljeniki iz mesta in oko-
lice, da se tega večera udeležijo.
c Seja občinskega sveta celjskega
se bo vrSila prihodnji torek ob petih
popoldne.
c Knjižnlca Narodne Čitalnlce
bode zopet redno odprta vsak četrtek
od 17. do 19. ure. Ob tej priliki so
pro§eni vsi, ki imajo morebiti kako
knjigo, ki je last knjižnicd da jo vrnejo.
Nabavljenih je tudi nekaj novih knjig,
tako da bodo imeli čitatelji izbiro- —
Knjižnica.
c Umazana konkurenca. Trgovski
gremiji so se že ponovno pritoževali,
da prihajajo iz Avstrije razni potniki,
ki pa ne obiskujejo trgovcev, ampak
prodajajo blago, ki ga pri carinjenju
označijo kot »vzorce«, direktno zaseb-
nim strankam. S tem so seveda do-
mači trgovci občutno oSkodovani, ob-
Činstvo pa največkrat ogoljufano. Taki
potniki namreč navadno razpečavajo
manjvredno blago, ki ga solidni trgovci
odklanjajo. Občinstvo opozarjamo, naj
v lastno korist take potnike odklanja
ter jih prijavi pristojni oblasti.
c Jugoslovensko- češkoslovaška
liga v Celju. V pondeljek, dne15.t. m.
je nadaljeval g. prof. Orožen vprostorih
Ljudske univerze svoje predavanje o
Janu ŽiŽki. Fizikalna dvorana meščan-
ske sole je bila zopet polr.a. Na pod-
lagi skioptičnih slik je seznanil preda-
vatelj občinstvo z Žižkovim delovanjem
• in   življenjem.   Predavanje je obsegalo
BRANISLAV NUŠIČ:
Pokojni Serafim Popovič.
(Dalje.)
V tem hišnem redu, ki ima 32 čle-
nov, so bile še druge odredbe ; nosil
je tudi številko »Dnev. št. 19« s pod-
pisom »Hišni starešina Serafim Po-
povič«. Ali poleg tega hišnega reda je
izdajal Serafim vsak dan Še posebne
naredbe in zahteval pojasnila, delai za-
znamke, vpisoval v delovodnik, reševal
spise in imel tako vedno polne roke
posla.
Tako na primer je prišla Katra in
rekla:
»Gospod, včeraj^nji veter je razbil
dve stekli v kuhtnji.«
»Dobro vem, videl se"m,«.ie odvrnil
Serafim, vzel polo papirja in napisal
sledeče:
»Danes se je predstavila Katra in
izjavila, da sie dve ßtekli v kuhinji
razbiti. Ker sem se tudi sam na lieu
mesta o tem prepričal, kakor tudi o
tem, da ne zadene Katre nobena krivda
in ker je zares potrebno, da se ti dve
stekli nadomestita, ker bi se sicer Katra
v najkrajSem času prehladila, odrejam:
da se še danes pozove Matija Klozer z
naročilom, da v roku dveh do treh ur
vloži v kuhinji nova stekla in naknadno
ered'ozi račun za izplačilo. To odredbo
pj priobčiti Katri  v svrho izvršbe.«
Potem je odprl delovodni zapisnik,
vpisal rešitev pod St. 114, 'izpolnil Se
register in odredil izvršitev odloka.
Ali na primer je prišla Katra in
rekla:
»Kupiti moram kakih sto ftiav ka-
pusa, sedaj je poceni, da se pripravimo
za zimo.«
On, se razume, je zopet vzel polo,
rešii, da se kapus brez licitacije nabavi
in »pristojnim potom okisa«, vpisal
številko in registriral.
Ta register je bilo vredno prelistati.
Izgledal je po priliki tako :
Kapus, g!ej Zimnica.
Kisle paprike, glej Zimnica.
Okno. poprava 114.
Zimnica 74, 92, 109, 126, 127, 128.
Ključ, poprava 12.
Krokanje mojega sina, 7, 9, 21,
43, 52, 62, 69, 71, 72, 73, 84,:102, 111,
129, 131.
Sunka, kupljena 32.
Čebula, glej Zimnica.
Kozica, glej Katra.
Plača Katrina 49.
Katra ra^bila kozico 37.
Mijo, glej Marica.
Marica perica, glej pranje 63.
Doig mojega   sina,   glej  krokanje.
Iz vseh teh predmetov oglejmo si
spise pod št. 131, ki so reffistrirani pod
krokanje mojega sina. Prouc'ti hoČemo
te spise prav tako,   kakor bi,   recimo,
odvetnik proučil kakšne sodne spise,
ker. če smo Že stopili v pisarno po-
kojnega Seraf ma, je prav, da se tudi
mi po pisarniško obnašarno.
Iz spisa št. 7 se vidi, da je Katra
5. novembra javila Serafimu, da je nje-
gov sin Nikolaj dne 3. novembra prišel
domu ob 2. ponoči. Na zaledju tega
spisa stoji ta reSitev: »Pozvati je Ni-
kolaja in ga zlepa ali po očetovsko po-
svariti, da v bodoče tega ne stori, po-
tem je ta predmet položiti ad acta.«
Iz spisa St. 9 se vidi, da je Nikolaj
tri dni po tei »očetovski posvaritvi«
priSel dornu ob 3. ponoči. Na zaledju
tega spisa je napisano: »Pod danaSnjim
sem ozmerjal Nikolaja tako, da mu ne
bo več padlo v glavo nočno pohaj-
kovanje.«
Iz spisa št. 21 se vidi, da je Katra
i7. novembra javila Serafimu, da je
Nikolai sinoči šel mimo hi^e, spremljan
po godcih ; to je bilo okoli 3 pcnoči,
potem je šele okoli Štirih prJSel domu.
Na zaledju te^a spisa stoji sledeča
reštev: »Poskušati je zopet na blag
iiačin prepiičati imenovan^ga Nikolaja,
mojega sina, da je takšen načtn živ-
ljenja zdravju škodljiv. Istočasno mu
je odvzeti duplikat ključev glavnih vrat,
ki se nahaja v njegovi posesti.«
Iz spisa št. 43 se vidi, da se je
24. novembra predstavil Serafimu krč-
mar Janko   in  zahteval,   da  mu plača
Serafim enajst litrov vina, ki jih je
izpil njegov sin ob raznih prilikah, ni
pa plačal ničesar in noče plačati. Na
zaledju tega spisa stoji :
»Prošnja Jankova na podlagi pol-
noletnosti moiega sina zaslužena; ob-
enem priporočeno prosücu, da mojemu
sinu, v spisih imenovanemu Nikolaju,
ne da več piiače v svoji gostilni.«
Spis Št. 52 se glasi od besede do
besede tako : »Danes zjutraj se je zgla-
sila Katra in mi sporočila, da je moj
sin Nikolaj, ker ni imel duplikata ključa
glavnih vrat, priSel nocoj domu ob 3.
uri 40 minut in pri tej priliki skočil
čez zid. Ker se moj sin predvsem ni
ravnal po očetovskih nasvetih, kakor
se to vidi iz spisa 7 in 21 in ni niti
vplival nanj moj strogi opomin pod
5t. 9 in odvzetje duplikata kl|učev od
glavnih vrat, odrejam — na podlagi
moje rešitve, v kolikor se ta nanaša
na njegovo krokanje in novi kazenski
prestopek — preskakovanie zidu — da
se o tej stvari uvede najstrožja pre-
iskava.«
Iz spisa St. 62 se vidi, da je sei
Serafim na lice mesta, t. j. obšel je
dvoriSČe in se pri tei priliki prepričal,
da je »imenovani Nikolaj« o priliki
preskakanja okrnil okrajek na zidu.
Spisa št. 69 moramo v celoti pre-
pisati,  ker  je to zaslišanje »imenova-
Stran 2
»«OVA   DOBAi
&U*
20
zlasti v zmagoviti pohod po Češki in
hvaležnost češkega naroda do svojega
velikega sina, ki se je pokazala s tern,
da je Jan Žižka ovekovečen v pesmih
in v ražnih spomenikih. Nazorno pro-
izvajanje in predavateljeva živa beseda
je zapustila med poslušalci, zlasti pa
med številno mladino, nailepši vtis.
Ob koncu predavania se je predsednik
Jugoslovensko - češkoslovaške lige v
Celju, g. župan dr. Hrašovec, zahvalil
predavatelju prof. Orožnu za trud ter
pozval navzoče, da pristopijo k ligi
kot člani.
c Prvi kongres jugoslovenskih
plinarn. Na inicijativo mestnih plinarn
v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu se bo
vršil dne 20. in 21. t. m. v Zagrebu
sestanek jugoslovenskih plinskih stro-
kovnjakov v svrho ustanovitve Zveze
jugoslovenskih plinskih strokovnjakov.
Doslej se je priglasilo blizu 20 plinarn
jz cele države. Iz Slovenije se udeleže
sestanka zastopniki mestnih plinarn v
Ljubljani, Mariboru in Celje.
c Ukinjenje Izplačlla nadur. Mi-
nistrstvo je ustavilo izplačevanje nadur
profesorjem z utemeljitvijo. da mora v
bodoče glede ureditve tega vprašanja
biti dosežen sporazum med finančnim
in prosvetnim ministrom. S to odredbo
so nastavniki na naših srednjih šolah
težko udarjeni.
c Udruženje vojnlh invalidov
kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev, podružnica Celje priredi tudi le-
tos začetkom meseca junija svojo
običajno tombolo v prid vojnim žrtvam.
Predvsem prosi vsa celjska in okoliška
društva, da se ozirajo na to prireditev.
Saj gre za pomoč onim, ki so v kr-
vavem vojnem metežu žrtvovali največ
— svoje zdravje, zdrave ude ali pa
izgubili svoje roditelje. Podružnica prosi
tudi že sedaj svoje vsakoletne pod-
pornike, da reservirajo primerne do-
bičke ali pa zneske za celjsko po-
družnico vojnih invalidov.
c Planinski sejm 6. marca 1926.
Odbor S. P. D. Sav. podružnice prosi
vse gospode turiste, ki so že določeni
za sodelovanje in kateri so priprav-
Ijeni sodelovati, da pridejo na sestanek
v pondeljek dne 22. tm. ob 6. uri zv.
v turistovsko sobo gostilne Branibor.
Kjer je aparat ogromen, se apelira na
pomoč vsakega celjskega turista. 206
c Zadnja Sokolska plesna vaja
se vrši v nedeljo 21. tm. Vsi obisko-
valci se vabijo, da se te zadnje vaje
sigurno udeležijo, kjer se bodo pre-
delale vsi plesi in dajali potrebne in-
formacije glede plesnega venčka, ki se
vrši prihodnjo soboto v Narodnem domu.
Kino Gaberje. V petek 19,, soboto
20. in pondeljek 21. febr. se vidi sen-
zacijonalen film »VjetnikdvorcaZende»
Prekrasno monumentalno filmsko delo
v lOdejanjih. V glavni vlogi prekrasna
Alice Terry. Ne zamudite prilike, ogle-
dati si ta nadvse krasen film. Pred-
stave ob delavnikih ob 8., ob nedeljah
in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri
zvečer.
Mestnl kino. Ne zamudite si ogle-
dati največji film sezone »10 božjih
zapovedi«, pridiga človeštvu v 9 ogrom-
nih   činih,   kateri   se   bo   predvajal v
nega Nikolaja«, v stvari preskakanja
zidu. Olasi se sledeče :
»Na poziv se zglasi danes moj sin
Nikolajjin na vprašanje, kako se zove,
odgovori, da mu je ime Nikolaj Po-
povič in da je brez posla, ker je bil
odpuščen iz službe. Pravi tudi, da mu
je 24 let, da je neoženjen in da nima
otrok.«
Na vprašanje: ali je on v noči od
7. decembra sploh krokal in se nahajal
izven hiše, prizna, da je to storil, ali
ne s slabim  namenom.
Na vprašanje: ali se je on v tej
noči vrnil domu ob 3. uri in 40 minut
in ker ni imel pri sebi duplikat-ključa
od glavnih vrat, ki mu je bil odvzet z
mojim sklepom St. 21, preskočil zid in
ob tej priliki, kakor se vidi iz krajev-
nega ogleda pod St. 62, okrnil na zidu
okrajek — izjavi Nikolaj, da je moral
preskočiti zid, ker bi drugače ne mogel
priti v hišo.
Na poziv, da svojeročno podpiše
ta spis, Nikolaj ne samo, da ni hotel
spisa podpisati, ampak se je še smejal.
Tako se glasi ta spis, a spis št. 71
se tiče poprave okrajka in v registru
tudi stoji: okrajek, poprava, glej kro-
kanje mojega sina.
(Konec prill.)
Razširjajte „Novo Dobo"!'
soboto 20., nedeljo 21. in pondeljek
22. februarja. — Film obstoji iz 2 delov
in sicer iz modernega in svetopisem-
skega. Film je najdražji vletošnji sezoni,
vendar je vstopnina običajna. V glav-
nih vlogah najboljši igralci sveta. Na-
tančen opis tega nadvse krasnega filma
je na lepakih razviden. Zaradi dolžine
filma se vrše predstave sledeče: v
soboto 20. februarja ob pol 7. in pol
9. uri, v nedeljo 21. febr. ob pol 3.,
pol 5., pol 7. in pol 9. uri, v pondeljek
22. febr. ob 8. uri zvečer.
Gg»spodai»stvo»
g Kavcije pri državnlh blagajnah.
Dne 1. decembra lanskega leta je bilo
pri državnih blagainah v celi državi
(izvzete so samoupravne) položenih
kavcij za 359 milijonov dinarjev; od
tega odpade na državne papirje 143
miliionov in sicer : vojna odSkodnina
1147 milijona, 7°/o invest, posojilo 21 '25
milijona, ostale v predvojnih srbskih
obligacijah. Nadalje je bilo gotovine
21"2 milijona in garantnih pisem za
194*9 milijona. Prihodnja statistika se
sestavi za 1- julij  letošnjega leta.
g Stati3tika gozdarstva. V mini-
strstvu sum in rud se zbira materijal
za veliko književno delo o našem goz-
darstvu.
g Radiofonija in poljeddstvo.
Kakšno važnost pripisujejo ameriSki
poljedelci radiofoniji, je razvidno iz šte-
vila prejemnih aparatov, ki so last po-
Ijedelcev. L. 1921. jih je bilo 145.000,
1. 1924. že 365.000, lansko leto pa je
narastlo njihovo Stevilo na 550.000.
Največ poljedelcev, ki imajo svoje pre-
jemne aparato, je v državi  Illinois.
g Neposredni davki in doklade.
Za dobo od Ljanuarja do 31. oktobra
1925 so znašali po proračunu predvi-
deni davki in doklade 516,001.797'23
dinarjev, v resnici pa je država dobila
736,400.675*30 Din ali 417% več kakor
je bilo določeno v proračunu. Siovenija
je plafala 50,520 63702 Din ali 88%
več kakor je bilo določeno v prora-
čunu. Bosna in liercegovina je plačala
50% več, Vojvodina 71%, Dalmacija
64%. Hrvatska in Slavonija %» Srbija
in Črna gora pa samo 10% več. Naj-
bolj je torej obremenjena Slovenijaj*
dasi še daleč ni najbogatejša pokrajina.
g Izvoz živil otežkočen. Izvoz
živil se mora boriti Ietos z raznimi za-
prekami. Cene so padle. Da se olajša
izvozna trgovina, je poljedelsko mini-
strstvo naprosilo vse trgovske zbornice,
naj se izjavijo o železniških tarifah, ki
bodo v slučaju potrebe znižane.
g Naša trgovinska bllanca je bila
v prvem polletjii leta 1925. pasivna za
96,455489 Din, ker je znaSal uvoz
4.602,941.563 Din, izvoz pa 4.306,486.074
dinarjev. Tudi v prvih devetih mesecih
lanskega leta je bila naša trgovinska
bilanca pasivna in sicer za 55,138.030
dinarjev. Uvoz je znašal v tern času
6761,172.508, izvoz pa 6.706,087.478
dinarjev. Uvoz iz inozemstva je naraščal
tako-le: leta 1919. je znašal 2'98 mi-
lijard, leta 1920. — 3'46 milij., 1.1921.
—   412 milij.,   I. 1922. —  4"46 milij.,
leta 1923. — 804 milij.   in leta 1924.
—  9'23 milijard.
g Družba za pocenhev trbovelj-
skega premoga. V Z-agrebu se je vršila
te dni ustanovna skupščina trg. družbe.
ki ima po izjavah interesentov pred-
vsem narnen, da poceni trboveljski
premog. V upravni svet so izvoljeni
gg.: Dčseze in Bellak iz Dunaja, Kauf-
mann Xi. Slov. Broda, profesor teologije
Vatovec iz Zagreba in poslanec Kosta
Timotijevič*. Z ustanovitvijo te družbe
je za enkrat propadla nič manj origi-
nalna ideja, da se prodaja premoga
vrši na Ijubljanski borzi.
Ljudska prosveta.
I Za samouke. Vidovičeva do-
pisna Skola izdala je sveske iz srpskog
ili hrvatskog jezika, aritmetike, po-
vijesti i zemljopisa, a nalaze se još u
štampi ostali predmeti gimnazije. Uz
to je i obragjena nauka o govorništvu.
Velika je prednost ovih svezaka što
je kroz njih po prvi put popularizo-
vana na našem jeziku nauka sa svih
važnijih područja opče obrazovanosti
i vješto udešena za svakoga, ko nema
mogučnosti ni prilike, da polazi redo-
vite škole. Udžbenici Vidovičeve do-
pisne škole zbog svoje jednostavnosti
i jasnoče poslužiče dakako i gjacima
javnih škola, jer su pojedini predmeti
u tim udžbenicima obragjeni na način
pristupačan  svakom  čovjeku.   Auktori
pojedinih udžbenika jesu priznati
stručnjaci i oni su se izdaSno poslužili
pedagoškimiskustvimaVidovičeveškole,
koja je do danas u prosvjetnom radu
imala velikih uspjeha. Članovi Vidovi-
čeve dopisne škole dobivaju sveske iz
svih predmeta gimnazije besplatno, a
nečlanovi plačaju svaki svezak Din 15.
Naručuje se kod uprave Vidovičeve
dopisne škole za odrasle Sarajevo,
Kralja Aleksandra ulica 113.
1 Anton Mellk, Do Ohrida in Bl-
tolja. Ljubljana 1926. Založilo »Jutro«.
Cena Din 16. V naši potopisni litera-
turi imamo malo knjig. ki bi bile tako
zanimive kot je popis Melikovega po-
tovanja po Južni Srbiji. Plastično in
živo nam ne rise samo pokrajin, vasi
in mest, marveč tudi ljudi, njih borno
in priprosto Življenje, njihove šege in
običaje. Skopljp, Ohrid, Sv. Naum, Bi-
toli, Prilep, pa romantična vožuja po
zasilni ozkotimi železnici ali v voja-
škem kamijonu med temi kraji so
opisani tako prikupno, da knjižice, ki
je okrašena z 12 slikami, ne odložimo
preje, dokler je nismo do konca pre-
čitali.
l Institut za slovanskc šiudije
v Parizu   je   dobil   z   dekretom pred-
sednika francoske republike značaj
javnega občekoristnega instituta, kar
je v Franciji veliko odlikovanje. Tako
si študije Slovanstva, njegovih jezikov,
literatur in zgodovine pridobivajo v
Franciji vedno več tal, kar je za du-
hovno zbližanje Slovanov in Francozov
velikega pomena.
l Štlri milijone 250.000 knjig.
Kakor poroč,ajo iz Moskve, je petro-
grajska javna knjižnica, ki je bila pred
vojno na tretjem svetovnem mestu,
prekosila po številu knjig vse knjižnice
na svetu. Sedaj šteje štiri in četrt mi-
lijona zvezkov.
I Proslava SOletnice umetniškega
delovanja gosp. Antona Cerarla-
Danila. Narodno gledališče v Ljubljani
proslavi soboto dne 20. in v nedeljo
dne 21. t. m. 501etnico svojega naj-
starejšega in najzaslužnejšega člana.
Jubilant gosp. Anton Cerar-Danilo si je
izbral za to proslavo eno izmed njemu.
najljubSih ulog svojega obSirnega in
pestrega repertoarja, ulogo Dolefa v
Jurčičevem »Desetem bratu«, ki ga je
za to priliko dramatiziral ravnatelj
gosp. Pavel Oolla. Obe slavnostni pred-
stavi se bodete vršili v opernern gle-
dališču.
Mesfnt kino Celfe::
NajveCji film sezone!
Največji film sezone!
lOboijih %apooedi
Pridiga človeštvu v 9 dejanjih.
¦ r^zr   V glavnih vlogah najboljši igralci sveta.   ¦
Predstave: v soboto 20. febr. ob po! 7. in pol 9. uri, v nedeljo
21. febr. ob pol 3., pol 5. popold., pol 7. in pol 9. uri zvečer, v
—-------—   ponedeljek 22. febr. ob 8. uri zvečer.  -- —-------
Sir-om doiturtrine.
š Pogreb notarja Presečfllka na
Vranskem. V četrtek, dne 18. t. m. ob
11. uri dopoldne je bil pogreb notarja
Presečnika, župana Vranskega in bivšega
predsednika krajevne organizacije SDS.
Kako priljubljen je bil pokojnik je
pokazala ravno udeležba na pogrebu.
Oblastno in srezko načelstvo SDS so
zastopali gg. Dr. Kalan, Prekoršek in
Zorko h Celja. Srezkega poglavarja je
zastopal g. Solski nadzornik g. Černej.
Pred hi?io žalosti in pred pokopaližčem
je zapelo pevs'io društvo »Vranska
vila« žalostinki. Požarni brambovci so
nosili krsto do pokopališča ob častnem
spremstvu Sokola. Zemeljske ostanke
so naložili na voz požarne brambe in
odpeljali v spremstvu Sokola na konju
v Gornjigrad, kjer so ga položili v
domačo zemljo. Rajnikova ljubeznjivost
in globoki cut za pravico in poštenost
mu je pridobival povsod prijateljev in
spogtovanje. Oni idealizem, ki ga je
odlikoval kot mladega študenta, ga je
spremljal do groba. Bil je idealist, ki
je ljubil svoje in svojo domovino z
vsem čistim ognjem svoje duše; živel
je kratko, a življenje njegovo je bilo
ovenčano z uspehi dela, ki ni imelo
sovražnikov. Franjo Presečnik je bil
mož značaj, ki ga ni majala ne burja
ne vihar avstrijskih časov, ne današnjih
dnij. Počivaj v miru v zemlji domači,
spomin na Te nam ostane časten in
lep!
š Sprememba posesti. Pivovarna
v Žalcu, nekdaj last DelniSke družbe
pivovarne Žalec Laško, je prešla v roke
dunajske tvrdke Elsinger et Comp., ki
uredi v Žalcu veliko tovarno impre-
gniranega platna. Poslopja pivovarne v
Žalc.u so bila sedaj last nemške pivo-
varne Union, oziroma Kreditnega za-
voda v Ljubljani.
š Pond za pobljanje tihotapstva
je dne 31. dec. 1925 znašal 3,841.146 Din,
ki se hranijo pri drža^ni hipotekarni
banki in pri centralnih carinskih bla-
gajnah.
5 NemSkI geografl v Jugoslaviji.
Večja skupina profesorjev in učiteljev
iz Nemčije obišče letoSnjo pomlad Ju-
goslavijo, v prvi vrsti Bosno in Her-
cegovino, v skupini so zlasti geografi
in ekonomi, ki bodo proučavali geo-
loSke znamenitosti Bosne.
S Prepovedani nemški lists. Mi-
nistrstvo za notranje zadeve je pre-
povedalo uvoz in razSirjanje listov
»Alpenländische Monatshefte« ter list
»Grenzland«, amtliches organ des ver-
eines »Deutscher Schulverein Südmark«,
ki se tiska na Dunaju v tiskarni A.
Lusserja s podporo druStva »Verein
des Auslandsdeutschen«. Tamkaj se
tiska tudi list »Der getreue Eckart«,
ki je bil že prej prepovedan.
S Dvorec kneza Miloša se pre-
uovi. Kakor javljajo iz Beograda, bo
starodavni dvorec kneza Miloša v Kra-
gujevcu tekom letošnjega leta popol-
noma prenovljen in je v to svrho do-
voljen kredit v znesku enega milijona
dinarjev. Dvorec obdrži svoj stari slog,
dogradi pa se eno nadstropje v do-
sedanji arhitekturi.
š Žrtve svojega poklica na že-
lezniškem tiru. ŽelezniSka služba za-
hteva vsako leto mnogo žrtev. Na
teritoriju zagrebške železniške direkcije
je bilo leta 1922. 11 mrtvih, 11 težko
in 39 lahko ranjenih železničarjev v
izvrševanju službe. Leta 1923. je bilo
20 mrtvih, 16 težko in 48 lahko ra-
njenih; leta 1924 14 mrtvih, 20 težko
in 55 lahko ranjenih; leta 1925 (po-
datki segajo samo do 15. oktobra) je
bilo 16 mrtvih, 17 težko in 57 lahko
ranjenih železničarjev.
š Družina večnih ljudi. V Novem,
Vrbasu v Vojvodini se je nedavno
ustanovila sekta, ki se imenuje sekta
Bičerdijevcev in ima že znatno število
članov. To so neke vrste vegetarijanci,
ki se nazivajo po BiČerdiju, starcu 60
let, ki v Erdelju oznanjuje,, da je od-
kril tajnost večnega življenja, ki obstoji
v hrani. Vsakdo, ki reflektira na večno
Žlvljenje, se rnora zavezati, da nikdar
ne bo jedel mesa in sploh ničesar
kuhanega. Njihov jedilni list je kratek:
Bar a
čevlji
se   prodajaio   po lo-
varniSkf ceni pri
A. Drof enik, Glavni
*rg
Sttv,  20
»NOVA   DOB A«
Stran 3
iotovo govejo juho
z  najfinejšim okusom
napravijo
kocke
za govejo juho
Pazite dobro na ime MAQQI in
na  varstveno  znamko  zvezda s
križcem.
Druge kockc niso od tvrdke
MAGGI.
jedo le orehe ter ostalo sadje in ne-
kuhan riž. V Vibasu se je 2e organi-
zirala »družina večnih Ijudi.«
š Kongres jugosiovenskih espe-
rantistov v Mariboru. LetoSnji kon-
gres jugoslovenskih esperantistov se
bo vršil ob kinkoštnih praznikih v Ma-
riboru. Tamošnje društvo že z marlji-
vostjo vodi vse potrebne predpriprave.
Pokroviteljstvo je prevzel mariborski
župan. Kongres se bo vršil v kazinski
dvorani. V frančiškanski cerkvi bo zu
udeležence kongresa slovesna maša in
pridiga v esperantu. Nameravana je tudi
večja prireditev s sodelovanjem do-
mačih umetnikov, ki se bo vršila v
Narodnem domu ali pa v Götzovi
dvorani. Vsekakor bo ta prireditev
nudila globok pogled v gibanje jugo-
slovenskih espeiantistov in zasluži že
radi tega vso pozornost javncsti.
š Predsednik Masaryk obiSČe
Beograd. Iz Prage prihaja poročilo, da
bo predsednik češkoslovaške republike
g. dr. Masaryk povodom svojega po-
tovanje v GrČijo obiskal letošnjo po-
mlad tudi našo prestolico Beograd.
$ Francosko odlikovanje naŠih
pomorskih oficirjev. Francoska vlada
je odlikovala več oficirjev naše vojne
mornarice z redom častne legije. Te
dni je francoski poslanik v Beogradu
gosp. Grenard v spremstvu dveh fran-
coskih oficirjev osebno izročil ta od-
Iikovanja onim oficirjem, ki so naslužbi
v Beogradu. Poveljniku vojne mor-
narice admiralu Prici je bil podeljen
veliki oficirski križec.
5 Najemninski spori. Minister za
socijalno politiko je izdal pojasnilo v
zadevi sporov glede najemnine, ki bi
jih imela rešiti ali so jih začela reše-
vati izvoljena sodišča. Ti spori se mo-
rajo v najkrajšem času likvidirati v
smislu stanovanjskega zakona po red-
nih stanovanjskih sodiSčih. Izvoljena
stanovanjska sodišča so definitivno od-
pravljena.
š Železnlška nezgoda v Radov-
Ijici. Direkcija državnih železnic v Ljub-
ljani objavlja: Dne 26. januarja 1926
se je smrtno ponesrečila v Radovljici
Kristina Žnidaršič iz Save pri Jesenicah.
Ponesrečenka je bila po opravkih v
Radovljici, katere je izvršila do 3/4 na
11. Ker je imela dorna važna opravila,
se je odločila, da se pelje z mešanim
vlakom St. 942, kateri prevozi postajo
Radovljico brez postanka, na Jesenice
in s tern pridobl dobro 1 uro na času.
Prihod vlaka je pričakovala na južnem
koncu postaje. V trenutku, ko so vo-
zili osebni vozovi mimo ŽnidaršiČeve,
je poskusila skočiti na 4. osebni voz
za službenim vozom, kar se ji pa ni
posrečilo. Poizkus je na petem osebnem
vozu obnovila, pri tern je prišla pod
vlak in je zadobila tako težke poškodbe,
da je po 2 urah umrla. Potujočemu
občinstvu naj bode predmetna tragična
nezgoda svanlo, da ne skače navlake in
iz vozečih vlakov in opusti tudi opasno
in zabranjeno razvado vstopanja ozir.
izstopanja iz vozov, dokler se ti Se
pomikajo.  Železniški organi imajo na-
Izvirne francoske
pastilje üalda
proti prehladu, glavobolu, grlobolu itd.
Prodajajo   vse   Iekarne   in   drogerije.
log, da vsako kršenje železniškega
obratnegaredaprijavijodirekcijiodnosno
politični oblasti.
š Nevarne slovenske razgSednfce.
Nedavno so orožniki po slovenskih
vaseh na Goriškem plenili razglednice
s slovenskim krajevnimi imeni. Trgovci
so bili na ta način občutno oškodovani.
Na posreJovanje posl. dr. Besednjaka
je prefekt dovolil, da se razglednice
trgovcem vrnejo pod pogojem, da slo-
venska imena sami prečrtajo. Poslej
pa bodo orožniki brez usmiljenja ple-
kili vse razglednice s slovenskimi imeni,
in bi jih še kje dobili.
š Loterijskl dobltek vzrok smrti.
V rudarski naselbini v bosanski Zenici
so rsaSli v soboto 75letnega delavca
l. Dragiča v stanovanju umorjenega.
Morilec je izvršil svoje dejanje, ker se
je polastil 10.000 Din,, ki jih je Dragič
zadel v zadnjem kolu razredne loterije.
Neki pasant je spoznal roparja, ki je
bil že istega dne aretiran v Doboju.
Roparski umor je izvršil Krsta Bog-
danovič, rudar iz Tuzle, ki je dejanje
tudi priznal. Denar, ki ga je zločinec
zakopal, so našli v bližini Dragičeve
koče, istotako tudi krvavo kladivo, s
katerim je ropar razbil Dragiču lobanjo.
š V spanju je znorela. V Sisku
je te dni zadela tragična usoda mlado,
komaj I51etno deklico. Po noči 5e je
nenadoma vzbudila iz spanja popol-
noma divja in nora. Najprej je razbila
v sobi z golimi rokami vse šipe, po-
tem je skocüa skozi okno na ulico ter
napadla dva pasanta in nazadnje je
splezala na elektrovodni drog ter z
rokami potrgala žice, da se je del mesta,
takozvani Novi Sisak, nenadoma zna-
šel brez luči. Pri tern je imela čudo-
vito srečo, da je ni električni tok ubil.
Končno je napad besnosti popustil in
padla je z droga v roke policajev. Pri
zaslišanju se ni mogla ničesar spomi-
njati, samo neprestano je trdila, da se
ji je nekaj strašnega sanjalo. Ubogo
deklico so prepeljali v umobolnico.
š Maggijeva zabela pomaga v ku-
hinji Stediti.
Razgled po svetu.
r Luč brez sence. Neki francoski
inženir je izumil svetiljko, koje poseb-
nost obstoji v tern, da je njena luč
brez sence. Svetlobna telesa, ki svetijo
brez sence, so sicer učenjakom že dalje
časa znana. Tudi Boentgenovi žarki
ne mečelo — kakor znano — nikake
sence. Za novo svetiljko je porabil
inženir električni tok posebno velike
napetosti. Žarki njegove svetiljke pro-
dro človeško telo, les in tanko kovin-
sko ploščo. Svetloba brez sence je
vsekako velikega praktičnega pomena
za kirurgijo. Nova iznajdba se bo dala
s pridom porabiti v cinkografiji, ker
bi znatno pGspeševala proizvajanje kli-
šejev. Luč nove svetiljke je hladna in
potemtakem   samo sveti,   in ne greje.
r Aeroplan varnejšl kakor želez-
nica. Na vseh nemških zračnih cestah,
kojih dolžina je znažala 1. 1924 nič
manj kakor 2,000.000 km, se ni pri-
patila niti enemu potniku smrtna ne-
sreča, medtem ko je bilo pri 1 milijon
km na železnici 44 ponesrečnih oseb
in sicer polovica smrtnih nezgod. Švi-
carsko vojaško in civilno letalstvo je
preletelo 1. 1924 do malega 2 milijona
km, a zaznamuje samo eno smrtno
nesrečo, torej ravno toliko kakor švi-
carske Železnice, na katerih se je pa
prevozilo mnogo manj kilometrov.
r RdeČi tečaj. Centraina ekseku-
tiva Sovjetske zveze je sklenila odpra-
viti ostanke carskega robstva tudi iz
zemljepisa polarnih otokov, da bo tudi
tečaj rdeč pol del ozemlja SSSK. Zemlja
Nikolaja II. je dobila ime »Severne
Zemlje« in otok »Naslednika Alekseja«
se zdaj imenuje »Mali Sajmir«. Novi
otok, ki so ga našli 1. 1922 v zalivu
Gidajamo je dobil ime »Otoka Šo-
kalskega«.
r DijamantI celega sveta romajo
v Ameriko. Londonski sindikat dija-
mantnih trgovcev, ki nadzira dijamantno
trgovino celega sveta, je ugotovil, da
nakupujejo Združene države skoro 80%
svetovne dijamantne produkcije. Dija-
mantni trgovci Združenih držav imajo
svoje agente po celem svetu. Posebne
ekspoziture nadzirajo direktno produk-
cijo dijamantov v velikih dijamantnih
najdiščih, posebno v najdiščih Južne
Afrike in v Indiji. PovpraSevanje po
dijamantnih draguljih je v Združenih
državah ogromno.
Restavpacija
Narodni dorn
v Celju
vljudno priporoča vedno sveže, dobro
pivo »Ležak« v spdčkih in stekleni-
cah. Cena vina: Opolo črno po 12,
Mozler po 17 in Rizling po 20 Din.
Sprejemajo se abonenti na okusno,
s pristno mastjo pripravljeno hrano.
Vedno na razpolaga topla in mrzla je-
dila. Za mnogobr. obisk se priporočata
<Karol In Pepca Perc.
r Radioštrajk. Tudi tega že imamo.
Odločili so se zanj brezžični telegrafisti
v Angliji, ki so dobro organizirani in
menijo, da so preslabo plačani. Ker pa
so radiopodjetja drugih nazorov, je
prišlo do stavke, ki se je udeležuje
okrog 3000 telegrafistov. Kakor javlja
njihova organizacija, je radi stavke
brez brezžične brzojavne službe tudi
900 angleških ladij.
r Nesreča v tunelu. V tunelu
Oberhof na Thürinskem so popravljali
delavci železniško progo. Vsled riapač-
nega signala je privozil v tunel nepri-
javljen vlak in zavozil v kolono de-
lavcev, ki je popravljala progo. Vlak
je do smrti povozil šest delavcev, ra-
njencev pa je še več.
r Antwerp — prvo pristanisce
Evrope In tretje pristanlšče sveta.
Flamci, ki stanujejo v mestu in okoli
njega, pravijo Antwerp (ne Antwerpen),
Fraucozi pa Anvers. Departement of
Commerce (trgovski oddelek) v Wa-
shingtonu je pravkar priobčil primer-
jevalno statistiko največjih svetovnih
pristanižč za leto 1924. Še pred 20 leti
je bil London glede prihajajočih in od-
hajajočih ladij prvo pristanišče vseta,
danes je na petem mestu, in ste ga
prekosliü dve evropski kontinentalni
pristanišči.
r Moderna mladina. V Bratislavi
je 171etna punčka Veronika K-, hčerka
iz Ligledne bratislavske rodbine, ukra-
dla svoji babici 18.000 čeških kron.
Poiskala je svojega fanta, ki ga je se-
veda že imela, nekega komaj leto sta-
rejšega gimnazijca, in se ž njim od-
peljala na Dunaj spoznavat in uživat
življenje. Mlada frkolina sta pokazala
v tern toliko spretnost, da sta vso lepo
vsoto — v našem denarju okrog 35
tisoč Din — pognala v dveh dneh. Ko
so ju aretirali v nekem zabavišču,
sta imela denarja Ie še 450 kron.
Obleke
iz trpe2nega ševijota
520 Din, iz meliranega
suknu 650 Din, iz po-
modnega meltona 720
Din, športni kroj 800
Din, iz finega kam-
garna 850 Din, kakor
tudi hlače, površniko in
vso drugo konfekcijo
prodaja    veletrgovina
R Stermecrti, Celje
Kdor   pride z vlakom,
dobi nakupu primerno
povrnitev vožnje. Tr-
govci engro cene.
Oglejte si izložbe.
iz useh rudnihov
dobavlja In dosiau-
Ija na dorn
FR. JOŠT, CELJE, Äleksandrova ul. 4
Ugodno se ppoda
ena dvovprežna kočija in Ian-
da uer v dobrem stanju, ali se tudi
zamenja proti enovprežnem koleslju.
Ponudbe na oskrbništvo grada,Žovnek',
pošta Braslovče, Savinjska dolina. 2-3
\ Josip KOS, Celje, I
Ljubljanska cesta 10
Izdelovalnics vsahovrstnih mošhih
žensdih in otrošhih čbvIJbu.
LVsa v stroko spadajočo popravila #
po znižani ceni. Postrežba solldna. {
^        5o~6        ZJ
Dobei« glas
gre v mesta in dežele,
Ter tudi k nam so novice te prispele,
Da kupiš manufakturno biago
dobro in poceni,
V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi,
Ako nisi bii tam še osebno,
Glej, da zapomniš si za viedno.
Da v Celju je mnogo raznih trgovin,
A najceneje kupiš edino-le pri
vU ii,
Celje, Prešernova ul.
zraven nemške cerkve.
Svetlo, dobro ohranjeno
s&X> sal M.ieo
in drugo razllčno pohiStvo se poccni
proda. Naslov v upravi.
6 srajCi  6  hlač,  vezeno,
siva    maniiljska   obl^ka
(Mantelkleid),   e*java   fifiing-
jopa,  2 damska klobuka
naprodaj. Kralja Petra cesta 10, pri Bračič.
Zanesljiv registrator, po&tni ekspe-
ditor, skontist, inkasant, se tudi spo-
zna v trgovskem registru in zemljiški knjigi
itd., želi primerne službe. Sprejme tudi par
ur dnevno delo. Ponudbe na upravo lista
pod značko »POCEN1 MOČ«.
Sprejme se dobro izurjen
Irs. liliencc
za  manufakturno in konfekcijsko trgovino,
zmo2en   slovenskega  in  nemškega jezika.
Ponudbe je poslati na upravo »Nove Dobe«
pod  »TRGOVEC št. 115«.
Sprejmeta se
d v e    dijakiiiji
na  hrano   in   stanovanje  pri boljši družini.
Pouk   na   klavirju   in   citrah.   Poizve  se   v
upravništvu lista.
Pozoi-!                   Pozor!
Cenj.  odjemalcem vljudno naznanjam,
da  je  ravno  dospela  velika   množina
vsakovrstnih lepih,
modnih stofow
po  zelo nizkih cenah.  Za cenj. nakup
se priporoča tvrdka
Ivan Mastnak,
Celje, Kralja Petra c. 15.
Učenca in
učenko
sprejme trgovina z mešanim blagom in
deželnimi pridelki. Hrana in stanovanje
prosto, drugo po dogovoru. Dopise je poslati
na Adam Klnol A drug, trgovina,
SV. JURU ob južni železnici.              3-3
Zastopnika
iščemo v vsakem kraju, Pripravno za vsa-
kogar. Potreben kapital Din 100"—. Lep za-
služek. Ponudbe pod »Postranski zaslužek«
na »Propaganda, reklamna dr. z o. z., Ljub-
5            ljana, Selenburgova 7/11.«             2
Mizar
samostojcn, vesten delavec, vešč tudi naj-
finejšega mizarskega dela, montiranja stro-
jev in vodstva delavnice, ištie takoj službo.
Ore tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista.
Dfllmatinsha domoča vina
nudi v vsakl tnnozlnl najceneje tvrdka       50—4
I. P. JVIatkoiric,  Slomškov tr>gr X.
Danes v soboto 20. februarja na stojnici g. Krofliča na trgn la slanina po znižanih cenah!
Btran '4
»NOVA DOB A«
Štev. 20.
CEEJSKJV POSOJIE.NICJV B:
Stanje hranilni/i oluq nad I
Dm50t000.00Ö'—.
Sfanje glaonice in rezer.
Din 4,000.000-—.
V lastnt palači Narodoi dom.
Sprejema hranilne vloge na tiranilrie knjižice in tekoči
račun ter jifti izplačuje toörto in nudi za iste naj boljše obrestovanje in največjo varnosf.
Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in volute.
Podružnica v ŠOSTANJU na GLAVNEM TRGU.
SLRŠČIČRHriR
KflHLi  pflflTEL,   CELJE,
===== Gosposka ulica 14       ¦¦
priporoea dnevno sveže prvovrstno peeivo.
flaroeila tort in vsa v stroko spadajoea naroeila
se izvršujejo toeno in najeeneje.   Postrežba solidna.
U7
o
Največja zaloga in samoprodaja
Puch koles
in   koies  znamkf 7~2
„Waffenrad«
Največja
reparacijska
delavnica.
Največja   zaloga   delov   koles   in   šivalnih
strojev po najnižjih cenah.    Popravila tujih
izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno.
¦ "MtlIf hmiiii.fi.
Pozor!                     Pozos»!
Ravno došli
moderni svileni modeli.
Sprejemajo se že tudi
popravila slamnikov
po najnižji ceni.                Se priporoča
Franc CSerai"» tovarna klobukov,
50    DOMŽALE podružnica CELJE,    7
Gosposka ulica 27.
1 Ant. LeMk
j o    ur>a«* in juweSir    O
CeLje, Glavni try St. V
I       (ni*«S PaccMaffo)*
„JORA"
sla&čičarna
Celje, Dečkoirfrg6
na dßbelo  — na drobno.
Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnlh
50         bonbonov in slaščlc.         23s
Grobni venci
in traki ter vse druge žalne stvari.
50   Velika izbira vsega manufakturncga     5
in modnega blaga n a j c e n ej e pri
F. Kcupbeutas, Celje,
LLi?Li,]Ja. Petra cesta 3.
Delaj, nabiraj in hrani!
II      M
1      S-
>  o
\   -5  >
i § i
I    »-   o
^   a.
•         -   T3
M  o
I    «ö
Popolnotna varno naložite denarne prihranke pri zadrngi
LRSTHI DOM
8tavb. in kreditni zadr. z om. znvezo v Gaberju pri Cclju
Obrestuje hranilne  vloge po  6%»
Večje  stalne vloge po dogovoru naiugodneje.
Pri  naložbl  zneska po  20 Din se dobi
nabiralnik  na   dom.
jamstvo za vloge nad 1 miüjon 250.000 Din.
Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15.
N
3
BL
rj
Ff
J.
i-t
st
<
7C
O
Čas je denar!
Zaloga pohištva, Celje, Biraljpi
FRAHJO VEHOVAR
tovarna pohi&tva
Celje,  Keifsnikova  uBica
Specijalna delavnica za najfinejše in
umetno pohištvo,  kakor tudi za vsa
druga mizarska dela.
Postrežba točna in   solidna.
Cene konkurenčne.
IVAN STRELEC   7-
tapefar
Celje,   Samosianaka   ul.
se priporoča za izdelovanje žimnic,
divanov, otoman in drugih tapetniSkih
mobilij, kakor vseh v tapetarsko
stroko  spadajočih del.   Popravila iz-
vršuje točno in po znierni ceni.
Tapetarske potrebščine  nazalogi.
R.ALMOSLECHNER
juveJir in zlatar, Celje,  Pä-esernotfa ul. f.
Usfanovljeno BetO 1876.                               6—6
Bogata zaloga zlatnine, srebrnine, kina srebrnega jedilnega orodja, poročnih
prstanoy v poljubni debelosti in yelikosti. — Zaloga precizno idočih žcp-
nih ur i.t. d, — V lastni delavnici se popravila navedenih predmetov točno
in  strokovnjaško   izvršujejo.  —   Nakup in menjava zlatnine in srebrnine.
I H IIIIIIIOIIHllllllBIRIMIRaBiHaBaiiHaBBaiBBHaii tmmm ^ ^ ^ __ __ _
BELAK & INKRET
^elJe#  Pi»ešei?nova   iilica   štev.   3
Zgradba eleklri6nih central, električna in&ftala-
cija, telefonski signali in z^ončne nappsve. Po-
pravila elektricnil« motorjev, genevatopjev in
iransfopmatopjev, Vodovodn« in&talacijav ioplo-
vod' e Biftprawcj napi*av& kopalnih sob, klo»e«ov
in   sesalk.   Pop?*a<?ila   centraSinah   kurjavg   kotlov. 7
Popravila raznih armatur kakor sploh vsa v to stroko spadajoča popravila iz-
vrSuje   točno,   solidno   in   vedno   po   konkurenčnih    cenah.
KUČE NA LUTRIJI
RijeSenjem gospodina Min'stra Poljoprivrcde i Voda, od 9. deccmbra
1925., broj 46,806/1., odobreno jo vučcnjc zgoditaka kuče na futriji „Prvog
Zagrebačkog radničkog društva na
1   naaja  1926.
1. zgoditak                         2. igoditak                      3. zgoditak
Sve 3 kuče su moderno zidane novogradnjc, svalca sa velikom baščom
u Zagrcbu. Osim toga imade 101 zgoditak, koji se sastoji iz zlatnih i srebrc-
nih predmeta, 5 dvokolica (bicik(a), porculanskih i staklenih pribora. Kao
104. zgoditak, dar proteklora društva                                                     ,
Njcgovog Völicanstva Kralja Aleksandra I«
prekrasan >la1ni muški sat.
Srečaka imade 35.000, a po cijeni od Din 50.—.
Stoga se ncka svaki požuri sa kupnjom sreč ka, ako hode za neznatnih
Din 50.-— postati kučevlasnikom. Tko želi kupiti srečke Hi iate preuzeti na
rasprodaiu uz prov.'ziju, neka se obrati na
Josipa Frana Opavu, Zagreb, Nadbiskupski trg 11/1. U Celju dobivaju se
srečke u trafiki Fani Kovač, Matija Oubčeva ulica 2 i kod g. Matije Bu-
kovčana, brijača, Kralja Petra cesta broj 27.                 10—4
Inserlrajte v „NOVI DÖBI"!
Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta
Meslna hranilnica celjsKa
1    ßttanovljenm lein 1864.   —   Pod
¦     tmjnim dristvn/m oadzorttvom.
IV l»»tjrxl palaoi ppi Icolocivoic»«.
V«I brnnllnlCnl posit se lzvr*n)e)o najKulnninele, hllro In toC-
ao. Ugodno otireaiovanj«. Po|a>nila In nasv«ti brezplatno«
Vrednost rexervntb  xakl&dov
m*d Krön 2S.OOO.OOO*—.
I Zb. hrairilne vlope JamSi mesto Celje s celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno motjo.
Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so:  za izdajatelja Powel Zabükoäek |  za tiskarno Milan Öetina |  za redakcijo Vinko V. Gabei*o.  —   Vsi v Celju,