Številka 200 TRST, v torek 21. julija 1908 Tečaj XXXII! m IZHAJA VSAKI DAN — tedl cb nedeljah In praznikih »k 5-, «fe piMdeljkth ife 9. zjutraj. P*a»ml2ne 6ter. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele 8tev. po 5 nvč. (tO stot.). O0LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v firokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstil lista do 5 vrst 20 K, vsaka a »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, xug-otanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". aiaailo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jo moć I — NA&OČNINA ZNAŠA sa vse leto 34 K, pol leU 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■anialna M Mftaljako liduj. ,,K3>I*0»TI" «lu.: ■ lata« X 5-ao, pol lota a a O —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* ▼ana pisma se ae sprejemajo la rokopisi so oo v ročaj s. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: utloa Giorgio 6alatti 18 (Narodni dooi) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. FoStno-hranllnKnl raftin It 841 652. TELEFOM It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Potres. OSJEK 21. Danes ob 9 uri predpoludne 80 čutili v Slatini močan potres. Nov kabel. SOFIJA 20. (Bulg. brz. ag.) Danes je angleška ladija Faradaj pričela polagati kabel med Varno in Carigradom. Policijski načelnik odstavljen. OSJEK 20. Policijski načelnik v Mitro-vici Jagic je odstavljen od službe. Vzrok je neznan. Policijske pole je prevzel politični okrajni pristav Markotić. Novo srbsko ministerstvo. BELIGRAD 20. Imenovanje novega ka- Obletnica smrti papeža Leona XIII. ' RIM 20. Povodom obletnice «mrt papeža Leva XIII. je bila dane^ v Sikstroski kapeli ▼ navzočnosti papeža, zadušnica O tej priliki se je pela navlašč za to uglasbena kompozicija kapelnika Perosija. Minister Koint. KARLOVI VAPI 20. Minister Košut je danes uatal s postelje in se namerava v sredo vrniti v Budimpešto. Is Maroka. TANGER 20. (Nemška kab. dr.) Rodovi iz bližnje in daljne okolice Tetuana so zadnje dni poslali v Tetuan deputacijo, po kateri so se podvrgli guverneru, ki ga je namestil tamkaj Mulej Hafid. Guverner je imenoval tem rodo- & Fj U Li JIS.AU ZU. iLiieuuTauje uurcga ^QrQ bineta se zateza, ker ni Popović, ki biva v J ' iaozemstvu in ki je določen za »inančnega , b»nd» napadU bol«arsko vas nrnistra, Se poslal svojega privoljenja. tl_S?FIfA 20, J?nel1^^ u J ^ • ' B, .. '1 grška banda napadla bolgarsko vas Ribarci , ? * -(blizu Monastirja). Banda je 25 moških, žen- PETKUGKAD 20. ^etr. _ Drz. ag. v,^ in otrok poklala, štiri osebe ranila in minski in mohilevski guberniji so viharji tem 2ftž 1r vag provzročih ogromno škodo. — Železnice so r T.,Al>. ^deloama°Vus^enalefi ^^ BARONA £ ISTc^v Seigurju Pr0,BtILBAdG°20. Sm uradnega poročila * P^jini Lesida ujela d,a terorista, ki sta ie zadnje dni v .led neviht v raznih manjših ™ polju delala poskuse z razstrelivmm, snovmi ] kah oonesrečilo 42 os°b i,n sta Prl Dekem kovaču naročila komad že- NAPOLJ 20. Danes zjutraj se je med lez* posebne obUke. Uvedena je preiskava. MADRID 20. Policija je v vasi Tremp pri Lesidi odkrila zalogo eksplozivnih reči ter je radi tega aretirala tri moške in eno žensko. Šest hudo nevihto, ko je močno treskalo, pripetil čuden slučaj. Na trgu sv. Ferdinanda je strela udarila v konja nekega izvoščeka. Voženec - . je stopil s kočije in je hotel pomagati vzdig- j Braovlak povoul avtomobil, niti konja, ali tudi on se j« zgrudil ošinjen oseb mrtvih, cd strele. Kočijaž se ni mogel makniti z NE W-JORK 20. Včersne brzo vlak proge mesta. Doslim ognjegascem se je z veliko pre-1 Pensilvanija-Cikago-New-Jork v Warsawu blizu vidnostjo posrečilo rešiti kočijaža. Slučaj še torta \Vayne (Indiana) zadel v neki avtomo- . __•________: \f„*: — •< hil PrAhnrl ni Kil Ksnrt in ftft^mnhil se ie ni pojasnjem. Kakor meni „Matino", se je ne- nadoma izpraznila podzemska in zračna elektrika. — ORSOVA 20. V minoli noči se je utrgal cblak in je toča napravila silno Škodo. Voda je zanesla na tir skale in drevje. Od-tesla je tudi most čez reko Bahna, ki tvori mejo med Ogrsko in Romunsko. Promet je: našli mrtve sto metrov proč. ustavljen. bil. Prehod ni bil zaprt in avtomobil se je ustavil na enem tiru. da počaka tovorni vlak, ki je imel priti po drugem tira. V tem hipu je z vso naglico pridrdral od nasprotne strani brzovlak, ki je avtomobil popolnoma zdrobil nekega zavarovalnega agenta, njegovo soprogo, dve bčeri. neko drugo dcklico in šoferja so RF.NFTKE 20. Vsled silnih nalivov so reke na Benečanskem prestopile bregove in napravile veliko Škode na poljskih pridelkih. Sturdza na Dnnajn. DUNAJ 20. Ministerski predsed. Sturdza je odpotoval danes v Karlove vari. Tukaj je bil gost španskega poslanika de Časa Calvo, s katerim je razpravljal o trgovinskih odnosnih med Rumunsko in Špansko. Krvavi izgredi štrajkovcev v Bombajn. BOMBAJ 20. (Reuterjev biro) Danes zjutraj je veliko število štrajkovcev i? predilnic razgrajalo in metalo kamenje na redarje. Redarji so ustrelili z revolverji in ubili nekoliko delavcev. Na to se je množica razšla. Spomenica mladoturike stranke. CARIGRAD 20. Dne 13. t. m. je mla-doturški odbor izročil konzularnemu zboru v Monastirju Bpomenico, v kateri je mladotur* ška stranka, ki se je osnovala pod imenom „Otomanska liga za umjo in napredek", v šest točkah priobčila svoje človekoljubne in liberalne namene. Brezžična brzojavna postaja v Varni, VARNA 20. Bolgarska vlada -e pogaja z Marconi-jem radi aktiviranja že obstoječe brezžične brzojavne postaje ? Varni. Pogajanja utegnejo v kratkem vspeti. Po obstoječem , _ # načrtu bo zamogla postaja delati 600 km na nosti na podlagi demokraičnih načel ena > < "--- ^ MM.« MMrfrk Ul 20. Princesioja Gisela in bavarski princ Juri) sta danes popoludne do »pela semkaj v avtomobilu ter sta se podala v eesar-j sko vilo pozdravit cesarja. Berolin 20. Profesor bogoslovja Pfei-derer je v soboto v Gross-Lk»hterieldu umrl. Berolin 20. Stanje kneza Eulenburga se je poslabšalo. Dr. Kreitse je danes kon-statoval, da bolna noga čim dalje bolj oteka. Berolin 20. Stanje Lucanusa, ravnatelja civilnega kabineta cesarjevega se je poslabšalo. Moči bolniku naglo pojemajo. Budimpešta 20. Bivši državni tajnik ▼ honvedskem ministerstvu in sedanji pod-pnedsednik mestnega stavbenega sveta baron Dezidar Gronen se je poskusil umoriti s tem, da si je pognal kroglo iz revolverja v prsi. Na baronu ni bilo ničesar opaziti, da ima kake samomorilne misli. Preden se je ustrelil, je še pozvonil slugi. Stanje barona je raz-merno povoljno. Vspeh slovanskega shoda. Slovanski pripravljalni shod v Pragi je dovršil svoje delo. Vspeh posvetovanj in storjenega dela je tak, da je prekoračil pričakovanje celo najvećih optimistov. S praškim shodom začenja nova zgodovina Slovanstva, začenja doba praktične veeslovanske vzajem- okoli. — PODLISTEK. Pošteni tat. — Spisal F. M. DOSTAJEVSKIJ. — (I/ ruskega.) Nekega jutra, ko sem se ravno odpravljal v službo, je prišla Agraiena, moja kuharica, perica in gospodinja, k meni v sobo m v moje nemalo začudenje pričela pogovor. Agrafena je bila tiha ženska, ki je razun par besed o kosilu v šestih letih komaj iz-pregovorila besedo — vsaj jaz jih nisem slišal več od nje. „Neko prošnjo imam, gospod/ je rekla. „Ko bi vendar hoteli oddati čumnato !* rKako čumnato ?w „Zraven kuhinje, saj veste." „Zakaj „Drugi ljudje vendar dajejo v najem ; je torej jasno, zakaj/ „Kdo bo vzel v najem?" „Kdo bo vzel v najem ! Najemnik...* kosti, svobode in bratstva. V tem znamer\ju so si ruski in poljski I delegati podali roke in s tem je bil na praškem shodu zapečačen začetek konca rusko-poljskega spora, ki je bil dosedaj naj veča ovira dejanski slovanski vzajemnosti. Ni smeti biti najivnimi, rekli smo več krat! Zgodovina ne p 3 zna skokov ; vsak razvoj se vrši počasi, organično, enakomerno. Slovansko vprašanje ne bo rešeno od dane s do jutri ; ono je vprašanje bodočnosti. Ali, kakor je mogel genij Goetheja na predvečeru bilke pri Valmy prorokovati novo dobo člo-večanskega razvoja s slavnimi besedami: „Z današnjim dnem začenja nova doba", tako treba tudi tu vsklikniti: s praškimi dnevi začenja nova doba ; od nje nazaj vodi pot do preporoda slovanskih narodov in razvoja slovanske misli; od nje naprej vodi pot v bodočnost — Slovanstva kakor živečega organizma obsegajočega vse slovanske narode. S tem historičnim dogodkom ie bomo še večkrat bavili in reasumirali njegove praktične uspehe. Najden, sprejet in sestavljen je bil jasno formulirani progra m za skupno delo vseh slovanskih narodov k skupni povzdigi, program za skupno postopanje vseh Slovanov k skupnemu cilju, da bi se čim hitreje po vzdignili na vrhunec civilizacije, blagostanja in moči, ki odgovarjajo njihovi sili, najdena in položena je bila prva solidna trdna podlaga k ustvarjanju nove, praktične slovanske vzajemnosti. „Spoznavaj samega sebe lw, to geslo starogrške modrosti je bilo vodeči motiv posvetovanj. Prvi pogoj za resnično Slovan-8tvo je, da ae slovanski narodi bližje spoznajo med seboj, čim veče je medsebojne spoznavanje med slovanskimi narodi, tem bolj se približuje (rekli bi skoraj) instinktivno slovan ska ideja .svojemu vresničenju. Za tem ciljem strezni tudi v glavnem program slovanskega shoda. Slovanska turistična zveza ima potom racijonalne organizacije turistike povspeševati nazorno in plodonosno spoznavanje slovanskih dežel. Z organiziranim prevajanjem odličnih slovanskih spisov v druge slovanske jezike ima literarno bogatstvo vseh slovanskih narodov postati skupna lastnina vsega Slovanstva. S stalnim sodelovanjem slovanskih znanstvenikov posta* neta slovanska veda in slovanska raziskava konkreten pojem. Velika sveza slovanskih prosvetnih društev bo prispevala k širje n;u splošie izobrazbe v vsem slovanskem svetu, izvajanemu na enaki podlagi in po vzajemnem posvetovanju in podpiranju. Organizacija slovanskega Sokolstva ima združiti slovansko mladino pod eno zastavo in en duh, ima postati močno združenje ia nekaka prekrasna ialanga ^sega zavednega slovanskega moštva na podlagi idej bratstva, enakosti in svobode. Organizacija slovanske žurnalistike ima spraviti slovansko novinstvo v enoten sistem, skrbeti za medsebojne informacije in sploh povspeševati to najmočnejše sredstvo medsebojnega spoznavanja. Organizacija slovanskega knji-gotrštva bo prevažen činitelj za slovansko kulturno vzajemnost. Ako pridružimo k tem kulturniji točkam še gospodarsko velepomembno vpi^sanje slovanske banke, nadalje sklep o v s e-aloslovanski razstavi v Moskvi, potem moramo reči: program formuliran na praškem shodu, je ogromen in vendar praktičen — izvedljiv ! rAli, stara, saj tam ni prostora niti za postelj; bo pretesno. Kdo bi mogel tam stanovati ?" „Čemu pa stanovati? Za spati je do volj prostora, stanuje pa lahko pri oknu." „Pri katerem oknu ?u „Kakor bi ne vedeli! Pri oknu v predsobi. Sedel bo tam, šival ali kaj pečel — ima stol, tudi mizo, ima vse." „Kakšen človek je ?" „Spodoben človek. Jaz mu bom kuhala. Za stanovanje in hreno vzamem na mesec tri rublje." Po dolgem vpraševanju sem konečno izvedel, da je neki starejši mož pregovoril Agrafeno, da bi mu dajala stanovanje in hrano v svoji kubiaji. Kar je padlo Agrafeni v glavo, to se je moralo zgoditi. Iz izkušnje sem vedel, da mi drugače ne bi dala miru. Ako kaj ni bilo po njeni volji, je zapala v melanholijo in bila potrta kake dva ali tri tedne. V takih časih so bila kosila pokvarjena, manjkalo je perilo, pod ni bil pomit, moral sem z eno besedo preatajati veliko neprijetnosti. Ta redkobesedna ženska je bila nezmožna, da bi se samostojno za kaj odločila ali imela le eno lastno misel; ako pa je slučajno prodrlo v njene slabotne možgane In še k temu moralni vspeh! Koliko krasnih, velikih momentov ne kažejo praški dnevi? Izrasti moment, ko so si padali Rusi in Poljaki v naročje, modri možje, cvet raz-umništva. prvaki na političnem polju — je bil velikanski, apoteoza novega Slovanstva, ki pozna le enakopravnost in svobodo slovanskih narodov. Trdno upamo, da že prihodnje leto, ko se v spomladi snidejo v Petrogradu slovanski delegati k nadaljevanju slovanske konferenc, zabeležimo že kak dober sad slovanskega združenja. Enega beležimo lahko že sedaj : smrtni strah sovražnikov in zatiralcev Slovanov, ki odseva iz njih časopisja. In to je za našo stvar dobro znamenje i nekaj kaki misli ali kakemu podjetju podobnega, tedaj ji nisi smel cdbiti izvršitve, če je nisi hotel za nekaj časa moralično ubiti. Ker pa ljubim svoj lastni mir čez vse, sem brez drugega privolil. -Saj ima potni list ?u „Seveda; pošten človek je in rublje je obljubil plačati." Že naslednji dan je prišel novi gostač v moje skromno samcato stanovanje. A nisem se jezil, bil sem na tihem celo srčno vesel. Živim kakor puščavnik, nimam skoro nobenega znanca in sem se seveda navadil samote. A deset, petnajst, morda še več let ravno take samote z ravsetako Agrafeno v ravno-takem stanovanju — to je seveda precej siva perspektiva. V takem položaju se mi je zdel miren človek dobrota iz nebes. Glasom svojega potnega lista je bil moj gostač doslužen vojak, kar se mu je tudi na prvi pogled poznalo. Dobro sva se uživela. Znal je pripovedovati dogodbe, dogodbe iz lastnega življenja. Pri večni enoličnosti mojega življenja je pomenil tak pripovedovalec za-me naravnost zaklad. Nekoč sem bil ostal sam doma. Naenkrat sem zaslišal v predsobi korake. Odprl sem duri in videl sem tujca nevelike postave, Vsekmetski javni shod v Štanjelu. Vse obzorje nad našim Krasom je bilo minolo nedeljo zakrito temno-sivimi oblaki, in iz njih je lilo kakor iz škafa ; ali vdeležba na shodu je bila vendar nepričakovano velika. Sodili so, da je bilo zbranih 1500—2000 ljudij. In vsi ti so v neprestanem silnem dežju vstrajali na planem za restavracijo Starčevo dobri 2 uri. Zborovalce je pozdravil v imenu sklice-vateljev Josip Vran, posestnik iz Tomaja. Govornik je naglašal, da tudi med kmete mora prodreti ideja združevanja organizacije, ker v samopomoči je rešitev. Tako si ohranimo rodno grudo, narodu življenje, ki je tudi — vreden življenja. Ob tej akciji ne gre za usluge kaki stranki, ampak za ostanek. Govornik je predlagal predsednikom današnjega shoda Allonza Grmeka posestnika in občinskega tajnika iz Avberja. Zahvalivši ie na zastopanju je predsednik naglašal veliki pomen tega vsekmetskega shoda, ki je v razveseljiv znak, da se je tudi naš kmet jel zavedati — v.tajati. Zaklical je: Podajmo si roke v skupno nastopanje! Na to je pozdravil navzoče: državnega in deželnega poslanca Al. Š t r e k e 1 j a, deželne poslance dra. Gregorina, Josipa Štrekelja, dra. Franko in Obljube k a, okrajnega glavarja namestništvenega svetnika R o b e k a in dež. sodnega svetnika P 1 a t z er j a. Na to je podelil beBedo Ivanu Mer-molja, ki je govoril o zahtevi, da se užit-nina na pivo in druge, v tovarnah izdelovane opojne pijače zviša. Težko je — je začel govornik — sklicevati shode, ker nimamo lastne organizacije in ker pri nas pogubno vp!iva delenje na stranke in strančice. Ali začeti moramo družiti se vsaj na gospodarskem polju. Naš uarod je eminentno kmetski narod. Ko je bil še pod graščinskim gospodstvom, se ni nikdo brigal za njegov blagor. Slednjič se je osvobodil iz tega tlačanstva in njegova zemlja je bila svobodna. Ali vlade niso mislile na to, da bi mu dale kako organizacijo in prepuščale so mu : delaj, kakor veš in znaš! Mej tem pa so mu nakladale bremena. Nekdaj je bil narod odvisen od grajŠČakov, danes je od posojilnic in magna-tov. Poprej je bil suženj grajščakov, sedaj je suženj kapitala. V isti meri kakor propada kmet, se množijo delavske stranke po mestik, ker so ljudje prisiljeni zapuščati rodno grudo, a s tem so izloženi potujčevanju. A vendar je resnica, da zemlja preživlja vseh. Trezno misle«*', ki jim je na srcu blagor ali stanuje tukaj, bratec. kljubu mrzlemu jesenskemu času v samem suknjiču. ..Koga iščeš?" ..Uradnika Aleksandrova tukaj ?" „Ne, on ne stanuje Zbogom." „Kako to, hišnik je rekel, da stanuje tukaj..." je jecljal tujec in se previdno umikal nazaj k vratam. ,Poberi se, poberi se, bratec !" Popoludne naslednjega dne, ko mi je Astafij Ivanovič, moj gostač, pomerjal suknjič, katerega mi je prenarejal, je zopet stopil nekdo v predsobo. Hitro sem odprl vrata. Mož od včeraj je vzel pred mojimi očmi mirno s kljuke moj suknjič, ga dial pod pazduho in brž zopet izginil. Agratena je stala tu a širokoodprtimi ustmi, drugega ni storila nič v obrambo suknje, Astafij Ivanovič je tekel za lopovom in se vrnil čez deset minut ves upehan s praznimi rokami. „Izginil je kakor kafra !u „Dobro vsaj, Astafij Ivanovič, da nama je ostal plašč, drugače bi naju bil ta falot popolnoma posadil na tla.tf (Dalje.) Stran II ►EDINOST« 5tv. 200 V Trst-r, dne 21. julija 190« ljudstva, so uvideli, da temu treba napraviti konec in zahtevati so jeli raznih reform v Hrvatska. rešitev kmetskega ljud.tva. Posebno pažnjo Dodeljevanje Maijarov. tr^a o^ačai vpra§anju pomanjkanje delav-! Po ^S« cev, čemur je posledica draginj* vseh zml. ti. izselilo 354 Hrvatov, 43 Madjarov m 33 A. to je obča kala d ii teta. 'Nemcev; se i® pa 76 Hrvatov m Tu na Krasu je vino glavni pridelek, Srbov, 193 Ma^arov, 51 Nemcev m 33 dru-iedini up kmeta, jedini vir dohodkov, da gih. Po tej statistiki je dokazano, da >a je more zmagovati ogromne stroške. AU ne za- tamo v enem mesecu naselilo dvakrat več doiča, ako se dela za povzdigo obdelovanja Madjarov nago Hrvatov — in to večim delom trte, ampak važno je tudi vprašanje, kako ta železniških uslužbencev, pridelek najbolj koristno spravljamo v denar! _« _ Ker t« mora en pridelek dajati sredstva, da UgrSKa. moremo kupovati druge pridelke. j Wekerle hoče odftopiti ? Zato je na današnjem Programu protost danaj,ka korespondenca pravi, da prota sušenju drugih P'J^ kapita st.čnega ^ zaJoeaIji £ da ge je mini- izdelka. Taka pijača je na -^^J^ tterski predsednik Wekerle že naveličal svoje «službe in da namerava po fuziji —' vrsti pivo. Zahtevati moramo, da se na pivo poviša, a ona na vino zniža oziroma ( odpravi. Govornik je pobijal razne prigovore, ustavne in strane neodvisnosti dati ostavko in pre-tj' pustiti vodstvo ministru za notranje stvari Rusija* jih je čuti proti tej zahtevi inje prišel do| Juliju Andrasa-ju. zaključka, da skrčenje produkcije in konsuma piva ne bi pri nas Slovencih škodovalo ne ljudstvu, ne deželi in ne državi, ampak le kapitalistom, ki bi pa vse jedno lahko živeli. O zahtevi, da naj država dade bednemu ljudstvu zaslužka z raznimi javnimi deli, je govoril predsednik shoda, Alfonz Grme k, ki je izvajal v glavnem tako : Stojimo pred žrelom gospodarskega propada, tudi najpridnejši gospodar se ne more več vzdrževati v ravnotežju. Imeli smo zaporedoma dve hudi leti, a letošnje, tretje, je najhujše. Tudi vlada se more prepričati v zemljiški knjigi, kako ogromno so narasli kmečki dolgovi. Posebno zadnja leta smo se pogreznili v gospodarsko bedo. Toda mi imamo več vrst kmečkega stanu. Imamo tudi takih med nami, ki ne propadajo, ki jih lastno gospodarstvo nič ne skrbi, ker — ga nimajo. Tem je le jedina skrb, kako in kje bodo svoje družine pre-skrbljali od danes do jutri. Na zaključku zborovanja vam predložimo resolucijo, poživljajočo vlado, naj si od bližje ogleda tudi to bedo. Ne zahtevamo od vlade pečenih piščan-cev. Lani so bile obljubljene razne podpore. Kje so ? Obljubljalo se nam je razne prispevke, ali nismo jih dobili. Obljubljane podpore nas ne rešijo, zahtevajmo raja od vlade — zaslužka, saj je naše ljudstvo navajeno trpeti in delati. Zahtevsjmo od države, da nam poskrbi dela. Sliši se, da se name-ruje gradnja železniške črte od Štanjela do Divače, železnica v Furlanijo, vodovod izpcd Nanosa Nič se pa ne ve, kdaj naj bi se začela ta dela ?! Mi pa pravimo, da naj se hitro prične žnjimi, da dobe dela in zaslužka oni, ki so v skrajni bedi, oni, ki so se nekdaj preživljali z delom pri boljših gospodarjih, ki pa sedaj tudi sami ne morejo več izhajati. Dri&va naj na no da «n», ali da naj nam tudi zaslužka — ki uha. V tem smislu bo prečitana resolucija na zaključku zborovanja, (Pride še.) Reorganizacija kavkaike uprava. Kavkaški namestnik grof Voroncov-Daš-kov ja odpotoval ▼ spremstvu generala Berch mana v Petrograd, da prisostvuje tamkaj posvetovanjem o reorganizaciji kavkaike uprave. Kongres misijonarjev v Kijevu. V Kijevu zboruje sedaj kongres pravoslavnih misijonarjev, ki se deli v tri odseke zgodovinski, apologetično-polemiški in organizacijski. Drobne politične vesti. Sklicanje češkega in moravskoga deželnega zbora. Češki deželni zbor se sastane 10. septembra, moravski pa dne 14. septembra. Sturdza pri Biilovu. Romunski ministerski predsednik Sturdza se po dovršenem lečenju v Karlovih varih poda v Nor-derney obiskat nemškega kancelarja Biilowa. Ceškain nemška duhovščina na Češkem. Nemški listi pišejo, da je med 4800 katoliškimi duhovniki Češke skoraj sedmi del (to je 686) Nemcev, dočim pripada od katolikpv dežele nad tretjino nemškemu narodu. Čsško ozemlje ima samo češke duhovnike ; nasprotno je v 718 „čisto nemških" cerkvenih občinah v dušnem pastir s tvu 618 nemških in 563 čeških duhovnikov (47*7 odstotkov). 289 nemških župnij ima Bploh le češke duhovnike. Vzrok tem odnašajem je v tem, da se jih med Nemci le malo mla-deničev posveča duh o* sVemu stanu. Dnevne vesti. P/«vi«a do narodnih barv. ■Ii, kakui piše „II Gazettino": „II diritto ai colori na-zionali '. Neštetokrat že je bilo čitati v raznih listih razprave o narodnih Dalmatinski občinski zastop razpuščen radi — Raucha. Kakor znano, je hrvatski ban — pardon : madjarski ekspsnent na Hrvatekeiu, baron Rauch, na svojem zadnjem tako žalostnem potovanju po Liki napravil malo ekskurzijo tudi na avstrijska tla — v Knin, da si tam ogleda slavni tamošnji muzej, kjer so spravljeni spomeniki iz prošlo3ti, sveti narodu hrvatskemu. Čim je prebivalstvo doznalo, da je Rauch v Kninu, zavladalo je veliko ogorčenje. V muzeju samem, so Raucha odločno zaprosili, naj s svojo navzočnostjo ne — skruni dalje teh prostorov in niso mu dovolili, da bi zapisal svoje ime v spominsko knjigo. Na ulicah pa je šumelo in vrvelo od ogorčenja, tako, da je moral Rauch zapustiti Knin z vratolomno naglico svojega avtomobila. Take osramočen in čez glavo zakopan po zaničevanju naroda, jo Rauch kričal po maščevanju in malo da ni zahteval, da Kninu ne sme ostati več kamen na kamenu. Slednjič je vendar dosegel, da je dalmatinsko namestoištvo po ukazu z Dunaja razpustilo občinaki zastop v Kninu... O ta Dunaj ! Kako tankovesten in občutljiv je za vsako pritožbo od slavofobske strani, a kako trda mu je koža, kako gluha ušesa in kako zakrkmena vest, kadar nam godi naihuja krivica in naj-veče žaljenje ! ! In kakega efekta si pričakujejo na Dunaju od te odredbe. Ugleda Raucbu ne morejo rešiti, ker ga že davno nobenega pred narodom ni imel; pozicije mu ne morejo zboljšati, ker nima žive duše za seboj, nego malo družbo korumpiranih ljudij, ki so viikdar in vsakomu na prodaj za — dober denar! Rauchu ne morejo rešiti ugleda, pač pa pade po tej odredbi pred hrvatskim narodom v Dalmaciji še na nižo stopinjo — ugled avstrijskega zistema. Ne le, da je razpuščenje ob&inskega zastopa radi jednega političnega pustolovca, kakoršen je Rauch, okrajno zgrešen korak se stališča pametne taktike, ampak je tudi skrajno krivičen, ker je stvarno neutemeljen. Baron Rauch se ni nikomur prijavil; občinstvo je izvedelo prihod tega žalostnega bana še le tedaj, ko je bil ta nesrečni človek že mej njim. Demonstracija je bila povsem nepričakovana, spontanna in je gotovo občinski ob najbolji volji ni mogel pre- vencijoniranega L'.oyda in ni naši zastopniki ni mi se nočemo vsiljevati tja, kjer nas ne marajo. No mislili smo, da bo vsaj sedaj ko so radi poskusne vožnje L!oyda prišle v Trst razne ličnosti slovanskega sveta, imela Llojdova uprava tolika takta, da napravi enkrat izjemo v svojem sistemu absolutne negacije tukajšnjih Slovanov — ne radi nas, ampak radi gostov in tudi za voljo lastnega interesa, da ne izda s roje slovanot obstvo in se ne kompromitira pred slovanskimi delegati in ministrom, ki je slovanskega rodu. No, varali smo se I Povabljeni so bili vsi možni reprezentanti; slovenskega državnega poslanca — kakor smo poizvedli — pa niso povabili. „Piccolo" je zastopal laški tisk; lokalnega slovanskega tiska pa ni zastopal — nihče. To so razni odlični češki gostje zapazili in je vplivalo na nje jako mučno. Llojdova uprava pač pozablja, da Slovani nekaj pometajo na Dunaju in da utegnejo biti Slovenci vsaj dobri informatorji. „Slovenecu o županu v Dolini. Te dni je „Slovenec" v nekem članku označal župana dolinskega, g. Pangerca, kakor liberalca, kar je seveda — po „Slovenčevem" katekizmu — sinonimno z brezvercem, ali sovražnikom vere. — Mi ne mislimo tu braniti g. župana Pangerca ; to pa že zato ne, ker nam poročajo iz Doline, da se je g. župan na to obtožbo ljubljanskega lista — smejal! Ali na nekaj bi radi opozorili „Slovenca". Nekako pod konec lanskega leta je bil v Dolini sv. misijon. In tedaj je bil „Bogoljub"" ali „Domoljub", ne spominjamo se več prav za gotovo — kije pohvalil župa na zato, da je tako lepo izvršil svojo verskodolžnost. To smo hoteli konstatirati, da-si nismo tako najivni, da bi se nadejali, da bi „Slovenec" radi dejstva, da župan Pangerc vrši svoje verske dolžnosti, ne oznučal tega poštenjaka kakor liberalca, dokler... nu, dokler župan Pangerc ne postane pristaš rSloven-čeve" .... politične stranke. Potem bi se pa zatiskalo eventuvelno vsaj eno oko glede verskih dolžnosti....! Socijalnodemokratiine laži. Nali socijalni demokratje so toliko v svojem glasilu kolikor tudi ust meno na shodih ščuvali svoje pristaše proti državnemu poslancu dr. Rvbaru, češ, da se ie odtegnil glasovanju o Ellenbo-gnemu predlogu, naj se dovoli za železničarje 20 milijonov, in o Beeroven predlogu, naj se dovoli 47 milijonov za poštne uslužbence. Na to nečuveno perfidijo. je odgovoril že dr. Rjbar sam v izdanju tega lista od minole sobote, sklicevaje -se na najboljšo pričo — na stenografični zapisnik, kjer je razvidno kazuje, kako se češka socijalna demokracij čim dalje bolj identificira s stremljenji češkega naroda in Slovanstva. z drugimi besedami, kako se uspešno udaja neizogibnemu procesu nacionalizacije. Mimogrede rečeno, je ravno iste dni, ko je češka soc. demokracija izrekla svoj Čredo o novoslovanstvu. glasilo primorske jugoslovanske socijalne demokracije proglasilo praško konferenco za neslano komedijo, kjer da se govori o Slo-vanstvu in dragih takih ropotijah, — za katero karakterizacijo se jim bosta socijalist Krejči in „Pravo Lidua lepo zahvalila. Omenjamo to, kakor rečeno, le mimogrede, radi kontrasta; saj boljšega nismo pričakovali od voditeljev naših socijalistov. I S ni za barko in je pa6 najivno pričakovati, da bi take stvari kakor slovansko gibanje pojmovali ljudje, katerim nedostaje za to potrebnega duševnega obzorja. Svetovali smo jim že popolnoma lojalno, naj se pridno učijo pri svojih čeških sodrugih (tako vsaj si upajo naši socijalisti nazivati češke socijaliste !). Bode gotovo bolje za njih in tudi za nas. No, žalibog, ne gojimo preveč nade, da padejo naše besede na rodovitna tla. Pa saj se na zadnje tudi jugoslovanska socijalna demokracija razvija na potu k — nacionalizaciji. O dk! Toda z malo razliko od one na Češkem! Razvija se namreč mogočno na potu k nacionalizaciji — narobe, namreč v drugo narodnost. To priznava celč> „Indipendente~. ki v „nacijonalizmu" je vzvišen nad vsikim dvomom. Včerajšnji „Indipendente" pripovedue pod naslovom „constatazioncella*1 (deminutiv je tako srčkan, da napravlja vtij. kakor da bi si nekdo mel roke od veselja) sledečo za nimivost o nedeljskem protestnem shodu v gledališču Fenice : „Pred vsem je vredno, da se konttatira to : prinesel je na shod soglasje in pozdrav s h strani svojo stranke zastopnik jugoslovanskih socijalistov, kateri... se je izražal italijanski... Skoraj neverjetno se to zdi, ako pomisli, da se je isti v prejšnjih časih, govoreč ob enakih okoliščinah, vedno posluževal slovanskega jezika". Torej je „Indipendente" zalovoljen z našimi socijalisti! To ni malenkost! Gratuliramo na tej „nacionalizaciji". Novi predsednik Lloyda. Predsedn kom avstrijskega Lloyda je imenovan člen gospodske zbornice grof Karol Stiirgkh. Novi predsednik je bil višji uradnik v naučnem mini-sterstvu in se seveda ni imel nikdar prilike baviti s pomorskimi stvarmi. Marši navaden pomorski kapitan bi bil stokrat spo-sobneji za to mesto, ali kaj hočemo v Avstriji »mu! Nova paroplovna proga med Trstom in ** ^^f * * ' —j — j-------------iivru pni W|JIU»II» r m —— - --- črno na belem, da se je vdeležil seje in gla- p0rto Rose. Minolo soboto je jahta Andro sevanja d., ie alaaoval za oba rečena ' mpd» otvorila novo pornplovno proso za. roilno " vožnjo med Trstom, Izolo, Piranom in Porto tukajšnjih laških listih razprave barvah. Italijani zahtevajo namreč pravico do rabe i razobešanja znakov in zastav v italijanskih narodnih barvah. Vselej pa, ko zahtevajo te svoje „pravice", podtikajo nam Slovencem — colori russi (ruske barve!) Da Lahi ne morejo doseči tega, kar imamo mi že zdavnaj — na tem nismo krivi ne mi in tudi naša narodna tro-bojnica ne. Mi imamo svoje narodne barve, ki 60 res slične ruskim narodnim barvam, kakor so slične tudi bar ram vseh Slovanov, pa tudi Francozov. Nam so barve le naroden znak, ki nima čisto nič opraviti z državnopravnim razmerjem. Mi ne salamo in ne bomo sanjali o tem, kako bi nas Rusija rešila iz avstrijskega jarma — pač pa delamo na to, da v tej državi desežemo, kar nam gre po zakonih. Ko bi mi postopali drugače, ako bi posnemali laške neodrešence, bi tudi mi imeli sitnosti, radi narodnih b*trv, kakor jih imajo Lahi. (Še tako jih često imamo op. ur.) Ker pa mi ne obračamo oči preko mej te države, ker ne kličemo na pomoč ministrov zunanjih bratskih držav — kakor delajo to Lahi — nimajo državna oblastva nikakega utemeljenega vzroka delati nam ovire ob rabi narodnih barv. Ni treba torej, da Lahi vedno vpijejo in denuncirajo s „colori russi*, ako nočejo, da jih bo svet krstil z imenom denuncijanti ! Oni naj si iščejo svoje pravice, kakor vedo. da je njim prav — nas in naše narudne barve pa naj puščajo lepo na miru. zastop tudi ob najbolji volji ni prečiti. In sedaj ga kaznujejo le rato, da to zanonaaen iažijo enega — Raucha!! Zato pa ponavljamo • IlBU 3e zaP°P^en 4. — npJ Slovencev, čeg ar glasilo je ravno No, molčali smo vedno ; saj Dunaj je napravil že zopet eno svojih umnosti! Tudi godbo tuk. bosanskega polka so si tržaški neodreš.nci vzeli na piko! Njim ni Ijnbo, da vojaška godba igra včasih slovanske koračnice ki so se igrale po tržaških ulicah že pred 25 leti in niso torej — nič novega. Gotovo bi ti junaki molčali, ko bi naše vojaške godbe igrale kake ultralaške hirone — kar se pa menda ne zgodi tako hitro ! Pride pa čas, ko morda okusijo tudi oni — vsaj nekoliko „šibavih" dobrot, ki jih sedaj uživamo mi in potem postanejo bolj pametni! Nekdo. Na adreao Lloydove uprave ! Llojdova uprava je konstatno pri vseh oficijelnih prireditvah vedno ignorirala slovansko prebivalstvo, pricipijelno ni povabljala nikoli nikakega ofi-cijelnega slovenskega zastopnika, še manj pa slovenski tisk. Ne pravimo to radi svoje ma-J lenkosti, ampak za to ker v ignoriranju na-1 šega lista je zapopadeno žaljenje tržaških „Edinost", vemo, kak predloga. Nu, mi smo se potrudili, da smo dobili v roke oni stenografični zapisnik seje poilan-ske zbornice od 26. junija. Tu smo videli, da se o obeh predlogih glasovalo po imenih in so torej v stenogra-fijnem zapisniku navedena imena vseh po slance v, ki so glasovali za oziroma proti rečenima predlogoma. Med imeni poslancev z začetno črko H, ki so glasovali za Beerov in Elenbognov predlog, vidimo tudi ono g. poilanca Hribarja, med onimi z začetno črko R tudi dr. Rybafa. Pač pa ni najti med imeni poslancev z začetno črko P imena nekega drugega poslanca — sodruga Pit t oni ja, voditelja tržaške socijalne demokracij !!! Kdor se hoče uveriti na svoje lastne oči mu je stenografični zapisnik na razpolago. Nismo radi konstatirah tega in sploh nismo nameravili imenovati koga. Ali ker je slovensko socijalno demokratično glasilo v svojem zadnjem izdanju ponovilo nesramno laž na škodo dr. Rybat-a, smo prisiljeni v to v obrambo našega zastopnika. Poslanec Pittoni pa naj se primerno zahvali pri svojih sodrugih. A, tudi danes je daleč proč od nas misel, da bi hoteli radi tega konstruirati kiko zatožbo proti posl. Pittoniju, ali da bi hoteli interesirane kroge ščuvati proti njemu. Je bil pač slučaj, ali pa so bili kaki važni razlogi, da ga onega dne ni bilo v zbornici. Tako se godi tudi drugim poslancem, ne izvzemši so-cijalno-demokratičnih. In ravno glede tržaških poslancev Etoji dejstvo, da sta večkrat le po dva ali trije v zbornici. Naglašamo to, da bodo čitatelji umeli, kako krivična in nelojalna bi bila taka gonja proti dru. Rybatu, Rose. Vsak dan odhaja parnik trikrat iz Trsta v Portorose, se ustavlja v Izoli in Piranu ter istotako na povratku iz Porto liose v Trst. Grijan. Pišejo nam : Kje da se nahaja Miramar, je znano vsakemu Tržačanu, kakor je znano tudi onim, ki so kedai obiskali našo mesto. Mnogi Tržačani pa ne vedo za Grijan, ki se nahaja uprav zraven Miramara. Lahi imenujejo ta kraj Grignano in Slovenci ]im radi — sledijo ! Bili smo v Grijanu na kolodvoru v veči družbi tržaških slovenskih Untov. Na vprašanje, kje da je Grijan — nam ni nikdo vedel dati določnega odgovora ! — Ko suio vprašali, kako da se imenuje kraj, kjer smo se ravno nahajali, ao odgovorili Grinjan! Ker je „Tomažev", ki bi hoteli razpravljati o pravem imenu Grijana — jim svetujemo naj gredo v sv. Križ, na Prosek in Kontovelj. Tam bo še danes lastniki onega nabrežja, ki se mu pravi Grijan. Žal, da je že mnogi naših prvotnih gospodarjev prodal 6voj hriboviti del zemlje, ležeče ob morju tik za Miramarom. Ker smo te dni čitali v nek^ai tukajšnjem laškeui listu poziv Lahom, na.i ec poraste vsega grljanskega nabrežja — ker «la tam nastane v kratkem času krasno zdravilišče, opozarjamo tudi mi naše premožnejše sloje, naj ne dopuste, da bi tujec pokupil te romantično lepe zemlje. Polovico grljanskega nabrežja je že v tujih rokah ! Drugo polovico imajo ie kmetjo in pa nekateri naši meščani. Obiskali smo ugledno družino Ulčakarjevo, ki je tam na svojem posestvu na letovišču in prepričali smo se, da-ga ni lepSega kraja, nego je Grijan zi duli iLda upravi od ilais maštaj 3ub Jiuua O—J— t--------- —J--7 _> ac, UB-ga "» »»»j-} ""p" J ---J--- tudi ko bi ga onegadne res ne bilo v zbornici, onega, ki želi uživati mir, imeti kopališče Vspričo dejstva pa, da je glasoval za pred vratmi in biti ob enem v neposredni ena dva predloga, ne vemo za to postopanje bližini Trsta ! socijalne demokracija drugega imena nego : Tam žive letoviščarji lepo sami za-ie. višek perfideje!! Uživajo hladni in či&ti moriki zrak, in atu- To je že skrajna nehonetao3t v poli- denčnico, a v zabavo jim je kopanje in riba- tični borbi. Vajeni smo političnim borbam in reaje. Za 60 stotink se moreš peljati po ne jemljemo pretragično vsake besede, ker južni železnici v Tist in nazaj, a potrebščine vemo, da se v takih borbah ne more vsake sa lahko dobiva tudi iz Sv. Križa. Grljansko besede stavljati na zlato tehnico; ali, kar je obal obiskuje ts»e polno tržaških Lahov obo-preveč je preč. Tudi v političnih borbah mo-!jega spola. Tam je naravno kopališče — ra biti na izbiranju sredttev potegnena neka katerega se pa Slovani premalo poslužu;e;o. meja, ki je poštene stranke ne prekoračajo. Oni, ki bi hotel kupiti v Grijanu zemljišč, Ravno zato pa smo uverjeni da si je naša naj ae ne straši slabih potov. Saj je vse to slovenska socijalna demokracija se svojo zad-" naravno lepo in bo v najkrajši dobi vse pre- njo perfiino gonjo proti dru. Rybafu več delano in obno7ljeno. Trat nima pripravnejšega škodovala, nego koristila pred resnim in do- prostora za lotovišča in kopališča od onega v Gr- stojanstvenim slovenskim svetom. ljanu io je naravno, da se ta kraj v kratkem vpo- lugotlovanaka socijalna demokracija na rabi za razne hotele in dvorce. Lahi svare pred potu — k „nacionalizaciji4. Prekrasni članek tujci, da si so one zemlje od nekdaj slovenske, češkega pisatelja F. V. Krejči o Slovanstvu Mi pa pravimo: naj ona tla ostanej o ▼ češkem tocijali stičnem glasilu „Pravo Liduu, še nadalje slovenska v keliker j h ki srn? gn posneli y nedeljski „Edinosti*, ds- Se ai y tu;ih rok.th * ___ V Trstu, dne 21. julija 1908 »EDINOST« št v. 200 ur Dvorana za sodbene dražbe Ulica Sanita 23—25 pritličje. Dražba, ki se bo vriila 22. julija od 9—12 oz. 3 pop. naprej. J Množina pip za peči na plin, umivalniki j izlitega železa in porcelana, bragete, popolni closeti, merniki volantine, zamahi z držajem, nippel na vijak, protivijaki, pipe za plin 1, it in 3 plameni, medeni dr. Žaji, obroči za acet. plin, svetilke in balončki, pohode iz litega železa in porcelana, medene lire, imeli reflektorji s kristalom, mrežiee, tulipani Lili* put, vijaki za mizarje, naslonjači in sofo. Tržaška mala kronika. Sraka kradljivka. V zloglasni gostilni Antona Tessaris v ul. S. Maurizlo popival je predsinočnjem parček ljubimcev... za silo. Ona ga je božavala in on, bacek, je bil v devetih nebesih. Na enkrat se je ženska, neka Petra Jurnan, stara 20 let, dninarka (?) iz Reke, stanujoča v ul. Pozzo St. 2, oddaljila čeS da gre — „nekam". Ali možakar Marko K., mesar v ul. Barriera, je čakal in čakal, a je ni dočakal in ljubezni sen spuhtel je v nič. Žalostni don Juan se je slednjič naveličal in poklical krčmar j a, da bi plačal in odšel. Ali joj, pasja noga, kaj je to ? Brska po vseh enajstih žepih, ki jih ima vsak pošten možakar, gleda po mizi, stika pod svojo — težo, rekognoscira ves teren, — ali tega vražjega mošnjička s 46 kroncami notri ni nikjer. Vzela mu ga je mlada sraka kakor spomin -na ljubezni kratki čas. Zbogom ljubezen in zbogom denar! A to pa je vendar preveč in okradeni seladon se je podal na vsevedočo majko policijo ! Po površnem opi*u grabežljive dame je policijski funkcijonar že vedel, pri Čem da je. Šel je naravnost v drugo razvpito besnico v ul. Solitario št. 3 in glej — vila je bila tam ^ redi družbe par dvomljivih individuov. Aretirali so jo in kljubu njenim prisegam o go-lobji nedolžnosti so jo vtaknili pod ključ. Bilo bi že čas, da bi policija enkrat pošteno posvetila v razne brloge, ki so razvpita torišča pijanstva, pretepov, ranjenj, tatvin in prostitucije. Ni tedna, da bi se kronika ne morala baviti s temi špelunkani, kjer žalibog se pregosto vpletajo v zanjke razni kalini. Tat na strehi. — Aretiran je bil včsraj Filip Brišček iz Openščine, ki se je nahajal na strehi neke kolibe pri ul. Zudecche št. 3. in je hotel vdreti v stanovanje Antona Fio-rando v prvem nadstropju iste hiše. Prebrskovalec tujih žepov. Ernest Bassi. 20 leten kotlar, je bil predsinočnjem aretiran v ul. Barriera, ko je prebrskoval žepe kurjača Frana Servatka, ki je bil vsled vinskih duhov zaspal na javni cesti. Ponoćni pevci, kričaći in razsajaći. — Predsinočnjem je policija aretirala nič manj nego 27 teh kaveljnov. Le noter z njimi! Odgnanec aretiran radi tatvine. Policijski agenti so aretirali predsinočnjem težaka Alojzija Seccadanari (nomen est omen !} iz Mili, že odgoan iz Trsta, radi sokrivde na raznih tatvinah v družbi z nekim Marijem Godnik in Franom Mikolčič. Starka ponesrečila na cesti. Marija Videč, stara 65 let, stanujoča v ul. Donota št. 5, ae je včeraj med bojo po ulici Bellini obregnila ob kotu hiše na vogalu ulice S. Antonio, je spodrsnila in si zlomila levo lopatico. Zdravniška postaja jo ie dala prepeljati v bolnišnico. Smeinica. Ruztre.senost. Profesorica ((jri odprtem oknu): „Oh kako prijetno duhti seno — ali tebi nič ne diši. Dragotin ? — Profesor: N?. nimam f-asa*. Koledar in vreme — Danes: I »aniel prerok. — Jutri : Marija Magdalena Temperatura: rčeraj ob 2. nri popoludne 24* Cela. Vreme včeraj : oblačno, dež. Vremenska napoved za Primorsko: ^premenljivojs posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenljiva Postopno razjašnjenje. Društvene vesti. Klub dramatičnih dilotantov na Prošeku vabi svoje člene k nekemu posvetovanju, ki bo t sredo ob 9. uri zrečer v restavraciji Starec. Ob enem naznanja. davvprizori dne 15. avg, burko v dveh dejanjih „Župan". Tržaški ,.Sokol * naznanja novoizvoljenim cdoornikom, da se bo prva odborova seja *r&ila danes ob 8 in pol zvečer z dnevnim redom: Konstituiranje odbora iu slučajnosti. Na zdar! Mar. delav. organizacija. Danes zvečer, ob 7 in pol uri ima v prostorih N. D. O. svojo sejo pripravljalni odbor za ustanovitev koniumne zadruge členov N. D. O. * Pripravljalni odbor za ustanovitev kon-sumne zadruge členov N. D. O. naznanja tem j>otoin vsem interesiranim delavcem, da se od ;utri, srede, 23. t. naprej v uradu „Narodne delavske organizacije" sprejemajo podpisi za pri&top k imenovani zadrugi, ker se namerava v kratkem sklicati ustanovni bhod. Povabljeni so vsi delavci, da pridejo nemudoma podpisat pri*t'\ niče. * Sestanek skupine c. kr. drž. železnico bo v petek dne 24. t. 10. ob 8. uri zvečer v ! društveni dvorani. Ker so na dnevnem redu t zelo važne stvari, so naprošeni vsi tovariši (členi), da se imenovanega sestanka gotovo I ude!eže. Sestanek premikačev c. kr. glavnih skladišč, bo danes v torek dne 21. t m. ob 7, uri zvečer v društvenih prostorih. Tovariši! Udeležite se vsi sestanka, ker gre za vaš interes! * Za zastavo N. 0. 0., katero se razvije dne 9. avgusta 1.1. darovali so sledeči: Gajo Bonifačič K 4. Gulič Fran K 3. Gergič Jakob, Rupnik Lovrenc, Kopitar Ivan, M. A. Marija Knez, HreSčak Blaž, Dobraje Jurij, Kuljat Andrej in Gonbač Ivan po K 1. Bizjak Emil K 1*20, Počkar Jos. 50 vin. Gre^orovič Matko, Pregelj Josip, Vnga Andrej, Juriševič Josip, Gregorovič M. in Antončič Fr. po 40 vin. Rebec Ivan, Semen Martin, Gerbec Alojz, Kavčič Jakob, Perhauc Jernej, Ukmar Matija po 20 vin. Barič Miloš K 1. Nadaljne darova sprejema urad N. D. O. Vsem darovalcem najtopleja zahvala. Darorl. CirilMetodijev dar moiki podružnici družbo sv. Cirila in Metoda v Trata so nadalje darovali p. n. gg. Romih 3 K, Schr. 1 K. Cetin I K, C. 1 K, Jan 1 K, Kuščer J. 1 K Zobec Anton 2 K. Ciriloljubov v narodni kavarni 2 K. Srčna hvala! Narodnomu pipčarskemu klubu od Sv, Jakoba daroval je g. Ivan Pesso K 5*—. Presrčna hvala! Za moiko podružnico družbe sv Cirila in Motodlja na Greti nabrala je naša ne-utrudljiva gospica Zori ca Lavrenčič K 17'64. Neimanovani daroval je 3 K. — Tem potom izražamo gospH Lovrencičevi najiskrenejšo zahvalo na njeni požrtvovalnosti v prid po družnice in jo prosimo da vkljub vsemu na tolcevanju deluje nadalje ▼ dosego našega cilja v istem smislu kakor je začela. Obenem naznanjamo da priredi naša družba dne 2. prihodnjega meseca vrtno veselico v „Konsumnem društvu" v Rojanu. Natančneji program se priobči pozneje. Vesti iz Goriške. Zrelo grozdje. V vinogradih g. Mrev-Ijeta in Josipa Cotiča v Dornbergu se je že 9. t. m. dobilo zrelo grozdje. Lani je bilo pryo giozdje zrelo 13. julija. z Mestni svet goriiki dela na par liki prejšnji deželni zbor. V svoji petkovi seji razpravljal in rešil je nič manje nego 36 znamenitih toček še prej nego v treh urah, ue glede na dolgo županovo poročilo. Sklenilo se je zajmiti banki „Cooperativa di Cre dito" predujem v znesku K 14.522 v pokritje troškov za prepis Ritterjeve palačo na občino. V seji dne 8. novembra 1907 so sklenili, zidati novo poslopje za mestne ljudske šole v ulici sv. Klare, mej tem se je pa kupila Ritterjeva hiša z obširnim vrtom. Dr. Vit-torio Cescintti je torej predlagal v imenu zdravstvenega, stavbenega, šolskega in finančnega odseka, da se sezida na omenjenim Ritterjevem zemljišču poslopje za moško ljudsko in meščansko šolo, šolsko poslopje v ulici sv. Ivana naj se popravi ter v njem nastani ženska ljudska in meščanska šola, naj se najme na cesti proti pokopališču stavba za dva mesena razreda, ki naj se otvorita že 16. septembra, otroški vrtec naj ae prenose iz ulfce sv. l.ana v okrožje zadnjo imenovane šole. Temu predlogu, ki se je sprejel, je vgo-varjal le dr. Pinavsig; njega izvedba je pro-račuojena na K 225.000. Predlogu, da bi se prinesli občinski uradi v Ritterjevo poslopje, je prigovarjal dr. Pinausig, trdeč, da se ta palača ne da predelati za urade, in je nasvetoval, naj se uradi premestijo le provizorično v njo, brez vsakega popravka. Sprejet je predlog poročevalca Bramo; stroški za predelanje so prt-rašunjeni na K 15.333. Sklenili so popraviti in razširiti cesto ob Soči na 6 in pol metrov; dovolilo se je — K 1009 za ustanovitev mestnih ljudskih knjižnic in 500 podpore enemu mestnemu učite* 1 ju, da bo obiskoval vseučilišče v Florenci. V sprejet je bil predlog, da najme mesto posojilo K 36 000 po 4°|0 za pokritje stroškov na razširjanju in popravi kronberškega vodovoda; ta dolg se ima izplačati v pede- m ato»a vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulice iv. Katarina. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške pottlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Caanpaiaile ii UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. 3. Čermak » g. Jnscher TRST ulica detla Caserau itav. 13, II. nadtt. Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko TedlozK Ima svoj ambulatortj ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. ^ Q K K ODVETNIŠKA PISARNA dr. H. Pretner-Jn In dr. F. Brnčlč-n ▼ Trat u, Via Nuova 13 sprejme s I. septembrom 1908 ali tudi prej koncipijenta ki razume italijan. in spretnega Stenografa Stenografi strojepisci imajo prednost TOVARNA FOHI&TVA Alek§ande Levi Minzi trst — ulica 4tlla Cesa št. 46. Zaloge: Trajna zaloga pohištva t Plazza Rosarlo štev. t. ulica della Sanlta šte". 14. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 35. i Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70). I Vekoslav Plesiiičar ulica Giulia štev. 29 Zastopstvo testenin „Pekatete * vžigalic dr. sv. Cir. in Metodija ter raznih drugih predmetov. trgovina jest vio, nf»ji:jćueja postrežba. — Razpošiljam blago po po vaej Avatro-Ogrnki od 5 kg naprej. — Zahtevajte cenik. Prodajo se plodonosna jajca :: (za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega mesa ter dobrih nosilk. iya razpolago so sledečo pasme: Plymouth, Koks eueoli, flrpingston Fulvae, leie Wyan-dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod št. 637. ■ - miP h .jm 5*1 Cj i nisna^reoilnoored-sivo ^ - j za zdrave in k^e ofrske kafer M\ za uoine h bloden. I Učni zavod za deklice, šolske sestre v Crsto ===== via P. Besenghi štev. 6 ===== Izvrstna lega, kraten razg'ed na morje in okolico, čisti zrak. vrt, sovo moderno opremljeno __poslopje, električna razsvetljava, kopališče telovadnica. - V š. I. 1908 09 se otvori poleg ljudske šole In trgovskega tečaja I. In II. razr. dekliškega liceja z nemškim učnim jezikom In slovenskim In italijanskim tečajom in gospodinjska šola. jCrana in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu 24 X. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po IO K, licej 16 K, gospodinjska šola 20 K. I uovaruje io sitojtije ojročjo drisko in biyvanje.čfsvesjii .fe. Knjižica: OirJška nraiifevzaslonj pri NESTLE Dunaj I.Bibersfrassell. « ohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah tm JUUS 16666666 JUAA. Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 V prvi avtorizovanl šoli za skušnjo Dr. Fran Korsano specijalist za sfffflitičnc in lco2ne bolezni ima svoj ambulatoiij v Trstu, v ulici Sss Mi itav. 9 (nad Jadrana ko Banko) Spr*j«mm od 11. da 1. la od 0. In po! do S. La pol pop enoletnega prostovol|stva TRST - ulica delle Poete 10 s italijanskim in nemikim učnim jezikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Wa stotine ueposobljenoev is te Kole dobiU so isvratne slusbe Ravnatelj, gimnazijski ]*rof. Riccardo Michs. Btran IV »EDINOST c it v. 200. V Tretn, dne 21. julija 1908 eetih letih. Mestni zastop se pridružuje graš-kerr.u municipiju glede peticije za uvedenje splošnega za varova nj a na starost in nesposobnost za delo. Vse druge točke so bile manjšega pomena. Vipavska železnica, i'o računskem zaključku obratne in finančne uprave so ee zvišali dohodki železniškega obrata v letu 1907. za K 22.913. Ako se računajo dohodki po kilometrih bili so ti za proteklo leto za — 12.o5% višji, kakor leta 1906. Skupni obratni stroški so bli leta 1907 za K 13.203 višji nego leta 1906. Potrebščina iz naslova državnega jamstva za leto 1907. znaša 76.541 kron, namreč 59'68°/o zajamčenega čistega dohodka, dočim je znašal ta odstotek leta 1906 67°/0, Iz Rodika. „Narodni pipčarski kllub" od Sv. Jakoba pri Tr^tu priredi dne 26. t. m. popoludanski izlet na Goriško v Rodik. Ob jednim se udeležita tega izleta tudi pevsko društvo Ilirija*' in kol. dr. „Balkan". Le malo je poznana ta romantična vas iz vzroka, ker leži popolnoma na samoti ob vznožju precej visokega hriba obraščenega s krasnim gozdom: Ne daleč od vasi je potok, v katerem se nahaja leto in dan voda. Ravno ta je dala nekemu podjetniku povod, da se je začel zanimati za Rodik. Stopil je že z županstvom v dogovor radi zemljišča in dovozne ceste v fcvrho zidanja neke tovarne, vendar je bilo isto mnenja, da bi bilo najbolje, da bi ae pobrigal za to kak slovenski podjetnik, kateremu bi se stvar prav dobro rentirala- Omeniti treba namreč, da je v Rodiku železniško postajališče, ki bi se pa v doglednem Času spremenilo v postajo ■ poito, za kar je že napravilo županstvo potrebne korake. Da se v Rodiku izletniki prav dobro počutijo, kaže že dejstvo, da ob nedeljah kar mrgoli letoviščnikov po vasi. Neizmerne vrednosti je borov in smrečji gozd, mrzla voda, lepa sprehajališča in rujna kapljica. Pa tudi Jjudje so tu blagi in — značajni, vredni, da se jih rojaki spominjajo. Posebno trdne narodne značaje se kažejo ob v takih volitvah. V nedeljo, dne 26. t. m. torej na svidenje v Rodiku! Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907. do 15. julija 1908 je obiskalo Opatijo 27.095 oseb. Od 9. do 15. julija je na »ovo došlo 981 oseb, Dne 15. lulija je bilo navzočil — 2810 oseb. Godišnji izveštaj pučkih škola v Kastvu (1907-08). Krajni šolski svet v Kastvu je mi-nolo šolsko leto izdal lepo opremljeno izve-stje ljudskih šol v Kastvu. Iz izvestja je za razvidno, da je v občini kastavski 9 javnih ljudskih Šol z 23 razredi in iato toliko učiteljskimi silami. Te tole je pohajalo v minolem šolskem letu 2972 otrok. Delavsko šolo v Kastvu je pohajalo 126 učencev, a c. kr. pripravnico za učiteljišča 8 učencev. Vesti iz Kranjske. Meščanska šola v Postojni je imela v proteklem šolskem letu 53 učencev, in sicer je obiskovalo I. razred 29 učencev, II. razred pa 30 učencev. Po svoji pristojnosti ie bilo 28 Postonjčanov, 26 drugih kranjskih krajanov in 5 Primorcev. Šolsko leto 1908 9 se prične na tem prevažne m zavoda dne 16. septembra t. 1., vpisovanje učencev bo pa 13., 14. in 15. septembra t, 1. Na mestni realki v Idriji je 17. t. m. napravila maturo gospa Fr. Stebi, inžinirjeva boproga na Dunaju. Gospa Štebi je prva Slc-venka, ki je napravila na realki maturo. Z zgradbo vodovoda za Kranj in okolico so pričeli minoli četrtek. Vodovodna dela na-znruje deželni inženir g. Stembov. Plini 80 se vžgali v nekaterih rovih premogovnika trboveljske premogokopne družbe ▼ Potoški vasi pri Zagorju. Ukrenilo se je vse potrebno, da se ne pripeti kaka nadaljna nesreča. Legar se je zopet pojavil v zatiški okolici. Obolelo je več oseb. Poštni urad v Kandiji pri Novem mestu ee ustanovi v kratkem. Trgovsko ministerstvo je prošnji ugodilo. Selnčarica je zadela v Požarjih pri Št. Lambertu pri Litiji i i -letno Frančiško Bebar, ki je vsled tega umrla. Vesti iz Ravnate j gimnazije Proft v Celju je dobil nafclov vladnega .svetnika. Razne vesti. V ožji odsek za ustanovitev »Slovanske banke« so bili na praški konferenci izvoljeni gg. Ivan Hribar, dr. Preis in dr. ^amal. Odsek je dobil nalog, naj rim prej izvede vsa potrebna pripravljalna dela. Meseca decembra bo imel celotni odbor za ustanovitev »Slovanske banke« sejo v Pe-trogradu, na kateri se imajo odobriti pravila. Inozemske pošte v Turčiji. V Turčiji imajo svoje pošte sledeče eviopske države : Avstrija jih ima 33, Francoska 23, Rusija 17, Angleška 7, Italija 3, Nemčija 1 (v Carigradu). Mahomedov grob električno razsvetljen Iz Kaira javljajo, da je grobna kupola v Medini, pod katero je pokopano telo prejoka Mohameda, električno razsvetljena. Istotako bodo obsevale električne svetilke krsto samo, v kateri počiva truplo. Za pogorelce v Zirlu na Tirolskem so nabrali že 160.000 kron. Milijonski obiskovalec na praški razstavi. V nedeljo je doseglo število oseb, ki so obiskali jubilejsko razstavo, prvi milijon. Prvi milijonski obiskovalec je bil neki delavec, ki je bil obdarovan z raznimi dragocenimi darili. Napad na poštni vlak. V Tureku je bil napaden poštni voz. Proti vozu je bila vržena bomba, ki se je razletela ter postiljona in dva vojaka ubila, enega pa ranila. Ifnhal Antnn TRST, ulica Giuliani st. 27 l\UU«l niliuil Trgovina jestvin, sveže blago ceue zmerne. 81« Proda} obroke. Uli' IH op obleke za moške in dečke. Pla-|U OG aio na mesečne ali teienske obroke. Ulica Caserma 12, I. 892 Izvrstno istrsko vino v Fontani pri Vraaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje ucorce. 1022 r Mali oglasi računajo se po S rtot. beasdo; anstnogakane beaade se računajo . nknl Najmanju pristojbina 40 itotink. = Plača h takoj. = fc -ggej Trgovina jestvin me aktivnega sodruga četudi iz dežele, s 4—5 tisoč kron kapitala, za po-, večati trgovino in delavsko moč. Ženske niso izklju-' čene. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. (1054 7alnna uino istiskega I. vrste po 26 K £diuya Vlila hkt od 56 litrov naprej. — • Kraški teran po dogovoru. — Jože G e b u 1 e c v Sežani. 1038 mm STARA MIRODILiNICA 90 Fed. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, fiopifiev, pramenlj. kemičnih Izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železne žice, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zalega žvepla in modre galice. L; Korespondent, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine z dobrimi spričevali sprejme se takoj za mesto v Istri. Ponudbe na tiskarno ^Edinost". 1075 Dl CO priredijo mladeniči v Avberu na okraše-■ »tO nem in senčnatem dvorišču, gostilne U k-m a r dne 26. julija t. 1. Deva ali mlada vdova doto ali brez te, ki bi zaželela samstva breme odložiti, in blagovolila nadaljevati zakona medeno pot na strani zalega 29-letnega meščana v državni službi, naj blagohotno izja>i pod Šifro: Potoški I. Postere-stante Gorica 3. Sprejmejo ee le resne ponudbe s sliko za koje diskretnost se jamči. 1077 OO.mloilonir išče službe kot sluga pri ka- ££ lllldUaillb kem uradu ali trgovini. Ponudbe pod „Sluga" na ,Inser. odd. Edinosti". 1078 Prnifa CO zemljišče v Rojanu (Cologna) od-« I UIlCl on daljeno nekaj minut od postaje v. Cologna (Električna železnica), 14.000 klaftrov. Eventuelno se da tudi v osjem. Naslov pri „Inser. oddelku Edinosti". 1079 Madame Norman, iz roke) sprejema še eden mesec vsaki dan od 2—7 ure popoldan. Rojan 187 (zraven cerkve železna vrata). 1076 ■ fll/ Želim pi istopiti kot društvenik v kak do-■ • ber lov na Krasu ali v Istri. — Anton J e r k i č, fotograf, Trst, via delle Poste 10. 1071 IPGlh