Posamezna številka 1 K. Poštnina plafana v gotovini. siev. 286. V LhiDlM v čelrlel ie t Uro isa. LelO EVE • SLOVENEC« velja p« pošti u »sa (tram Jugoslavije la v Ljubljani: sa eelo leto naprel. k 180«— ta pol leta „ .. „ 9J«— ia četrt leta « .. „ 45-— ■a en mesec „ .. „ 15'— Ce tnosemstvo celole'no E 24(K mm Sobotna izdaja: s Za oaio leto.....K 30'— M UioaemBtTo..... 35 — finostolpuo petttvrsta (t>a ma Uroka la 3 mm visoka ali nj« prostor) sa enkrat ... po K Iv. poslana Itd. . . po K K. Pri večjem naročilo popust. HajmanJšl oglas 59/9mm KIS. Inha|a vsak dan isvsemši po» TTOthljek ln dan po pratnika, ol> 5. uri sjutraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi allol Itev. 8/m. Rokopisi se ae vračajo; nelrinfelraoa pisma ee ne epre|ema|o. Uredn. letel. šiv. 50, spravil, štv. 338. Političen list za slovenski narol Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račoa poštne hran. ljubljanske it. 650 aa naročnino in št 34'J sa oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-uero. 7563. Pa pojdite pod larsio. • • Ljubljana, 15. deccmbra. V volivnem programu bunjevačko-šokačke stranke čitamo: »Za sedaj upravlja s šolami minister za prosveto Pribičevič — potom naredb. Ukinil je v viSjib šolah verouk. V osnovnih malih šolah je oprl verouk na učitelja, a duhovnik nc sme niti prestopiti šolskega praga, da bi videl, kaj učitelj otrokom o veri pripoveduje ... To je najgrše nasilje; na to je treba odgovoriti tako, da vsi državljani odklonijo Prlbičevičevo gnilo pogansko »demokratsko stranko« in glasujejo za našo bunje-vačko in šokačko stranko. Isti Pribičevič nam je po vaseh odvzel naše krščanske šole, a po mestih občinske. Sedaj po naših krščanskih, katoliških šolah poučujejo učitelji nekatoliki, a župniku v šole ni dovoljeno niti pogledati. Na vseh naših, odvzetih nam šolah imenuje učitelje minister. Zahtevamo nazaj naše katoliške, nafte občinske šole in zahtevamo, da za naše šole sami izbiramo učitelje, katere sami hočemo.« To kar uganja minister Pribičevič v Vojvodini, je pravi pravcati kulturni boj v najostrejši obliki. Kaj takega si ni drznil početi za časa kulturnega boja v Nemčiji niti Bisniarck. In ta kulturni boj se ne vrši morda na podlagi zakona, ampak na podlagi naredb ministrstva za prosveto. Celokupna vlada v teb Pribičevičevih nared-ban ni prav nič sklepala, nasprotno dr. Korošec je proti tem naredbam, ko je bil še v vladi, protestiral. Toda ministrski predsednik dr. Vesnič ni storil svoje dolžnosti in jc pustil ministra Pribičeviča delati, kar je hotel, in tako ubijati državno misel v narodu. Delegacija Jugoslov. kluba, sesto-ječa iz dr. Korošca, Sudareviča in Eveto-viča, se jc podala k ministrskemu predsedniku dr. Vesniču, da protestira proti nezakonitemu postopanju ministra Pribičeviča v cerkvenopolitičnib zadevah in prikaže gospodarsko stanje v Vojvodini. Odgovor dr. Vesniča je z bengalično lučjo osvetlil in razgalil vso državniško revščino, ki se šopiri v naši državi na najodgovornejših mestih, s katerih se vodi državno krmilo, Dr. Vesnič je izgovoril značine besede: »Ako Bunjevci n i -su zadovoljni, mogu iči pod M a d j a r s k u.« In tako ministrski predsednik dr. Vesnič ni govoril prvič! Se mo-remQ li potem čuditi, da je naša zunanja politika doživela popoln poraz in da je ves narod ogorčen radi stalnih neuspehov naših diplomatov? Dr. Vesnič, ministrski predsednik in statu demissionis, je podal obilico dokazov, da je radikal samo po strankarski tradiciji, da pa je dejansko po mišljenju demokrat. Z demokrati je tudi ves čas sim-patiziral in njihovo politiko podpiral. Njegov odgovor protestni delegaciji jasno pove, kakšne pojme imajo centralistični politiki o ujedtnjenju: »Služiti moraš brez ugovora samovolji državnih samodržcev, tudi če te po krivici udarjajo in ti jemljejo najprvotnejše državljanske pravice, če ne, si proti državnemu elementu. Ujedinjenja pa ne umevamo tako, da bodo vsi ujedinjeni deli naše države enakopravni. Kaj še! Če si predstavljaš ujedinjenje tako, potem kar pojdi pod Madžare ali v nemško-avstrijsko revščino.« Proti taki, državo uničujoči politiki je treba najodločneje nastopati in jo pobijati, kjerkoli se pojavi, To tudi ni in ne more biti geslo resnih politikov, resnih državnikov. Je-li jc dr. Vesnič premislil svoje besede in posledice, Ivi jih more roditi tako govorjenje iz ust državnega krmi-larja ali pa je govori! samo tako tja v dan, da se iznebi tožnikov, namesto, da bi pre-iskal upravičenost pritožb? Eno in drugo se mora odločno obsoditi! Če ni govoril resno, je njegova izjava obsodbe vredna, ker kaže vse prej nego državniško modrost, če ie pa govoril resno, potem ni mislil pametno, ne v interesu celokupne dt-lave, še manj pa v interesu Srbiie in njenega prebivalstva? Le poglejmo s! državni proračun za 1. 1920/21. Dohodki srbskih pokrajin znašajo 1.954,456.469 dinarjev, izdatki pu 2.757,393 481 dinarjev, dohodki pokrajin bivše Avstro-Ogrske pa 7.718,885.319 K in izdatki 4.947,852.250 kron. Po relaciji 1 : 4 znaša torej primanjkljaj srbskih pokrajin 3.211,748.048 kron, prebitek pre-čanskih pokrajin pa 2.771,033.069 kron. Srbiianci imajo torej z moralnega, materialnega in državnega stališča ravno-tako razloge, da obsodijo netaktno postopanje g. ministrskega predsednika in statu demissionis, kakor je najostreje obsojamo mi! Militarično pustolovstvo Wrangla jc pri koncu. Pripadniki »edinosti, neraz-deljnosti in nedotakljivosti« Rusije, zakrknjeni starokopitneži, v vprašanjih, ki se tičejo Rusije, so za eno upanje prikrajšani, Evropa pa, upajmo trdno, za eno spoznanje bogatejša. Ali je bilo to neizogibno? To vprašanje smo mi Ukrajinci žc pred meseci pravilno rešili, ko je francosko časopisje Wrangla proslavljalo kot junaka in odrešenika »edinstvene« Rusije ter zastopalo mnenje, da bodo vojne operacije tega generala enkrat za vselej upro-pastile boljševiško vlado. Mi Ukrajinci smo dosledno in tudi z ozirom na Wran-glovo podjetje svarili in zastopali mnenje, da je vsaka vojna akcija pioti bolj-ševikom, ki nima žive zaslombe v narodno probujenih masah ukrajinskega naroda, zahtevajočega svojo samostojnost, kratlco-malo izključena ter že v kali obsojena na neuspeh. Naša svarila so bila bob v steno, priznanje takozvane »južnoruske vlade« pod vodstvom generala Wrangla, je pričalo, da je Francija bila pripravljena utopistični ideji obnove nekdanje caristične Rusije žrtvovati samostojnost 40 milijonov duš broječega ukrajinskega naroda. Res je, da je Francija dala Wranglu nalog skleniti sporazum z vsemi protiboljševiškimi državami nekdanje Rusije, toda. kakšno je bilo postopanje Wrangla v tem oziru? Tekom pogajanj z Wranglom v svrho vojaške kooperacije od strani Ukrajine smo zahtevali mi Ukrajinci kot glavni pogoj priznanje državne neodvisnosti Ukrajine brez vsakega pridržka. Tega pogoja Wran-gel ni izpolnil, njegovo postopanje napram Ukrajini je bilo tako nelojalno in prevzeto izrazito imperialističnega duha, da nikdo ni mogel več verjeti m; uspeh njegove vojaške akcije. Namesto, da bi bil z viado ukrajinske ljudske republike skušal doseči jasen in pošten sporazum, ic zašel Wrangel na idejo stvoriti i/, svojih neukrajinskih pod-repnikov fiktivno ukrajinsko vlado. Wran-gel je pozval nekatere izmed članov loko-zvanega »Ukrajinskega nacionalnega komiteja« v Parizu, med drugimi Morkotuna, Mogilianskega i. dr. v Krim, sestavil* z Gerbeljera in Jgor-Kistjakowsk.ijcm psev-doukrajinsko vlado ter raztrobil po svetu, da je sporazum z Ukrajino dosežen. Ta protiukrajinska politika Wrangla je zapečatila njegovo usodo. Njegova armada, v kateri jc bilo skoraj 70 c/<> ukrajinskih vojščakov in 50 % častnikov, je izgubila vsled neprestanih političnih na-sprotstev svojo moralično vrednost ter s tem tudi vojaško odporno silo. Mi Ukrajinci smo notranji razkroj NVranglovc armade že pred meseci napovedovali, mi smo znali, da bo Wrangel kakor hitro se zganejo boljševiške čete, četudi maloštevilne, primoran zateči sc v zavetje bojne ladje. Navzlic temu je francosko časopisje prinašalo dan za dnevom obširna poročila o sijajnih zmagah Wranjila, in ako bi številke vojnih ujetnikov Wrangla bile resnične, bi danes nc bilo niii enega sovjetskega vojaka več na svetu. To pretirano junaštvo Wrangla mora danes, ko jc poražen, vzbuditi v neinformiranih krogih občutek ,da so boljševiki, ki so štrli toliko moč generalovo, faktor, s katerim jc treba računati, Kakor torej v6e kaže, sc bo razdvojil ves politični svet po porazu Wrangla v dva labora: zahtevi po priznanju sovjetske republike kot realne sile na eni strani se bo od druge' strani zagovarja! načrt kakega novega ruskega Garibaldija, ki bo preračunil, da je možno boljševizem v Rusiji v najkrajšem času upropastiti ter vkorakati v Moskvo v par dneh. Mi Ukrajinci moramo vzpričo tega zopet svareče opomniti: niti prva niti druga pot nc pelje do cilja. Le pravilna rešitev ukrajinskega problema utegne prinesti iz-točni Evropi zaželjeni mir. | Kaj pomeni obupni boj Pctljurc, ki sc žc tri leta bori brez pomoči in podpore proti boljševikom, se da šele tedaj prav ocenili, ako se pomisli, kako polomijo so doživeli Kolčak, Dcnikin, Judenič, Wran-gel i, dr, Takozvana »Sovjetska Ukrajina«, Ki se jc rodila v boljševišldh glavah z namenom varati -svet in okanili ukrajinski narod za pravico samoodločbe, je odkrito sleparstvo moskovskih rdečih caristov. Vladimir Vinničenko, eden izmed voditeljev ukrajinskih komunistov, ki jc pred kratkim bridko razočaran prišel nazaj iz sovjetske republike, jc v odprtem pismu, naslovljene!* na ukrajinske, kmete in delavce, razkril vso nevzdržnost sovjetskega režima v Ukrajini. Kar pripoveduje Vin-ničcnJco o centralizmu moskovskih diktatorjev, o protiukrajinskem kurzu in o gospodarski politiki boljševikov, je tako strašno, da morajo le še nepoučeni verjeti, da hode ukrajinski narod še prenašal, da hrt-Tifi gospodarilo par roparskih čet, ki so šiloma vdrle v njegovo ozemlje. Pa tudi poizkus, z reakcionarnimi silami oživiti staro Rusijo, zlomljeno po vi-iiarjih revolucije, sc mora ponesrečiti in razbiti na odporu ukrajinskega naroda. Ona pravljica, katero Rusi kaj pridno razširjajo, da Rusija brez Ukrajine ne more živeti, kateri pa Evropa in Amerika kaj radi verjameta, nam Ukrajincem še ne more biti zadosten povod, da bi se njemu na ljubo odpovedali zahtevani državni samoodločbi. Ta zahteva temelji na volji ukrajinskega naroda, ki zametujc tako rdeči kakor beli carizem. Mi Ukrajinci ponujamo pred celim svetom dokaz, da beče ukrajinski narod svojo samostojno državo. Mi hočemo, da se skliče konstituanta, ki bo to svetu dokazala. Dokler se ta mnogokrat izražena volja ukrajinskega naroda ne bo vpošte-vala, v vzhodni Evropi nc bo miru. Kaj pa to pomenja za celo Evropo, sc daues ne sme prezreti. Pomotna politika zapad-nih držav glede iztočnih vprašanj je bila za nas najhujše gorje ter nas spravila na rob propada. Če obstoja potreba, narediti na iztoku mir, in ta brezdvomno obstaja, potem se ta politika nc sme nadaljevati. Bo li sedaj, ko je V7rangel poražen, prodrlo spoznanje, kakšna zakladnica neizčrpljivih, neizrabljenih moči jc Ukrajina, z ozirom na mir, katerega sedaj ves svet išče? Dr. Valerijan Brendzan, šef ukrajinskega tiskovnega urada. •> tfpraianie Sadra. Attilio Tomavo v »ldea Nazionale« opisuje ekonomično propadanje Zadra radi odcepljcnia od Dalmacije in pravi, da mnogi dalmatinski italijanski patrioti izražajo misel, da bi bilo mnogo bolje, če bi Zader ostal pod jugoslovansko suvereniteto. Res se v Zadru pojavlja jaka struja, ki zagovarja revizijo rapallske pogodbe v tem smislu. Zadrčani so si sami krivi svoje nesreče. Naši delegati v Rapallu so predlagali, naj se Zadru da tako velika narodna avtonomija, kakor si jo on sam želi. Bili so celo pripravljeni zadrsko prebivalstvo osvoboditi od vojaške dolžnosti ln prepovedati državnim uradnikom udeležbo pri občinskih volitvah. Zadrčant pa tega niso hoteli nego v kompenzacijo za odhod admirala Milla zahtevali popolno pripadnost k Italiji. Zdaj imajo, kar so želeli. Millo jc odšel, na njegovo mesto pa jc kot predstavnik italijanske suvereni tete stopil gen era i Tpranto. ki zelo energično nustopn. Zndr- čani pa zdaj uvidevajo, da jim preti gospo« garski pogin, ko so popolnoma odrezani od svojega naravrtega zaledja. ■ 11 ' - i ———, Komunistična $t»vS?a na Češkoslovaškem« LDU Dunaj, 15. dec. (DunKU) »Neue Freie Presse« poroča iz Brna, da je prišlo pri zopetni zasedbi oslavanske centrale. do srditega streljanja, pri čemer jc bilo mnogo oseb ranjenih. V Olomucu so vsa javna poslopja zasedena, kar izvršujejo po večini čete nemške narodnosti LDU Dunaj, 15, dec. (DunKU) »Neuo Freie Presse« javlja iz Goedinga, da je v ponedeljek skupina komunističnih delavcev zasedla okraino glavarstvo. Orožniki in vojaki, ki so kasneje pritekli na pomoč« so bili razoroženi. Delavci so izvlekli okrajnega glavarja nasilomS na cesto in ga pretepli. Prišio je tudi do plenjenja« katerega je ustavilo vojaštvo, ki je prišlo kasneje tia pomoč v ojačenem številu. Ko so vojaki zasledovali plenilce, so začeli tj nanje streljati. Vojaki so odgovorili z nekaj salvami, pri čemer je bilo mnogo težko in lahko ranjenih. Zvečer se je posre-čilo došiim legionarjem, da so vse zasedene objekte osvobodili. LDU Praga, 15. dcc. (DunKU) Kakor doznava »Češke Slovo«, jc bilo pri včerajšnjih izgredih v Brnu pet oseb ubitih in 23 ranjenih. Število ranjenih pa bo najbrže večje. Dva ranjenca sta že umrla. ■ " ■ i ■ gfraSS PenStttntln odstopil LDU Benetke, 15. dec. (Štefani) Kralj Konstantin jc snoči dospel semkaj iz Švice. V njegovem spremstvu sc nahaja kra« Ijica Olga, dalje kraljevič Pavel in dvor-janstvo. Kralj se vkrca jutri na ladjo, ki ga odpelje proti Pireju. LDU London, 14. dec. (DunKU) »United Fr<-ss« doznava iz Pariza: Kakor poroča »Echo de Pariš«, jc izjavila kralju Konstantinu blizu stoječa osebnost, da kralj noče spraviti deželo v težaven položaj, in da namerava, čim sede na prestol, takoj zopet odstopiti. Njegov sklep je po vzročen po zahtevi Rhalisa. Kralj vztraja pri tem, pokazati zaveznikom, da se iz lastnega nagiba odpoveduje prestolu. Razorožitev LDU Ženeva, 14. dcc. (DunKU) Poročilo razorožcvalne komisije, ki je bilo danes predloženo skupščini zveze narodov, sc naslanja na nastopna načela: 1. Razorožitev se mora izvesti v zmislu mirovnih pogodb. 2. Naslanjaje na to, naj se razdeli izvrševanje leh točk za ostale države v tri etape, namreč v omejitev oboroževanja, znižanje oboroževanja in raz-oroževanja. 3. /. ozirom na člen 8. dogovora, na izjave vrhovnega sveta in bruseljske konfcrencc icr z ozirom na to, da je prvi pogoj za omejitev oboroževanja, popolna izvedba določb, ki se tičejo raz-oroževanja, predlaga komisija sveta zveze narodov, da sestavi posebno vojaško komisijo, sesloječo iz kompetentaih osebnosti političnega in vojaškega življenja, ki bo proučevala vprašanja, ki se tičejo raz-oroževanja, in ki bo predložila načrt vladam, v zmislu katerega se bodo obvezale« da dve leti po poteku poslovnega leta ne zvišajo vojnega proračuna s pridržkom obveznosti ki jih predvideva člen 16. dogovora Ln izjemnega položaja v zmislu odstavkov 2 in 6 člena 8. LDU Ženeva, 14. deccmbra. (DunKU) Danes jc bila končana diskusija o razorožitvi. Predsednik jc glede glasovanja predlagal, naj sc ona mesta, ki se tičejo dvoletnega proračuna, odločijo od ostalih resolucij in naj sc predložc v glasovanje na željo v isti siilizaciji, toda posebej. To pomenja, da jc za njih sprejem potrebna lc večina, dočim morajo biti resolucije sprejete soglasno. Nato so bile soglasno sprejele vse rcsolucijc, izvzemši omenjenih mest. Bar-ness in Cecil sta nastopila proti temu, da bi sc sklep, ki se tiče dvoletnega proračuna, z izpremembo šc izboljšal, ker pred-slavija edino pozitivno točko vsetfa delovanja komisije. LDU Ženeva, 14. decembra. (DunKU) Svet zveze narodov jc sprejel dva načrta začasne finančne komisije. Prvi se tiče sestave odseka treh juristov in 3 finančnikov, ki bo imel predlagati one ukrepe, ki bodo olajšali uresničenje onih kreditov, ki sc bodo povračali potom prodaje z denarjem »akupljcuih in nato obdelanih sirovin. Drugi načrt predvideva ustanovitev mednarodne komisije, ki se bo pod pokroviteljstvom zveze narodov bavila z uveljavljanjem mednarodnih kreditov. KomunijtKno obdeiavanje zemlje v Rušili* Kakor znano je sovjetska vlada večinoma na veleposestvih, odvzetih prejšnjim lastnikom, kot eksperiment uvedla »sel-skogospodarske komune« ali »sovhoze«, kakor se imenujejo po kratici. Te komune sestojijo Iz več vasi na ta način, da se zemlja obdeluje skupno in s skupnimi sredstvi, pridelki pa se razdelijo med te, ki so jo obdelovali. To je koncesija kmetom, ker vsaki član društva ostane lastnik konjev, blaga in orodja, vloženega v delo. Zemlja be obdeluje na veliko, kolektivistično, in vsaki član more iz društva izstopiti in samostojno obdelovati del zemlje, ki sc mu odmeri. Pri tem se gleda, da dobi kot del ono zemljo, ki jo je že pred sovjetskim režimom posedoval. Upravljajo te komune posebni odbori, ki imajo svoja pravila in delavno disciplino. Ta sistem je le modernizirani staro-Itiski »mir«. Kjer tega »mira« ni bilo, oso-bito v Sibiriji, se ta komunizacija ne da izlepa izvesti. Sicer je vse to eksperiment, katerega rezultate pokažejo bodoča leta, Boljševiška »Pravda« od 9. novembra poroča o inšpekciji »Sovhozov« In objavlja poročilo inšpektorja, ki je na mnogih »Sovhozih« našel nezadostno produktivnost, tako da se člani komune ne morejo niti zadostno sami prehraniti. Tudi sanitarne razmere so take, da doslovno piše: »Izgleda tako, kakor da nimamo pred seboj delavcev sovjetske republike, marveč sužnjev starega Rima.« Vzrok je v prvi vrsti ta, kakor ob-Jasnjuje ista »Pravda« v 259. številki od 18. novembra, da se je povsod v Rusiji silno razpasel birokratizem. Socialnih uradov, naprav in inšpektoratov je nebrojno fctevilo, produktivnosti pa nobene. Uradniki so večinoma ljudje stare šole in režima, ki ali sami ne verjamejo v uspeh novih metod ali pa store samo, kar so dolžni, nimajo pa talenta kaj ustvarjati. Splošno produktivnost bo mogoče Švigniti le tako, da se v Rusijo pritegne tuji kapital. Tako bodo zdaj Amerikanci eksploatirali ogromna bogastva Kamčat-ke, To je najnovejša politika sovjetov. Konec Samsnova. Kakor znano, se je v Sibiriji najdelj ustavljal boljševikom ataman Semenov, ki se je z malo armado držal v Čiti. Odtod je jeseni t. 1. polagoma se začel umikati proti kitajski meji. Naposled je vdrl v Mongolijo in zasedel mesto Urgo. Kitajci so ga oblegali, pa dolgo niso nič opravili. Kitajcem so šle na pomoč sovjetske čete. Zdaj pa se poroča, da so kitajske čete same zavzele Urgo. O usodi Semenova ni še nič znanega. Boljševiške čete so se iz kitajskega ozemlja umaknile. Nova republika v azijatski fcusiji. V Irkutsku se je vršil narodni kongres Burjatov (enomilijonsko mongolsko pleme jugozapadno od bajkalskega jezera), ki so sklenili osnovati svojo republiko. Sovjet v Moskvi je to vzel na znanje in objavil dekret, glasom katere se bur-jatska republika priznava. Republika bo stopila z moskovsko vlado v stik glede občih smernic zunanje politike. Kako izgleda sedal v Sevas$opo!u? Po odhodu generala Wrangla so bolj-Seviki naznačili za komandanta mesta nemškega poročnika Bohmerja, ki je bil za časa germanske okupacije Krima komandant mesta Akimovke in je ostal v Rusiji. Komandant izrednega sodišča (Črez-vlčajke) je bivši polkovnik carske garde Savisko. Najprej so aretirali okoli 500 delavcev pristanišča in dokov, ki so pomagali Wranglovi armadi sc vkrcati in zbežati. Večina je usmrčena. Ljudje so bili prve dni razstreljeni po ulicah brez sodišča. Okoli 8000 moskvičanov in petrogradčanov ki so živeli na Krimu, je bilo aretiranih in odvedenih v Rusijo. Po Nakimovskoj ulici so obesili mnogo kontrarevolucionarjev. Na celem Krimu je več kot 10.000 oseb plačalo s svojo glavo svojo pomoč Wran-glovemu režimu. IlItlllllllHIlIlItlllllllllllllllHIllllllllItllHIllllllItllElllllllllllIllItlllllllllllllllil prispvcjle za sfeisd S. L. S.! iiiiuiiiniilunanMiliifiMiiiiiiiitMlintiiiniiintminmimfiminHnniutnm -f- Dcinisija deželne vlade sprejeta. Uradno se razglaša: Minister z« notranje stvari Draškovič je predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Janka Brejca brzojavno obvestil, da je sprejeta njegova demisijn, kakor tudi ostavka poverjenikov za uk in bogočastjo dr. Karla Verstovška, za javna dola inž. Dušana Serneca in za kmetijstvo Jakoba Jana. Ministrski svet je vodstvo deželne vlade za Slovenijo in predsodništva do nndaljnega poveril vseučiliškemu profesorju dr. Leonidu Pitami-cu ter odredil, da posle odstopivših in razrešenih poverjenikov do nadaljnega upravljajo po činu najstarejši uradniki dotičnlh resortov, in sicer posle poverjeništva za uk in bogo-častje vladni svetnik dr. Franc Skaberne, posle povorjeništva za javna dela gradbeni ravnatelj inž. Anton Klinar in p6sle poverje-ništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik. -f »Deželna vlada za Slovenijo«. Posle deželne vlade in predsedstvo vodi vseuči-liški profesor dr. Leonid Pitamic, ki je po končanih volitvah takoj po ugotovitvi rezultata volitev zaprosil ministrski svet, da ga razreši njegove dolžnosti kot vodjo po-verjeništva za notranje zadeve. Dr. Pitamic vodi tudi poverjeništvo za notranje zadeve. Posle odstopivših poverjenikov za uk in bogočastje, javna dela in kmetijstvo pa upravljajo po činu najvišji uradniki v do-tičnem poverjeništvu, in sicer vladni svetnik dr. Skaberne, gradbeni ravnatelj dr. Klinar in dvorni svetnik Vertačnik. Razen-tega imamo šc poverjenika za pravosodje dr. Ravniharja in poverjenika za socialno skrbstvo Adolfa Ribnikarja. Čuden je kombinirani sistem, po katerem je sestavljena sedanja provizorična in neprovizorična deželna vlada, v kateri sedita kar dva zastopnika JDS, ki bi ji po volivnih rezultatih (7V*>% vseh mandatov) pripadalo k večjemu eno poverjeništvo. Po vseh pravilih političnega takta bi morala zastopnika JDS v deželni vladi po demisiji centralne vlade podati tudi demisijo kot poverjenika. To bi bilo tudi točno po sistemu, ki ga je načelno uvedla ravno JDS. Do danes pa še nobeden demokratskih poverjenikov ni podal svoje demisije. -f Balkanska metoda. Demisija poverjenikov SLS je bila takoj sprejeta. Kakor izvemo, so predsednik deželne vlade in odstopivši poverjeniki prav veseli in zadovoljni, da so bili takoj, takorekoč z obratnim brzojavnim odgovorom razrešeni od svojih dolžnosti. M i pa pri tem ne moremo in ne smemo prezreti b a 1 k a n &,k e metode, ki sc je je pri tem poslužila osrednja vlada, ki se je z ozirom na Slovenijo držala te balkanske metode, kadar so v njej sedeli demokratje. Po vseh e v-r o p s k i h običajih se poveri demisioni-ranim vladnim funkcionarjem nadaljno vodstvo vladnih funkcij, dokler se vprašanje nasledstva definitivno ne razreši. Morda pa delamo Balkanu krivico, ako to metodo imenujemo balkansko? Evropska pa gotovo ni in to smo hoteli pribiti I -j- Polom demokratske politike. Demokratski listi, med njimi tudi »Slovenski Narod«, so zdaj polni črnogledih člankov, v katerih se riše zunanji položaj naše države v najtemnejših barvah. D' Annunzio se ne umakne iz Reke, ker baje čaka na izbruh revolucije na Hrvatskem, Mažarska stoji tudi s puško ob nogi; da Habsuržani prežijo dalje, je tudi znano. Zanimivo pa je, da demokratski listi vso krivdo zvračajo ne samo na gospoda Radiča, ampak — čujte! — tudi na dr. Korošca in dr. Gosarja, ki da nočeta priseči kralju Petru, pač pa bi »najraje prisegla katoliškemu kralju Viktorju Emanuclu.« Že iz tega se vidi, kako »resno« so zamišljeni ti članki. Če bi demokratski politiki količkaj umevali interes naše države, bi se morali vprašati, kdo je kriv, če ima naša država res tako slab kredit, Našli bi kmalu, da so pravi in edini krivci oni sami. Kljub jasno izraženi volji hrvatskega in slovenskega naroda nočejo nič slišati o pametni avtonomiji, jemljejo Bunjevcem brez zakona kar potom absolutističnih naredb versko in šolsko avtonomijo, nasilno uvajajo cirilico, kratijo konstituanti njeno suvereniteto, so na Hrvatskem s svojim vojaškim rekvizicijskim zakonom povzročili krvave nemire in tako ustvarili teren za Radiča. Če je državna misel vendarle le še dovolj krepka, je to zato, ker se je ljudstvo oklepa kljub vsemu nasilju, ki ga je uvedel v državi demokratski sistem. Plemenske mržnje proti Srbom v Jugoslaviji ni razen pri tistih, ki demokratske grehe pripisujejo Srbom. To »mržnjo« so si zdaj izmislili demokratski listi sami, da zvalijo krivdo iz svojih lastnih ramen na druge. Seveda, če se najdejo med Srbi taki politiki, kakor je g. Vesnič, ta prisrčni prijatelj demokratov, ki Slovence in Hrvate podi proč, češ, če vam naš centralistični sistem ne ugaja, pa pojdite nazaj, odkoder ste prišli — potem ni čuda, če si ljudstvo o tem ustvarja svojo sodbo. Če bo demokratska stranka šc par let vladala, bi ne bilo prav nič čudno, ako bi država res šla na kose; toda trdno smo prepričani, da bo država obstala, razbila sc pa bo demokratska centralistična uolitika. Ia za to ie lc skrajni čas. H- Dr. Hninisch zvezni predsednik v Nem. Avstriji. Izvolitev zveznega predsednika Nemške Avstrije je bila težka stvar, ker se krščanski socialci, velenemci in socialisti niso mogli sporazumeti glede osebe. Pri petem poizkusu so se krščanski socialci in vsenemce zedinili na izven-strankarja dr. Hainischa. Dr. Hainisch je znan kot hud nacionalist, česar tudi v svojem nastopnem govoru ni prikrival, češ da ga nihče ne more nadkriliti v ljubezni do nemškega naroda. Poudaril je tudi, da jc st. žermenska mirovna pogodba milijone Nemcev odtrgala od nemškega naroda. KoroSko. k Prazne župnije. Krški ordinariat razpisuje z dnem 22. novembra 23 župnij in sicer: HodiSe, Škofiče, Apače, Galicija. Kotmaraves, Bilčoves, Slovenji Plajberk, Borovlje, Skočldol, Gozdanje, Pokrče, Slovenji Smihel, Ukve, Labud, Brnca, Šmarjeta pri Telenber-gu, GorenČe, Vovbre. Te so vsled zadnjih dogodkov in nesrečnega plebiscita izgubile svoje dušne pastirje. Nadalje nezasedeno lepo župnijo št. Vid v Podjuni in nekatere manjše župnije, ki so že dosedaj bile Je soprovizure, tako Št. Andraž na Jezerskem (Jugoslavija), Golšovo, Ljubelj, Drava. Nadalje naznanja 20 župnij v zamenjavo, ker bi bili radi dotični župniki premeščeni. Med temi so tri iz kanalske doline (Italija), ena župnija slovenska (Ukve), dve nemški (Poulabelj in Kokovo). Uboga slovenska Koroška! .k Duhovniki ne smejo v šolo! Na več krajih, tako v mestu Velikovcu, je šjlska mladina po nemških kričačih tako nahujskana zoper slovenske duhovnike, da katehetje ne smejo v šolo. Če bi prišli v šolo, bi otroci zapustili šolske prostore. Zato morajo tudi tisti duhovniki, ki so še ostali na župnijah, v veliko slučajih zamenjati svoje župnije. Pliberk. DIvjaštva na Koroškem, ki jih povzročajo Nemci in nemčurji, se ponavljajo. V pobojih in nasilstvih iščejo zadoščenja. — Ko se je precl nekaj dnevi vozil pliberški g. dekan v Celovec, ga je hotelo ^et nemčurjev po vsej sili na mostu črez Dravo vreči skozi okno v vodo. Peklensko nakano je preprečil sprevodnik, ki je izjavil, da je odgovoren za gospoda. — 21. novembra so obhajali nemčurji svojo laži-zmago v Globasnici in šmihelu pri Likebu, kakor tudi po raznih drugih krajih. Povabili so tudi Slovence, nekatere, a ko jh je nekaj res prišlo, so jih nemčurji in pa Nemci nagnali s psovko »čušic in nekatere izmed njih pretepli. Tako je na primer znani nemčur podil Slovenca četrt ure daleč z odprtim nožem. Orožništvo, ki je bilo tudi navzoče v velikem Številu, je vse to slišalo in videlo in ni branilo preganjanih. So pač zato tukaj, da ščitijo in varujejo nemčurske divjake pred napadenimi Slovenci. — Par dni pozneje je voz divjakov uapadei na cesti dva posestnika iz bistriške občine, ko sta se vračala domov. Podobni napadi se ponavljajo dan za dnevom. Slovenci niso nikjer varni pred nemškimi barabami. Tisoč orožnikov, ki so v coni, jih ne moti popolnoma nič pri njihovem poslu. Ni bilo še slišati, da bi orožniki prijeli ali posvarili enega izmed njih. — To je tisto varstvo manjšine, določeno v mirovni pogodbi in po Nemcih podpisano in obljubljeno! Marsikateri slepec je že spregledal, a kaj pomaga, ko je prepozno. Najbolj pa že tepe izdajstvo revne ljudi in delavce, ki so pri glasovanju odločevali. Malo jesti in slaba plača je njihov delež, ki ga jim je Avstrija odločila. Nemčurji so se pa že tudi začeli ravsati iu kavsati med seboj. V Globasnici n. pr. sta si dva glavna agitatorja pošteno v laseh. Ju-deževi groši, katerih si niso razdelili med seboj po pravem ključu, so vzrok. Kuharju že preseda komisarstvo, Paru pa avstrijstvo iu pravi, da bo šel v Jugoslavijo. V več krajih pa se opaža — bodisi slučaj ah kaj — da nemčurji obiskujejo razne nesreče in — sila kola lomi — ponižajo se ter pogostokrat iščejo pomoči in jo morajo iskati pri — Slovencih. Zasluženo in pošteno plačilo jo prejel za svoje objeme iu poljube v Pliberku Kuharjev oče iz Šmihela. Ko je poslal svoj denar — okoli 30.000 jugoslovanskih kron v Prevaljo v hranilnico po svojem zetu, so istega prejeli nemški orožniki, mu odvzeli denar in ga peljali v Pliberk. Doma je zet povedal, kaj se mu je zgodilo. To je bilo jeze, kletve in vseh mogočih priimkov na tiste »objemajoče« in druge Nemce, da se je kmalu zvedelo daleč naokrog. Dobro plačilo za poljube! — Namesto zloglasne »Koroško Korošcem!« so nemčurji začeli izdajati nov list: »Koroška domovina«, ki piše popolnoma v tonu in duhu prejšnjega lista. Samo ime je drugo. V svoji prvi številki priobčuje škofov list, ki poziva k miru in napoveduje misijone po deželi, a obenem pa hujska vernike proti svojim dušnim pastirjem, jih zmerja s kranjskimi in srbskimi smetmi in hujska ter blati vse, kar je slovenskega. Ze iz prve številke se pozna, da celovški izdajalci nimajo mirne vesti in da ji mtudi pamet še ni v pravem tiru. Slovenci tega lista nq bomo brali, pač pa pogrešamo čtiva, zlasti naš »Mir«. Nemških lislov ne maramo in tudi ne znamo čitati, svojih nimamo, slovenskih pa črez mejo ne puf-te ali pa le malokatero številko. Smo pač zopet sužnji! Čuden red v Koroški. Neka Messner jc prodala vse svoje imetje v Velikovcu ter odpotovala dno 8. decembra čez Pliberk v Mežiško dolino. V Pliberku io srečata dva uern- £ka orožnika, katera sta ji vzela ves denar, 2085 jugoslovanskih kron ter ;t potem rekla: »So, jetzt koiineu Sie nach Jugoslnvlen ab-fahreu.< Dneinse novice. — Dr. Mahničev pogreb. Pogreb zemeljskih oslankov dr, Mahniča se vrši v soboto ob 9. dopoldne. Iz Slovenije se udeleže pogreba številne deputacije, med njimi zastopstvo SLS, deputacija starešinstva kat. akademičnih društev, Orlovske zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in raznih drugih korporacij. — Sožalje deželne vlade. Predsedni« štvo deželne vlade je povodom smrti škofa dr. Mahniča izreklo brzojavnim potom svoje sožalje presv. nadškofu zagrebškemu, dr. Ante Bauerju. — Odbor Leonove družbe ima svojo sejo v č e t r t e k , dne 1 6. t. m. ob 5. u r i zvečer v prostorih K. T. D., L nadstropje, Podpisani prosi vse odborove člane, da se seje prav gotovo vsi udeleže, ker je posvečena spominu umrlega biskupa dr. Antona Mahniča, duševnega ustanovitelja Leonove družbe! — Predsednik. — Poverjenikom Mohorjeve družbe. »Slov. Straža« prosi vse poverjenike, da ob priliki razdeljevanja družbenih knjig po stari navadi zopet prično z nabiranjem za sklad Mohorjanov. Njen delokrog je danes veliko večji, zato tudi gmotna podpora veliko bolj potrebna. Spomnite naše Mo-horjane na žalostno usodo našega naroda, vplivajte nanje, da bo vsak Mohorjem daroval vsaj majhen znesek za »Slovensko Stražo«. — Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo, da se ji je posrečilo nabaviti večjo množino Ia Chromo-kartona in bo v stanu postreči vse naročnike, ki so se zanimali za tisk razglednic. Prvotna naročila blagovole naj se obnoviti. Izvršitev tiska v enem ali večbarvnem tisku. — Razpis služb. Gradbena direkcija je v Uradnem listu št. 145, priobčila razpis več mest tehničnih uradnikov z visokošolsko in srednješolske tehn. izobrazbo. — Brezmejna podivjanost — pokopa" lišče opustošeno. »Slov, Narod« poroča iz Metlike: V noči od 8. na 9, decembra so doslej še neznani storilci popolnoma opu-stošili mestno pokopališče metliško pri Sv. Roku. Od 50 do 60 spomenikov — če ne več, vsled zapadlega snega se namreč natančno število še ni moglo ugotoviti —-so porušili. Kar je kamnitih, so jih prevrnili in deloma s podstavki vred iz zemlje izruvali, železne križe so pa do tal pri-pognili, pri čemur so se ti po večini prelomili. Na vsem grobišču stoji samo še 6 kamnitih, 7 železnih in par lesenih spomenikov, Škoda je velika. Žalosten pogled se nudi človeku. Vsekrižem leže po tleh nagrobni kamni in železni križi. K sreči pokriva snežna odeja zemljo, da tako vsaj deloma zakriva to brezprimerno razdejanje, nasledke zločinskega dejanja posuro-velih lopovov. Vrhu tega so ti brezvest-neži vzeli iz mrtvašnice mrliške nosilnice, jih nesli v mesto ter jih tu postavili pred neko gostilno. V soboto zvečer, dne 11. t. m., se je za čin zaznalo. Bliskoma se je raznesla novica po vsem mestu. In drugi dan so ljudje romali na grobišče kakor v Vseh Svetih, da se na lastne oči prepričajo o tem, česar niso mogli verjeti govorici. Med ljudstvom vlada vsesplošna razburjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, ki bi odkril zločince ali mogel vsaj podati znake, na katerih podlagi bi se dali krivci izslediti. Poživljamo vse, ki bi kaj znali o storilcih, naj to nemudoma javijo ali okrajnemu sodišču ali pa orožnikom v Metliki, Poudarjamo, da je v interesu vseh poštenih Me« tličanov, da se čimprej izve za te podleže in da se čimprej izroče pravici v roke. — Podružnica društva Pravnik se bo v Mariboru za okrožje mariborskega okrožnega sodišča ustanovila pri ustanovnem zborovanju v soboto 18. decembra ob pol 20. uri (pol 8.) v Narodnem domu v mali dvorani. Pripravljalni odbor vabi k udeležbi slovenske pravnike vseh strok. — Taborišča za protidržavne elemente. Notranje ministrstvo je ustanovilo dva ta-i bora. V te bodo pošiljali one elemente, ki ru-jejo zoper današnji državni red. Eno laborilče se nahaja v Mostaru. Tam so najbolj revolucionarni hujskači, posebno tujci. Med ostalimi je v Mostaru tudi veliko ruskih beguncev, ki so takoj po prihodu pričeli agitirati za komunizem. Tudi nekaj romunskih agitatorjev, ki so ogrožali našo notranjo uredbo, je v Mostaru. Pred nekaj dnevi so pričeli Romuni gladovalno stavko, katero je pa izvajalo snmo pet ujetnikov. Drugi tabor je v Valjevu, kjer je bilo doslej beguncem dovoljeno, da so hodili po niestu, seveda pod nadzorstvom. Ker so pa begunci že velikokrat poskušali ubežati, namerava ministrstvo preložiti interna-cljske tabore na kak osamljen dalmatinski otok. — Volkovi In medvedje. V časopisje jc zašla vest, da so sc kar naenkrat pojavili na Dolenjskem volkovi in medvedje, ki utegnejo, kakor modruje neki dnevnik, postati nevarni celo ljudem, Do bo stvar Stev. 286 »SLOVEHECC, Oub S*Van 3 prav razumela, boai povedano to-le: Medved je v kočevskih in ribniških gozdovih stalna divjačina in se jih vsako leto nekaj ustreli. Nevaren ni niti ljudem, niti živini, ker se preživlja ;>onajveč z rastlinami (razne jagode in maline, lesnike, drobnice, žir in želod), žuželkami in mrhovino. Ko se približa zima, se nakne v svoj brlog, kjer tiči nekako do svečnice. Volk je bil do vojne v naših loviščih že popolnoma iztreb-Ijen, le v razsežnih gozdovih snežniške graščine sc jih je bilo nekaj ohranilo. Med vojno se jc pa ta zver, ker je morala večina lovcev k vojakom, zelo zaplodila in dela že nekaj let sem v kočevskih, ribniških in lož-kih loviščih pri divjačini, pa tudi pri čredah, ogromno škodo. Največ jih je slediti okrog Drage in Trave ter Loškega potoka, dalje okrog Gotenice in Grčaric, seveda tudi po Veliki gori nad Ribnico in Sodra-žico. Klatijo se pa tudi žc po Krimu in po gozdovih okrog Rakitne, da, celo na Gorenjskem so se pojavili. Okrajno glavarstvo v Kočevju je lansko leto započelo široko zasnovano akcijo, da bi se ta zver zatrla. Žal, da smo imeli tako milo zimo, da jim ni bilo mogoče priti do živega. Vendar jih je bilo ustreljenih kakih deset. — Človeka se bojita oba: volk in medved in bežita pred njim. — Še je čas, da si preskrbi vsaka naša hiša po vsakoletni navadi našo »Družinsko pratiko«, za prihodnje leto 1921. Pratika stane letos brez poštnine 5 K in se dobiva skoro po vseh trgovinah. Kjer bi jc ne bilo mogoče dobiti, naj se naroča naravnost pri založništvu v Ljubljani. Zahtevajte povsod našo pratiko s podobo sv. Družine. Pri večjem naročilu se dobi na vsakih 10 izvodov en izvod za nameček. Naslovi za večja naročila: Založništvo Družinske Pratike y Ljubljani. Znesek naj se odpošlje naprej. — Glavna skupščina Zveze industrijcev. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani sklicuje svojo redno glavno skupščino za poslovno leto 1920 na nedeljo, dne 19. decembra t. L Skupščina so vrši ob 9. uri predpoldne v deželnozborski dvorani deželnega dvorca. Zveza industrijcev, ustanovljena dne 9. februarja .1919, združuje v svoji organizaciji vso industrijo Slovenije. Glasom do-hajajočih obvestil prisostvuje skupščini mnogo zastopnikov gospodarskih organizacij in oblastev iz drugih pokrajin kraljevine ter so pričakuje sploh številna udeležba. Dnevni red obsega posle, predvidene v Statutu, in premembo Statuta v smeri nadaljnega razvoja Zveze. Glavna skupščina ni javna; člani se izkažejo s člansko izkaznico za leto 1919 ali J920, vabljeni gosti z vabili. — Zaprtje: Profesor Klebs v Chikagi, slavni raziskovalec na polju zdravilstva, potrjuje, da je preizkusil izborne učinke »Franz-Jo8ef< grenčice z najboljšim uspehom. r lj Poziv! V petek dne 17. decembra 1 1. se praznuje rojstni dan regenta Aleksandra. Vabim vse hišne posestnike in vse meščanstvo ljubljansko, da naj ta praznični dan okrase svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi zastavami. — Župan: dr. Tavčar 1. r. lj Krajevni odbor S. L. S. za šolski okraj. Danes v četrtek ob 8. uri zvečer bo v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje seja krajevnega odbora S. L. S. za šolski okraj. Navzočnost vseh članov nujna. — Predsednik. lj V soboto ob 8. uri zvečer se vrši v Srebrni dvorani hotela »Union« občni zbor »Družabnega kluba« z običajnim sporedom. lj Odborova seja »Slov. Straže« sc danes ne vrši. lj Javno predavanje, ki ga priredi »Gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo« se vrši danes ob 7. zvečer v trnovskem župnišču. Predava g. prof. dr. V. Š a r a b o n. Vstop vsakomur prost. lj Zveza uradnic in trg. nastavljenk Krekove prosvete ima v petek zvečer ob pol 8. kratko predavanje in obenem občni zbor. Vse članice prosim, da se prav gotovo udeleže občnega zbora. — J. A. predsednica. lj Ljudski oder v Ljubljani. Danes zvečer ob pol 8. uri se vrši zelo nujna in važna seja Ljudskega odra. Prosimo vse gg. odbornike točne in gotove udeležbe. — Podpredsednik. lj Predavanje SKSZ v Ljudskem domu se je vršilo v torek zvečer ob pol osmih ob obilni udeležbi. Predaval je g. profesor V. Šarabon o gospodarskem zemljepisju. Primerjal jo gospodarstvo posameznih dežel pred vojsko in po vojski Ln kazal na velike spremembe glede pridobivanja posameznih tva-rin, n. pr. kavčuka, kave, premoga, petroleja itd. Posamezne točko je pojasnjeval na go-spodnrsko-zemljepisni karti. — Prihodnji torek, dno 21. decembra bo predavanje o priljubljenem pisatelju dr. Franu Deteli. ki je praznoval ta mesec svojo sedemdesetletnico. lj Odborova seja Nove založbe bo danes 16, t. m. ob b. uri zvečer v navadnih prostorih. Spored: Občni zbor. Prosim vse tovariše odbornike, da se seje zanesljivo udeležijo. — Predsednik, lj Promocije. Dne 13. decembra 1920 ob 12. uri se bodo vršile v deželni zbornici promocije naslednjih kandidatov za doktorje prava: Gg. Luka Kravina, avskultant v Ljubljani; Štefan S k u b i c , komisar deželne vlade v Ljubljani; Vinko Zoreč, absolviran pravnik. lj Mladinski dom na Kodeljevem. Na praznik sv. Štefana — v nedeljo, dne 26. decembra ob pol 5. uri popodne bo v Mladinskem domu na Kodel Ijevem božičnica v f>rid mladini. Iz prijaznosti sodeluje ce-otna salezijanska godba in dramatski odsek z Rakovnika z igro: Skriti biser. Člani društva za mladinske domove in prijatelji mladine se tem potom vljudno vabijo. lj Javno predavanje na univerzi se vrši danes zvečer ob 8, uri. Predava g. univ. prof, dr. F. Veber iz cikla »Telo in duša« III. del: Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetom. lj Veseloigro »Učenjaka«, ki je redka na naših odrih, vprizori v nedeljo ob 8. uri zvečer mladinska S. O. na Ljudskem odru. Predprodaja vstopnic v prodajalni Kat. tisk, društva (Ničman). lj K božičnici naše S. O. vabimo starše članov organizacije, starejšine, akademike in vse ljubitelje resnega dijaštva. Bogat spored obeta mnogo življenja in bo dokazal pravo stremljenje naših najmlajših. Prične se točno ob 7. uri (v soboto, 18. decembda v veliki dvorani Ljudskega doma). lj Naša mladina. Dasi se je na splošno milje na naših srednjih šolah zelo izboljšal, se še poznajo zle posledice vojske. Posebno na realki se še mladina ni tako disciplinirala, kolikor je to potrebno, dasi stori profesorski zbor v polni meri svojo dolžnost. Izključena sta bila dva dijaka, ker sta uganjala grdobije. Neki realec, katerega je gospod profesor vpisal v razrednico, si je prerezal žile na roki, toda poškodba ni bila težka in bo okreval. lj Povišanje krušnih cen. Mestni magistrat dovoljuje na izvanrednem občnem zboru Zadruge pekov, dne 13. decembra 1920 zahtevano podražitev kruha za 1 do 2 K pri kg. Povišanje cen kruha je povzročilo podraženje moke za K 1.50 do 2 K pri kg ter povišanje plač pomočnikom. S ponedeljkom, dne 20. decembra t. 1. stopijo sledeče cene v veljavo: bel kruh 16 K kg, črn kruh (z zadnje pšenične moke) 10 K, ržen kruh (Vfe ržene, V& pšenične moke) 12 K, navadne žemlje 20 K, mlečne žem-lje 26 K, masleno pecivo 32 K kg. Uvesti se mora enotna teža kruha, to je štruce po 1 kg, yllit. steiil. pošlie franko za vnapiej posmnih K HJ Banei Hertl, lastnik, grad.Golič p; i Konjicah Slovenija. Lekarna v Logatcu dobavlja priatno norveško ribje ol,e v izvirnih posodah po 1C0 kg, tudi v maniših množinah, kakor tud rietnovo olje, kafro, amerik. vazuin in razne špecijaliteta. 6000 in krasne ka.b dne namizne in ru- ctokogsne svetitke po tovarniški ceni v olavni zalogi IVO ANDRAiCH TZ, Maribor Vodnikov trg St. 1. C&e OpttBO- van -a Haio-metei v mm i'ermo-metoi VC iJsihn>n, liloronco T C Nebo, vetrov t'a>'» vir i t mm 14. 12. 21 h 739-2 0 — obl. 15.12. 7 h 738-5 — 2-7 sneg v. 6'J 15./12. 14 b 737-6 - 1-2 _ sneg v. Namesto darila okrajni zdravnik v &©£ev]u ordinira v hiši št. 85 (nasproti okr. gia-varstva) II. nadstr. od 8. do 11. ure. Kupu'emo za naso tvornlco .Vulkan" v Kranju po najvišjih cenah stare