ipoftninA piAČAnA v corovmi
£
£
£
C
SZ
C
posAMeznA fcvuKA (lAne f-oro
LETO IH.
LJUBLJANA, SOBOTA, 13. MAJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana,
Čopova 1 Del. zbornica — Tel. št.: 35-29 — Pošt. Čekovni račun št. 17.548 — NAROČNINA:	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 20.
Dokaz bi ase moči in naše rasti
Tretji redni občni zbor ZZD
- f-' *
* * 5
< ' V x ♦*. * ;
- K}< ’*
Tovariš Preželj France predsednik glavnega odbora ZZD.
Prvi občni zbor ZZD. Dvorana Rokodelskega doma. Delegati prvih podružnic ZZD prihajajo, pomenkujejo se med seboj, Gorenjec se suče med Dolenjci, veseli Štajerc se meni z resnim Notranjcem, vsem sije z oči pogum, volja do zmage novega slovenskega, katoliškega in strokovnega pokreta ZZD čigar pionirji so.
Vsak občni zbor ZZD je bil potrditev novih zmag. ZZD ni poznala koraka nazaj, njen korak je bil usmerjen le naprej. Čudovita je moč ideje, moč volje, doslednosti in vztrajnosti. Le zato, ker je ZZD uporabljala te prvine vsakega uspeha v svojem delu, je zmagovala in zmaguje.
7 članov — pionirjev je štela ZZD 15. 11. 1935 na ustanovnem občnem zboru. 248 članov so zastopali delegati na prvem občnem zboru v Rokodelskem domu. Krivulja v diagramu članstva se je drzno vzpenjala. Prekoračila je število 1000 — vzpon je nezadržen, krivulja se vzpenja preko 2000, 3000, se drzno požene preko 6000 in 7. maja 1939 na dan tretjega rednega občnega zbora kaže 6872 članov. Te številke govore ...
Kdo si še upa trditi, da je ZZD enodnevnica, kdo bo verjel tistemu, ki trdi, da ZZD razkraja enotnost in izdaja interese Slovenskega delavstva. Slovensko delavstvo je nasprotno dokazalo. Ono je dokazalo, da je ZZD prava delavska organizacija, zato se je tisoči z vsem srcem oklepajo. ZZD ne mešetari s svojim programom, ona ne ustvarja v svojem programu kompliciranih pojmov. Osnove njenega dela so: Bog, dom, grunt, stan, narod. Ta načela ZZD avtoritativno brani in ne dopušča okrog njih kompromisov. Mi ta naša načela razumemo, lastna so naši duši, lastna oporokam naših voditeljev, Slomška, Mahniča, Kreka, Jegliča. Ta načela je delavstvo razumelo, ker nosijo v sebi pečat narodnega duha. Kdor pa ima v narodu korenine, tega delo je blagoslovljeno in je trajno in le zato je mogoče, da je iz 7 članov ZZD narastla v organizacijo 6872 članov, v organizacijo, ki ve, kaj hoče in zna ustvariti, kar si je zamislila. Mentaliteta borbe, borbe do zmage, pravice nad krivico, pristnosti nad narejenostjo, stanu proti razredu je lastna ZZD.
S tega stališča moramo gledati delo ZZD. To je bilo stališče nedeljskega občnega zbora, na katerem je ZZD ponovno v vsej polnosti pritrdila svoja načela in se uradno priključila pokretu Jugoslovanske delavske zveze. Delavski stan ni v naši državi le last enega okraja ali pokrajine, temveč je last države. Jasno je, da ob naraščajoči industrijalizaciji naše države raste vzporedno tudi pravi delavski stan. Tu je nevarnost, da se interesi posameznih ljudskih plasti razidejo, da se ustvarjajo razredi, ki si sovražno stoje
Zveza združenih delavcev je imela v nedeljo, dne 7. maja 1939 ob uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani svoj tretji redni občni zbor.
Občni zbor je otvoril predsednik centrale tov. France Preželj in pozdravil zborovalce ter navzoče odličnike, ki so občni zbor počastili s svojim obiskom. To so bili: zastopnik oblasti g. komisar Kukovič, predsednik Delavske zbornice tovariš Viktor Kozamernik, zastopnik g. župana Adlešiča občinski svetnik tov. Jemec, zastopnik Katoliške akcije njen delavski referent tov. Pernišek, zastopnika Društva združenih nameščencev tov. Ing. Košir in Sitar Alojz ter zastopnika tiska.
Predsednik centrale tov. Preželj je nato prečital pozdravne brzojavke in pisma naših odličnikov. Glasijo se:
Pozdravljam udeležence občnega zbora in vse člane Zveze. Želim Zvezi še naprej nezlomljive volje pri delu in najboljših uspehov. Dr. Korošec.
Ob priliki občnega zbora sprejmite moje iskrene pozdrave in najlepše želje k popolnemu uspehu Vašega dela. Minister Krek Miha.
Zastopnike slovenskega delavstva, zbrane na občnem zboru, pozdravljam in želim veliko nadaljnih uspehov. Minister Snoj.
Prejel sem Vaše cenjeno povabilo, naj bi se udeležil Vašega občnega zbora, ki bo v nedeljo dne 7. t. m., a se na žalost Vašemu povabilu radi drugih nujnih poslov ne bom mogel odzvati. Glede na to Vas prosim, da sporočite vsem udeležencem občnega zbora moje najlepše pozdrave. Iz srca želim, da bi Vaše zborovanje poteklo srečno in, da bi občni zbor čim več pripomogel k okrepitvi in rasti Vaše organizacije, ki ji želim v vsakem oziru čim večjih uspehov v korist našega slovenskega delavstva, kakor tudi v korist naše slovenske in državne skupnosti. Dr. Marko Natlačen, ban.
Občnemu zboru želim najobilnejše uspehe. Delu slava, delu čast. Marko Kranjc, narodni poslanec.
Vljudno se zahvaljujemo za cenj. povabilo, pozdravljamo občni zbor in mu želimo obilo uspehov. Pridružujemo se besedam Vašega zastopnika, s katerim je pozdravil naš tabor v Celju in jih z enakimi občutki ponavljamo: Bog daj, da bi med kmečkim in delavskim stanom zavladala ljubezen in vzajemno sodelovanje. S kmečkim pozdravom! Kmečka zveza, glavni odbor v Ljubljani.
Tov. Preželj je nato predlagal pozdravne brzojavke predsed. Cvetkoviču, našemu voditelju dr. Korošcu, obema slovenskima škofoma dr. Rožmanu in dr. Tomažiču, ministru za socialno politiko dr. Ra-jakoviču, ministroma dr. Kreku in Snoju, banu dr. Natlačenu, glavnemu odboru Ju-gorasa ter pozdravna pisma narodnima poslancema Rudolfu Smersuju, Marku Kranjcu in ljublj. županu dr. Adlesiču ter Kmečki zvezi, kar so zborovalci sprejeli z burnim aplavzom.
V imenu Delavske zbornice je občni zbor pozdravil njen predsednik tov. Kozamernik, ki je delegate pozval, naj vneto podpirajo delo uprave Delavske zbornice, v kateri je ZZD sedaj gospodar in bo Delavska zbornica sedaj tudi vse drugače in bolj skrbno delala za delavstvo, kakor je to bilo doslej. Za nameščence je izrekel pozdrave g. Ing. Košir in dirugi.
nasproti. Zato je važno, da delavski stan, ki v državi nastaja, najde takoj v začetku procesa pot sporazuma in sodelovanja med slovenskim, hrvatskim in srbskim delavstvom na eni in z vsemi drugimi stanovi na drugi strani. Potrebno je delavski stan pripeljati na stopnjo zadovoljnosti. To pa ni in ne more biti program ozkega kroga ljudi, temveč mora k takemu stanju voditi le val, ki je organično zrasel in pljuska po vsej državi. Priključitev ZZD Jugoslovanski delavski zvezi bo okrepila puls tega gibanja, — ni slovesen konec socialne stanovske graditve države, temveč mogočen uvod v novo razdobje.
Prvo poročilo je podal strokovni tajnik tov. Drago Višnar:
Dragoceni uspehi naših bori)
Poročilo o strokovnem delu centrale ZZD v Ljubljani v poslovnem letu 1938-39 (prinašamo ga v izvlečku).
ZZD je v zadnjem poslovnem letu delovala predvsem med stavbinci, kovinarji, grafičarji, lesnimi delavci, papirničarji, oblačilnimi delavci, v banovinskih in državnih podjetjih ter med čevljarji.
V STAVBINSKI STROKI
je bila 18. maja 1938 podpisana stavbin-ska kolektivna pogodba. S to pogodbo so se plače delavcem zvišale za 25 do 50 par na uro. 17. junija 1938 je bil podpisan dodatek k tej pogodbi za kamnolome stav-binskih podjetij, 15. junija pa sklenjen sporazum z mariborskimi Združenji zidarskih mojstrov. Pogodba in oba dodatka so za delavstvo podpisale: ZZD, JSZ, NSZ in SGRJ. Razen tega je bil pri podjetju Pretnar v Medvodah sklenjen sporazum, da bo podjetje pri gradbenih delih zaposlovalo samo domačine.
V KOVINARSKI STROKI
je bil sklenjen sporazum s podjetjem Kieffer, tovarna kos in srpov v Sv. Lovrencu na Pohorju, s katerim so se delavstvu zvišale plače za 10%. Nadalje je ZZD vložila predloge za kolektivno pogodbo oz. zvišanje plač pri podjetjih: Štajerske železarne d. d. v Zrečah in »Titan« železarska industrija Kamnik.
V GRAFICARSKI STROKI
smo sklenili kolektivno pogodbo z Misijonsko tiskarno v Grobljah, s katero so se delavstvu do 45% zvišale plače in pogodba v ničemer ni slabša od splošne grafične pogodbe, temveč v marsičem celo za 10% boljša.
V LESNI STROKI
je bil sklenjen sporazum v tovarni podpet-nikov A. Falter v Gračnici in v mizarskem podjetju Vrečar v Domžalah, s katerima so se delavstvu plače zvišale za 25 do 40 para na uro. Pri tvrdki Remec je bil sklenjen sporazum, da se 150 delavcem zvišajo plače za 7 do 12%.
Vložene imamo nove pogodbe za podjetja: parna žaga Soteska, lesno podjetje Čas v Vitanju. Pri lesni industriji Maček in Hren v Dol. Logatcu smo sklenili kolektivno pogodbo, s katero so se delavcem zvišale plače za 25 par na uro.
ZA PAPIRNIČARJE
smo podpisali sporazum glede podpornega fonda v tovarni lepenke v Sladkem vrhu, v tovarni lepenke in lesne industrije dr. Pergerja v Mislinji pa na poravnalni razpravi sklenili sporazum, s katerim se je delavstvu za 30 par na uro zvišala plača.
Ker se podjetje sporazuma ni držalo in ni hotelo skleniti nove kolektivne pogodbe, je delavstvo stopilo v stavko in stavkalo od 9. marca 1939 do 11. aprila 1939. Tega dne je bil sklenjen sporazum oz. pogodba, s katero so se delavstvu po staii pogodbi idloločene plače zvišale še za 25 par na uro.
V OBLAČILNI STROKI
smo 17. novembra na poravnalni razpravi podjetja Šiftar v Murski Soboti podpisali sporazum, s katerim se podjetje zavezuje, da bo sklenilo kolektivno pogodbo, ki je bila podpisana 7. marca 1939 in so se z njo uredili delovni odnosi in plače zvišale za pribl. 30%. V tovarni klobukov »Šešir« v Škofji Loki smo 6. aprila 1939 podpisali sporazum, da se delavstvu za Veliko noč izplača poleg redne plače še 14 idlnevna mezda v skupnem iznosu 73.000 din.
V BANOVINSKIH, DRŽAVNIH IN OBČINSKIH PODJETJIH
smo obnovili kolektivno pogodbo v zdravilišču Slatina-Radenci iz leta 1938 ter jo podaljšali še za eno leto, vložili predloge za zvišanje plač pri državnem zdravilišču v Topolšici in imamo v teku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe pri mestni občini v Ptuju.
ZA ČEVLJARJE
so v teku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za vsa čevljarska podjetja v Zireh.
NAŠE STAVKE so vedno končale z uspehom in sicer smo vadili v preteklem poslovnem letu dve stavki: od 17. do 30. maja 1938 pri podjetju »Kopitarna« v Mestinju radi odpusta delavecv, članov ZZD in od 9. marca do 11. aprila 1939 v podjetju dr. A. Per-ger v Mislinji.
CELOTEN PREGLED
našega strokovnega dela izkazuje, da smo pet pogodb obnovili, imeli 14 poravnalnih razprav, doslej sklenili 21 kolektivnih pogodb in sporazumov ter da imamo 7 mezdnih gibanj v teku.
Sodelovali smo tudi pri akciji za sklenitev tekstilne, mizarske, opekarske in gozdarske pogodbe. Sodelujemo tudi pri reviziji pogodbe s Trboveljsko premogo-kopno družbo.
Izvršili smo v preteklem poslovnem letu 746 pismenih, 379 osebnih in 404 telefo-ničnih, skupaj 1529 intervencij. V mezdnih bojih, katere je vodila ZZD, smo zajeli 30.000 slovenskih delavcev, s čimer je ZZD dokazala, da je v resnici prava organizacija slovenskega delavskega stanu.
Mlad pokret predstavljamo! Iz potrebe smo nastali, zato živimo, delamo in zmagujemo.
Za njim je podal svoje poročilo o organizacijskem delovanju ZZD strok, tajnik
tov. Luzar:
Naša rast preko križev in težav
Naša organizacija v preteklem poslovnem letu ni imela le ogromno dela s svojim strokovnim delom na terenu, temveč se je tudi organizacijsko močno učvrstila.
Novih krajevnih organizacij in skupin smo v tem poslovnem letu ustanovili 24, in sicer: v Ormožu, Vitanju, Zrečah, Maribor - stavbinci, Hoče, Škofja Loka, Tržič, Žiri, Predoslje, Naklo, D. Marija v Polju, Novo Celje, Petanjci, Slov. Bistrica, Slatina Radenci, Dol pri Ljubljani, To-polščica, Sv. Jurij ob juž. žel., Logatec, Dobrova, Kamnik, Duplica, Kočevje, Grosuplje.
Naša Zveza združenih delavcev je v zadnjem poslovnem letu narasla od 4212 na 6872 članov. To se pravi, da je članstvo naraslo za 2458, kar znaša okoli 60%. - . . ■
Včlanjene imamo: rudarje, kovinarje, stavbince, kamnolomce, lesne delavce, gozdne delavce, papirničarje, usnjarje, tobačne delavce, tekstilne delavce, živilske delavce, fotografe, razne stroke in Strokovno zvezo viničarjev.
Vršilo se je v preteklem poslovnem letu 10 sej odbora in ena plenarna seja, na katerih je bilo sprejetih 110 sklepov. Priredili smo tudi en dvodnevni strokovni tečaj delavstva ZZD v dvorani Delavske zbornice, na katerem je bilo 60 udeležencev. Vršilo se je 27 sej predsedfetva z 317 sklepi.
Prejeli smo 2912 dopisov, odposlali smo jih 3849. Skupen promet znaša 6761 dopisov, kar pomeni napram skupnemu pro-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Poročilo predsednika glavnega odbora tov. Prezlja:
Naš vzpon
Pozdravljamo tako mladino
Drage tovarišice in tovariši!
Ce se ozremo nazaj na prve početke ZZD, moramo z veseljem ugotoviti, da je seme, ki je bilo vsejano 15. novembra 1935, dobro vzklilo. Mi smo rastli in nenehoma rastemo dalje. Mi nismo več skupinica ljudi, ne, mi smo organizacija, mi smo močan delavski pokret. Naše vrste se množijo. Ob rojstvu ZZD nas je bilo 7, danes nas je že armada 687’2. Svojo življenjsko sposobnost smo dokazali. Mi smo delali iz idealizma za stvar, za pokret, zato je naš trud tudi blagoslovljen in kronan z uspehom.
Temelji našega dela.
Da smo organizacijo ZZD zgradili v tako močno in lepo stavbo, je bilo možno samo zato, ker smo gradili in delali na pravih temeljih. Delavstvo je nujno navezano na skupnost, ker ga kapital izkorišča kolikor ga more. Zato je tudi naravno, da je delavec bolj dostopen za organizacijo kot kdo drugi. Vendar ni dovolj, da naša organizacija kot skupnost, kateri pripadamo, brani samo pravico žuljavih rok in da ustvarja močno duhovno vez med stanovi. Mi moramo strniti tudi vse brezmočne posameznike v močno delavsko organizacijo, vse naše delavce v delovno skupnost slovenskega naroda. To smo mogli dosedaj storiti, ker smo proti nasilju in premoči materijalnih sredstev, ki jih čas pošilja v borbo proti nam, postavili naš pokret na dobre organizacijske in idejne osnove.
Zavračamo breznarodni internacionalizem
Pokret ZZD je narodni delavski pokret, ki noče rušiti po zgledu ostalih delavskih pokretov narodne duše in njegovega samoniklega življenja. ZZD hoče, dla ostanete Slovenci, da postanete pravi Jugoslovani. Bori se in se bo še borila za Vaše koristi in Vašo pravico. Narod je velika enota, je kakor drevo s koreninami, deblom in vejevjem, ki je zrastlo v eno življenjsko skupnost. Narod je sestav, nekaka duhovna spojitev in odsev duha tisočev in milijonov poedincev. Mi vemo, da je delavski stan v narodni in državni skupnosti važen člen. Mi moramo zato de-
lovati, dla bo v srcu in v mislih bdel ideal klenega naroda, ideal močne naše države Jugoslavije. Iz naših osnov zato nujno sledi, da zavračamo internacionalizem, kajti ta je za narod in za naš stan pa še prav posebno, škodljiv in nevaren sovražnik.
Jugoras in mi.
Vsi danes vedo: časi Marksove šole in njegovih organizacijskih sistemov so za nami. Z nami je veter novih smeri. Kdor s tem ne računa, kdor odklania organizacijo svojega stanu, ga bo veter odnesel. Naravno je, da sta se v skupnem delu proti marksizmu in njegovim zmotam ter proti kapitalističnemu izžemanju delavstva ter proti delavski nezavednosti srečali dve sorodni organizaciji. Jugoslovanska delavska zveza (Jugoras) na jugu in naša ZZD na severu. Naš pokret je poja-čan! Na današnjem občnem zboru boste tov. delegati glasovali za silno važno organizacijsko spojitev delavstva. Koristi od Vašega sklepa bodo za slovenske in jugoslovanske delavce izredno velike. Mi postajamo res moderna organizacija, ki ne besediči, ki ne obljublja, temveč, ki deluje praktično in življenjsko. Bodočnost bo še prav posebno pokazala, da delujemo res življenjsko in da nismo okostenela, temveč mlada živahna organizacija.
Važen mejnik.
V začetku smo se borili s težavami. Večina nam je nasprotovala in veliko nas je omalovaževalo. Toda prebili smo obroč, prebili smo led. Po 3 letih svojega dela smo zasedli celo že svojo stanovsko zbornico. Mi ne poznamo nobenih ozirov. Mi gremo naprej. V letu 1939 smo ogromno napredovali, smo ogromno že izvojevali. Reči moram, da smo I. del razvoja uspešno zaključili in da sedaj prehajamo v dobo najširšega razvoja, tako v organizacijskem, taktičnem in idejnem smislu.
Da bo naše delo čim bolj uspešno, čim lepše, moramo vsi, tudi Vi dragi delegati, delovati neutrudljivo in neumorno za našo delavsko skupnost. Za načela in smer veste! Na uspešno delo Vam kličem s krepkim pozdravom:
Bog živi!
Tam. Mer nihče ne more preko
Načelstveni tajnik tovariš Grebenšek je spopolnil poročila tovarišev tajnikov. Navedel je podatke o delovanju ZZD za zboljšanje socialne zakonodaje in za splošni napredek delavstva.
Sledilo je poročilo blagajnika tovariša Kalčiča, iz katerega se je dalo spoznati, da je danes finančno stanje organizacije zadovoljivo. Občni zbor je poročilo blagajnika sprejel soglasno na znanje.
(Nadaljevanje s 1. strani.) metu lanskega poslovnega leta (4424) porast za 65%.
Izdanih je bilo 18 okrožnic v 2635 izvodih (lani 1680).
Izvršenih je bilo 291 obiskov podružnic (lani 246).
Iz tega se vidi, da je bil naš organizacijski uspeh velik in dostojen, da lahko s ponosom gledamo nanj. Razumljivo pa je, da je bilo treba zato mnogo požrtvovalnega dela. Uspeli smo torej in rastemo naprej kljub oviram in zaprekam.
Kakšne so te zapreke, s katerimi se mora naša slovenska dlelavska organizacija boriti ?
1. So delodajalci, ki napenjajo vse sile, da bi onemogočili organiziranje delavstva in s tem možnost, da si pribori to, kar mu gre. V mnogih slučajih so delodajalci enostavno odpustili tiste naše tovariše ali jih drugače zapostavljali, čim so zvedeli, da ustanavljajo našo organizacijo. S tem je dokazano, da nismo kapitalistična organizacija, kajti take kapital ne preganja, temveč celo podpira.
Delodajalci pač vidijo, da se ZZD neizprosno bori, da se socialni zakoni spoštujejo in izvajajo ter izboljšajo. V ogromnem številu podjetij se pa ti zakoni grobo kršijo, od česar imajo podjetniki velike dobičke, delavci pa škodo. Kljub vsem zaprekam s strani delodajalcev — le malo jih je, ki priznavajo tudi delavcu človeka dostojno življenje — se bo ZZD naprej borila za to, da se delavce radi pripadnosti k naši organizaciji ne sme preganjati, kar čl. 35. zak. o zaščiti delavcev vendar izrecno prepoveduje. ZZD je zato tudi že zavzela vse potrebne korake, da se za kršitev čl. 35. zak. o zaščiti delavcev predpiše stroge kazni in da Delavska zbornica z Inšpekcijo dela budno pazi, da se to tudi izvaja in ne bo prej mirovala, da to tudi doseže, kajti če mi delavci lahko spoštujemo zakone, mislimo, da jih lahko spoštujejo tudi podjetniki.
2. Smo imeli poleg podjetnikov težke
Slovenska mladina JRZ prireja letos dne 14. maja v Celju pod pokroviteljstvom našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca svojo letno skupščino. Za to skupščino je izdala posebno okrožnico, v kateri izraža svoje načelno stališče glede socialnega vprašanja. V njej pravi med drugim takole:
Na tej skupščini hoče slovenska mladina dokazati, da razume duh časa, da je sodobna, da pozna vsa najbolj pereča vprašanja naše države in našega naroda in da jie pripravljena za boljšo bodočnost naše države in našega naroda boriti se in doprinesti tudi najtežje žrtve. Naša mladina bo na svoji prvi banovinski skupščini poudarila, da hoče našemu človeku priboriti boljše živ-
Za pestrimi poročili strokovnih tajnikov in zvezinega odbora je sledilo poročilo nadzorstva, katero je podal tov. Langus. Predlagal je celemu odboru razrešnico s pohvalo, posebno priznanje pa še tov. predsedniku centrale Francetu Prezlju. Občni zbor je predlog nadzorstva soglasno odobril.
*
ljenje, da hoče torej sodelovati pri reševanju našega socialnega vprašanja. Slovenska mladina napoveduje boj vsem izkoriščevalcem našega naroda, zlasti boj kapitalizmu, ki brezobzirno izkorišča živega slovenskega človeka in slovensko narodno premoženje. Slovenska mladina pa napoveduje boj tudi vsem lažnivim prerokom, ki razširjajo med našim ljudstvom iz inozemstva prinešene ideje. Naš boj gre tudi zoper marksizem, ki je največja laž našega stoletja. Slovenska mladina bo pomagala iztrgati slovenskega delavca iz rok marksističnega objema.
Na to moramo reči samo: Bog te živi, tebe in tvojo borbo.
Novemu življenju novo obliko
je dal občni zbor pokretu ZZD z mnogimi spremembami dosedanjih pravil. Življenje je dokazalo, da so mrtve črke zanj le ovira, pregraja zapreka k hitremu razmahu in prodiranju. Življenje je zato pravilom dalo drugo besedilo in drugega duha. Isto zdravo življenje je zahtevalo tudi
ZDRUŽITEV SIL PROTI KOMUNIZMU,
proti kateremu sta se našla na skupnih temeljih kot zaveznika ZZD in Jugoras. Dejansko sta že doslej vršila vzajemno borbo proti temu najhujšemu sovražniku človeštva in delavstva posebej. Življenjska nujnost je to zahtevala. Treba je bilo dejstvom še formalne potrditve. To se je zgodilo z novo točko pravil ZZD po katerih ZZD kot samostojna formacija vstopa v zvezo z Jugorasom. Članstvo ZZD delegati našega občnega zbora so klic časa dobro razumeli in sporazum med Jugorasom in ZZD s priznanjem potrdili ter za velike naloge pokreta izvolili staro izkušeno vodstvo v skoro neizpremenjeni zasedbi. Tako so prišli v novi odbor tov.
Preželj France, Pirih Milko, Langus Jože, Grebenšek Slavko, Kalčič Rudolf, Arčon Julij, Kralj France in Verbančič Slavko. Kot namestniki pa so bili izvoljeni tov. Markič Matej, Govše Avgust, Zajc Janko, Zajc Vekoslav, Guzelj Jože, Dacar Rudolf, Mastinšek Franjo in Markuš Karl. Nadzorstvo: tov. Breskvar Franc, Jemec Franc, Zupan Slavko in Onič Maks, razsodišče pa: tov. Rudolf Smersu, Hvale Maks in Polak Jože.
Z VESELJEM NA NOVO DELO
Ves čas zborovanja je skupščina izpri-čavala popolno enovitost, veselo razgibanost in živahno iniciativo. Od ure do ure se je razpoloženje še stopnjevalo, ob koncu pri predlogih in slučajnostih pa je bila vsa dvorana eno samo kipenje zdravega hotenja po življenju. Tako je tov. Preželj zaključil uspeli občni zbor, s trdno zavestjo, da gremo lahko z mirno vestjo in veselo na novo delo po nove zmage za novo lepšo bodočnost slovenskega delavstva.
Navodila udeležencem 1. Slov. delavskega tabora
boje z nasprotnimi organizacijami, ki so se vse združile proti nam; vendar smo z našimi načeli in požrtvovalno vztrajnostjo delovali za tem, da zlomimo odpor združenih socialistov, ki so se zabarikadirali za Delavsko zbornico in nam skušali onemogočiti naše, za delavstvo koristno delo. Zato bo naše delavstvo širom naše Slovenije odobravalo razrešitev stare birokratske uprave Delavske zbornice in imenovanje nove, v kateri so zdrave, mlade in sveže sile. Prepričani smo, da bo naše delavstvo kmalu videlo, kolike koristi je to zanj in se bo še' v večji meri pridružilo naši organizaciji.
3. Tretja vrsta težav, ki smo jih imeli v našem organizatoričnem delu, pa je v delavstvu samem. Politika razrednega boja in licitiranja drugih organizacij tekom celih desetletij je delavstvu odlprla oči in jasno pokazala njih demagogijo. Razočarano in demoralizirano se je delavstvo odvračalo od njih brez zaupanja v strokovne organizacije. Preden stopijo ponovno v gibanje, hočejo pod vplivom te demoralizacije, ki je le posledica marksističnega - materialističnega duha ostalih organizacij, da jim organizacija pribori uspeh že v naprej kot nekakšen predujem, da se sploh organizirajo.
Včasih pa mislijo, da če plačajo en članski prispevek, jim mora organizacija zato priboriti ogromne uspehe in če jim kaj pribori, se nato za organizacijo več ne zmenijo.
Zato Vas prosim, dragi tovariši delegati, da to poveste po vseh naših podružnicah širom Slovenije, da je ZZD že postala močna bojevna organizacija, v kateri je prostor za vsakega discipliniranega in zavednega borca za interese delavskega stanu ter zato ZZD ne bo dopuščala, da bi kakšni posamezniki v njej iskali zadovoljitev njihovih posebnih koristi, ki so v škodo celokupnemu delavstvu, temveč bo našo organizacijo še bolj učvrstila in razširila v res zavedno, disciplinirano in bojevno Zvezo vsega slovenskega delavstva.
Vsaka skupina mora imeti svojega reditelja. Če je skupina številčno močnejša, mora imeti posebnega reditelja na vsakih 20 članov, poleg teh pa še skupinskega reditelja. Reditelji so odgovorni za strog red in disciplino. Imena rediteljev javite čimpreje centrali ZZD. Vsaka skupina mora imeti svoj prapor. Podružnice, ki bodo aranžirale več skupin (n. pr. kovači, topilci, viničarji, poljedelci), naj bi imele za vsako skupino po en prapor.
Povsod skušajte, da spravite na zborovanje čim več članov pa tudi čim več de-lavsko-simboličnih skupin.
Ker bo manifestacijsko zborovanje v dvorani, aranžirajte skupine za sprevode tako, da bo v sprevodu čim manj voz. Le kjer je skupina drugače nemogoča, naj bo izjema.
Vozovi in dvokolesa naj bodo okrašena. Prostor za shranitev voz in dvokoles si poiščejo udeleženci sami. Na vprašanja glede oblek sporočamo:	Enotna	obleka
moških je plava, kjer to ni mogoče, pa temne hlače, bela srajca, zelena kravata, suknjič čez roko, brez pokrival. Poskrbite moški za narodne noše. Skupine rudarjev, kovinarjev, tkalcev, viničarjev itd. uredijo svojo obleko same. Dekliške, ženske noše prosto po okusu. Vendar naj po možnosti ženske skupine vsakega kraja skrbijo za vsaj približno enotnost: Narodne noše, dečve ali kako drugače. Skupina pride mnogo bolj do poudarka, če je vsaj v glavnih potezah enotno napravljena. Isto velja za morebitne posebne žen-sko-dekliške strokovne skupine.
Godbe v krojih in brez njih v sprevodu dobrodošle! Podružnice jih posebej povabite.
Kjer gredo na zborovanje zelo številne skupine, javite to preje na železniško postajo, da poskrbi zadostno število voz.
Na dan taborenja se pripeljite v Ljubljano zjutraj. Pred kolodvorom se skupine takoj urede in odkorakajo za svojimi prapori naravnost k cerkvi oo. jezuitov k Sv. Jožefu zaščitniku delavcev.
Ob y29 uri je tam za naše delavstvo sv. maša s kratkim nagovorom. Sv. mašo daruje naš dobri delavski prijatelj vseuči-liški profesor dr. Andrej Snoj.
Prosimo, da ste točno in pravočasno zbrani pred sv. Jožefom. Tu velja brezpogojna disciplina in red. Med sv. mašo je ljudsko petje.
Po sv. maši skupinski reditelji hitro zberejo vsako skupino za svojim praporom. Reditelji iz Ljubljane naj urede vse
skupine po začrtanem programu. Na Ci-ril-Metodovi — Zrinjskega in Strossma-jerjevi cesti. Nato začne korakati sprevod po Poljanski cesti, čez Krekov trg, mimo škofijskega dvorca in magistrat čez frančiškansko tromostovje v Union.
V sprevodu ima vsak prapor svojo številko in za njim sme stopati le tisti, kdor ima odgovarjajočo številko na tabornem znaku. Kdor znaka z odgovarjajočo številko nima, ga mora skupinski reditelj brezpogojno iz skupine odsloviti.
Sprevod sam naj bo živahen, poln življenja, vendar dostojen in našega resnega pokreta vreden.
Ob 10. uri se prične v Unionski veliki dvora ni manifestacijsko zborovanje. Na tem zborovanju bodo govori kratki, jasni. Govorili bodo zastopniki ZZD, Jugorasa, centralnega tajništva Delavskih zbornic, naši odlični pokretaši, sodelavec g. minister dr. Krek, vodja Jugorasa in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Mislimo, da ni treba nobenih navodil o našem zadržanju na zborovanju. Naša velika stvar, veliki časi zahtevajo od nas, da bomo ves taborski spored doživljali s celim srcem in z vso dušo.
Vsak zase naj tako ves čas tabora skrbno pazi na to, da bo njegovo osebno obnašanje v skladu s cilji pokreta in prireditve in da bo tako I. slovenski delavski tabor resnično mogočen korak naprej v lepšo bodočnost.
Sestanki In zborovanja ZZD
V SOBOTO DNE 13. MAJA 1939.
LOGATEC: članski sestanek ob 7. uri zvečer v gostilni Dimnikar.
V NEDELJO, DNE 14. MAJA 1939.
LJUBLJANA: shod delavstva ZZD ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice.
GROSUPLJE: ustanovni občni zbor ob 3. uri popoldne v gostilni »Finžgar«.
GORJE PRI BLEDU: članski sestanek ob 11. dopoldne.
V organizaciji je naša moč!
II, kongres Jiigosl. delavske zveze
V soboto 6. t. m. dopoldne se je vršil v veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu II. Kongres Jugoslovanske delavske zveze. Navzoči so bili delegati z vseh delov države. ZZD je na kongres poslala devet delegatov s predsednikom tov. Prezljem na čelu.
Okrog 11 ure je "rišel v dvorano burno pozdravljen predsednik vlade in notranii minister ter predsednik »Jugorasa« g. Dragiša Cvetkovič. Godba je zaigrala državno himno. Namestnik predsednika g. Džorževič je nato otvoril zborovanje. Pozdravil je vse delegate in zastopstva. Posebej g. predsednika Cvetkoviča, zastopstvo Zveze združenih delavcev in zastopnike delavskih zbornic iz Beograda, Skop-Ija, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva in Solita.
Z navdušenjem je kongres sprejel sklep odposlati vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
V lepih besedah je nato g. Džorževič orisal važnost strokovnih pokretov na narodni podlagi. Posebno zahvalo pa je izrekel g. Cvetkoviču, kot prvemu pionirju in graditelju. Končal je: Vaša zavest naj bo v bodoče naša zvezda vodlnica.
Za njim je pozdravil kongres v lepi vezani besedi g. Dragan Golub, ravnatelj OUZD v Novem Sadu.
Spregovoril je nato g. predsednik Dra-giša Cvetkovič, ki je v skoraj tričetrt urnem govoru podal svoje predsedniško poročilo, tičoče se tako organizacije, kot vsega jugoslovanskega delavstva. Za svoja izvajanja je bil neštetokrat prekinjen z gromkimi ovacijami.
Njegov govor prinašamo v izvlečku: Bratje, prijatelji, tovariši, delavci!
II.	kongres »Jugorasa« II. kongres na Jurjev dan, dan naše slave, dan našega praznovanja, dan počitka. Ta dan ima na nas še prav nekaj simboličnega, nekaj kar spaja spomine jurjevega dne z našim delom. Na ta dan so se zbirali hajduki in so znova v letu pričenjali svoje delo za svobodo naroda. Tudi mi smo se zbrali na današnji dan, da napravimo bilanco o svojem delu, da popravimo, kar še ni dobi o in zavržemo, kar je slabo.
Ne more biti solidnosti v državi, ako ni socialne pravičnosti, pravice tistih, ki drže temelje države. Neprestano moramo delati, da naš duh objame vso državo, da se tako ustvarijo prilike za notranji mir, brez katerega ne more biti napredka.
Napraviti moramo bilanco. Kolikor smo naredili, toliko smo močni in to je merilo za naše nadaljne delo in napredek.
Vrniti se moramo v prve čase. Mala grupa nas je bila. Danes smo pokret, močan pokret. Preko nas ne more nihče, z nami morajo vsi računati, brez nas ne morejo ničesar napraviti. Vsi ostali po-kreti so zašli na stranpota. Vodili so politiko birokratizma, politiko kupčije, borbo brez uspehov, borbo brata proti bratu.
A mi hočemo narodni pokret! Čuvajte naš pokret, čuvajte čistost pokreta! Mi hodimo s tisto politiko, ki pokret razume, ki pokretu pomaga. Mi hočemo politiko delovnega ljudstva, politiko boljših zaslužkov, politiko naše moči in naše bodočnosti.
Vsi na delo,
Naš prvi slovenski delavski tabor se nam bliža s hitrimi koraki. Upamo, da nam bo nebo v nedeljo 4. junija naklonjeno, da bomo imeli sončno vreme in vesele ure ob tem zborovanju.
Uradno prijavljenih delavcev imamo Slovenci doma preko 120.000. Teh 120.000 pomeni osnovo slovenskega delavskega stanu. Poleg teh jih je še na tisoče, ki so zaposleni v vinogradih pri poljedelstvu in drugod, ki niso všteti v gornji številki. Dalje so žene, so možje, so otroci, so svojci 120.000 delavcev, ki po njih poreklu in življenjskih prilikah pripadajo delavskemu stanu. Tako nastaja v sicer malem narodu, vendar velika delavska stanovska armada. Njeno žvljenje in hotenje je in mora biti za našo narodno skupnost odv ločilnega pomena.
Naš I. slovenski delavski tabor naj bi bil tako nekak uvod v čisto novo dobo življenja slovenskega delavca in slovenskega naroda, v kateri bomo končno po načelih ZZD strnili stotisočglavo množico v organizirano celoto. Budnica naj bo to iz žalostne preteklosti in glasnik lepe sončne bodočnosti.
Delavski stan doslej tako malo priznan, po krivih prerokih često na pogubna pota zapeljan, spet z narodom, razdrt med seboj, zapušča ta zavožena pota in se vrača v zdravo življenje.
ZZD je ustvarila tu prve početke, ZZD bo stan vodila h končni zmagi, ZZD ga bo strnila med seboj in z narodom. Velik je to cilj, vreden je truda, napora in žrtev.
Bila je vlada in bo vlada! Bodočnost pa zavisi od onih, ki tvorijo temelje države. Da pa so ti temelji močni je potrebna socialna pravičnost za vse, v prvi vrsti pa za one, ki od jutra do mraka opravljajo težko delo in nosijo moč naroda na svojih ramenih!
Kot v začetku, imamo tudi danes mnogo neprijateljev. Ne moti nas to! Delavsko zbornico smo po pravu vzeli, ker je naša in istotako so naše tudi ostale.
Tovariši, prijatelji! V organizaciji moramo biti med seboj v resnici tovariši. Poznati pa moramo disciplino! Prav! Tisti, ki kritizira, hoče boljše delo! Toda za vsakega po eno dolžnost, upoštevajoč njegove sposobnosti in zmožnosti.
Tovariši, prijatelji! Nismo še na pol poti! Še vedno smo v začetku. Delajmo, da bomo lahko rekli: Delovno ljudstvo, nismo te varali!
Imeti pa moramo pri tem vero v sebe in v tiste, ki pokret vodijo.
Po govoru g. predsednika Cvetkoviča je bilo zborovanje prekinjeno. Nadaljevalo se je ob 16. uri. Prvi je govoril Golub za
JUGOSLAVIJA
Važen dogodek je uredba, s katero je na podlagi zakonskega pooblastila vlada prenesla premoženje tako imenovanega verskega zaklada v zopetno last katoliške Cerkve. Na slovenski zemlji velja to zlasti'za gozdove verskega zaklada na Jelovici, v Bohinju in v Gorjancih, ki so bili last katoliške Cerkve v ljubljanski škofiji, katere pa je pred približno 150 leti cesar Jožef II. katoliški Cerkvi odvzel ter jih izročil v upravo državi. To premoženje se je še vedno imenovalo verski zaklad. Zdaj po 150 letih pa v Jugoslaviji katoliška Cerkev zopet to uropano premoženje dobi nazaj.
Pogajanja radi sporazuma s Hrvati se nadaljujejo. Ministrski predsednik g. Dra-giša Cvetkovič je dal tozadevno sledečo izjavo: »Med pogajanji, ki so bila med menoj in gosp. dr. Mačkom, predsednikom HSS, so bili zadnje dni od obeh strani izdelani predlogi, ki se še vedno proučujejo.«
Najvažnejši dogodek v naši zunanji politiki pa pomeni potovanje Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla v Rim, kjer se bo ta sestal z vodilnimi italijanskimi politiki. Uspeh teh pogajanj pričakuje ves svet z veliko napetostjo, ker je v mednarodni politični situaciji nastopil trenutek, ko se bo morala Jugoslavija zunanje politično opredeliti ali za zapadno demokracijo, ali za os Rim-Berlin ali pa za stališče nevtralnosti.
RIM - BERLIN
V Milanu sta italijanski in nemški zunanji minister sklenila politično in vojaško zvezo med Italijo in Nemčijo, kar pomeni, da stoji za Italijo vsa vojaška moč Nemčije in obratno. Italija in Nemčija sta s sklenitvijo vojaške zveze hoteli učinkovito
vsi na tabor!
I. slovenski delavski tabor bo tako naj-preje potrdilo, da naše vztrajno delo vendar ni bilo zastonj. Izpričevalo bo, da smo mi čas razumeli in da je tudi delavstvo nas razumevati začelo.
Ne bo ta tabor še tak, kakor bi moral biti, kakršen nam kot ideal bdi pred našimi očmi. Ne bo še izpričevalo delavske solidarnosti in nezlomljive sile dovršenega stanu. Bo pa in biti mora glasen uvod v tiste čase, ko bo za vsakega zavednega, vrednega delavca, nečastno, če bi ga slične prireditve vsega ne zavzele, navdušile in osvojile zase.
Ti časi pridejo. V njih bo zmagala ZZD in z njo bo zmagal stan. Naš I. slovenski delavski tabor naj bo močan povdarek naše volje, da ti časi hitro pridejo, naj bo dokaz našega smotrnega in načrtnega dela zato in naše neporušne vere v našo končno zmago, za dosego naših lepih ciljev.
Delavci, pristaši našega pokreta stoje tako pred važno nalogo. Dati morajo I. slovenskemu delavskemu taboru pečat svoje medsebojne strnjenosti, dokaz enotnosti z vernim narodom. Izpričati morajo zaupanje vrhovnemu narodnemu vodstvu. Obsodili bodo židovski marksizem, zavrgli mračnjaštvo brezboštva in napovedali novo svetlo dobo svojemu stanu in svojemu narodu.
I.	slovenski delavski tabor obsoja tako že po svoji zamisli tistega, kdor ga gleda prekrižanih rok. Zagrabimo za delo zato z obema rokama, delajmo za taborno zamisel in njeno zmago z geslom:
njim pa tov. predsednik ZZD Preželj France, ki je pozdravil kongres z naslednjimi besedami: Z velikim veseljem prinašamo pozdrav ZZD — vseh narodno čutečih slovenskih delavcev. Čestitati Vam moramo iz celega srca k tako lepo uspelemu in plodonosnemu občnemu zboru!
Mi slovenski delavci smo ponosni, da moremo sodelovati z močno organizacijo Jugorasom. Kakor ne tajimo in poudarjamo svoje slovenske posebne razmere, tako hočemo, še več, poudarjamo skupne jugoslovanske delavske razmere in interese.
Moj pozdrav velja v imenu slovenskih delavcev vsem jugoslovanskim delavcem.
Mi gledamo v močni delavski, narodno in jugoslov. orijentirani strokovni organizaciji ne le boljšo bodočnost vseh delavcev Jugoslavije, ampak vseh stanov naše velike Jugoslavije.
Še več, mi gledamo z Jugorasom močno in živo seme nove ne razredne, ampak stanovske družbe, ki bo osrečila vse stanove Jugoslavije.
Mi hočemo zdrav delavski stan, mi hočemo močno zaščiten delavski stan, ker
odgovoriti na poskuse obkoljevanja Anglije in Francije.
Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel II. bo službeno obiskal Berlin 28. maja, da s tem vrne obisk, ki ga je napravil prejšnje leto nemški kancler Hitler v Rimu. Obisk italijanskega suverena v Berlinu se smatra tudi kot znak, da Italija želi pred celim svetom na svečan način afirmirati značaj italijansko -nemške zveze.
Berlinski apostolski nuncij Orsenigo je bil sprejet pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Avdienca je trajala eno uro. Orsenigo se je nato vrnil v Berlin s posebnim letalom, ki mu ga je dala na razpolago nemška vlada. V berlinskih političnih krogih smatrajo, da se je Orsenigo poslovil od Hitlerja, ker bo v kratkem zapustil nunci-aturo v Berlinu. O tem razgovoru obe-dve stranki popolnoma molčita, vendar se izve tako iz državnih, kakor iz cerkvenih krogov, da je šlo tudi za izboljšanje od-nošajev medi Cerkvijo in državo in da je bil rezultat pozitiven.
ANGLIJA — FRANCIJA — RUSIJA
Pogajanja zapadnih držav s Sovjetsko Rusijo se nahajajo v kritični stopnji. V glavnem gre za tri predloge:
1. Francija priporoča Poljski in Romuniji, da skleneta z Rusijo pogodbo.
2. Anglija bi se zadovoljila samo z enostransko obljubo pomoči Rusije v korist Poljske, Romunije in baltiških držav.
3. Rusija je do sedaj zahtevala tripartni pakt velesil, v krilu katerega bi se uvrstile male ogrožene države.
Novi predlog, ki ga bo angleška vlada poslala v Moskvo, se smatra kot kompromis izmed prvih predlogov zapadnih sil. Ako bo Moskva odbila novi predlog angleške vlade, se smatra, da so pogajanja z Rusijo definitivno prekinjena. Strah Anglije pred trozvezo je v tem, da bi potem Japonska takoj sklenila pogodbo z Italijo in Nemčijo, kar bi imelo za posledico poslabšanje položaja zapadnih sil v Španiji, Portugalski, Rumuniji in Turčiji.
POLJSKA
Poljski zunanji minister Beck je odgovoril na govor nemškega kanclerja Hitlerja z dne 28. aprila, ko je nemška vlada odpovedala nenapadalno pogodbo s Poljsko. Vsi so pričakovali zelo ostrega nastopa poljskega državnika. Pričakovali so, da bo poljska vlada postavila celo nekatere protizahteve v duhu politike samoohranitve in življenjskega prostora poljske države, ki šteje 35 milijonov prebivalcev. Toda Beckov govor je bil vse kaj drugega. Dostojanstven sicer in odločen Po besedah in po prednašanju, a zmeren in miroljuben po vsebini. Poljska vlada je pripravljena — v to je zvenel Beckov govor — da se z Nemčijo pogaja tako glede Gdanska kakor glede nemškega hodnika skozi poljsko ozemlje med nemško in vzhodno Prusijo. Razlago za to, da je bil poljski odgovor tako zmeren v primeru z napovedmi je treba iskati najprej pri državniški modrosti in prevdamosti poljskih voditeljev, kakor tudi pri preobratu v zunanji politiki Sovjetske Rusije, ki je za enkrat izpadla kot morebitni zaščitnik Poljske v kakšni borbi proti Nemčiji.
SOVJETSKA RUSIJA
Mesto boljševiškega komisarja za zunanjo politiko je zavzel Molotov, ki je tudi predsednik sveta narodnih komisarjev.
Odslovitev Litvinova je vzbudila po vsej Evropi veliko začudenje, ker je pri-
hočemo močno Jugoslavijo. Zato Bog živi ZZD. Bog živi Jugoras.
Za njim je v imenu Ljubljanske Delavske zbornice pozdravil kongres njen podpredsednik tov. Gaser z Jesenic.
Za številnimi govorniki je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. Cvetkovičem na čelu.
Eno mesto je ostalo rezervirano za predstavnika zveze Združenih delavcev v Ljubljani. Nato je bil izvoljen širši glavni odbor, v katerem sta dve mesti ostali rezervirani za predstavnike zveze Združenih delavcev.
Predložena lista je bila sprejeta, pri čemer so udeleženci občnega zbora burno pozdravljali svojega predsednika Dragiša Cvetkoviča, ki je nato pozorno poslušal čitanje resolucije. Predsednik Dragiša Cvetkovič je naročil izvršnemu odboru, da se potrudi, da se resolucija kot izraz želje delavcev izvede. Skupščina je končala pozno zvečer. Udeleženci skupščine so se udeležili v restavraciji delavske zbornice skupne večerje, ki jo jim je priredil Dragiša Cvetkovič. Na večerji je bilo izrečenih več govorov ter se je navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu, predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču in »Jugorasu«.
šla nenapovedano uprav v trenotku, ko je politična javnost mislila, da so pogajanja med Anglijo in Rusijo za sodelovanje v protinemški obkoljevalni fronti tik pred uspešnim zaključkom. Spremembo v vodstvu sovjetske zunanje politike je treba tolmačiti tako, da se je Sovjetska Rusija potegnila nazaj iz Evrope, bodisi ker za svoje sodelovanje z Anglijo na evropskih frontah ni dobila zadostnih protiuslug na Daljnem vzhodu proti Japonski, bodisi, ker je spet enkrat vodstvo Kominterne poseglo vmes, da prepreči, da bi Sovjetska Rusija sodelovala kjerkoli pri prizadevanjih za ohranitev miru, češ, da naloga Sovjetske Rusije ni, da brani mir, ampak, da pripravlja svetovno revolucijo.
SOVJETSKO-TURŠKA VOJ. ZVEZA
V Ankari je bila podpisana vojaška zvezna pogodba med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. V imenu sovjetske vlade je pogodbo podpisal podkomisar za zunanje zadeve Potjomkin, ki je turško prestolnico že zapustil, se nazaj grede za en dan ustavil v Sofiji v Bolgariji ter se sedaj nahaja v Bukarešti, kjer bo imel sestanek z zunanjim ministrom Gafencom. V političnih krogih menijo, da hočeta Rusija in Turčija v svojo vojaško zvezo pritegniti tudi Bolgarijo in Romunijo, tako da bi nastala četverna zveza črnomorskih obalnih držav, ki bi se z oboroženo silo zoperstavile vsakemu poskusu spreminjati obstoječi politični red in obstoječe meje. Tudi o sredozemski trozvezi (Anglija-Francija-Turčija) govorijo, da je tik pred podpisom.
DALJNI VZHOD
Zaradi strašnega napada japonskega letalstva je bilo v Cungkingu 300 mrtvih in ranjenih. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Dopisniku »United Press« se je posrečilo po radijski postaji kitajske mornarice sporočiti svetu kratko poročilo o strahotnem bombardiranju. Napad je izvršilo 32 japonskih letal, ki so vrgla veliko število bomb na trgovska in stanovanjska področja mesta Čungkinga. Bombe so zadele tudi zgradbe francoskega in britanskega konzulata. Za časa bombardiranja je bil britanski poslanik v mestu ter se mu ni ničesar zgodilo.
Nočno delo v pekovskih podjetjih
Kr. banska uprava dravske banovine je izdala Delavski zbornici št. VT-9608/3 od 27. IV. 1939 v zadevi nadzorovanja pekovskih podjetij glede delovnega časa in nočnega dela sledeče obvestilo:
»Sreska načelstva in mestna poglavarstva v banovini so prejela okrožnico, da najstrožje in izdatno nadzorujejo pekovska obratovališča, da li se izpolnjujejo določila ministrske uredbe o omejevanju nočnega dela v pekovskih podjetjih in naredbe bana Dravske banovine o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Naročilo se jim je, da izvedejo v vsakem slučaju, če se ugotovi kaka kršitev, kazenski postopek pospešeno in najenergičnejše in krivce občutno kaznujejo.«
Vabimo Vas, da v bodoče vsako kršitev določenega časa odnosno nočnega počitka javite sreskim načelstvom, v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj pa mestnim poglavarstvom, pozivaje se na gornji razpis kr. banske uprave.
PO ZEMELJSKI OBLI
nasa rast
Delovni odbor ZZD Ljubljana
Delovni odbor vseh skupin ZZD v Ljubljani priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 9. uri 'dopoldne shod gradbenega in ostalega delavstva iz Ljubljane in okolice ter zato vse naše tovariše vabimo, 'da se tega shoda sigurno udeleže in nanj pripeljejo še svoje znance in prijatelje.
Celje
Dne 1. t. m. smo imeli v Domu dobro obiskan članski sestanek, na katerem je poročal tov. predsednik kot član plenuma Delavske zbornice ter podal izčrpno poročilo o zasedanju novo imenovane skupščine. Nato je tov. Jegrišnik obrazložil vse potrebno za našo skupino, da bo naša udeležba na delavskem taboru dne 4. junija t. L čim številnejša.
Grosuplje
Ustanovni občni zbor naše krajevne organizacije ZZD bo v nedeljo dne 14. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Finžgarju. Vabimo vse tovariše in tovarišice v tovarni Motvoz pa tudi druge, da se te naše prireditve v čim večjem številu udeležijo. Izvolili si bomo odbor, ki bo v stanju po navodilih centrale voditi naše delavstvo v boju za svoje pravice.
Logatec
Delavstvo, ki ne sledi slepo nasprotnikom oziroma njihovi demagogiji, je spoznalo in še spoznava, da smo bili deležni precejšnjega zboljšanja glede novih pravilnikov oziroma povišanja plač pod vlado, v kateri je sodeloval Dr. Korošec in naš delavski minister Dr. Krek. Tudi vse naše dosedanje delo in bodoče je usmerjeno na to, da se obstoječi pravilniki popravijo in izboljšajo.
Zato bo vse zavedno delavstvo ob teh volitvah volilo zaupnike z narodno celoto združene organizacije ZZD.
V ponedeljek dne 15. maja takoj po delu se vrši sestanek vsega delavstva pri Vrhničanu nasproti tovarne, pridite za gotovo in še druge pripeljite.
Škofja Loka
Mesto Škofja Loka in vsa okolica se čudita, kako da je škofjeloška JSZ tako socialna in tako delavska. Člani te organizacije vsepovsod govore: »Mi in samo mi, pa nihče drugi!« Pa bodite samo vi, nas to člane ZZD prav nič ne vznemirja.
Da ste res vi in samo vi povsod prvi, nam je v zadnjem času dovolj jasno pokazal prvi maj. Takrat ste pokazali svojo socialno in delavsko miselnost, pa tudi svojo visoko oliko. Ze v zgodnjih jutranjih urah tega dne so se namreč po škofjeloških ulicah slišali glasovi vaših od-
bom še nadalje zavzemal za njihove koristi in sem uverjen, da jim bom s svojim ravnanjem lahko mnogo več koristil, kot če bi se ravnal po navodilih centrale. Zato nameravam še nadalje ostati s svojimi tovariši v najtesnejših stikih in pričakujem, da me bodo tudi še nadalje podpirali pri skupnih prizadevanjih za delavske koristi.
Kralj France 1. r.
PRIPOMBA NEKATERIM
Nekateri na Javorniku so zelo veseli moje izključitve iz NSZ, pred vsemi pa prednjači Mal£j Matevž in Praprotnik Vinko.
Prvi izprašuje člane NSZ na Javorniku, kje bodo sedaj novo metlo dobili.
Le kar brez skrbi naj bo, k njemu jo gotovo ne bodo prišli iskat. Drugi pa hodi v obrat in nosi veselo vest: »Kralj je izključen iz NSZ!« in stvar utemeljuje tako in tako. Če pa kateri stvar ne odobrava, ga prav po domače nahruli in s klerikalcem ozmerja. Mene je že več delavcev vprašalo, če ima od ravnateljstva dovoljenje, da lahko hodi iz obrata v obrat, ker je bila svoječasno izdana prepoved hoditi iz obrata v obrat.
K vsemu temu pripomnim samo to, da naj se vsi ti le veselijo in smejejo, zadnji se najbolje smeje. Najbližnja bodočnost bo pokazala kdo ima prav. Moje delo je
V soboto dne 13. t. m. sklicujemo sestanek delavstva ZZD v gostilni Dimnikar, nakaterem bo poročal delegat centrale. Pozivamo predvsem tudi delavce iz onih podjetij, kjer še niso organizirani, na ta sestanek.
Maribor - Stavbinci
V nedeljo dne 7. maja t. 1. smo imeli mariborski stavbinci ZZD svoj ustanovni občni zbor, na katerem je tov. Rozman v jedrnatem govoru obrazložil potrebo in namen strokovne organizacije in objasnil zakaj se moramo slovenski delavci organizirati ravno v ZZD, ki je v sklopu slovenske narodne skupnosti. Izvolili smo si odbor, ki bo naši organizaciji pomagal do razmaha in v njej združil vse mariborske stavbince.
Duplica — Kamnih
V nedeljo dopoldne smo imeli v Kamniškem domu v Kamniku dobro obiskan skupni sestanek vseh skupin kamniškega okraja. Na tem sestanku smo imeli priliko, da se malo bliže spoznamo in da si napravimo načrt za ustanovitev kamniškega okrožja ZZD, tako, da bomo v našem okraju čim prej združili vse slovensko pošteno delavstvo v naši Zvezi združenih delavcev. Sklenili smo tudi, da bomo naše sestanke prirejali enkrat v Kamniku, drugič v Jaršah, da bomo na ta način naše organizacijske stike čim bolj poglobili.
Kranj
Naše zamudnike na članarini ponovno prosimo, da popravijo svojo zamudo. Mi opominjamo samo iz dobrega namena, iz namena da pravočasno obvestimo o položaju, ki nam gre z veliko naglico nasproti, vse članstvo. Lahko rečemo, da ni več daleč čas, ko bo sleherni delavec in delavka organizirana. V organizaciji pa mora biti red, kateri se v prvi vrsti vidi na plačevanju članarine. Zato moramo odstraniti zavlačevalce in postaviti močne temelje, na katerem bo poročal delegat centrale, delavska strokovna organizacija, ki bo lahko odločno zahtevala pravico za vse delavstvo. Ne bo več dolgo delavstva strah ali pa nevrednost se organizirati, ampak bo bližnja bodočnost pokazala, da mora biti organiziran in da le tedaj bo veljal za pravega delavca ter lahko dosegel, kar mu pripada. Toliko v pojasnilo na zadnji opomin.
Naša pisarna se je preselila v poslopje hotela »Jelen«, kjer se nahajajo vse naše organizacijske pisarne. V pisarni je pis. moč od 15—18 ure, katera bo sprejemala in dajala informacije članstvu ZZD. Redno od i/217—18 ure se bo tudi še nahajal naš predsednik in član delavske zbornice tov. A. Megla ali pa njegov zastopnik.
Tobačni delavci
V torek dne, 16. maja se vrše v naši tovarni volitve obratnih zaupnikov od 15 do 18 popoldne. Ne pustite se begati od nasprotnikov, ampak po redu, kakor jo določeno pojdite na volišče in vztrajajte do konca, dokler ne pridete na vrsto in oddajte glas naši listi. Opozarjamo članstvo na dolžnost, da gre do zadnjega voliti ne glede na to, kedaj pride na vrsto, agitira med drugim delavstvom in jih pridobi, da volijo našo listo. Le tako bo možna zmaga.
Za volitve obratnih zaupnikov
Opozarjamo vse naše krajevne organizacije in elane na toz. navodila v zadnji okrožnici centrale.
Postavite v vseh tovarnah in delavnicah kandidatno listo ZZD in agitirajte pridno med delavstvom za njeno zmago!
ličnih članov, ki so motili še mimo speče ljudi. Najostudnejše in najsramotilnejše psovke so morali ta dan Ločani poslušati iz ust nekih članov JSZ. Zlasti so si privoščili člane ZZD. Zato se vam na tem mestu javno zahvaljujema za take vaše nastope, čeprav nas je sram, da moramo biti v vaši bližini. Baje nameravajo tisti kalilci miru iskati nekih zadoščenj celo pri odvetnikih. Tudi to je lep dokaz vašega socialnega mišljenja. Mi od ZZD pa vemo, da tako ravnanje ni ne socialno ne delavsko, še manj pa tovariško.
Za boljše razumevanje razmerja med ZZD in JSZ v Škofji Loki naj omenim še ono štirinajstdnevno mezdo, ki jo je nam na našo prošnjo podjetje naklonilo za velikonočni priboljšek. Zadržanje JSZ pri tej stvari je ponoven lep dokaz njene socialnosti in ljubezni do delavstva!
Omeniti je na vsak način treba tudi vaše teroristično ravnan je do delavcev. Res je, zaenkrat imate še večino našega delavstva napisanega v svojih imenikih, ali vprašanje je, koliko jih je še pri vas s srcem in z mišljenjem, koliko jih pa zadržujete pri sebi samo še s terorjem in strahovanjem. A verujte nam, da bo tudi to strahovano delavstvo končno vendarle prišlo do jasnega spoznanja in tudi do rešitve. Kmalu se utegne zgoditi, da bo vaša roka omahnila in da bomo zmagali mi, zavedni pristaši slovenske skupnosti in ZZD.
Slov. lavornih
IZJAVA.
Podpisani Kralj France, delegat Delavske zbornice in bivši predsednik Narodne strokovne zveze na Javorniku sem bil izključen dne 17. IV. 1939 od centrale Narodne strokovne zveze. S to izključitvijo sem razrešen predsedništva in članstva v Narodni strokovni zvezi. Kot razlog za ta postopek navaja NSZ nedisciplino in nezavednost, ker na njen poziv nisem odložil mandat delegata Delavske zbornice.
Izjavljam, da sem trdnega prepričanja, da se delavstvu more pomagati in koristiti zlasti v zakoniti obliki delavskega zastopstva, to je v Delavski zbornici. Iz tega razloga sem tudi sprejel delegatsko mesto za to zbornico. Uverjen sem, da je tudi večina članstva Narodne strokovne zveze na Javorniku tega mnenja in zato moje postopanje odobrava. Da je temu tako, sklepam med drugim tudi iz tega, da odborniki NSZ na svoji seji dne 23. IV. 1939, niso soglašali s sklepom in ravnanjem centrale in so glasovali z veliko večino proti temu odloku.
Tovarišem delavcem sporočam, da se
bilo vedno odkrito in pošteno in le za koristi in za pravico vsega delavstva, posebno pa članstva NSZ na Javorniku. Vsled tega še prav lahko stopim pred delavstvo, medtem, ko imenjeni bolj težko. Toliko za sedaj, če bo potreba, pa še drugič več.
larenina
Tukaj se je predzadnjo nedeljo vršil (dne 30. aprila) 10. redni občni zbor naše Strokovne organizacije viničarjev ZZD Jarenina. Udeležilo se ga je večina članov in tudi nekaj drugih viničarjev.
Za — radi bolezni odsotnega predsednika tov. Roj Karola, je poročal tajnik Ferk Janez. Za poročili odbora so bile
Volitve in v odbor izvoljeni sledeč): predsednik Roj Karol, podpredsednik Pehan Ferdinand, tajnik Ferk Janez, blagajnik Muhič Peter, gospodar Stožec Franc.
Za tem je podal obširno poročilo zastopnik Zveze viničarjev iz Ljutomera, tov. Kosič, in sicer o delu in razpravah za novo Uredbo o viničarskem redu, katero so navzoči viničarji z zadovoljstvom vzeli na znanje, z glasno izraženimi zahtevami, da naj Zveza z vsemi močmi dela na tem, da se čimprej uzakoni naš predlog nove viničarske uredbe z določili o najnižje dopustnih mezdah. K temu je bila potem v točki »predlogi in sklepi« sprejeta resolucija, s katero se apelira na banovinsko upravo, radi takojšnje izdaje novega dopolnjenega viničarskega reda.
Kot šesta točka dnevnega reda bi bilo sprejetje novih pravil, ki jih je zastopnik Zveze dobesedno prečital, nekatere točke pojasnil, nakar so bila soglasno sprejeta.
S pozivom, da se naj vsi viničarji oklenejo svoje stanovske strokovne organizacije v okrilju ZZD, — katere pomoč in zaščito bodo brez dvoma še bolj rabili po izdaji novega viničarskega reda, kakor smo dosedaj, ako hočemo novo uredbo spraviti v praktično življenje in službene odnošaje —, je namestnik predsednika lepo uspeli jubilejni občni zbor ob y2 10 uri zaključil. Naša skupina organiziranih viničarjev na Jarenini je sicer po številu bolj mala, toda člani so zavedni, trdni in pošteni.
Viničarji!
IZ CENTRALE
Člane našega posmrtninskega sklada obveščamo, da je umrla naša članica Ceh-ner Ivana iz skupine Gor. Radgona. Družina je imela vse prispevke v redu plačane in ji pripada cela posmrtninska podpora 1000 dinarjev.
S tem smrtnim slučajem je sedaj prišla v poštev že skoraj vplačana zbirka za 94. slučaj.
Ker pa se moremo nadejati, da bode sedanjemu daljšemu presledku smrtnih slučajev še zopet kateri sledil v najkrajšem času, zato bomo še te dni razposlali položnice za 95 in 96 slučaj kot izredna slučaja, ako ne bo vmes res smrtnega slučaja.
Nekaterim članom, ki imajo plačevati zelo nizke zneske, smo predpisali za več slučajev skupaj, da prihranimo na tiskovinah, položnicah, člani sami pa ;na poštnih taksah.
Blagajnik.
Sv. Bolfenh pr) Središča
V nedeljo, dne 14. maja se vrši po rani sv. maši v šoli sestanek viničarjev. Govori strokovni tajnik tov. Košnik Joža. Vse viničarje naše občine vljudno vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Kapela
V nedeljo 21. maja se vrši po rani sveti maši pri g. Lukovnjak redni občni zbor naše skupine, z običajnim dnevnim redom in spremembo pravil. Zvezo zastopa strokovni tajnik tov. Rozman Peter.
Viničarje vljudno vabimo k obilni udeležbi. Odbor.
Za pravično uredbo viničarskega reda
čezmerno iskoriščanje viničarjev, kar se je začelo pojavljati po prevratu, v tisti dobi, ko je vsak hotel hitro obogateti odnosno nadomestiti, kar je med svetovno vojno zamudil in to na račun delavstva. Tukaj ni bil toliko kriv kmečki vinogradnik, ki je svoje viničarje po večini plačeval v primernih naturalijah, kakor pa ostala zemljiška gospoda, ki imajo večino vinogradov v svojih rokah .
Zato smo z novo uredbo, ki jo je uzakonila oblastna skupščina Mariborska leta 1928., vsaj delno omejili to izkoriščanje. V teku zadnjih 10 let se je gospodarski obraz skoraj celega sveta predrugačil. Nastala so nova trenja in hibe na gospodarskem polju. Pri tem smo bili prizadeti tudi mi.
Vinogradništvo, ki je za naše severne kraje države najvažnejši eksistenčni problem, ne more s sedanjimi mezdami zadovoljiti obdelovalca — viničarja in tudi ne kmeta vinogradnika. Tukaj bi se moral investirati kapital, ki bi dvigal donos vinogradov trajno ali vsaj za daljšo dobo, od česar bi imelo korist vse prebivalstvo naših obmejnih krajev.
Ker dosedanja uredba ne določa višine denarnih mezd, se v novo uredbo to določilo mora uvesti. Ne pomaga nobeno zavlačevanje, ker to je za nas vse najvažnejše vprašanje, kakor tudi za vinogradništvo.
Vsled skrajno slabih in neurejenih gospodarskih razmer naših vinorodnih krajev, se vinogradniško delavstvo odtujuje svojemu poklicu. Razmere kakršne so, silijo predvsem mladino v industrijo.
(Dalje prih.)
Uzakonitev uredbe viničarskega reda je pred nami. Zato je tudi zanimanje za to uredbo med viničarji kakor vinogradniki veliko, ter se slišijo razni glasovi za in proti.
Socialnejši vinogradniki so mnenja, da je res že skrajni čas, da se to vprašanje uredi. Imeli smo pa pred kratkim ponovno priliko slišati vinogradnika znanega bogataša, ki trdi, da vinogradništvo ne bo moglo prenesti kakih novih bremen predvsem zvišanje plač viničarjem. Ako bi to izrekel kak zadolžen kmečki vinogradnik mu ne bi zamerili, ampak takile gospodje — bogataši pa naj bodo kar tiho s svojim javkanjem.
Zopet drugi bi radi uzakonitev zavlekli češ, da je uredba o viničarskem redu nepotrebna, ter bi se vprašanje viničarjev lahko in moralo rešiti skupaj z ostalim poljedelskim delavstvom, ki danes še nima nikake uredbe predvsem o minimalnih mezdah.
Zato so take želje naravnost smešne, ko je vendar že bivša Avstrija spoznala leta 1865., ko je bil izdan prvi viničarski red, da se viničarski stan po svoji kvalifikaciji loči od ostalega poljedeljskega delavstva in zato izdelala posebno uredbo za viničarje. Vse nadaljne spremembe imajo podlago v uredbi iz 1. 1865, tako tudi sedanja uredba, ki se je izpremenila le vsled tega, ker smo se po prevratu znašli v popolnoma novem položaju in določila prejšnjih uredb niso v vsem odgovarjala novo nastalim potrebam. Potrebno je bilo z novo uredbo dodati tudi bolj jasna določila glede naturalnih prejemkov itd., da se omeji
Ust izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.