W 0 Št. 126 05.853) leto LIH.
K	PRIMORSKI DNEVNIK p začel izhajati v Trstu 13,
Ssf gag j£ok -^g
B Bm/WB m ml Jem Mm ■	B /e V dnevnik Pa
fnmorsr
Q?-°'
'^oOi '""■ ^bSSSS SREDA, 28. MAJA 1997
TRIMA*
smetics italy
rsrl, Trst - I vi. 1)40 - 2.12430 l .iv 040 - 232300
Prva
seja,
prvi
spori
Sandor Tence
Slovenska beseda v tržaškem občinskem svetu bi Se pred nedavnim sprožila vik in krik, tokrat pa se ni zgodilo cisto nic. Nekateri predstavniki Nacionalnega zavez? nistva so sicer nekaj zagodrnjali, glavnina svetovalcev desnice pa je mirno prisluhnila pozdravu Petra MoCnika, ki je bil predvsem simboličnega pomena. A tudi simboli nekaj pomenijo.
Prva seja novoizvoljene mestne skupščine je potekala normalno in brez pretresov, zataknilo se je, ko je prišla na dnevni red izvolitev podpredsednika sveta. Nacionalno zavezništvo je z enim samim zamahom izničilo kandidaturo melonarske-ga predstavnika in, Ce je bilo sploh potrebno, Se enkrat pokazalo, kdo v resnici kroji usodo tržaške desnice. Z druge strani pa je večina Illyje-ve koalicije zavrnila kandidaturo slovenskega svetovalca SKP Igorja Can-cianija, ki je zato takoj propadla.
Ce simboli nekaj pomenijo (funkcija podpredsednika sveta je simbolična) potem lahko rečemo, da bi si Slovenci nedvomno zaslužili tako mesto v Illyjevem odboru, kot zastopstvo v skupščinskih telesih. Tega za sedaj nismo doživeli, zakaj se to ni zgodilo, pa nam bo morda pokazal nadaljnji razvoj dogodkov.
Prvih veC ali manj Upravičenih ali neupravičenih polemik (odvisno °d zornega kota) med II-lyjevo koalicijo in SKP pa Ue gre dramatizirati. »Afera Canciani«, Ce jo tako sploh lahko imenujemo, je pustila nekaj slabe krvi na levici; začetek s tega vidika torej ni bil kdovekako spodbuden, prava soglasja in razhajanja pa bo mogoče preveriti, ko se bo občinski svet zaCel ukvarjati s konkretnimi upravnimi lin političnimi) vprašanji.
Župan bo v torek predstavil občinskemu svetu svoj program, nakar se bodo odborniki in svetovalci lotili dela. Problemov, a tudi načrtov, je še in še. Riccardo Illy bo moral Cimprej začeti uresničevati svoje predvolilne obljube, mestna skupščina pa bo morala Pozorno spremljati njegovo delo. Na potezi so torej sedaj župan, večina, ki ga podpira in opozicija. Ce do vsakdo odigral svojo vk)go, bo Trst imel kaj od tega, v nasprotnem primeru bomo nastradali Prav vsi.
EVROPA / FORMALNI KONEC HLADNE VOJNE IN MEDBLOKGVSKE KONFRONTACIJE
Podpisali ustanovno listino med zvezo Nato in Rusijo
RIM / TEŽAVNA REFORMA SOCIALNE DR2AVE
Jutri spet srečanje vladnega zavezništva
Bertinotti zavrača »monetaristično obsesijo«
RIM - Romano Prodi se bo jutri uradno sestal s predstavniki sindikatov in delodajalcev, da bi jim orisal glavne smernice dokumenta o finančnem in gospodarskem načrtovanju, ki naj bi vseboval tudi osnutek reforme socialne države. Ze pred uradnim srečanjem pa se je predsednik vlade včeraj zveCer srečal z voditelji konfedferalnih sindikatov. Pred jutrišnjim srečanjem z družbenimi silami pa je v naCrtu zopetni sestanek vlade s predstavniki večinskega zavezništva.
Na ponedeljkovem
srečanju, ki je trajalo štiri ure in se je zavleklo Cez polnoč, je namreč prišel do izraza precejšen razkorak med Stranko komunistične prenove in Oljko. Tajnik SKP Fausto Bertinotti je vCeraj večkrat poudaril, da njegova stranka ne soglaša z »monetaristic-no obsesijo« vlade in Oljke. Istočasno je Bertinotti tudi zavrnil predlog Massima D’Aleme, naj bi se stranke umaknile za korak in prepustile pogajanja vladi in sidnikatom.
Voditelj socialistov Enrico Boselli je zato namignil na možnost, da bi
vlada preverila v' parlamentu, kolikšno podporo uživa njen predlog o reformi socialne države. In podobno je bilo tudi mnenje predsednika industrij cev Girogia Fosse. Toda zopetno zbližanje med med Oljko in Kartelom svoboščin o tako zgoCem vprašanju kot je reforma socialne države,, ne bi bila brez posledic za vladno večino. Tudi zaradi tega je vlada namenila SKP pomirjujoč signal večje angažiranosti proti davčni utaji, SKP pa ni zaloputnila vrat in je pripravljena nadaljevati dialog.
Na 2. strani
PARIZ - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj v Parizu skupaj z generalnim tajnikom zveze Nato Ja-vierjem Solano in predsedniki držav in vlad članic atlantskega zavezništva podpisal »ustanovno listino« med zvezo Nato in Rusko federacijo
»Ustanovna listina«, devetnajst strani obsegajoč dokument, pa ni pravi mednarodni sporazum, ki bi ga morali poleg mske dume ratificirati še parlamenti šestnajstih Članic, temveč le dogovor o partnerstvu med Rusijo in zvezo Nato. Z dokumentom ustanavljajo poseben mehanizem politic-no-vojaškega posvetovanja, ki se bo odražal v »skupnem atlantsko-ruskem posvetovalnem svetu«, v katerem pa Rusija ne bo imela pravice do veta, tako da ne bo uspela preprečiti širjenja zveze proti Vzhodu. Dokument obenem vsebuje enostranska zagotovila zveze, ki bo omejila svoj vojaški potencial na ozemlju bodočih Članic in obvezo, da bodo o vsem tem razpravljali na bodočih razorožitvenih pogajanjih. Jelcin je vCeraj ob podpisu sicer ponovil nasprotovanje Rusije širitvi zveze Nato proti Vzhodu, vendar je poudaril zgodovinski pomen politične pogodbe med zavezništvom in Rusijo za stabilnost Evrope. Napovedal je tudi umik ruskih jedrskih evroraket, kasneje pa je pojasnil, da bodo le razširili ameriško-mski sporazum, s katerim so izključili računalniško samodejno ciljanje. Podpis »ustanovne listine« so pozdravili po vsem svetu vključno na Kitajsk medtem ko Slovenija in druge države Vzhodne Evrope že računajo na postopno članstvo.
Na 9. strani
FRANCIJA / PO JUPPEJEVEM »ŽRTVOVANJU«
Predsednik Chirac razočaral
Volilcem ni povedal, kdo je njegov novi premierski kandidat
PARIZ - Ves včerajšnji dan pričakovani televizijski poseg francoskega predsednika Chiraca je kot kaže razočaral francoske volilce, ker ni napovedal nic novega, prav tako ni napovedal, kdo bo zamenjal odhajajočega premiera Juppeja. Omejil se je le na poziv, naj ljudje ne glasujejo »včerajšnjih socialističnih idej« in poudaril, da je treba »uresničiti nov način vladanja«. Po sinočnjem Chiracovem posegu je levica nekoliko bolj samozavestna. Bala se je, da bi Chirac iz cilindra povlekel kako ugledno premiersko kandidaturo, ki bi dokazala skrb po spremembah. To se
za sedaj ni zgodilo, Cas pa je neizprosen, saj se drugi krog bliža z neverjetno naglico. Desnosredinski koaliciji je zagodel še voditelj fašistoidnega Nacionalnega zavezništva, ki je ultimativno izjavil, da morajo kandidati v balotaži do četrtka jasno zaprositi za glasove Nacionalnega zavezništva. Ce se to ne bo zgodilo, bo objavil nadaljna navodila svojim volilcem. Vsekakor pa je Le Pen povedal, da bodo njegovi podprli le tiste kandidate, ki se bodo jasno izjasnili za Francijo in proti maastrichtskemu procesu.
Na 9 strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
V SREDO, 28. maja ob 20.30
PRI SV. IVANU
na Stadionu 1. maj prirejajo SZ Bor, KD Slavko Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
V PETEK,
30. maja ob 20. uri
V NABREŽINI
KD Igo Gruden in SD Sokol prirejata na Radovičev! domačiji informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
V	SOBOTO in V NEDELJO,
31. maja in 1. junija
V	TREBČAH
na nogometnem igrišču ob športnem prazniku včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Četrti knjižni sejem Gutenbergov trg
TRST - Jutri bo pričel Četrti Gutenbergov trg, tradicionalni sejem knjig, ki bo do 8. junija na Trgu Unita. Popoldne bo okrogla miza »Meja in njeno preseganje«, ki se je bo udeležil podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Nov zrelostni izpit
Senatna komisija za šolstvo je odobrila reformo zrelostnega izpita: dijaki bodo polagali samo tri pisne in en ustni izpit.
Stran 2
Širši konsenz za premiersko vlado
Ob povratku Berlusconija z bolovanja se je vCeraj sestal vrh Kartela svoboščin in, kot kaže. umaknil svoj veto proti ustavni reformi, ki bi uvedla premiersko vlado.
Stran 2
Še en projekt za Trst
Nedavno umeščeni predsednik tržaških podjetnikov, Federico Pacorini, se je vrnil za krmilo organizacije s konkretnim projektom za gospodarski zagon Trsta.
Stran 5
Brici brez šampionov
Na ljubljanskem vinskem sejmu se briški vinogradniki letos niso kdove kako izkazali.
Stran 11
dl aZ krasovk
il? iiiznoteniške igralke Krasa Generali so sinod v Castellani s 5:1 izgubile prvo finalno tekmo za naslov ekipnega državnega prvaka.
Stran 13
REFORMA SOCIALNE DRŽAVE / DOKUMENT ZA GOSPODARSKO IN FINANČNO NAČRTOVANJE
SKR kritična do vladne usmeritve Prodi jutri s sindikati in delodajalci
Dialog v vladnem zavezništvu se nadaljuje - Tudi NZ proti divjemu klestenju socialne države
RIM - Vlada bo jutri orisala sindikatom in podjetnikom glavne točke dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki naj bi vseboval tudi temeljne smernice za reformo socialne države in pokojninskega sistema. K mizi bodo povabljene vse sindikalne organizacije (teh je okoli 30), ki so pred Štirimi leti podpisale dogovor o dohodkovni politiki. Prav zaradi obilice organizacij je vlada svetovala, naj bo vsaka prisotna z enim samim predstavnikom. Glavni sogovorniki pa so konfederalne sindikalne organizacije, ki so najbolj množične in vplivne. Tudi zaradi tega se je predsednik vlade Romano Prodi skupno s podpredsednikom VValterjem Veltronijem in gospodarskimi ministri včeraj zvečer neformalno srečal z voditelji Cgil, Cisl in Uil, Sergi-om Cofferatijem, Sergiom
D'Antonij em in Pietrom Lariz-zo za izmenjavo mnenj o dokumentu za gospodarsko načrtovanje in reformi socialne države.
To vprašanje je temeljni vozel, s katerim se spoprijema Prodijeva vlada in ki povzroča velike napetosti in živčnost v večini. To so pokazale tudi izjave podtajnikov v zakladnem ministrstvu Laure Pen-nacchi in Giorgia Macciote, ki sta morala nato dopolniti in popraviti svoje izvajanje.
Koledar srečanj, ki je bil doslej pripravljen, predvideva za jutri dopoldne zopetno srečanje predstavnikov vlade in voditeljev večinskega zavezništva, jutri popoldne srečanje vlade s predstavniki sindikatov in delodajalcev, nato pa objavo dokončnega osnutka dokumenta, ki nakazuje glavne obrise finančnega zakona za prihodnje leto.
Vlada, kot je včeraj podtrdil podpredsednik Veltroni, namerava oblikovati osnutek programskega dokumenta že ob koncu tega tedna, na tej osnovi pa je pričakovati, da se bo razvila dialektika tako z družbenimi silami, kot s strankami tako v večini kot v opoziciji.
Glavni vozel, ki ga na ponedeljkovem srečanju vlade in večinskega zavezništva, niso razpletli, so pokojnine. Vlada je pripravila načrt, po katerem naj bi sklestila izdatke v skrbstvu in zdravstvu za osem ali devet tisoč milijard lir. Obenem je tudi predstavila paleto vzvodov, s katerimi naj bi dosegla ta cilj. Gre v bistvu za zaviranje prehitrehga upokojevanja ljudi, ki niso dosegli upokojitvene starosti, za hitrejše uvajanje takoimenovanega kontributivnega sistema za izračunavanje pokojnin, za usklajevanje pokojninskih si-
stem v javnem in zasebnem sektorju, za možnost solidarnostnega prispevka in za dviganje prispevkov za neodvisne delavce. V protiutež pa je vlada nakazala pripravljenost za odločnejši boj proti davčni utaji in angažiranost v bitski proti brezposelnosti.
Ponedeljkovo srečanje med vlado in predstavniki večinskega zavezništva, ki je trajalo skoraj štiri ure in se je zavleklo čez polnoč, je pokazalo, da večina ni soglasna o tem problemu. Na eni strani je Oljka, ki podpira vladni predlog, na drugi pa Stranka komunistične prenove, ki je včeraj zlasti s tajnikom Faustom Bertinottijem očitala premieru Prodiju in gospodarskim ministrom preostro monetaristično usmeritev. Bertinotti je že takoj po koncu srečanja govoril o »bistvenemu nesoglasju« in je večkrat pozval vlado in Oljko, naj ne
vztrajata pri »monetaristični obsesiji«. SKP pa vsekakor ni zaloputnila vrat. Bertinotti je ob kritiki vladnemu osnutku poudaril tudi, da bodo vmes tudi pogajanja s sindikati, zato po njegovem mnenju sporazum ni nemogoč. Vsekakor pa SKP ne sprejema poziva Mas-sima D’Aleme, naj bi se stranke nekoliko umaknile in prepustile oblikovanje dokončnega predloga vladi in sindikatom. »Dokument bodo morale v parlamentu odobriti stranke,« je včekrat poudaril Bertinotti.
Po poročanju udeležencev je med ponedeljkovim srečanjem D’Alema pritiskal na tajnika SKP, naj pristane na reformo, vendar zaman. Vlada pa je zato s podporo strank Oljke včeraj napovedala, da misli ob koncu tedna sprejeti osnutek dokumenta in osvojiti temeljne smernice, ki jih je nakazal mi-
nister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi. Socialistični voditelj Enrico Boselli pa je spet namignil na možnost, da bi vlada preverila v parlamentu, ali ima osnutek zadostno podporo, če ji ne bo uspelo doseči dogovora s SKP. To je poteza, ki jo je vladi svetoval tudi predsednik zveze industrijcev Giorgio Fossa.
Kartel svoboščin ni zavrnil apriori možnosti, da bi podprl reformo socialne države. »Dobre predloge bomo podprli,« je menil Rocco Buttiglione in podobno je bilo tudi mnenje Cle-menteja Mastelle. Toda koordinator socialne politike Nacionalnega zavezništva Public Fiori je dodal, da njegova stranka ne bo sprejela kleste-nja pokojnin in socialne države. Dejal je, da njegovo opozorilo velja tako vladi, kot tudi spotnikom desnosredinskega zvezništva.
NOVICE
Političnih tribun ne bodo več oddajali neposredno
RIM - Pobtičnih tribun, ki jih RAI posveča referendumom, ne bodo več oddajah v živo, temveč jih bodo predhodno snemali. Poleg tega se tudi udeleženci ne bodo mogli predstaviti kakorkoli preoblečeni, ah bolje, celo zakriti. To je bil odgovor, ki ga je parlamentarna nadzorna komisija naslovila Raiu, ki je zahteval pojasnila, potem ko so odpovedali debato med Marcom Pannello ter predsednikom novinarske zbornice Mariom Petrino: Pannella se je namreč predstavil zakrit z rjuho, kot nekakšna prikazen. Urad predsedstva nadzorne komisije je v polnem soglasju z direktorico tribune Angelo Buttiglione sklenil, da ja treba zagotoviti enake pogoje tudi glede komunikacijskega vpliva na gledalce. Predsednik komisije Storace je še pojasnil, da bodo pobudniki referendumov imeli pravico do oddaje tudi v primem, če ne najdejo nikogar, ki bi bil pripravljen zagovarjati nasprotna stališča.
Obogatel v igralnici
CAMPIONE DTTALIA (COMO) - Že popoldne mu je »slot machine« v igralnici v Campioneju »navrgel« 2 tisoč frankov (okrog 2.400.000 lir). Zatem je srečo poskusil pri drugem in v žep vtaknil 4 tisoč frankov. Ni se zadovoljil, vztrajal je, ure so tekle, bilo je že ponoči, ko se mu je nasmehnil »superjackpot«, prikazal se je napis »gi-ant«. Kot da se ni nič zgodilo, je nadaljeval z igro, včeraj zjutraj pa se je vrnil, se predstavil v uradih in dvignil ček za 672.534 švicarskih frankov, okrog 800 milijonov lir. Ime srečnega dobitnika ni znano, ve se le, da ima okrog 40 let, po poklicu je obrtnik, po rodu je z Juga, živi pa v nekem večrem središču v pokrajini Varese. Pravijo, da pogostoma zahaja v igralnico in da je prejšnji teden zmagal 20 tisoč frankov.
»Bombni alarm« v Firencah
FIRENCE - V Firencah so včeraj zjutraj sprožili alarm, potem ko so na Trgu Signoria, pred vhodom v Italijanski pomorski center, našli škatlo za čevlje, na kateri je bil naspis: »mestnim kvesturinom«. Sprožili so alarm, saj so se bali, da je v škatli bomba. Delno so za stražili trg, vendar na srečo ni bilo nič nevarnega, v škatli so našli vžigalnika ter majhno plastično posodo za motorno olje. Predvčerajšnjim zjutraj pa so pred galerijo Uffici našli ročno bombo s 70 grami tratila.
Spet trije samomori
RIM - Potem ko si je predvčerajšnjim v Rimu vzelo življenje šest oseb, so se včeraj za usodni korak odločile še tri. Že zjutraj so našli obešenega nekega 37-letnika, kateremu se je kmalu zatem pridružil neki 61-letni moški, zadnji pa je bil 35-letni Poljak.
Tudi slednja dva sta se obesila.
Konferenca evropskih policij
RIM - V Rimu se je včeraj začelo zasedanje načelnikov evropskih pohcij, ki imajo na dnevnem redu vrnil i kopico vprašanj, do javnega reda do nasilja medi kot športnimi prireditvami, organiziranega kriminala in terorizma, ilegalne imigracije, mamil, prostitucije, a tudi manjšega kriminala (kraje v stanovanjih, avtomobilih itd). Na konferenci sodelujejo delegacije iz 30 držav.
V
SOLSTVO / V SENATNI KOMISIJI
Začetek postopka za reformo zrelostnega izpita
RIM - Po 30 letih od prejšnje reforme je včeraj senatna komisija začela postopek za prenovitev zrelostnih izpitov.
Na podlagi nove reforme bodo dijaki polagali samo tri pisne izpite in sicer iz italijanščine, iz predmeta, ki ga bo iz leta v leto določilo ministrstvo, ter iz splošne kulture, in en sam ustni izpit, ki pa bo zadeval vse predmete in bo v bistvu izpit iz splošne kulture. Komisije bo sestavljalo devet članov in sicer predsednik, ki bo ravnatelj neke druge sorodne šole, ter osem komisarjev, od katerih bo polovica zunanjih članov, ostali pa bodo profesorji z zavoda, ki so ga obiskovali dijaki. Končna ocena, ki ne bo več kot doslej v šestde-setinkah, pač pa v stotinkah, bo seštevek treh rezultatov: izida pisnega izpita, ki bo lahko znašal največ 35 točk, izida ustnega izpita do največ 45 toč, ter »formativnega kredita« do največ 20 točk, ki bo izražal dijakov uspeh v petih letih pred zrelostnim izpitom.
Preden bo reforma »mature« stopila v veljavo, bo moralo besedilo zakona še v odobritev v senat, zatem pa v poslansko zbornico.
USTAVNE REFORME / VRH KARTELA SVOBOŠČIN OB VRNITVI BERLUSCONIJA Z BOLOVANJA
n JAVNE FINANCE / SESTANEK PRI PREDSEDSTVU VLADE
Kako omejiti davčne utaje
Po finančnih stražnikih naj bi znašale letno 250 tisoč milijard lir
RIM - Davčna utaja znaša letno približno 250 tisoč milijard lir, se pravi okrog 12 odstotkov celotnega letnega bruto narodnega dohodka. Tako ocenjuje inšpekijska služba finančnih stražnikov SECIT, po kateri naj bi glavnina davčne utaje zadevala neposredne davke, in sicer za približno 180 tisoč milijard lir, medtem ko naj bi 51 tisoč milijard lir odpadlo na utaje davka na dodano vrednost IVA, 23 tisoč milijard lir pa na utajo davkov na nepremičnine.
O vsem tem je tekla beseda na ožjem sestanku pri predsedstvu vlade, do katerega je prišlo minuli ponedeljek, vest o njem pa so objavili šele včeraj. Sestanka so se udeležili predsednik vlade Romano Prodi, podtajnika pri predsedtvu vlade Enrico Micheli in Arturo Parisi, finančni
minister Vincenzo Visco, poveljnik finančnih stražnikov general Rolande Mosca Moschini in še nekateri funkcionarji finančnega ministrstva. Poleg ugotavljanju značilnosti davčnih utaj, ki so vsekakor izredno velikih razsežnosti, je bil na sestanku govor o ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli za omejitev tega pojava. Tako so npr. govorili o tem, kako povečati kontrole za najmanj 40 odstotkov, kako uporabljati inšpekcijsko in ostalo osebje na racionalnejši način, kako doseči, da bi davčne prijave pregledali hitreje itd. Na finančnem ministrstvu že dalj časa preučujejo, kako bi izpopolnili ti. davčne merilce, pa tudi možnosti, da bi dopolnili zakonodajo proti davčni utaji. Seveda bodo vse nakazane ukrepe še poglobili.
Desnosredinski tabor ne poslavlja več vela proti premierski vladi
Dvodomna komisija pa je ves včerajšnji dan posvetila problemom sodsiva
RIM - V središču pozornosti dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme je ves včerajšnji dan bilo vprašanje sodstva. Pristojni poročevalec Marco Boato (Zeleni) je namreč dopolne na plenarnem zasedanju komisije podrobno utemeljil predloge, ki jih je že pred časom predstavil za spremembo oziroma dopolnitev tistih členov ustave, Id zadevajo »tretjo oblast«, nakar se je o njih v popoldanskih urah razvila splošna razprava. Toda v političnih vrhovih je bil govor tudi o drugih ustavnih reformah, ki so na dnevnem redu. V tem smislu posebno iztopa vrh Kartela svoboščin, ki ga je sklical voditelj gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi ob svojem povratku v Rim po nekajtedenski odsotnosti zaradi bolezni. Govori se, da se bo Berlusconi v kratkem srečal z voditeljem DSL Massimom Dilemo, in sicer v svojstvu predsednika dvodomne komisije. A pojdimo po vrsti.
Kaže, da se večina članov dvodomne komisije precej strinja s predlogi, ki jih je izdelal poročevalec Boato za ureditev sodnega reda. Boato je mnenja, da bi mora-li razlikovati funkcijo sodnikov in javnih tožilcev, tako da bi bil za prehod od ene v drugo funkcijo potreben natečaj. Poleg tega Boato predlaga, da bi v Vsedržavnem sodnem svetu ustanovili ločeni sekciji za sodnike in javne tožilce, ki bi jih za tri petine sestavljali sodniki oziroma javni tožilci, za ostali dve petini pa »laiki«, ki bi jih izvolil parlament.Kar zadeva disciplinske ukrepe, Boato predlaga, da bi jih v bodoče sprejemala komisija, ki bi jo za polovico sestavljali »laiki«, ali pa sodišče sodnikov; vsekakor je mnenja, da je treba ukiniti vojaška sodišča v mirnodobnem času. Svoje mnenje o teh predlogih je na včerajšnjem zasedanju dvodomne komisije izreklo kar 16 komisarjev, poročevalec Boato pa bo na osnovi njiho-
vih izvajanj svoje predloge verje-tno še izpopolnil.
Kot rečeno, pa so bile ustavne reforme tudi v središču vrha Kartela svoboščin, ki ga je vodil Berlusconi ob svojem polnem povratku v aktivno politično življenje. Vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je ob koncu sestanka dejal, da je za desnosredinski tabor slej ko prej merodajen dokument, ki ga je sam odobril ob ustanovitvi dvodomne komisije in v katerem se postavlja predvsem zahteva po spremembi Italije v predsedniško državo, kar naj bi na nek način tudi kompenziralo okrepitev deželnih in krajevnih avtonomij v federalističnem smislu. Fini je v tem smislu tudi pozval D’Alemo. »Slišal sem, da se D’Alema opredeljuje za premiersko vlado iz ljubezni do Oljke,« je dejal vodja NZ. »Svetoval bi mu, naj bo nekoliko bolj egoističen in sprejme polpredsedniški sistem. To bi prav gotovo zagotovilo kon-
čni uspeh dvodomni komisiji,« Je pristavil.
Sicer pa je bil Fini v svojih izjavah nenavadno previden, saj je med drugim dejal, da je vse skupaj tudi veliko odvisno od tega; kako bo poročevalec Cesare Salv* v četrtek predstavil v dvodomni komisiji svoj predlog o premierski vladi. Da je v Kartelu svoboščin dejansko odpadel veto proti taksni varianti, je potrdil tudi voditelj CDU Rocco Buttiglione, ki je odprto dejal, da je zanj sprejemlji' va tudi neposredna izvohtev premiera. Vse to daje misliti, da se stališča obeh glavnih političnih blokov vendarle približujejo, kal naj bi potrdilo tudi skorajšnje srečanje med Berlusconijem in D’Alemo.
Glede oblike vlade pa bo v kratkem predstavila svoj predlog tudi SKP. To je včeraj napovedal njen predsednik Armando Cossutta, ki je anticipiral, da se SKP zavzema za mehko obliko premierske vlade-
PO PONEDELJKOVI SEJI
Odstopil je čedajski župan G. Bernardi
Županovo potezo posledico nesoglasij v večinski koaliciji
ČEDAD - Župan iz Čedada Giuseppe Bernardi je odstopil. To je storil v ponedeljek nekaj minut pred polnočjo na seji občinskega sveta. OdloCno dejanje Bernardija, ki je bil na Čelu levo-sredinske koalicije, je posledica nesoglasij znotraj večine, predvsem med županom in predstavniki liste Moratti, močnejše frakcije, ki je nastala iz razpada Krščanske demokracije. Do vidnega razhajanja znotraj večine (pet predstavnikov liste Moratti se je namreč vzdržalo) je prišlo med razpravo o reorganizaciji prometa v Čedadu. Jabolko spora pa predstavlja Hudičev most, po katerem je občina pred nekaj tedni uvedla enosmerno vožnjo, Čemur so predstavniki manjšine ostro nasprotovali in pri tem imeli podporo tudi nekaterih trgovcev. Na ponedeljkovi seji pa so se manjšini pridružili tudi predstavniki liste Moratti, kar je bilo županu dovolj in se je odločil za odstop.
Jasno je, da ponedeljkova seja predstavlja le zadnjo kapljico v prepolnem kozarcu nesoglasij, ki so se v zadnjih tednih kopičila z bliskovito naglico. Med temi sodi tudi sporni dokument, ki ga je občinski odbor v Čedadu sprejel v zvezi z vprašanjem zakonske zaščite Slovencev v Italiji. V dokumentu
se je odbor izrekel proti dvojezičnosti na občinskem teritoriju. Čeprav je bil dokument sprejet soglasno, smo izvedeli, da so ga vsilili predstavniki liste Moratti, ki so v zadnjih Časih večkrat nekorektno pogojevali izbire občinske uprave.
Županu Bernardiju je očitno prekipelo in v ponedeljek ni bil več pripravljen sprejemati nadaljnih izsiljevanj dela veCine. Že v naslednjih dneh bo jasno, ali je županov odstop nepreklicen ali pa se bo odločil za kakšno drugo izbiro, denimo izključitev predstavnikov Morattijeve liste iz veCine. (r.p.)
KOCIJANČIČ
Le malo možnosti za zimske olimpijske igre ob tromeji
Tako naj bi ugotovil med srečanjem s Pescantejem
LJUBLJANA -Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič je na včerajšnji seji poročal o svojem obisku pri predsedniku italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) Mariu Pescanteju.
Sogovornika sta potrdila uspešno medsebojno sodelovanje. Obe osrednji krovni organizaciji bosta še naprej podpirali športne organizacije slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Sloveniji, ki jih oba komiteja priznavata. Med drugim sta govorila tudi o organizaciji olimpijskih iger treh sosednjih dežel leta 2002. Pescante je dejal, da CONI ne bo podprl kandidature treh dežel, dokler septembra letos ne bo določen organizator 01 leta 2004, za kar se poteguje tudi Rim. Kocijančič je razgovore strnil v ugotovitvi, da je za izvedbo OI treh dežel zelo malo možnosti, saj ni niti soglasja na najvišji ravni v Avstriji in Italiji. Poleg tega to idejo zavira statut Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki igre izrecno podeljuje enemu nacionalnemu olimpijskemu komiteju (državi).
PRIKLJUČITEV EU
Prepričljiv nasto slovenskih parlamentarcev v Bruslju
Slovenijo bo naredilo vse, kor je potrebno
BRUSELJ - V Bruslju sta se včeraj sestali delegacija državnega zbora (DZ) Slovenije in delegacija Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo, ki sta razpravljali o približevanju Slovenije Evropski uniji in NATU ter postopku ratifikacije evropskega pridružitvenega sporazuma med EU in Slovenijo.
Kot so po celodnevnem sestanku povedali elani slovenske državnozborske delegacije Miroslav Luci, podpredsednik DZ, Lojze Peterle, predsednik komisije za evropske zadeve in Jelko Kacin, predsednik odbora za mednarodne odnose, so evropske parlamentarce prepričali o tem, da v Sloveniji obstaja jasna politična volja za spremembo 68. člena ustave in ratifikacijo pridružitvenega sporazuma. Slovenski parlamentarci so to utemeljili s stališči do približevanja Slovenije EU, ki jih je DZ brez glasu proti sprejel na izredni seji 23. maja.
Kot je dejal Kacin, mora Slovenija storiti vse, da bo pripravljena za pogajanja o vstop v EU, ki se bodo začela pod britanskim predsedstvom v prvi polovici prihodnjega leta.
LJUBLJANA / ZUPANOV PREDLOG MESTNI SKUPŠČINI
Dimitrij Rupel: Odločijo naj volilci
Župan je pripravljen odstopiti, če bi istočasno odstopili tudi mestni svetniki
LJUBLJANA - Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, "da je pripravljen odstopiti s položaja župana -kasneje pa ponovno kandidirati na to mesto - če so to pripravljeni storiti tudi mestni svetniki." Ljubljanski župan sočasno predlaga, da naj bi bile nove volitve v mestni svet in za župana izvedene v času predsedniških vohtev, ob koncu letošnjega leta.
Menil je tudi, "da bi čas, ki nas loči od volitev, lahko uporabih za pritisk na državni zbor, da v najkrajšem času popravi zakon o lokalni samoupravi in razreši sporna mesta v zvezi s pristojnostmi države, mestnih in navadnih občin, županov in občinskih svetov. Ta svoj predlog za nove volitve župana in vseh 45 svetnikov je Rupel včeraj naslovil na mestni
svet Mestne občine Ljubljana in predlagal, naj o njem svetniki razpravljajo na izredni seji.
V svojem predlogu za nove volitve župana in svetnikov je ljubljanski župan poudaril, da je "prišel čas odločitev in rešitev". Predlaga, da "nehajo z nekoristnimi polemikami in odločitev, kdo ima prav, prepustijo volilcem.
"Včasih pravite, da je za vse kriv župan, drugič spet, da o vsem odloča mestni svet. Ti dve izjavi, ki odmevata tudi iz najnovejših izrazov ‘nezaupanja* s strani ‘pomladnih strank1, sta seveda protislovni", je zapisal Rupel in ugotovil, da "so si prav tako v protislovju zakonske norme in pričakovanja meščanov: največ pristojnosti v našem mestu ima upravna enota oziroma država,
župan in mestni svet pa prav malo. Mimo bi lahko trdih, da v naši državi ni lokalne samouprave, kot jo narekuje ustava," je še zapisal Rupel v pismu svetnikom.
"Mestni svet in župan nista pristojna za - takorekoč - nič, vendar naj bi bila odgovorna za vse", meni ljubljanski župan in dodaja, da iz teh izjav, izrazov, pričakovanj, pravil in protislovij; navsezadnje pa iz zapletov okrog proračuna za leto 1997 sklepa, da je nastopil čas za spremembe". Takšen sklep podpirata še "najmanj dve slabosti mestnega sveta: čeprav so pretekli vsi roki, ni uspel sprejeti niti svojega poslovnika niti statutarnega sklepa o preureditvi krajevnih skupnosti, " je še zapisal ljubljanski župan v pismu mestnim svetnikom. (STA)
NOVICE


V Kopru zmagala Irena Fister
KOPER - Po neuradnih izidih drugega kroga nadomestnih vohtev župana v mestni občini Koper je največ glasov dobila Irena Fister, dosedanja podžupanja in kandidatka Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). Zanjo je glasovalo 6.393 oz 63, 68% vohvcev.
Dmga kandidatka za županjo Jadranka Sturm-Ko-cjan, nekdanja poslanka Liberalne demokracije Slovenije (LDS), pa je dobila 3.647 oz. 36, 32% glasov vohvcev.
Kot je STA izvedela pri občinski volilni komisiji, je bila udeležba na drugem krogu vohtev 28, 91-od-stotna, kar pomeni, da je od skupaj 36.907 volilnih upravičencev svoj glas oddalo 10.668. Neveljavnih glasovnic je bilo 628 oz. 5, 98%. Dokončni uradni podatki bodo znani v danes. (STA)
Odprli nove prostore bolnišnice v Izoli
IZOLA - V Splošni bolnišnici Izola so včeraj slovesno odprh 6.000 kvadratnih metrov novih in prenovljenih prostorov, v katere bodo v začetku junija iz povsem dotrajanih in neprimernih prostorov v Kopm preselili ginekološko-porodniški, cito-pato-loški in pediatrični oddelek, v prenovljenem delu bolnišnice pa so uredili in opremih še dve operacijski dvorani.
Odprtja so se udeležih direktorji, predstojniki oddelkov in zdravniki iz številnih slovenskih bolnišnic, župani obalnih občin, med uglednimi gosti pa so bih slovenski minister za zdravstvo Marjan Jereb, generalni konzul Italije v Kopru Michele Esposito in direktor ZZZS Franc Košir.
Kot je v slavnostnem nagovoru dejal direktor izolske bolnišnice dr. Nikolaj Kinkela, so se z dograditvijo in otvoritvijo novega bolnišničnega trakta uresničile 25-letne sanje primorske regije, vendar s tem izgradnja bolnišnice še ni v celoti zaključena, zato je v imenu njenega osebja južnoprimorske občine in njene prebivalce ter gospodarske organizacije zaprosil za pomoč tudi v prihodnje. (STA)
Posvet o pouku slovenščine v Kanalski dolini
NABORJET - Uradno priznanje dvojezičnega šolskega središča iz Spetra s strani ministrstva za šolstvo, pomeni velik korak naprej na pod uveljavljanja slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem. Gre v bistvu za prvo državno priznanje naše manjšine in za ovrednotenje njene subjektivitete na tem proštom.
Parifikacija sole pa je tudi priznanje za uspešno zastavljeno pedagoško delo, ki špetrski Soh daje pozitivno karakteristiko, ki jo velja posnemati tudi v drugih krajih videmske pokrajine, tam, kjer živi naša nacionalna skupnost. V tej luči gre brati pobudo, ki jo bo uresničilo vodstvo Gorske skupnosh za Kanalsko dolino in Rezijo, ki je za soboto, 31. maja, ob 9.30 v Beneški palači v Naborjetu pripravilo posvet na temo »Eksperimentalno učenje slovenščine v Kanalski dolini«. Ze samo dejstvo, da je tamkajšnja gorska skupnost čutila potrebo, da se javno sooča s to tematiko, je treba pozitivno pozdravih. Ob tem pa bo na posvetu prišla na dan stvarnost tamkajšnje slovenske manjšine, ki bo aktivno sodelovala na posvetu in bo ponudila svojo vizijo glede tako pomembnega vprašanja, kot je šolstvo.
MLADI / PRI SLOVENSKI PROSVETI
L JU B L J ANA / PROTI VSTOPU V EU
Razvijanje novih prijemov in oblik delovanja
Vsrta zanimivih predlogov za letošnje poletne počitnice - Prvič delo na področju prostega časa
TRST - V zadnjih mesecih se Mladinski odbor Slovenske prosvete vedno bolj redno pojavlja v javnosti s svojimi pobudami. V MOSPu se mladi ukvarjajo z dejavnostmi na treh različnih področjih: na mednarodnem, na izobraževalnem in na področju Prostega časa.
Dejavnosti na področju prostega časa so se letos prvič lotili. Organizirali so plesni tečaj za popol-j16 začetnike, ki je naletel na veliko odobravanje. Tečaj, ki ga vodi •Andrej Zaghet, poteka že več kot rnesec dni, vsak petek zvečer v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na njem mladi vadijo osnovne korake raznih plesov: naučili so Se Ze slow fox, počasni valček, rfra cha cha, tango in kar nekaj figur očarljivega plesa mambo trie-sfino.
Na izobraževalnem področju se 5® več let posvečajo organizaciji Drage mladih in, občasno, kakega družbeno političnega tečaja. Te-ki so si jo mladi izbrali za le-kišnjo izvedbo, je Evropska unija, "riprave na to veliko mladinsko Prireditev, ki pridobiva vsako leto Vecji ugled in medijsko pozor-n°st, ne samo pri nas v zamej-
stvu, pač pa v celotnem slovenskem prostoru, potekajo že nekaj mesecev. Že čez nekaj tednov bo tako organizacijski odbor, pri katerem imajo letos glavno besedo mladi iz Akademskega katoliškega združenja Amos iz Maribora, objavil imena predavateljev in gostov okroglih miz.
Člani MOSPa pa razvijajo še tretji tip dejavnosti, ki je v našem zamejskem prostoru relativna novost. Nastala je namreč skupinica, ki se bo ukvarjala z »mednarodnimi odnosi«. Člani tega krožka bodo gojili stike s sorodnimi skupinami iz Slovenije, Italije in iz drugih evropskih manjšin. V zadnjem letu so se tako nekateri člani MOSPa že udeležili nekaterih mednarodnih srečanj, in sicer v Avstriji in v VValesu, udeležili so se srečanja s študenti iz republik bivše Jugoslavije, aprila pa se je predstavnica MOSPa udeležila tudi mednarodnega seminarja v Škofji Loki, ki so ga oblikovali ugledni unverzitetni profesorji in strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Italije in Češke.
V torek, 6. maja pa so se trije predstavniki MOSPa (skupaj s predstvniki Slovenskega kultur-
nega kluba. Mladinske sekcije Slovenske skupnosti in Mladinske komisije pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi) udeležili neformalnega sestanka z Adal-gard VVillemsma. Mlada Frizijka je predsednica organizacije YEN (Youth of European Nationaliti-es), ki združuje mladinske manjšinske organizacije iz cele Evrope. Kam to poletje
Ob bližajočem se poletju bi radi člani mednarodnega krožka MOSPa opozorih mlade na nekatere pobude, srečanja, počitniške tedne, za katere je značilno ravno to, da se na njih mladi lahko srečajo s svojimi sovrstniki iz Slovenije in iz različnih držav Evrope in sveta, ter z njimi preživijo del svojih počitnic.
Poletni tedni v Taizeju v Franciji. Na njih se zberejo mladi s celega sveta, skupaj molijo, se pogovarjajo, spletajo prijateljske vezi. Tedni bodo potekali od 12. do 20. julija, od 19. do 27. julija, od 26. julija do 3. avgusta, od 2. do 10. avgusta.
Memational Summer Čamp v
Logarski dolini v Sloveniji. Od 21. do 31. julija. Za mlade iz Zahodne, Srednje in Vzhodne Evro-
pe, od 18. leta dalje. Prijave do
10.6.
Svetovni mladinski dan v Parizu. Od 18. do 25. avgusta. Srečanje s sv. očetom in z mladimi z vseh celin. Prijavite se čim prej na tel. št. 410860 (Giorgina Pisani).
Draga mladih v parku Finžga-rjevega doma na Opčinah pri Trstu, od 4. do 6. septembra. Predavane in okrogli mizi na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, kulturni in družabni program. Za mlade iz zamejstva, zdomstva in Slovenije.
Potovanja in izleti po ugodni ceni za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA). Ponuja jih Študentska organizacija Univerze iz Ljubljane.
Za vse informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizeth 3, Trst, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. me.
Mladi, ki bi se želeli aktivno vključiti v Mladinski odbor Slovenske prosvete ali bi želeli več informacij o delovanju skupine, se lahko obrnejo na Francesco (226923) ali na Bredo (211551).
Breda SusiC
Gibanje 23. december spet predlagalo referendum
LJUBLJANA - Gibanje 23. december je včeraj vložilo že peto različico pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o pridružitve-nem sporazumu z geslom Proti razprodaji Slovenije.
Tokratno referendumsko vprašanje se glasi: "-Ali se strinjate, da državni zbor sprejme ratifikacijo evropskega sporazuma o pridružitvi med republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani, s tem pa sprejme tudi prilogo XIII, ki določa, da lahko tujci kupujejo slovenske nepremičnine? "
Predstavniki Gibanja 23. december so na novinarski konferenci napovedali, da bodo v državni zbor vložili pobudo podkrepljeno z okrog 400 podpisi volilk in volilcev.
Če tudi s tokratno pobudo ne bodo uspeli, ne
bodo vlagali novih pobud, zahtevali pa bodo presojo zakonitosti oziroma ustavnosti doslej vloženih, je poudaril predsednik gibanja Borut Korun.
Predlagatelji v obrazložitvi referendumske pobude zatrjujejo, da je t.i. španski kompromisni predlog oziroma Priloga XIII pridružitvenega sporazuma v popolnem nasprotju z življenjskimi interesi velike večine državljank in državljanov glede ohranjanja in krepitve neodvisnosti in suverenosti Slovenije.
Predsednik Gibanja 23. december Borut Korun je na novinarski konferenci zanikal očitke, da naj bi v ozadju njihove pobude stala brata Podobnik oziroma Slovenska ljudska stranka (SLS). V izogib povezovanju SLS in referendumske pobude Gibanja 23. december bo Korun odstopil z mesta podpredsednika programskega sveta SLS. (STA)
Sreda, 28. maja 1997
MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA
4
OGLEDALO
Manjšina naj sprejme izziv federalizma
Ace Mermoua
Dvodomna parlamentarna komisija za reformo italijanske ustave se med drugimi vprašanji sooča s problemom federalistične ureditve Italije. Težko je predvideti, kakšen bo zaključek dela komisije, vendar je decentralizacija države problem, ki ga ne bo mogoče obiti. Z decentralizacijo naj bi se izrazito povečale pristojnosti dežel, ki bi prevzele vrsto funkcij, ki jih je do sedaj imela osrednja državna uprava. Ce se bo to zgodilo, bo pomembna novost, ki se bo tikala tudi dežele Furlanije-Julijske krajine, čeprav je že dežela s posebnim statutom, in seveda Slovence, ki v njej živimo.
Predno preidem k bistvu problema, o katerem želim pisati, naj izrazim mnenje, da bo decentralizacija proces, ki ne bo obrodil sadov čez noč. Deželne in krajevne uprave niso le politični organizmi, ampak imaj svojo tehniko, svojo birokratsko strukturo, zakone itd. Kdor se v praksi srečuje z delom uradov, potrebuje njihove usluge in se nanje obrača za nasvete ali prispevke, ve, da niso najbolj učinkoviti in da tudi na krajevni ravni meljejo prav tako počasni mlini kot v Rimu. Osrednja rimska oblast je klonirala svoje sisteme na krajevnih ravneh. Dežela Furlanija Julijska krajina ni izjema, čeprav smo dežela s posebnim statutom in z večjimi avtonomijami kot ostale. Z ugotovitvijo se približujem bistvu problema.
Naša dežela deluje s posebnim statutom, interpretacije te posebnosti pa so bile zelo različne. Marsikdaj smo Slovenci trdili, da je bila posebnost mišljena nam v korist, čeprav v dejstvih ni bilo tako. Italijanska desnica, veljaki Krščanske demokracije, močni nacionalistični krogi in lobiji so posebnost razumeli kot dvojno funkcijo: kot obrambo teritorija, ki meji z železno zaveso (kljub vsem zagotavljanjem o »najbolj odprti meji v Evropi«) in kot naglaševanje italijanstva v prostoru, kjer živijo slovenska in druge (problem je bila slovenska) manjšine, ki bi lahko delovale za nacijo ra-zkrajalno. Na osnovi te zamisli so gradili upravne strukture in aparat. Ze predno je dežela dobila status posebnosti, so na krajevnih ravneh, v občinah, na pokrajinah in v drugih ustanovah zaposlovali funkcionarje in uradnike, ki so bili zvesti ita-lijanstvu in desnici. Upravni aparati so se po vojni polnili s priseljenci z juga Italije, z istrskimi begunci in drugimi ljudmi, ki so morali (zaradi prepričanja ali življenske nuje) ubogati nacionalističnim predpostavkam. Slovenska manjšina se je organizirala in vodila svoj boj za obstanek in pravice znotraj teh okvirov. Levi del manjšine se je naslanjal na pomoč iz Jugoslavije in vstopal v leve italijanske stranke. Desni pol je moral sklepati drugačne kompromise z italijansko oblastjo (recimo s KD), vendar se je organiziral v samo-tojno stranko, ker bi drugače ne mogel izpostaviti svoje
slovenske pripadnosti. Poznal sem pomembne politike, ki so delovali v vrstah KD, vendar so priznavali svoj slovenski izvor zgolj v osebnih pogovorih in nikoli javno. V teh okoliščinah smo Slovenci izdelali svojo preži-vetveno strategijo in svoj boj za narodne pravice. V glavnih obrisih so te še danes smeri našega političnega in kulturnega dela. Do določene mere je to utemeljeno, saj zaželenega sistema pravic še nismo dosegli. Ob tem, da vztrajamo, pa ne moremo spregledati velikih sprememb, ki so se uresničile in ki se bodo uresničile. Treba je našteti vsaj nekatere: padla je železna zavesa in real-komunizem ni več strašilo; v Italiji pada tabu centralistične in nacionalistične države in decentralizacija se zdi neizbežen proces; na vsedržavni in tudi krajevni ravni je padla prepreka, zaradi katere levica ni smela na oblast, posebno ne v naših, obmejnih krajih. Danes ni več škandal, če slovenski predstavnik zaseda pomembna oblastvena mesta. Tržaški župan se lahko izrazi v korist zakonske zaščite manjšine in lahko kljub temu zmaga na volitvah. Slovenija se bo vključevala v evropske integracijske procese, kar bo spreminjalo podobo obmejnih krajev. V teh okoliščinah mora slovenska manjšina premisliti novo politično in kulturno strategijo.
Bistvo nove strategije naj bi bilo v tem, da manjšina ne bo mislila le na svoje preživetje in pravice, ampak, da bo prispevala k razmišljanju, kakšna naj bo jutri dežela Furlanija-Julijska krajina, skratka, da se bo polnopravno vključila v široko politično in kulturno razpravo. Nujno je, da zasledujemo svoje pravice, prav je, da (-kljub potrebnim specifikacijam) dobimo zajamčene politične zastopnike, vendar sodijo te zahteve v načrt, ki smo ga izdelali v dobi, ko je bila dežela FJK predstraža italijanstva in teritorij, ki je mejil z »nevarnim« slovanskim in komunističnim svetom.
Naloga kulture in politike je, da ob reševanju trenutnih problemov načrtujeta bodočnost. Slovenci in Italijani, a tudi Furlani in druge skupnosti morajo odgovoriti na vprašanje, kaj bo jutri pomenila avtonomija Furlanije-Ju-lijske krajine? Bosta zadostovali fiskalna in upravna avtonomija? Mislim, da bi bila takšna avtonomija redukti-vna in neplodna. Prav tako pomembna je namreč kulturna avtonomija kot posebnost, kot priznan specifikum nekega teritorija. S kulturo ne mislim le na knjige in umetniške dogodke, mislim na zavest in znanje, ki »poganjata« politiko, gospodarstvo in ustvarjata način življenja. V tem smislu se nam najprej postavlja problem izhoda iz zaprte, nacionalistične in obrambne vloge, ki je desetletja zaznamovala življenje prebivalcev FJK. Nacionalni spori so pogojevali življenje naših krajev več kot sto let. Ne bi obnavljal etap tega bo-
ja, vendar nas je (vse in ne samo Slovence) tako ali drugače obremenjeval in pogostokrat celo paraliziral v zaprtih enklavah. Posebnost naše dežele se danes ne kaže več v vlogi poslednje postojanke dveh narodov in v ohranjevanju domačega, etničnega ognjišča ostalih skupin. Dežela FJK je resnično večnarodna in multietična z izrazito bolj markiranimi posebnostmi kot na primer bližnji Veneto. Uveljavitev te osebnosti bi pomenila veliko šanso v širšem prostoru, kjer se bodo lahko sovobodneje prepletali gospodarski, politični in kulturni tokovi iz vseh smeri; iz zahoda proti vzhodu, iz severa proti jugu. Proces nikakor ne bo avtomatičen. Ob upravnih, fisklanih in gospodarskih ukrepih si je treba zamisliti široko kulturno akcijo, ki nas bo naučila živeti v stikih z različnimi in drugačnimi. Mislim na veliko šolo sožitja, ki se lahko udejanji v naši deželi. Zavedam se, da je v mojem pisanju precej utopije, saj bi načrt trčil ob odpore, vendar menim in upam, da bodo ti odpori s časom manjši. Zato bom še bolj izrazit. Ce so v Sarajevu večkulturno, multi-etnično in večversko življenje rušile granate, zakaj ne bi povzeli del tiste izkušnje in ga posredovali Italiji in Evropi. Zato, da ne bi izpadel kot popolen sanjač, naj opozorim, da ima naša dežela že več obstoječih centrov, ki imajo mednarodni profil. Mislim na mednarodna znanstvena središča, na univerzo, na znanstvene inštitute, na organizirane izobraževalne in kulturne sisteme italijanske večine, slovenske manjšine ter furlanske entične skupine. Mislim na evropsko uveljavljene intelektualce in na tisto politično tradicijo, ki ni bila le v službi zapiranja in varovanja lastnih pozicij. Furlanija-Julijska krajina ima veliko energij, ki bi jih lahko pogumna politika izkoristila. To ne bo mogoče, če bomo podlegli nacionalističnim regresom, brezdušni birokraciji in trmastemu čuvanju ozkih interesov. Pri tem mislim na vse, tudi na slovensko manjšino.
V perspektivi nam ni dovolj zaščitni zakon, ne moremo se zadovoljiti z zajamčenim predstavnikom in s sredstvi za naše ustanove in organizacije. Snamimo pla-šnice: že danes smo za Slovenijo iz dneva v dan manj zanimivi, v italijanskem okolju dobro sprejmejo nekatere naše intelektualce, vendar nam očitajo premajhno prisotnost, sami izgubljamo smer in perspektivo ter se kregamo za drobiž in izgubljamo energije v medsebojnem sporu o preteklih zadevah. Mislim, da je za nas edina perspektivna šan-sa, če sprejmemo izziv federalizma kot možnost, da se v novih okvirih uveljavimo s predlogi, ki bodo zanimivi za vse: Slovence, Italijane, Furlane a tudi za obmejne dežele in države. Ne vem pa, če imamo za to dovolj moči, dovolj bistrih glav in pogumnih src.
DEŽELA / IZVAJANJE ZAKONA ŠT. 20/97
Korenita reforma javnih prevozov
Deželni odbonik za prevoze Matassi je včeraj obrazložil pokrajinskim upraviteljem vse novosti
Deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi je včeraj zbral predstavnike vseh štirih pokrajinskih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, da bi jim predstavil pomembne novosti, ki jih uvaja pravkar odobreni deželni zakon št. 20/1997 o reformi krajevnih javnih prevozov.
Zakon skuša po eni strani uveljaviti tržno logiko, racionalizacijo stroškov in upravno decentralizacijo na področju javnih prevozov, po drugi strani pa skuša tudi obraniti njihovo temeljno funkcijo javne službe v korist državljanov. Kar zadeva finančno plat, je Matas-
si omenil, da je deželna uprava v skladu z novim zakonom že nakazala 135 milijard lir javnim podjetjem za prevoze za njihovo redno dejavnost, poleg tega pa še 20 milijard lir za obnovo avtobusnega parka.
Sicer pa je Matassi poudaril, da je Dežela Furlanija-Julijska krajina prva v državi, ki je odobrila reformo krajevnih javnih prevozov. Na osnovi reforme bo dežela v bodoče ohranila na tem področju le osnovno načrtovalsko vlogo, vse ostale pristojnosti pa bodo prešle na pokrajinske uprave, vključno podeljevanje koncesij posame-
znim prevoznim podjetjem. Zakon tudi predvideva, da je treba zagotoviti javne prevoze po vsem teritoriju, in to na osnovi enot, ki načelno soupa-dajo s pokrajinami.
Skratka, gre za pomembne novosti, časa za njihovo upe-Ijavo pa je zelo malo. Do konca junija 1998 bo treba odobriti novi načrt za krajevne javne prevoze, kakor tudi podeliti koncesije posamezni prevoznim podjetjem. Zato je Matassi pozval pokrajinske upravitelje, naj napnejo vse svoje sile za uspešno izvajanje zakonskih določil.
PISMA UREDNIŠTVU
Solidarnost s Samom Pahorjem
Uredništvu Primorskega dnevnika
Kakor koli ocenjujemo Pahorjevo pot, po kateri se bori za temeljno pravico do rabe slovenščine, in kar koli sami delamo za skupnost - ob nedavni obsodbi prof. Sama Pahorja na zaporno kazen - čutimo lahko le prizadetost, ogorčenost in stisko zaradi okoliščin, v katere smo prisiljeni, in le dolžnost, da mu tudi javno izrazimo osebno solidarnost in hvaležnost.
Marta IvaSič
O slovenski sekciji konservatorija G. Tartinija
O slovenski sekciji tržaškega konservatorija “G. Tartini" je bilo že veliko napisanega; to je razumljivo, saj bi bila rešitev tega problema za slovensko glasbeno življenje izrednega pomena. Čeprav je to del splošne problematike v italijansko-slovenskih odnosih, pa je za rešitev tega problema vsekakor važno tudi stališče tržaškega konservatorija: ali lahko država vsili konservatoriju nezaželjeno sekcijo?
19. maja letos je na tržaškem glasbenem konservatoriju o tem problemu razpravljal profesorski zbor. Slovenci lahko po zadnjih občinskih volitvah z večjim upanjem zremo v bodočnost; zlasti po črnih perspektivah, ki so jih nakazovali Donaggi-ovi posegi. In vendar je zasedanje profesorskega zbora konservatorija Tartini potekalo v pravem Donaggiovem duhu. Profesorski zbor naj bi najprej razpravljal o pismu, ki ga je za ministrstvo pripravil upravni svet konservatorija; vendar je kaj kmalu prevladalo mnenje, da je profesorski zbor tisti, ki mora predvsem izraziti svoje mnenje. Prišel je do izraza za nas že običajni neracionalni strah pred slovenstvom (če bi šlo za angleško sekcijo, ne bi bilo problemov!): slovenska sekcija bi naj bila v škodo italijanski sekciji; profesorji naj bi celo tvegali izgubo delovnega mesta! Ta argument je zlahka prepričal tudi vse tiste profesorje, ki prihajajo iz drugih italijanskih mest in ki o naših razmerah nimajo pojma. Tako je po raznih posegih in predlogih profesorski
zbor izglasoval, da tričlanska delegacija profesorjev odnese v Rim zahtevo, da se o možnosti slovenske sekcije govori šele po šolski reformi. Povsem jasno je bilo, da to ni bilo mišljeno kot najboljša izbira iz glasbeno-pedagoSke-ga stališča, pač pa le najbolj elegantno in diplomatsko izražena odklonitev slovenske sekcije.
O reformi glasbenih šol govorijo v Italiji že desetletja. Ali lahko verjamemo nekaterim glasovom, da naj bi do reforme prišlo v kratkem?, ali pa naj Slovenci čakamo na državno glasbeno šolo še petnajst ali dvajset let? Vendar pa ni le stvar časa: reforma predvideva, naj bi bil v vsaki deželi le en konservatorij (ki bi predstavljal najvišjo fazo glasbenega študija). Ostali konservatoriji bi postali nekakšni glasbeni liceji. V naši deželi bi se za najvišjo raven potegovala tržaški in videmski konservatorij. Verjetno bi bila slovenska sekcija argument v prid tržaškemu konservatoriju, vendar v Trstu ni novost, da izbiramo tudi v lastno škodo, da le ne bi prišlo do izraza slovenstvo. Kaj pomeni taka izbira za Slovence je povsem jasno: če bi tržaški konservatorij s slovensko sekcijo postal edini konservatorij v deželi tudi po šolski reformi, bi imeli vsaj določeno upanje, da bi tudi v novem konservatoriju ostala slovenska sekcija. Ce to zamudimo, bomo imeli kvečjemu glasbeni licej.
Kaj lahko v tem trenutku Slovenci naredimo? Na konservatoriju smo proti omenjenemu predlogu glasovali Vojko Cesar, Stojan Kuret, Dina Slama in podpisani. Vendar na konservatoriju poučujejo tudi drugi slovenski profesorji. Slovenca, ki glasuje proti lastnemu jeziku nikakor ne moremo opravičevati, vendar je naša preteklost posejana tudi s takimi dejanji in zato lahko taka dejanja skušamo vsaj razumeti. Povsem nerazumljivo pa je, če glasuje proti naši glasbeni šoli dolgoletni elan upravnega odbora Glasbene matice, vodja godalnega kvarteta Glasbene matice in član strokovne komisije (ki naj bi strokovno spremljala podržavljanje naše glasbene šole). To dejstvo odpira vznemirljiva vprašanja o podtalnih interesih pri naši glasbeni politiki. Tudi staro vrašanje, kaj pomeni stavek “ko smo leta 1977 - po
odločitvi SKGZ - odklonili takojšnje podržavljanje naše šole", ki ga je v letu 1981 na občnem zboru Glasbene matice izrekel njen predsednik.
Miloš Pahor
Uporabimo obrazce 740 v slovenščini!
Spoštovani!
Z velikim veseljem in zadoščenjem sem zvedela, da ima letos slovenska manjšina v Italiji na razpolago obrazec 740 za davčno prijavo v materinem jeziku. Želim se tu prav prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so, kljub vsem zaprekam in težavam, kakorkoli prispevali k temu dosežku. Pozivam pa istočasno vse slovenske davkoplačevalce, naj se pogumno podajo v 3. nadstropje, soba 276, na Trgu Granatieri 2 za Trst (oziroma v druge pristojne urade ostalih občin), da dvignejo formular, ki tam nanje čaka, ga vestno izpolnijo in tudi predložijo, da si ne bo prav nihče upal trditi, da je bil tiskan zaman, češ da Slovenci v Italiji ne samo, da ne govorimo slovensko, a da tudi pisati ne znamo po slovensko!
S spoštovanjem
Mirella Urdih Merku Erlangen
Kdo naj vzdržuje table z
dobrodošlicami
Spoštovano uredništvo
Table z dobrodošlicami so v Ricmanjih bile postavljene pred leti. Vprašam se, čemu in komu na voljo, predvsem zato, ker so že leta opuščene.
Kdo je zadolžen, da opravlja vzdrževalna dela na njih?
Mislim, da je to društvo Slavec? Ce je res tako, naj se društvo angažira za nujna popravila! Res je, da opaža vsak mimoidoči pomanjkljivost, ki pa bremeni vso vaško skupnost.
Osebno mislim, da so postavljene table pred leti nekaj stale nas vse. Cernu torej prispevki obletnicam, prispevki rajnih, itd., ko pa denar splahni? Smo že tako daleč, da zanikamo sami sebe prav v trenutku, ko se na Krasu pojavljajo slovenske table vsepovsod?
Na nas je, da vsaj tiste, ki jih je naša skupnost plačala, obstanejo tu in zdaj!
Miro Krasna
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / SPORNA IZVOLITEV PODPREDSEDNIKA SULL1JA (NZ)
Ze prve politične iskiice med lllyjevo večino in SKR
Venier: Oljko ni hotela Concionijo - Napetosti tudi no desnici
Prva seja novoizvoljene mestne skupščine je potekala brez večjih zastojev vse dokler ni prišla na dnevni red izvolitev podpredsednika občinskega sveta. Med večino in Polom svoboščin je veljal tihi dogovor, da bo na to mesto spet izvoljen Marco Drabe-ni (LpT), Nacionalno zavezništvo, ki je največja stranka desne opozicije, pa je vsililo kandidaturo svetovalca Bruna Sullija. Stranka komunistične prenove je medtem za podpredsednika predlagala Igorja Cancianija.
Na koncu je bil izvoljen predstavnik Finijeve stranke, ki je dobil glasove desnice in osem glasov II-lyjeve večine. Poleg šestih svetovalcev županove liste sta Sullija podprla še predsednik skupščine Ettore Rosato (LS) in zeleni Alberto Russignan, ostali svetovalci Oljke so oddali belo glasovnico. V večinski koaliciji pravijo, da ni šlo za politično podporo Sulliju, ampak le za tehnični glas kandidatu največje opozicijske sile.
S to oceno pa nikakor ne soglaša pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier, ki je v zvezi s tem objavil ostro tiskovno sporočilo. Naša stranka je predlagala kandidaturo Cancianija -politični signal je bil namenjen predvsem Oljki -ker meni, da bi njegova izvolitev predstavljala preokret. Slovenci so sedaj izključeni tako iz občinske uprave, kot iz vodilnih teles občinskega sveta, meni Venier, ki je Prepričan, da je večina podlegla izsiljevanju desnice.
To res ni dober začetek v odnosih med SKP in
večino, pravi še Venier, ki vsekakor upa, da je šlo za osamljeni primer in da ne bomo spet priča sodelovanju med Illyjem in desnico, ki je označevalo prejšnjo mandatno dobo občinskega sveta. Sedaj je na vrsti izvolitev predsednikov rajonskih svetov. SKP je predlagala Oljki in Illyjevi listi splošni dogovor, po katerem bi izvolili čimveč demokratičnih predsednikov. Komunisti, pravi še Venier, pa niso pripravljeni za vsako ceno podpreti teh rešitev in če ne bo sporazuma naj si 11-lyjeva večina v sosvetih poišče druge zaveznike
Oljka odklanja vsebino in ton izjave pokrajinskega tajnika SKP. Svetovalci DSL in najbrž tudi SSk bi gotovo volili za Cancianija, o katerem pa v koaliciji ni bilo političnega soglasja, nam je dejal Igor Dolenc. Illyjeva večina je hotela preprečiti napovedano obstrukcijo desnice, ki je povzročila že škodo v prejšnji mandatni dobi, zato se je odločila za omejeno tehnično podporo Sulliju, ki nima nobenega političnega predznaka. Nobenih političnih diskriminacij torej na račun Cancianija - pravi še Dolenc - ampak le ustvarjanje pogojev za čimbolj normalno delo občinskega sveta.
Venier vsekakor namerno ne omenja, da mu je Oljka ponudila podpredsedniško mesto, ki ga je odklonil, nam je povedal Andrej Berdon. Svetovalec SSk ima vtis, da hoče SKP izkoristiti to afero, če jo lahko tako sploh imenujemo, za popolnoma nepotrebno zaostritev odnosov z Illyjevo večino.
Predsedstvo predsinočnje umestitvene seje mestnega občinskega sveta (f. KROMA)
Oljka in lllyjeva mestna lista: ljubezen ali prisilno sožitje?
Ze umestitvena seja občinskega sveta je pokazala, da ne bo »poroka« med Oljko in Illyjevo občansko listo posuta s cvetjem. A to se je vedelo že pred volitvami, predsinočnje zasedanje je le potrdilo napovedi.
Svetovalsko skupino »Z Illyjem za bodočnost Trsta« sestavljajo izključno novinci v politiki. To je po svoje dobro, ustvarilo pa bo tudi nekatere težave. Za prvo neobičajno potezo je poskrbel načelnik skupine Renato Chicco, ki je za podpredsednico občinskega sveta predlagal so-mišljenico Rosello Gerbini, potem ko se je večina sporazumela, da to mesto pripada opoziciji. Na srečo, da je Chicca takoj utišal podžupan Roberto Damiani, ki bo najbrž »de facto« vodil svetovalsko skupino.
Če je v Illyjevi listi takoj prišla do izraza neizkušenost, pa so v Oljki nekateri z negodovanjem sprejeli imenovanje Giorgia De Roso (DSL)
za načelnika skupine. Najbolj nezadovoljen je zeleni Alberto Russignan, ravno navdušen nad izbiro pa ni niti Igor Dolenc, ki pa odgovarja z diplomatskim »no comment«.
Prava politična trenja pa so že izbruhnila v Polu svoboščin, kjer je že na prvi seji prevzelo taktirko Nacionalno zavezništvo. Fini j e vi pristaši so z enim samim zamahom izničili kandidaturo listarja Marca Drabe-nija za podpredsednika sveta ter vsilili svojega kandidata.
Poraženi županski kandidat Adalberto Donaggio se sploh ni prikazal na seji, saj je odstopil minuto po uradni potrditvi novoizvoljenih svetovalcev. Raje je ostal na dobro plačanem krmilu Trgovinske zbornice, čeprav res ne vidimo, kako bo lahko to ugledno in pomembno ustanovo še naprej vodil tako strogo politično izpostavljeni človek.
KNJIŽNI SEJEM / JUTRI OKROGLA MIZA S PODTAJNIKOM PIEROM FASSINOM
Četrti Gutenbergov trg
Od jutri do prihodnje Nedelje, 8. junija se bo osrednji Trg Unita spremenil v - Gutenbergov trg Posejan z velikimi belimi Šotori, pod katerimi bo na ogled in na prodaj vseh vr-st knjig, saj se bo jutri Pričel četrti knjižni sejem, N je letos namenjen najsodobnejšemu razvoju založniških dejavnosti, kot izhaja že iz samega naslo-'•'a sejma »Od Gutenberga do laserja«, t.j. od začetkov tiskane besede do najno-veših računalniških tiskal-oikov. Sejem se bo pričel s Pomembno pobudo, in si-oer z okroglo mizo, ki se je po udeležil podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Srečanje z naslovom »Meja in njeno preseganje« se bo pričelo ob 18.45, ko bodo predstavih novi publikaciji o sloven-sko-itahjanskih odnosih.
Letošnji Gutenbergov dg, ki se ga bo udeležilo 17 knjigarn in 7 tržaških tor več drugih založb, so
včeraj dopoldne predstavili glavni organizatorji: tržaški podžupan Roberto Damiani, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, predsednik organizacijskega odbora Giancarlo Stavro in podpredsednika Anna Rosa Rugliano in Valerio Fiandra ter Livio Sossi za študijski center Alberti.
Med drugimi značilnostmi letošnjega sejma je, da bodo dopoldnevi posvečeni mladim, katerim bodo predstavili poleg knjig tudi razne animacije, razstave grafik in še marsikaj zanimivega. Guttenbergovega trga se bo udeležilo tudi 5 mladih pisateljev, ki bodo v enajstih dneh sejma na-
pisali po eno novelo in jo bodo pred koncem pobude že natiskali.
Med raznimi knjižnimi novostmi bodo 5. junija predstavili antologijo tržaških pisateljev, med katerimi so tudi Dušan Jelinčič, Marko Kravos, Boris Pahor, Alojz Rebula in Boris Pangerc.
Danes predstavitev knjige o fojbah
»Foibe. D peso del passa-to« (fojbe, breme preteklosti); to je naslov knjige, v kateri so zbrani prispevki štirih zgodovinarjev, Raoula Pupa, Roberta Spazzalija, Nevenke Troha in Giampaola Val-devita, ki so spregovorili o Ustih tragičnih dogodkih, katere je v politične namene vsa povojna leta izkoriščala in še izkorišča desnica. Nudijo pa tudi nove prijeme za boljše razumevanje tedanjega dogajanja, ki ga uokvirjajo v italijansko in evropsko zgodovino, pri čemer so stopili v stik tudi s slovenskimi zgodovinarji. Uvodno besedo na predstavitvi, ki se bo pričela ob 17.30, bo imel Giam-paolo Valdevit, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini.
Govoril bo tudi Silvio Lanam s padovske univerze, prisotni pa bodo vsi štirje avtorji.
PODJETNIKI / NOVI PREDSEDNIK h
Pacorini se je vrnil z novimi načrti za Trst
Cilj je gospodarski zagon
Pred slabim mesecem je prevzel dolžnost novi predsednik tržaškega pokrajinskega Združenja in-dustrijcev, Federico Pacorini, ki je krajevno podjetniško organizacijo že vodil nekaj mandatov nazaj. Z njegovim odhodom se je pred leti končalo tudi obdobje dinamične, širše vloge združenja in-dustrijcev, ki se ni omejevalo le na stanovsko in strogo podjetniško problematiko, ampak je dinamično posegalo tudi v ekonomsko-družbeno življenje mesta in njegove pokrajine. Pričakovati je torej bilo, da se Pacorini ne bo vrnil na čelo podjetniške organizacije le za to, da bi zasedel kak stolček, ampak z namenom, da aktivno prispeva za resnično nujen gospodarski preporod Trsta. In tako se je tudi zgodilo.
Kot je napovedal ob svoji nedavni umestitvi, se je Pacorini nemudoma lotil konkretnega projekta, ki je henutno v fazi obdelave in ki ga bodo predstavili 10. junija na občnem zboru podjetniške organizacije. Gre za načrt, ki naj bi po eni strani kot neke vrste »šok terapija« pomagal k zagonu zamirajočega tržaškega gospodarstva (mimogrede, v prvih treh mesecih leta je po podatkih urada za delo pokrajina izgubila več kot tisoč delovnih mest), po drugi strani pa bi temeljito posegel tudi v urbanistično podobo mesta. Projekt izhaja iz premestitve vseh pristaniških dejavnosti v novo pristanišče, torej na jugovzhodni konec mesta do Milj, in iz preureditve starega pristanišča v poslovno, trgovsko, gostinsko-hotelsko in navtično območje. V ta namen naj bi se mesto odprlo do morja in pridobilo nabrežni pas od Barkovelj do Lanterne v bazenu Sacchetta. Ves ta pas, vključno s Trgom Unita, bi postal sprehajališče, motorni promet pa naj bi spravili pod zemljo. Skratka, to je načrt, ki močno spominja na tistega, ki ga že od vsega začetka ponuja Illyjeva občinska uprava in ki je s Pacorinije-vo vrnitvijo na čelo tržaških industrijcev dobil močnega zaveznika. Beseda gre zdaj politikom in ostalim družbenogospodarskim dejavnikom, o samem načrtu pa bomo podrobneje poročali ob njegovi predstavitvi, ki bo, kot rečeno, 10. junija.
I
IIS
lil
li
I
NOVICE
Srečanje o težavah tižaškega gospodarstva
Zupan Illy in odbornik za gospodarska vprašanja Neri sta se sestala z delegacijo stanovskih organizacij združenja Confcommercio, ki jo je vodil predsednik Donaggio. Govorih so o ekonomski situaciji v mestu ter o težavah raznih sektorjev. Pozornost so posvetih tudi negotovi usodi starega pristanišča, na kar so opozorili predvsem zastopniki špediterjev. Vzeti so tudi v pretres problematiko cestnih povezav, prometa v središču mesta ter parkirišč.
Zanimiv seminar o šolskem evropske mnačrtu »Comenius«
Od 29. tm. (s pričetkom ob 9. uri) do 2. junija bo na tržaški univerzi (znanstvena fakulteta za usposabljanje kadrov) 2. seminar o evropskem šolskem načrtu »Comenius«. Gre za pomembno pobudo, o kateri so govorih že na prvem seminarju, ki je bil januarja v Haagu. Cilj je namreč, da bi bodoče didaktične načrte označevala transnadonalnost, kar pomeni, da bi morah učnemu osebju nuditi potrebne inštrumente, da bi bili v koraku s časom. Tako bi lahko delovati v okviru resnične »evropske šole«, tudi s pomočjo interneta in videokonferenc. Novost je v sodelovanju med višjimi šolami (k pobudi so pristopih licej Dante in inštitut Carli iz Trsta ter inštitut Mahgnani iz Vidma) in pa univerza (omenjena tržaška fakulteta).
Razpis natečaja v dolinski občini
Občina Dolina razpisuje javni natečaj za dodehtev službe za pripravo kosil na nekaterih osnovnih šolah in vrtcih v prihodnjem šolskem letu. Ponudbe so tajne, občinska uprava pa jih bo primerjala s prej določeno osnovno ceno (168 milijonov tir brez davčnih dodatkov). Zainteresirani jih morajo predložiti do 12. ure dne 18.6.1997. Lahko pa jih predložijo tudi 26.6.1997, in sicer od 11. do 12. ure, ko bo potekal javni natečaj. Vse potrebne informacije nudijo v občinskem tajništvu (tel. 8329111) ob delovnikih od 8.30 do 13. ure.
Ne dotikajmo se mladičev
Tržaška pokrajinske sekcija italijanske lovske zveze opozarja, naj se nikakor ne dotikajmo mladičev, na katere bi slučajno naleteti (pri nas lahko srečamo mladiče sme, merjasca in drugih divjih živali). Nevarnost je namreč obojestranska. Po eni strani tvegamo, da nas napade samica (kar v primem merjasca nikakor ni priporočljivo), po drugi pa ogrožamo samega mladiča: na njem pustimo svoj vonj in samica ga lahko zavrže, kar bi bilo zanj usodno.
Sreda, 28. maja 1997
TRST
6
V PROSTORIH NEMŠKEGA INŠTITUTA
OB OBISKU KNJIŽENVIKA BORISA PANGERCA
Prva zaključna akademija šole GM
Drevi na vrsti drugi nastop v baziliki sv. Silvestra
Bralne značke v mestnih šolah
Ob tej priložnosti so pripravili kulturni spored
V prijetni dvorani Deutscher Hilfsvereina (Goethe inštituta) v Ul. Coroneo, je bila v ponedeljek zvečer prva od šestih zaključnih akademij šole »Marij Kogoj« Glasbene matice.
Ob lepi udeležbi predvsem staršev nastopajočih in tudi drugih ljubiteljev naše glasbene mladine, je uvedel ravnatelj glasbene šole »Marij Kogoj, ki je predvsem poudaril, da se bo na treh od šestih akademij predstavili gojenci iz različnih razredov in različnih inštitutov, na eni šolski godbeni orkester, tokrat obogaten še s pihali in trobili, dve pa bosta namenjeni kar štirim letošnjim diploman-
tom šole »Marij Kogoj« -violinistki, pianistu in dvema harmonikarjema.
V prvi točki večera se je predstavil violinski duo Sara Mosetti in Vesna Kranjec z Martino Feri pri klavirju (mentor Peter Filipčič), ki so prikupno in zvočno čisto zaigrali Hay-denovo Sonato za dve violini in klavir op. 8 št. 3, posebej dobro je izzvenel Allegro. V drugi točki je pianistka Giulia Giorgi (3. r.) iz razeda prof. Aleksandra Rojca, zaigrala De-bussyjevo skladbico Premier arabesque in pokazala kar zanesljiv pristop. Harmonikarka Jana Satej (5. r.) iz razreda prof. Elia-ne Zajec je z lepim muzikalnim občutkom zai-
grala Schamovi Koračnico in Pravljico iz Otroške Suite, s poudarjeno nežnostjo v Pravljici. Goran Obad iz 4. r. prof. Claudia Sedmach je temperamentno izvedel tristavčno skladbo iz Schumanovega Albumblaetur op. 124 in izpričal pomembne interpretativne lastnosti v stavkih Scherzino, Walzer in Phantasietanz. Violinistka Andrea Brus in 4. razreda prof. Jagode Kju-der z Aljošo Tavčarjem pri klavirju se je spopadla z Allegrom iz Tessari-nijevega Koncerta v D-duru in ga v celoti zaigrala dopadljivo brez treme. V Corellijevi La Follia se je predstavil violinist Frančišek Tavčar iz 5. r.
__________V NEDELJO V ZGONIKU___________
Mladi v znamenju prijateljstva
Kar 160 nastopajočih - Kot gostje tudi skupina otrok iz Kijeva
Na koncu je množica otrok in ostalih udeležencev srečanja ob spremljavi harmonik zapustila dvorano, čakala jo je še zadnja točka bogatega in privlačnega sporeda: v nebo so spustih 300 balončkov, ki so ponesli njihovo pismo prijateljstva v svet Napisano je bilo v štirih jezikih, slovenščini, ita-lijanščini, srbohrvaščini in v ruščini, saj so v svoji sredi tokrat imeli tudi skupino otrok, ki je govorila rusko. V pismu je bila izražena želja po novih prijateljih, opremljeno pa je bilo z naslovom.
Balončke in pismo je spremljala otroška fantazija, pogled v nebo, v prihodnost, kamor so obrnjene otroške od in želje. Pred tremi leti je pismo poneslo na Hrvaško, kjer ga je dobil neki otrok, Marko mu je bilo ime. Pova-bili so ga na obisk, vendar se ni več oglasil, na Hrvaškem je bila vojna. V zadnjih dveh letih ni bilo odziva, morda so balončki končah v morje ah so se izgubih v hribih.
Mladinske revije »Vsi smo prijatelji«, ki je bila v nedeljo proti večeru v zgoniškem športno-kultumem centru, so
našteh kar 160 nastopajočih. Revijo sta že četrtič priredili kulturni društvi »Vigred« iz Sempolaja in »Rdeča zvezda« iz Saleža z namenom, da se srečajo in spoprijateljijo otrod, ki so aktivni pri raznih kulturnih društvih (gasba, petje, ples itd.) na Tržaškem in Goriškem. Tokrat so kot goste imeli skupino otrok sirotišnice »Maljatko« iz Kijeva, ki na sebi nosijo posledice černobilske katastrofe. Skupina, ki je v teh dneh v naši dežeh, je točko izvedla v narodnih nošah, njim so bih tudi namenjeni prispevki, ki so jih zbrah na manifestariji.
Kot smo dejah, je bh program res bogat. Nastopih so še otroški pevski zbor »Vigred«, ki ga je vodila Eva Cuk, ritmična skupina go-riskega Doma pod vodstvom Damjana in Mie Češčut, učend osnovnih šol »1. maj 1945« iz Zgonika ter »Lojze Kokoravec Gorazd« iz Saleža, dve skupini Show Dance (juniorji in seniorji) ZSKD iz Gorice pod vodstvom Damjane Ceščut, domad glasbeniki iz zgoniške in devin-sko-nabrežinske občine, ki so posamezno ah v več skupinah z domačimi vižami raz-veselih občinstvo, in pa plesna skupina »Vigred« pod vodstvom Ivana Komarja. Za povezavo sta skrbeh Silva Paulina in Tamara Gmden, članici dramske skupine SKD Vigred v vlogi Rdeče kapice in Volka.
Mancino pisal prof. Tuti Ban
Predsednik senata Nicola Mancino je v teh dneh odgovoril na pismo, s katerim mu je devin-sko-nabrežinska podžupanja Vera Tuta Ban posredovala italijanski prevod govora, ki ga je imela v tržaški Rižarni 25. aprila letos na proslavi ob 52-letnici osvoboditve izpod nacifašizma.
Predsednik Mancino v svojem dopisu soglaša z željami, izraženimi v govoru, da bi se v naši družbi uveljavile vrednote humanosti in solidarnosti in vidi v tem pravzaprav edini izhod iz spirale, ki vodi v nasilje. V tem smislu predsednik senata poudarja tudi nujnost nove vzgoje k strpnosti.
Devinsko-nabrežinska podžupanja prof. Vera Tuta Ban je kopije svojega govora poslala tudi predsednikoma Italije Scalfaru in Slovenije Kučanu, predsednikoma vlad obeh držav Prodiju in Drnovšku, kakor tudi predsednikom parlamentarnih zbornic obeh držav, se pravi poleg Mancinu še Violanteju in Podobniku.
prof. Aleksandre Pertot z bratom Aljošo pri klavirju. Dolgo skladbo je mladi violinist ob zanesljivi pianistovi spremljavi zaigral z lepo mero sproščenosti. Martin Vremec iz 1. r. sr. razreda prof. Aleksandra Rojca je na klavir izvedel zahtevno Casellovo Toccato ritmično dobro tudi v hitrih pasažah in odločno.
Večer je lepo sklenil kvartet: Raffaella Petronio (violina), Valentina Bem-bi (viola, Peter Filipčič (ki je vskočil na mesto najavljenega violončelista Giovannija Cudina, in Jana Drašič (klavir). V ubrani soigri sta Schubertov Adagio in Rondo izvedla zvočno prijetno in s pomembnimi muzikaličnimi odtenki godalcev ter sluteno nežnimi poudarki pianistke. Nedvomno spodbuden rezultat komornega muziciranja pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča.
Vsi nastopajoči so poželi topel aplavz občinstva, žal pa so zaradi bolezni in iz raznih tehničnih razlogov odpadle tri točke sporeda. Drevi bo na vrsti že druga zaključna akademija, tokrat v baziliki sv. Silvestra. Na sporedu bo 10 točk (klavir, flavta, kitara, viola in solo petje) gojencev različnih letnikov, v sklepni točki pa se bo predstavil violinski kvartet s pianistom mentorice prof. Aleksandre Pertot. Začetek ob 20.30.	j .k.
Slovenske osnovne šole šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva delujejo v zelo težkih razmerah, v teh dneh pa se otepajo še z grožnjo po skrčenju učiteljskega zbora v prihodnjem šolskem letu. Kljub temu jih še naprej označuje velika vitalnost in želja po obstoju, čeprav delujejo na narodnostno izpostavljenem in socialno ogroženem območju. Da je temu tako, potrjuje tudi prisrčna podelitev Bralnih značk, ki je bila pred dnevi v telovadnici OS Ribičič v Ul. Frausin. Častni gost prireditve je bil pesnik in pisatelj Boris Pangerc (na gornji sliki - f. Crevatin), ki so ga učenci šol Širok iz Ul. Donadoni, Grbec iz Skednja, Ribičič od Sv. Jakoba in Gregorič-Ste-pančič od Sv. Ane počastili s kratkim kulturnim sporedom (na spodnji sliki). Učenci od Sv. Ane so uprizorili Kovičevega
Mačka Murija. Njihov nastop z igro, plesom in pesmijo je po prikupnosti in kakovosti resnično ugodno presenetil vse gledalce. Sledil je krajši nastop šole Širok z nekaj ljudskimi plesi, na koncu pa so učenci in učenke vseh štirih šol pod vodstvom učiteljice Lučke Križmančič dvoglasno zapeli niz umetniških slovenskih otroških pesmi. Pangerc se jim je oddolžil tako, da jim je prebral svojo črtico Zajčki, zgodbo z žalostnim koncem o tem, kako je kot otrok doživljal nastop motorne kosilnice na domači njivi, prebral pa jim je tudi svojo zadnjo pesem, »ki še nima naslova, ker sem jo komaj sestavil, je še sveža.« Gosta in starše je pozdravila še didaktična ravnateljica Stanka Cuk, ki je spregovorila o pomenu knjige v otrokovem razvoju, pa tudi o
prizadevanjih šole, da posodobi svojo ponudbo.
Sodeč po številu podeljenih značk, lahko sklepamo, da so učenci na teh naših štirih šolah na dobri poti, da se razvijejo v dobre bralce in da se s pomočjo pisane besede vsaj delno oborožijo pred vsiljivostjo televizijskega ekrana in njegovih ne vedno pozitivnih sporočil.
DSI / PREDSTAVITEV KNJIGE MILANA GREGORIČA
Politični ciklon nad Istro
V ponedeljek, 26. t.m., so v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu predstavili knjigo Milana Gregoriča Politični ciklon nad Istro ali Izjalovljen poskus njene destabilizacije. Knjiga -predgovor je napisal zgodovinar prof. Jože Pirjevec - je izšla pri založbi Lipa v Kopru (njena cena je 33.000 lir), predstavitev v DSI pa je bila že 12. po vrsti, ni pa bila prva v zamejstvu, saj so knjigi posvetili že dva večera, v Boljuncu in v Tržaški knjigarni, v petek, 30. t. m., pa jo bodo predstavili v Katoliški knjigarni v Gorici.
Knjiga Politični ciklon nad Istro je po besedah avtorja esejistično delo, ki vsebuje Gregoričevo osebno gledanje na dogodke v Istri od razpada Jugoslavije in nastanka Slovenije in Hrvaške leta 1991 do današnjih dni. Gregorič posveča posebno poznornost zlasti dogajanju v hrvaški Istri, kjer je prišlo do hudega trenja med Istrskim demokratskim zborom in osrednjimi hrvaškimi oblastmi, ki jih je obvla-
doval (in jih še obvladuje) Hrvaški demokratski zbor predsednika Franja Tudmana. Napetosti so skušali izkoristiti t. i. »arhitekti zla« z obeh strani Jadrana (italijanski in srbski torej), da se področje Istre čimbolj destabilizira. Avtor se tu zaustavlja zlasti ob pobudah, ki so prišle z italijanske strani s podeljevanjem državljanstev, t. i. »zakon Boni-ver« o dovoljenju bivanja v Italiji, podelje-
vanjem pokojnin in medijskim prodorom s prodajo tržaškega Piccola v Istri. Vse to spada v strategijo rahljanja vzhodne meje, ki jo vodijo določeni krogi v Italiji, ki so se svojčas tudi povezali s srbskim nacionalizmom. Gregorič tudi kritično obravnava določene potrebe, ki so jih naredili t. i. »jastrebi« v vodstvu italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.
Po krajšem orisu vsebine knjige je stekla poglobljena razprava, v kateri je bil govor zlasti o »zakonu Boniver«, o zadržanju slovenskih oblasti in slovenske politike itd. Gregorič je bil med drugim izredno kritičen do t. i. španskega kompromisa oz. »načrta Solana«, ki ga je Slovenija podpisala ob sporazumu o pridruženem članstvu v Evropski zvezi. Ta načrt, je dejal, je hkrati olajšanje in ponižanje za Slovenijo, saj je odprl vrata v Evropo, istočasno pa je s tem slovenska država ponovno klecnila pred Italijo. Kljub negativni oceni tega kompro-
misa pa je dejal, da bi morali sedaj reševati zavoženo z ustreznimi varovalkami, tako da obzorje ni ravno tako črno. Gregorič postavlja velike upe v zadržanje slovenskega ustavnega sodišča. Lepega mnenja ni izrekel niti o slovenskih oblasteh in politikih, pri katerih ne vidi nobene pokončnosti, ampak le željo po oblasti, četudi za ceno razprodaje države. Vendar, če se oblasti vedejo na tak način, se je javno mnenje, predvsem v slovenski Istri in na Primorskem, zadnje čase precej zbudilo in reagiralo na te dogodke. T.L »civilna družba« se )e prebudila, ljudje so zdaj osveščeni in polarizirani okoli teh problemov.
Gregorič je na koncu tudi dejal, da sedaj zaključujemo pomladansko turnejo predstavitev njegove knjige. Jeseni jo nameravajo predstaviti kar 25-krat. Z njo nameravajo iti v vsako primorsko vas, tudi med pripadnike italijanske manjšine, pedevidene pa so tudi štiri predstavitve v Ljubljani.	I- 2-
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
28.	maja 1997
GERMAN
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 12.00.
Jutri, ČETRTEK,
29.	maja 1997
MAKS
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zraCni tlak 1020,3 mb narašča, veter 9,4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 68-odstot-na, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Goldin, Martina Fragolino, Arianna Amorosi, Davide Lentini, Leandro Urbani, Bianca Tellini, Daniele Ci-vita, Elena Orel.
UMRLI SO: 83-letna Germana Disiot, 61-letni Jurij Slokar, 76-letni Sergio Dobran, 55-letni Sergio Conselli, 79-letna Sonia Gombač, 82-letna Guerrina Mazzoni, 74-letni Andrea Bartoli, 66-letna Anna Maria Roselli.
M LEKARNE
Od PONEDELJKA, 26. do SOBOTE, 31. maja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89..
FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 638454).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 6. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in Praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.45,
18.30, 20.20, 22.15
»H Principe di Hom-burg«, r, Marco Belloc-chio.
EKCELSIOR - 18.35, 2?-20, 22.15 »Nuvole in viaggio«, r. Aki Kauri-smaki.
EKCELSIOR AZZURRA
" 18.40, 20.20, 22.00 »Guy«, i. Michael Lindsay-H°gg.
ambasciatori
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood.
NAZIONALE 1-16.15,
20.30	»Hamlet«, R. K. Bra-nagh; Film traja Stri ure. NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »II Santo«. i. Val Kilmer.
NAZIONALE 3-16.00, 18-00, 20.05, 22.15 »L’A1-oatross oltre la tempe-®ta«, r. Ridley Scott, i. Jeff Bridges.
NAZIONALE 4 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Night Flier« r. Stephen King.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »II vizietto di mi a moglie in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »La carica dei 101«, prod. Walt Disney.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Tutti giu per terra«, r. Davide Ferrario, i. Valerio Mastandrea, Be-nedetta Mazzini.
LUMIERE -	18.30,
20.15,	22.00 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Al-len, i. Julia Roberts.
hi PRIREDITVE
SD GRMADA in SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabita na predstavitev knjige novinarke Neve LukeS »Delčki naSega vsakdana« jutri, 29. maja 1997, ob
20.30	v prostorih bivše osnovne šole Josip Murn Aleksandrov v Mavhinjah. Poleg avtorice bosta prisotna Damiana Ota in založnik Družbe Fontana Koper. Udeležite se!
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev v soboto, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo komorne skupine pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice.
E3 ČESTITKE
Ob prejemu zlate listine na mednarodnem natečaju Čestitamo Godbi na pihala iz Ricmanj in prof. M. MarsiCu, učenci in učiteljice COS M. Samsa - I. Trinko-Zamejski.
Pred 25. leti sta stopila na skupno življenjsko pot Boris in Gabriella s Prebe-nega. Naj vam bo ta pot se naprej prijetna vama želi vsa klapa.
Bi	IZLETI
SD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato še sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefonirati od 18. do 20. ure vsak dan razen ob sredah na št. 200587. Pohitite!
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedlejo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cicerone 8, tel. 360324.
H $OLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
^ OBVESTILA
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI na
Opčinah priredi v petek,
30.	maja 1997, ob 20.30 predstavitev knjige IGORJA SKAMPERLA, »KRALJEVA HCI«. O romanu bo spregovoril DUŠAN JELINČIČ. Odlomke bo bral Drago Gorup.
PD SLOVENEC priredi
OBVESTILO IZLETNIKOM PO NIZOZEMSKI
Naše izletnike, ki so se udeležili potovanja Primorskega dnevnika po Nizozemski, obveščamo, da bo družabni sestanek v petek, 30. t. m., od 19. ure dalje v osmici pri Županovih v Medji vasi. Ob kozarčku vina bomo komentirali potovanje in si izmenjali fotografije. Pridite v Cimvečjem številu, tudi s prijatelji.
v parku v Hribenci v Za-brežcu 27. PRAZNIK VINA. Petek, 30. maja: ob 19. zakluCni dan športnega dneva otrok dolinskega didaktičnega ravnateljsta, od 21. dalje zabavni večer z godbo Long Žlunk; sobota, 31. maja: od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day; nedelja 1. junija: ob 18. koncert godbe Arcobaleno, od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol; ponedeljek, 2. junija: od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski - razstava vin domačih vinogradnikov.
OBČINA ZGONIK -XXXIII. RAZSTAVA VIN in drugih kmetijskih pridelkov. Zgonik, petek, 30. maja 1997: ob 17. uri, tekmovanje osnovnošolske mladine »Med dvema ognjema«, ob 19. uri otvoritev razstave vin, ob 21. uri ples z ansamblom Free Way. Sobota, 31. maja 1997: ob 9. uri, mednarodni balinarski turnir SK Kras, za XXIV. Pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri Mednarodni turnir v ženskem in mošlkem rokometu za III. Pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. uri finalna tekma v rokometu, ob 21. uri ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren. Nedelja, 1. junija 1997: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert pihalnega ansambla Big band Long žlunk, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in otroškega likovnega natečaja v organizaciji KD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki, ob
20.30	ples z ansamblom Adria kvintet. Ponudba tipične domače hrane, zagotovljen parkirni prostor. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3, vabi v sobotoiedstavil otočje Maldive in njeg 31. maja, ob 19. uri na večer na katerem bo mladi snemalec Marko Civardi predstavil otočje Maldive in njen podmorski svet. Prisrčno vabljeni!
SAGRA V TREBČAH -v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču v soboto, 31. maja in nedeljo, 1. junija 1997. Nudimo' sveže jedi na žaru in iz-vrtsna vina. Igrala bosta ansambla Kraški ovčarji in Fenix.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi na okroglo mizo ob izidu knjige dr. Rafka DOLHARJA »Leva sredina in tržaški Slovenci - II. del«. Diskusijski veCer, pri katerem bodo sodelovali protagonisti takratnega političnega dogajanja, bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 v Trstu, v ponedeljek, 2. junija, ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli anni bui della Sla-via). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qua-lizza. Nekaj utrinkov iz
knjige bo prebrala naša priznana umetnica, be-nečanka Claudia Raza.
KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUMMER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 0481/537525.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
TRGOVINA s sanitarnimi artikli nujno išče pro-dajalca-ko. Ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »sposobna«.
BORIS SPORTS CLUB -Športni center Briščiki, vabi danes, 28. t. m., ob
20.30	na ogled nogometnega finala Juventus - Bo-russia na velikem ekranu. Ne zamudite!!!
HIŠICA na Krasu, priključena, 60 kv.m. s 60 kv.m. kleti, 700 kv.m. terena, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 200 milijonov lir. Tel. 229121.
HIŠA na Krasu, 140 kv.m. s 140 kv.m. kleti, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 3200 m terena, 500 milionov lir. Tel. 229121.
GARDALAND! GAR-D AL AND! GARDALAND!
Udeležite se tudi vi izleta v Gardaland dne 7. junija. Odhod z avtobusom je predviden v jutranjih urah iz Kopra. Prijave in informacije v turistični agenciji Gec tours na Škofijah, 1500 m po mejnem prehodu Škofije in pred bencinsko Črpalko. Tel/fax 0038666549588.
26-LETNO DEKLE išče delo kot sekretarka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine in nemščine, v zadostni meri angleščine, vešča rabe računalnika programov win-dows, word, star. Tel. 040/211941 ob urah kosila oz. večerje - Katja.
PODJETJE za inženiring s sedežem v Trstu išče izkušenega strojnega načrtovalca z organizacijskimi in koordinacijskimi sposobnostmi. Nujno odlično obvladanje ACAD-a. Osebne podatke pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »HI-TECH«.
TRGOVINA CALZA-TURE PATTY v Sesljanu obvešCa, da je v teku velika majska promocijska prodaja.
AVTO SKODA Forman, bele barve, letnik ’95, klimatiziran, v odličnem stanju, prodam po oceni Quattroruote. Tel. 228015.
PRODAJAMO HARMONIKO znamke Victoria, »120 bassi sciolti«, za
2.500.000	lir. Tel v večernih urah na št. 040/299577.
ZASTONJ DAJEMO kokošji gnoj, od 26. 5. do
31.	5. Za informacije tel. 040/232577 ali pa 0330976962.
PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«.
PRODAJAMO hišo v Sovodnjah. Informacije po 20. uri na tel. (0481) 391974.
GOSPA srednjih let išCe kakršnokoli zaposlitev, kot hišna pomočnica ali varuška. Tel. na št. 0038667 - 84437.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547.
POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 -575145.
PRENOVLJENA kraška gostilna	išCe
natakarico/rja. Tel. (0481) 78250.
SCHNAUZER srednji, barva sol-poper, vrhunsko leglo z rodovnikom prodamo. Tel. (0481) 78040 v večernih urah.
PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitoterapije, izbira sodelavce za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-time. Tel. 040/393473.
POTREBUJETE LESTVE za nabiranje Češenj? Nudimo vam to in veliko drugega. Pohištvo KORŠIČ, ul- S. Cilino 38 - Trst. Tel. 54390.
IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opčinah-Pro-seku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«.
MEDJA VAS 1, pri Županovih je osmica.
V	RICMANJIH je odprl osmico Zoran. Vabljeni.
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši!
OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci št. 20.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domaCo kapljico in domač prigrizek.
OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk.
OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. ToCi belo in črno vino, ima domaC prigrizek. Tel. 281244.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjl-ni, Nabrežina št. 16.
LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino.
V	BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros.
OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Ra-detič. Toči belo in Črno vino.
V	MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
V spomin na Maria Petarosa darujeta Boža in Dario 20.000 lir za TFS Stu ledi.
V spomin na Severinine-ga očeta gospoda Viktorja Pernarčiča darujejo Lilijana, Majda in Vilma 60.000
lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob dragega Vojka Bizjaka darujeta Alex in Jolanda 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Nosilci krste Borisa Husu darujejo 200.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Borisa Husu daruje Vekoslav Rupel 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Borisa Husu daruje Gilko 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Borisa Husu daruje Ado Ban z družino 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Borisa Husu darujejo soletniki s Proseka, Kontovela in Gabrovca 290.000 lir za FC Primorje.
t
V nedeljo, 25. maja, se je od nas poslovil naš predragi
Jurij
Slokar
Bolečo vest sporočajo žena Elvi, hčerki
Martina in Simona,
vnuka Boris in Ester, sestra Jožka z Ladijem in taSCa Pina
Pogreb bo jutri, četrtek 29. maja, ob 10.30 iz barkovljanske kapele v cerkev sv. Jerneja.
Počival bo pod rodnim Čavnom.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 28. maja 1997
S svojci dragega Jureta iskreno žalujeta družini
ŠCuka - Vodopivec
S hudo prizadetimi Elvi, Martino, Simono, Joško in ostalim sorodstvom objokujemo dragega Jureta Slokar
Ana, Franka, Ida, Lidia, Magda, Marija B, Marija M., Michela, Milka, Neva, Savi in Vera z družinami
Ob bridki izgubi dragega moža Jurija izrekajo svoji bivši ravnateljici Elvi Slokar najgloblje sožalje
ravnatelj, učno in neuCno osebje Pedagoškega liceja A. M. Slomšek
Ob prerani izgubi dragega Jureta Slokarja izreka vsem njegovim najgloblje sožalje
družina Jankovic-Vecchio
Zveza cerkvenih pevskih zborov izreka iskreno sožalje svoji odbornici in dolgoletni pevki Elvi Miklavec Slokar ter družini ob smrti moža, očeta in deda Jurija Slokarja.
Ob izgubi svojega člana, dolgoletnega podpredsednika Jureja Slokarja izrekamo občuteno sožalje Elvi, Martini, Simoni, Jožki in vsem svojcem
SKD Barkovlje
Ob bridki izgubi profesorja Jurija Slokarja sočustvujejo s prizadeto družino
upravni odbor, učno in neučno osebje Glasbene Matice
Z Joško, Elvi, Martino in Simono sočustvujejo
Lida, Aleš, Katja in Piergiorgio
Ob smrti zavednega Slovenca in večkratnega kandidata profesorja Jureta Slokarja izraža svojcem najgloblje sožalje
Slovenska Skupnost
Dragi Jurko težko nam je pri srcu ob misli, da te ni več med nami
Alenka, Anica, Breda, Talka, Drago, Gianna, Klavdij, Marija, Mirella, Mojca, Peter, Pino, Saša in Sergij
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta Jurija Slokarja smo ob strani Martini in družini
ženski pevski zbor Glasbene Matice
Ob bridki izgubi dragega Jurija Slokarja izrekajo občuteno sožalje Elvi, Martini, Simoni in ostalim sorodnikom
Vanja, Sonja, Veronika in Barbara
Ob težki izgubi Jurija Slokarja izreka globoko sožalje svojcem
družina Milic iz Zagradca
t
Zapustil nas je naš dragi
Carlo
Tenze
Pogreb bo jutri, četrtek 29. maja, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev v Sv. Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Alba, Sandra in Livio, vnuki Ivana in Eros in ostalo sorodstvo
Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Sv. Križ, 28. maja 1997
Ljudski krožek Brin sočustvuje s Sandro in družino ob izgubi dragega Karla.
Ob smrti Viktorja Pernarčiča izrekata iskreno sožalje svojcem
dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
8
Sreda, 28. maja 1997
KULTURA
NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI
EMK: stalna zbiika evropskih slikarjev
Razstavo sta postavila prof. Fedehco Zen in Ksenija Rozman
Po veC kot 35 letih hrambe v depojih bo v prostorih Narodne galerije odslej znova na ogled dopolnjena in na novo ovrednotena stalna zbirka slik evropskih mojstrov. Razstavo Evropski slikarji - ki obsega 155 umetnin, v okviru EMK pa sta postavila prof. Federico Zeri, elan francoske Academie des Beaux-Arts, slavni kritik in umetnostni zgodovinar iz Rima, ter kustodinja Narodne galerije Ksenija Rozman - je sinoči odprl slovenski premier Janez Drnovšek.
Stalna zbirka evropskih slikarjev predstavlja nadaljevanje prizadevanj Narodne galerije, ki je že od leta 1933 dalje obsegala tudi kabinet "tujcev", po drugi vojni pa so bili evropski mojstri razstavljeni na obhodu starega poslopja Narodne galerije. V novi postavitvi, ki je rezultat dvajsetletnega raziskovalnega dela kustodinje Ksenije Rozman v sodelovanju s prof. Federi-com Zerijem - slednja sta v Narodni galeriji doslej pripravila že tri razstave in kataloge (Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja (1982); Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk (1989); in Evropski slikarji iz slovenskih zbirk (1993)) - razstava obsega doslej najveCje število najpomembnejših umetnin iz zbirke Narodne galerije, pa tudi dela iz pisarniških in reprezentančnih prostorov raznih kulturnih ustanov (SAZU; AGRFT; Akademija
za glasbo, vladni prostori, itd.). Umetnine v teh ustanovah izvirajo iz Federalnega zbirnega centra, ustanovljenega leta 1945. Za javno zbirko je umetnine, ki so bile hranjene pri njej, prispevala tudi Akademija za likovno umetnost, ki je iz teh del sicer želela ustvariti lastno galerijo. Dela, ki jih Narodna galerija pridobila kot del stalne zbirke, so na razstavi posebej označena, njihova usoda po zaključku razstave (do 30. junija) pa Se ni dokončno znana.
Stalna zbirka obsega 155 del, od teh 154 slik in eno srednjeveško skrinjico s srednjeveškimi reliefi, v Časovnem razponu od konca 14. stoletja do leta 1942. Pred-
stavljena so dela 85 znanih avtorjev, med katerimi so najštevilneje zastopani Italijani, veC je tudi neznanih Srednjeevro-pejcev in drugih mojstrov, kot tudi Avstrijcev, Flamcev, Flolandcev in Nemcev. 15 umetnin sta avtorja Ksenija Rozman in Federico Zeri preučila prvič, 20 obsežne j e dopolnila, vse druge pa obogatila z novimi spoznanji in podatki, kar zadeva življenjepise umetnikov, ikonografijo, literaturo in druge podrobnosti. Postavitev zbirke je oblikoval Mi-Ijenko Licul s sodelovanjem Metoda Vidica in Andreja Jenka.
Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki na 282 straneh ponuja 155 Crno-belih in 48 barvnih re-
produkcij razstavljenih del, opremljenih z osnovnimi podatki o avtorju in delu, krajšimi predstavitvami in ponekod zanimivostmi o slednjih ter stalnem nahajališču del in literaturi o njih.
■Razstavo Stalna zbirka evropskih mojstrov je, kot rečeno, odprl predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki je v nagovoru poudaril pomen zbirke in predvsem dejstvo, da so na razstavi predstavljena dela iz evropskega prostora, v katerega se uvršča tudi Slovenija. Premier Drnovšek se je vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave, zahvalil za vloženi trud in energijo.
(STA)
Koncert Martine Cukrov
V okviru mednarodnega ciklusa klavirskih koncertov v spomin Hildi Horakovi bo hrvaška pianistka Martina Cukrov danes ob 20. uri nastopila v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z deli Igorja Dekleve, Janka Ravnika, Sergeja Rahmaninova in Ludvviga van Beethovna.
Martina Cukrov, rojena 1973 leta v Varaždinu, je odrasla v PoreCu, kjer je končala nižjo glasbeno šolo. Na srednji glasbeni šoli v Puli je študirala v razredu Nirvane Gher-baz-DurakoviE, ki je svojo diplomo opravila na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Hildi Horakovi.
Novembra 1995 je Martina diplomirala z javnim recitalom na Akademiji za glasbo v Zagrebu. V
Času študija je bila C lan Klavirskega ansambla Muzicke akademije in je za svoje dosežke v letu 1995 na področju klavirskega dua prejela Nagrado Rektorja SveuCilišta v Zagrebu. Vzporedno s študijem na Akademiji je od poletja 1993 dalje redno delala z Marino Horak (hčerko Hilde Horakove), tako na poletnih tečajih v Starigradu, Grožnjanu in Hvaru, kakor tudi na privatnih urah in na kratkih seminarjih v teku šolskega leta 1994/95 v Zagrebu in v Muenchnu.
Martina ima kljub svoji mladosti že mojstrsko tehniko. Njen izredni pianistični potencial in naravna nadarjenost se povezujeta pri iskanju lastnega izraza in smiselne interpretacije. (STA)
RAZSTAVA / V GORIŠKI LIKOVNI GALERIJI ARS
Pisane arkade Terese Lendaro
Beneška umetnica je živela v Argentini
V goriški likovni galeriji Ars v Katoliški knjigami na Travniku bo do konca meseca maja na ogled razstava likovnih del beneške umetnice Terese Lendaro. Ogled razstave je možen med urnikom obratovanja knjigarne, v galeriji pa lahko oblikovalec vzame tudi lično zgibanko o razstavi, ki jo ureja duša razstavljanja in umetniškega delovanja v Katoliški knjigarni prof. Vida Bitežnik. V zgibanki pa bo ljubitelj razstav našel osnovne podatke o umetnici in kritične zapise o razstavljenih delih v slovenskem jeziku in italijanščini, pripravil ju je prof. Joško Vetrih, ki zadnje Čase na Goriškem tudi zgledno skrbi za likovno kritiko in dostojno predstavljanje umetnikov.
Teresa Lendaro se je rodila leta 1947 v San Martinu blizu Mendoze v Argentini, kamor so se njeni starši odselili iz Barda v Beneški Sloveniji. Teresa Lendaro je akademska slikarka, saj se je po učiteljišču, ki jo je pri-
V ŠPORTNI PALAČI V TREVISU
Jovanotli privabil množice
Preko enajsttisoC navdušenih mladih je v soboto in nedeljo napolnilo do zadnjega kotička športno palačo v Previsu, kjer je idol sedanjih in bivših najstnikov Jovanotti opravil svoje nam najbližje letošnje nastope.
Lorenzo Cherubini je prisotno množico poplačal z dokaj dolgima in nadpovprečnima koncertoma.
Poslušali smo lahko pravi glasbeni praznik. Jovanotti je v dobrih treh urah zapel vse skladbe zadnjega albuma l‘Albe-ro in seveda vrsto starejših uspešnic.
Lorenzo je nastopil z zelo dobro uigranim bendom, ki sta ga vodila njegova dolgoletna sodelavca basist Saturnino in bobnar Pier Foschi. Poleg te izredne ritmične sekcije so z Jovanottijem igrali še kitarist Michele Centonze, pianist Lu-ca Scarpa, prepričljiva pihalna sekcija v sestavi Marco Tamburini (trobenta in hramo-nika), Roberto Rossi (trombon), Vittorio Alinari (saksofon, flavta in klarinet) in Andrea Tofanelli (trobenta) ter dodatna sekcija tolkal v sestavi kubanskega tolkaCa Erne-
sticca Rodrigueza in Daniela Di Gregoria.
Tudi vsa pričakovanja za baje najboj drago italijansko koncertno produkcijo so bila poplačana. Izredno velik oder je pokrival skoraj celo igrišče. Oder je bil odprtega značaja, tako da so lahko gledalci prav iz vsakega kotiCa tribun dobro sledili koncertu. Ozvočenje je kar viselo s stropa, prav tako na stropu so bili postavljeni panoji, na katerih so se vrstele Jovanottijeve slike. Light show je tudi bil na nivoju. Tako Jo-
vanotti kot vsi glasbeniki so se premikali po celem odru, tako da so nastopili prav pred vso publiko. Del odra je bil nameščen tudi na zahodni tribuni kar med publiko, kjer so varnostniki imeli ogromno dela pred trumo oboževalk, ki so vsakič, ko se jim je Jovanotti približal, poizkušale naskočiti svojemu idolu v objem.
Tudi v Trevisu se je nastop Jovanottija zaCel s prihodom na oder krajevne godbe na pihala. Skupina iz Trevisa je v nedeljo zvečer zaigrala sklad-
bo II re, med katero se je v veliko zadovoljstvo prisotne množice prikazal tudi Lorenzo. Big Bang, II tamburo, Libe-ra 1’anima so prve skladbe, ki jih je neustavljivi Jovanotti zapel na začetku.
Ritem in bobni so vsekakor prednjačili. Njegov dokaj tipični rap je Jovanotti osvežil s prvinami funkyja in karibskih ter latinsko ameriških ritmov, ki jih je v zadnjem letu, ko je večkrat obiskal Kubo, ostale karibske dežele in Afriko. Začetnim skladbam so sledili starejši hiti, kot so Attacami la spina, Soleluna, Pio ve, njegova himna Penso postitivo in številne druge skladbe. Koncert se je nadaljeval z igranjem skladb iz zadnjega albuma, sem ter tja pa je Jovanotti zapel starejše hite. V treh urah koncerta je Jovanotti dal vse od sebe, publika pa je bila, tudi z izborom skladb, zelo zadovoljna.
Predzadnji koncert italijanske turneje je mladi italijanski kantavtor zaključil s hiti. P er la vita che verra, II fiore del 2.000 in ponovno izvedba hita L’ombrelico del mondo.
Aleš VValtritsch
pravilo za poučevanje likovne vzgoje, takoj vpisala na Akademijo likovnih umetnosti v Buenos Airesu, kjer je leta 1983 tudi diplomirala. Kasneje je obiskovala več risarskih in slikarskih tečajev, izučila se je tudi v dekorativnih umetnostih in se za več Časa posvetila tudi umetniškemu fotografiranju. Od leta 1983 tudi redno slika in je imela več skupinskih in samostojnih razstav v Argentini, prejela je tudi več nagrad, leta 1990 pa se je preselila v Furlanijo, v rodne kraje, kjer še danes živi in dela
Goriška razstava je prva samostojna razstava umetnice na Goriškem in je zato lepa priložnost, da spoznamo slikarko, ki je prišla iskat korenine na dom svojih staršev in se je, kot je vidno z razstavljenih del, lepo vživela tudi v sodobno slikarsko govorico naše dežele.
V galeriji Ars v Katoliški knjigami umetnica Teresa Lendaro predstavlja večje število pastelov, akvarelov in kolažev večjega formata, katerim skupna lastnost je predvsem ta, da umetnica na njih slika arhitektonske izreze, detajle, ki običajno nepazljivemu opazovalcu uidejo, a umetnici pomenijo samo temelje, na katerih ustvari slikarsko kompozicijo. Umetnica je dejansko zapisana arhitekturi in to evropski arhitekturi, ki jo je v Argentini spoznavala ob študiju in predvsem pa po pripovedovanju staršev in slovenskih prijateljev. Teresa Lendaro namreč slika arkade, kolone, kupole, loke, naddverja, rozete in vse tiste majhne detajle, ki delajo neke zgradbe arhitektonsko lepe in nam govorijo o minulem Času. Seveda se umetnica ne zadovoh z golim risanjem in slikanjem teh detajlov, saj prav z njimi ustvarja slikarske kompozicije, ki harmonično odsevajo neko umirjenost in ubrano gledanje na življenje. Predvsem pa umetnica vsakogar preseneti s svojo imenitno paleto barv, med katerimi izstopajo čisto južnoameriške kombinacije živih barv, pastelnih odtenkov, kakršnih pri evropskih slikarjih nismo vajeni. Predvsem se ta njena dvojna zavezanost dvema kulturama: južnoameriški in evropski, slovenski lepo vidi na njenih pastelih večjih dimenzij, kjer umirjeno riše arkade na arkade,
nadoknice, ahitektonske detajle naših stavb in se te njene prijetno žive barve, ki niso del naše evropske kulturne dediščine, imenitno spajajo in mešajo z evropsko arhitekturo, katero ima umetnica zelo rada, saj se ji je zapisala že od samega zaCetka ustvarjanja. Tudi njeni akvareh so dovršeno narejeni, poglavje zase pa so kolaži, pri izdelavi katerih si umetnica sposodi papirne izreze, da z njimi še bolj poudari arhitektonske prvine našega slovenskega in evropskega stavbarstva.
S svojim slikarstvom Teresa Lendaro zagotovo ustvarja slikarski svet, ki je samosvoj in edinstven, pozna se ji akademska izobraženost in predvsem pa notranja umirjenost, saj ne zasledimo nikjer nobenega pretiranega iskanja, ampak le odsev harmonije, notranjega miru in prijetno umirjene spravljenosti s svetom Gotovo Teresa Lendaro v našo zamejsko likovno stvarnost vnaša nove slikarske elemente, predvsem pa samosvojo barvno paleto, brez katerih ne bomo več mogli, k bomo govorili o naših umetnikih. Zato je Teresa Lendaro za goriške ljubitelje umetnosti pravo odkritje, kar je pokazala tudi številna udeležba na odprtju razstave.
Ko bo obiskovalec razstave z užitkom postajal pred njenimi umetniškimi deli na goriški razstavi in se radoživo zaziral v njeno likovno pripoved, s katero s predvsem njeni lepi pasteli nabito polni, bo začutil, da nam Teresa Lendaro govori o naši stvarnosti z jezikom in kulturo, ki se je navzela v argentinski umetniški šoli in v južnoameriškem kulturnem okolju. To dvojnost bo začutil kot lepo nadgradnjo njene slikarske govorice, saj ga bodo prevzele predvsem njene barvne kompozicije, katerih ni navajen pri naših umetnikih in bodo zato zanj prijetno odkritje. Gotovo bo z veseljem sprejel njeno umetniško pripoved in zadovoljen zapustil razstavne prostore galerije Katoliške knjigarne, saj bo priča veselemu dogodku, da imamo med nami umetnico, ki nam govori o naši stvamsoti in preteklosti na drugačen način, na način, ki ga nismo vajeni, a ga sprejemamo z veseljem, ker je lep, umirjen in umetniško bogat.
Jurij Paljk

SVET
Sreda, 28. maja 1997
EVROPA / PREDSEDNIK JELCIN, GENERALNI TAJNIK NATO SOLANA IN PREDSEDNIKI VLAD IN DR2AV CLANIC
Svečano podpisali ustanovno listino dogovora Rusija-Nato
Ruski predsednik Jelcin še vedno nasprotuje širjenju zveze proti Vzhodu, a ga ne more več preprečiti - Clinton je pohvali Jelcinovo »hrabrost«
PARIZ - S svečanim podpisom »ustanovne listine« med zvezo Nato in Rusko federacijo so vCeraj v Parizu tudi formalno končali obdobje hladne vojne in medblokovske konfontacije. Dokument sta najprej podpisala ruski predsednik Boris Jelcin in generalni tajnik atlantskega zavezništva Javier Solana, nato pa predsedniki vlad in držav šestnajstih Članic zveze Nato, med katerimi je bil gostitelj svečanosti francoski predsednik Jacques Chirac, ameriški predsednik Bill Clinton, Italijo pa sta predstavljala pred-. sednik vlade Romano Prodi in zunanji minister Dini.
Za generalnega tajnika zveze Solano je včeraj podpisani dokument »zgodovinska listina«, ki svečano potrjuje »novo poglavje za evroatlantsko varnost«. Laskave ocene so seveda dajali vsi ostali od predsednika Chiraca, za katerega bodo sedaj Evropejci v celoti uresničevali svojo odgovornost, do predsednika Clintona, ki je pohvalil Jelcinovo »hrabrost in vizionarstvo«, ker si je omislil »drugačno bodočnost od tiste, ki nas je utesnjevala v preteklosti«. Ameriški predsednik je obenem poudaril, da se bo zveza Nato razširila na nekatere države Vzhodne Evrope »v korist in ne proti Rusiji«.
In prav širitev zveze proti Vzhodu, ki jo vCeraj podpisana listina v bistvu potrjuje, je za Jelcina in Rusijo tista boleča točka, ki ji še vedno nasprotujejo, a je ne uspejo preprečiti. Ruski predsednik je zato poudaril, da je listina »zmaga razuma«, a je vseeno ponovil, da nasprotuje širjenju zveze proti Vzhodu in da mora zveza Nato skrbno previriti posledice, ki bi jih imela taka širitev. Se bolj drastičen pa je bil ruski predsednik glede možnosti, da bi po sprejetju prvega kroga novih članic 8. in 9. julija (Poljska, Češka in Madžarska) v zvezo sprejeti še nekdanje sovjetske republike od baltskih držav do Ukrajine. Seveda se je Boris Jelcin izognil običajni grobosti ruskega diplomatskega besednjaka ob tem problemu in primemo svečanemu trenutku le poudaril svoje nasprotovanje. Zvezo Nato pa je presenetil z obljubo, da bo umaknil vse rakete, ki so bile do sedaj upirjene proti Zahodni Evropi. S tem je seveda prav tako presenetil svoje generale, ki o tem niso biti predhodno seznanjeni. Rusko-ameriški sporazum iz leta 1994 je že predvideval, da bodo v teku takratnega leta »de-programirati« ruske evrorakete, tako da ne bodo več avtomatsko vodene proti evropskim ciljem, tako da se Jelcinova napoved bržkone nanaša na ta sklep in ne na pravi umik, kar so včeraj potrjevati tudi v Moskvi.
Seveda je ves svet pozdravil včeraj podpisano listino. Celo LR Kitajska je zaželela, da bi ta listina prispevala k normalizaciji odnosov med Rusijo in zvezo Nato in bi še povečala mir, varnost in trdnost v Evropi in v svetu. Edini neuglašeni glasovi so prihajati iz vrst mske nacional-ko-munistične opozicije, ki je listino ocenila kot izdajo ruskih interesov.
Pohvalna Prodijeva ocena,
Thaler pa o željah Slovenije
RIM, LJUBLJANA - Predsednik italijanske vlade Romano Prodi je včeraj v Parizu z zadovoljivem pozdravil podpisani dogovor, ker vsem koristijo tesni stiki zveze Nato z Rusijo. Za Prodija je vojaški del listine »dobro uravnovešen«, a še bolj pomembne so politične klavzule in seveda skupni posvetovalni svet, ki ga je treba čimprej usposobiti, ker se bo le tako uresničilo preventivno diplomacijo ob morebitnih zapletih, ki bi ogrožali mir in varnost. Za zunanjega ministra Dinija pa je dogovor zmaga razuma, Rusije in vseh držav, ki se zavzemajo za mir.
Tudi Slovenija je pozdravila včerajšnji dogovor, ker sporazum omo-
goča izvedbo načrtovane širitve Severnoatlantske zveze, ki je eden od temeljnih kamnov evropske varnosti za prihodnje stoletje, je izjavil zunanji minister Zoran Thaler. Sporazum širi prostor procesom, ki potekajo v okviru Atlantskega zavezništva ter hkrati nudi možnost za večjo vključitev Rusije v dejavnosti zveze Nato. Slovenija si prizadeva za članstvo v zvezi Nato, ki povezuje, ne razdvaja, zato utemeljeno pričakuje, da bo, kot država z dejavnim pristopom k vprašanjem evropske varnosti v novem duhu evroa-tlantskega povezovanja in sodelovanja, povabljena v prvi krog širitve nove zveze Nato.
Že ta teden Nato razpravlja o širitvi
BRUSELJ - V Sintri blizu Lizbone se bodo v Četrtek, 29. maja, sestali zunanji ministri Šestnajstih držav članic zveze Nato in generalni sekretar zavezništva Javier Solana, ki bodo pripravili vrhunsko srečanje Severnoatlantske organizacije, sklicano za 8. in 9. julija v Madridu in namenjeno širitvi zveze proti Vzhodu. Vodje diplomacij šestnajsterice bodo na sestanku na Portugalskem med drugim načeli vprašanje širitve ter razpravljali o notranji reorganizaciji zavezništva, njegovih zunanjih odnosih, poglabljanju sodelovanja v okviru Partnerstva za mir, oblikovanju evropske varnostne in obrambne identitete ter mirovnem procesu v Bosni in Hercegovini.
Sestanek zunanjih ministrov zveze Nato bo sledil včerajšnji sklenitvi ustanovne listine o sodelovanju med zavezništvom in Rusijo. Jelcin je včeraj ob podpisu sicer ponovil nasprotovanje Rusije širitvi zveze Nato proti Vzhodu, vendar je poudaril zgodovinski pomen politične pogodbe med zavezništvom in Rusijo za stabilnost Evrope. Listina bo omogočila vzpostavitev skupnega posvetovalnega sveta zveze Nato in Rusije, vendar Moskvi ne bo dala pravice veta na širitev zveze Nato proti Vzhodu.
Zunanji ministri zveznic bodo vprašanje širitve načeli v četrtek v Sintri, vendar naj bi bila odločitev o tem, katere države kandidatke bo Nato kot prve povabil k pogajanjem o članstvu, znana šele malo pred madridskim vrhom. Nato je v zadnjem času začel preučevati možnost razširitve na več kot tri države - Poljsko, Madžarsko in Češko, ki veljajo za favoritke prvega kroga. Seznamu, ki ga preučujejo v šestnajstih državah članicah, so v zadnjem času dodali Romunijo in Slovenijo, se je izvedelo v diplomatskih krogih zavezništva.
Generalni sekretar Solana bo po ministrskem svetu v Sintri obiskal zavezniške države in jim predlagal seznam držav, ki naj bi jim voditelji na vrhu v Madridu ponudili članstvo. Pogajanja o včlanitvi, ki se bodo začela po madridskem vrhu, naj bi trajala do leta 1999, ko namerava Nato ob petdesetletnici svoje ustanovitve sprejeti prve članice iz nekdanjega vzhodnoevropskega komunističnega bloka. (STA)
FRANCIJA / KER NI POVEDAL IMENA NOVEGA PREMIERSKEGA KANDIDATA IN SE OMEJIL NA SPLOŠNE POZIVE
Volilni izidi
Uradni rezultati prvega kroga volitev
Chiracova Leva koalicija koalicija
Predsednik Chirac izničil Juppejevo »žrtvovanje«?
Neodv. lev.
Nac.
fronta
V odstotkih:	------------
Golisti (RPR)	15,6
Giscardova desnica (UDF)	14,3
Neodvisna desnica	6,5
Socialistična stranka	23,7
Komunistična partija	10
Ekologisti	6,9
Neodvisna levica	2,5
Skrajna levica	2,5
Nacionalna fronta	15
Ostale glasove so prejele manjše stranke
[Volilna udeležba: 68,3%_____________AP
PARIZ - Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako nekako bi lahko oceniti včerajšnji televizijski poseg francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki ni napovedal nic novega, prav tako ni napovedal, kdo bo zamenjal odhajajočega premiera Juppeja. Omejil se je le na poziv, naj ljudje ne glasujejo »včerajšnjih socialističnih idej« in poudaril, da je treba »uresničiti nov način vladanja«.
Predsednik Chirac pa je tokrat prvič omenil »socialne vidike«, ko je poudaril potrebo po »dialogu« in po poslušanju »želja in hotenj Francozov v težavah«. Seveda je pozval k najširši strnitvi vrst, tako da bi uresničili odgovorno in za pobude odprto družbo. Predlagal je »znižanje davkov in dajatev«, tako da bi se Francija pridružila drugim državam.
Namesto včerajšnjih socialističnih idej je Chirac Francozom predlagal »novo, sodobnejšo in bolj človeško pot, ki naj bi bolje odražala možnosti in interese Francije«. »Gez pet let bo morala Francija postati velika sodobna država, za kar imamo danes vse pogoje in sredstva,« je navedel Chirac, ki je dodal, da bodo to uresničili »le z jasno politiko, z iniciativnim in svobodnim gospodarstvom in z družbenim modelom, ki naj zavamje ljudi pred posledicami globalizacije«.
Chirac je torej Francozom včeraj dal le nekaj lepih fraz, a jim ni pojasnil, kako bo omilil žrtve spoštovanja maastrichtskih parametrov, prav tako jim ni povedal, kdo naj bi zamenjal premiera Jup-
peja, ki se je »žrtvoval«, da bi po prvem krogu preprečil nov poraz konservativne koalicije v drugem krogu.
Po sinočnjem Chiracovem posegu je levica nekoliko bolj samozavestna. Bala se je, da bi Chirac iz cilindra povlekel kako ugledno premiersko kandidaturo, ki bi dokazala skrb po spremembah. To se za sedaj ni zgodilo, čas pa je neizprosen, saj se drugi krog bliža z neverjetno naglico. Desnosredinski koaliciji je zagodel še voditelj fašistoidnega Nacionalnega zavezništva, ki je ultimativno izjavil, da morajo kandidati v balotaži do četrtka jasno zaprositi za glasove Nacionalnega zavezništva. Ce se to ne bo zgodilo, bo objavil nadaljna navodila svojim votilcem. Vsekakor pa je Le Pen povedal, da bodo njegovi podprli le tiste kandidate, ki se bodo jasno izjasnili za Francijo in proti maastrichtskemu procesu.
Ob vsem tem je vedno bolj verjetno, da se bo moral predsednik Chirac sprijazniti s »kohabita-cijo« in da ga lahko le čudež reši pred to nevarnostjo. Francoski finančni trgi, ki so računali na zmago desnosredinske koalicije, so s težavo prebavili zmago levice v prvem krogu. Po Juppejevem odstopu so se oddahnili, tako da je borza vCeraj vsaj nekoliko popravila ponedeljkov padec vrednosti delnic. Marsikdo pa je sinoči navajal, da je Chirac s svojim medlim in neodločnim posegom izničil Juppejevo žrtvovanje.
TRGOVINA / PO USTANOVITVI DELOVNE SKUPINE
RONKE / V OKVIRU DEJAVNOSTI DRUŠTVA JADRO
S	IZLETI
Je združenje trgovcev pred razkolom?
Nesoglasja prisotna že dalj časa - Odprtje centra SMART samo pospešilo pobudo
Najmočnejša stanovska organizacija v Gorici, združenje trgovcev ASCOM, je v precejšnjih težavah. Stanje nelagodnosti je sicer prisotno že dalj Časa, vendar pa je zaostrovanje krize v trgovinskem sektorju spravilo na površje stara nesoglasja. Zadeva glede skorajšnjega odprtja nove veleblagovnice z oblačili SMART v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Standrežu (občinski svet se je sicer izrekel proti, vendar je mnenje za deželo neobvezujoče) je sprožilo proces, ki bo najbrž pripeljal do razkola v tej organizaciji in do ustanovitve nove strokovne zveze.
O tej pobudi je tekla beseda na ponedeljkovem srečanju - skupšči-
ni, ki jo je sklical Claudi o Orzan. Obrazložil je svojo zamisel, to je, da se ustanovi nova stanovska organizacija v kontrapo-ziciji z združenjem ASCOM. Organizacija bi bila povsem apolitična (v tej zvezi je odločno zavrnil namig, da naj bi bila povezana z združenjem Confeser-centi), elani ne bi plačevali obvezne Članarine, točno bi bile opredeljene obveznosti, pravice in dolžnosti in tudi pravila glede zastopstva elanov, volitev itd.
Do ustanovitve nove stanovske organizacije bo prišlo, Ce se bo v začetku zbralo dovolj močno jedro elanov. Po naCinu zelo odločnega nastopanja, ki ga je bilo opaziti tudi na pone-
deljkovi skupščini, se zdi, da bo do uresničitve pobude res prišlo. Pri ASCOMU bi razkol na vsak naCin radi preprečili in v tem smislu je razumeti tudi poseg podpredsednika Blasiga na ponedeljkovi skupščini, ki je priznal, da so bile storjene napake, da pa je pomembno ohraniti enotnost stanovske organizacije.
Največ kritičnih opazk je bilo na raCun nedefinirane strategije na področju trgovinskega sektorja. Pred leti se je skupina goriških trgovcev ogrevala za zgraditev trgovskega centra na območju avtoporta. Načrt je naletel na gluha ušesa in nasprotovanje. Drugi razlog je okostenelost organizacije.
Zaključil se je vsakoletni tečaj slovenskega jezika in kulture za odrasle
Društvo pripravlja posebno številko revije
NOVICE
Rimski sestanek pretežno tehničnega značaja
V	Rimu se je včeraj mudila delegacija Teritorialnega pakta za Goriško. Slo je za prvi obisk, oziroma prvo preverjanje po podpisu Listine za Goriško, decembra lani. Po prvih informacijah je šlo za srečanje pretežno tehničnega značaja. Govor je bil predvsem o tržiškem pristanišču (predvideno financiranje v znesku 17 milijard lir) in o prekvalificiranju pristanišča v luko vsedržavnega pomena. Bolj medli pa so menda odgovori glede nakazila tridesetih milijard Ib Goriški občini kot preostanka sredstev, ki so bila svojčas nakazana za financarsko šolo. Koriščenje omenjenih sredstev bo možno šele z vključitvijo v finančni zakon za leto 1998.
Koncert bo 1 Svetnici delovanja Sovodenjskih deklet
Hibo, hibo mine čas, poje znana narodna pesem, bi še res je. Pred petnajstimi leti so se zbrala Sovo-denjska dekleta in od takrat pridno vadijo in pojejo ter rada nastopajo. Ob okrogfi obletnici je skupina pripravila koncert v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabilo velja za petek, 30. t.m. ob 20.45.
V	okviru niza "Kontaminacije” drevi v Tržiču film "Opera”
V	okviru pomladnega ciklusa glasbenih prireditev v TržiCu "Contaminaziom" bodo jutri, ob 20.30 v občinskem gledahšCu predvajah film "Opera” režiserja Daria Argenta. V glavnih vlogah nastopajo Cristina Marsillach, lan Charleson in Urbano Bar-berini. Film je prepovedan mladini pod 14. letom.
V	okviru istega ciklusa prireditev pa bodo 4. junija predvajah film "Tre vite e una sola morte”.
Obvestilo namenjeno predvsem živinorejcem
Tudi na področju živinoreje in posebej prašičereje stopajo v veljavo novi predpisi glede evidentiranja živali. Veterinarska služba pri Goriški zdravstveni ustanovi pripravlja zato, v sodelovanju Združenjem rejcev in Kmečko zvezo, jutri, 29. t.m. ob 20.30, v Gradišču - na območnem sedežu ustanove ERSA ( Viale Trieste) strokovno srečanje namenjeno predvsem rejcem prašičev. Govor bo o izvajanju dekreta št. 317 z dne 30. aprila 1996 - ozboma o smernicah za enoten način označevanja in registracije živali.
Danes tretje in zadnje srečanje o premagovanju psihičnih težav
V	knjižnici cenba za mentalno higieno v utici Vit-torio Veneto 174 bo danes ob 17.30 betje in zadnje srečanje iz niza predavanj - srečanj o psihičnih težavah ter o njih premoščanju. Prvi dve predavanji - srečanji so prirediti 14. in 21. maja; pred tem pa je bilo v javnem večnamenskem centru širše srečanje na to temo.
Nezgodna kronika
Na državni cesti št. 55 v Jamljah sta se včeraj popoldne laže poškodovala 30-letna Tamara Grion iz Dolenjega in 44-letni Dario Sbogar iz Gorice. Peljala sta se z vespo, M jo je upravljala Grionova. Do nesreče je prišlo, ker sta preluknjala prednje kolo. Grionova se bo zdravila teden dni, glede Sbogarje-vega stanja pa nimamo vesti.


VRH /ŠTEVILNO OBČINSTVO
Nastop TPPZ "Pinto Tomažič” ob KHefnici KŠC "Danica”
Veliko poslušalcev se je v soboto, 24. t.m. zbralo v kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu, na koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora "Finko Tomažič”. Koncert je priredilo KSD Danica, ob 10-letnici odprtja kulturnega in športnega središča. Zaradi bolezni dirigenta Oskarja Kjudra je bil koncert delavskih, partizanskih in narodnih pesmi krajši kakor sicer. Občinstvo se je ogrelo zlasti ob poslušanju znane pesmi Vstajenje Primorske. Ansambel je nastopal pod taktirko Pije Cah. Dr. Leopold Devetak se je ob koncu koncerta v imenu Gospodarske zadruge Vrh zahva-
lil izvajalcem in občinstvu ter poudaril vlogo, ki jo kulturno in športno središče Danica opravlja že deset let. Zupan Petejan pa je poudaril pomembnost benutka in vlogo zbora pri ohranjanju izročila narodnoosvobodilnega boja. Gre za vrednote, ki imajo v zamejstvu še poseben pomen.
Glasbeno dobrodošlico so elanom TPPZ izkazale članice Dekliškega pevskega zbora pod vodstvo Elde Nanut. Kulturno in prijateljsko srečanje na Vrhu se je, kljub nadležnemu dežju, nadaljevalo do poznega. KD Danica se vsem, ki so pripomogli k uspehu - posebej Uštilu Devetaku - zahvaljuje.
V Romjanu na sedežu kulturnega in rekreacijskega društva Jadro sta se pred kratkim zaključila začetniški in nadaljevalni tečaj slovenskega jezika za Italijane, ki sta ju vodili Luisa Gergolet in Marjanka Ban. Ob prejemu pobdil o obiskovanju so tečajniki izrazili zadovoljstvo ne le za pridobitev pojmov o slovenskem jeziku temveč za vse kulturno zgodovinske razlage in tudi praktične informacije o Sloveniji in Slovencih v zamejstvu, ki so jih bili deležni. V domači gostilni so se nato poslovili s petjem slovenskih narodnih pesmi. Društvo Jadro že vrsto let prireja teCaje slovenskega jezika iri klekljanja, tesno je povezano s slovensko šolo in se zanima za vsako delovanje na
Laškem, ki je v zvezi s slovensko prisotnostjo na tem področju, kjer se je beba krepko boriti za obstoj slovenske besede in kulture. Društvo praznuje letos desetletnico delovanja. Obletnico bodo obeležili z različnimi pobudami. Prva je bila že v petek, v Kulturnem domu v Gorici, kjer so priredili	koncert
svetovnoznanega kitarista Alfreda Chicaybana. Glasbeni nastop so dopolnile pesmi v španščini rojakinje iz Ronk, Li-liane Visintin, sicer Članice društva Jadro. Osrednjo proslavo desetletnice pa bodo elani društva Jadro priredili 21. junija ob tradicionalnem kresovanju, ko bodo tudi predstavili jubilejno številko društvenega glasila Jadro.
Luisa Gergolet
Prva naloga: regulacijski načrt
Na prvi seji se je v ponedeljek sestal občinski svet v TržiCu. Župan je predstavil program posegov, ki jih namerava uprava uresničiti, tudi s konstruktivnim sodelovanjem opozicije. Prvo zelo pomembno in obenem nujno vprašanje s katerim se že sooča nova uprava je sprejem novega regulacijskega načrta. Načrt naj bi občinski svet odobril do 20. junija, ker obstaja sicer nevarnost, da bo deželna uprava imenovala komisarja ”ad aeta”. Na ponedeljkovi seji je bil za predsednika občinskega sveta izvoljen Gianfranco Pizzolat-to (DSL), vendar s Časovno omejenim mandatom, to je do odobritve regulacijskega načrta.
PROMET / DODATNE TEŽAVE NA BRIŠKEM OBMOČJU
Zaradi vkopavanja kanalizacije bo tri tedne zapita cesta med Grojno in Bukovjem
Predvidevanja o dodatni prometni zapori Pev-me, Oslavja in Stmavra ter Steverjana so se uresničila. Od ponedeljka je zaradi del (vgrajevanje kanalizacije) zaprt odsek ceste med Grojno in Bukovjem. Ceste se izje-
moma lahko poslužujejo le občani, ki stanujejo na tem območju. Zapora je bila nujno potrebna zaradi obsežnih zemeljskih del za vkopanje večjega zbiralnika tik pod Bukovjem. Dela naj bi se predvidoma zaključila do
9. junija, smo izvedeli na županstvu v Steverja-nu. Že pred Časom, ko so pričeli z deli na območju Pevme, je bil govor o možnosti dodatnih omejitev prometa. Zal se je zdaj to uresničilo. (foto Bumbaca).
SPDG priredi v nedeljo, 1. junija izlet na Vrtačo v Karavankah. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirišča Pri RdeCi hiši. Informacije in prijave (radi organizacije prevoza) na sedežu društva jutri od 19. do 20. ure. Izlet priporočamo srednje treniranim planincem.
a PRIREDITVE
GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA m GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu. O zbbki bo spregovoril prof. Bojan Bratina. Pesnikove poezije bosta brati Luisa Gergolet in Sara Hoban. Predstavitev bo jutri,
29.	maja, ob 19. uri v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka - oddelek za mladino in odrasle, Gradnikove brigade 25.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 30. maja, ob 18. uri na predstavitev knjige Milana Gregoriča Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije. Delo in avtorja bo predstavil prof. Jože Hočevar. O vsebini knjige bo spregovoril tudi avtor sam.
SKPD ”F.B.SEDEJ” vabi v petek, 30. maja ob 20.30, na predstavitev knjige Kamniti velikan na Soči inž. Gorazda Humarja. Na večem bo sodeloval tudi mešani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine.
PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja
30.	in 31. maja ter 1., 6., 7. in 8. junija tradicionalno Glasbeno srečanje na Krasu. Osrednji del prireditve bo v nedeljo, 1. junija s sprevodom in nastopom godb iz Proseka, Nabrežine, Trebč, Doline in Tržiča ter v nedeljo, 8. junija, z nastopom godbe iz Prvačine, vojaške godbe “Brigata Alpina Julia” iz Vidma in Pihalnega orkestra Kras.
3 OBVESTILA
VZPI/ANPI VRH sklicuje v petek, 30. t.m. ob 20. uri sejo članov, prijateljev somišljenikov. Seja bo v KSC-Danica.
KINO
GORICA
vnroRiA i i8.oo-2o.oo-
22.00	»Potere assoluto«.
VITTORIA 3 Vittoria off 18.15-20.15-22.15 »Nuvole in viaggio«.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Ribatto di signora«
TRŽIČ
COMUNALE 20.30 »Opera«.
Tj LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DTJDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
LEKARNA V DOBERDOBU
Al Lago - Pri ježem, Vrtna ul. 2, tel.78300.
POGREB]
Danes: 8.00, Giovanni Pet-terin iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 9.30, Amalia Orlich vd. Bellan iz splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v Standrežu.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev. ______
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
GORICA / SEJA OBRTNE SEKCIJE SGZ
Goriški obrtniki se pripravljajo na vstop Slovenije v EU
GORICA - V ponedeljek, 19. maja, je bila seja obrtne sekcije. Na sejo je bil povabljen tudi predsednik obrtne zbornice iz Nove Gorice Savo Skomina.
Načelnik sekcije g. Drago TomsiC je ob otvoritvi seje podčrtal dejstvo, da smo izbrali pravi trenutek, da se skupno dogovorimo v obmejnem zamejskem območju in da kaj konkretnega naredimo. Vsi vemo, da ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, in to se bo prej ali slej zgodilo, bo izmenjava uslug vsakdanja praksa. Proces za vstop v Evropo se je že zaCel, ker bo meja izbrisana in bi kazalo sprostiti servisno dejavnost in delovno silo že sedaj vsaj na obmejnem področju.
Dogovorili smo se, da bomo organizirali enodnevno srečanje obrtnikov iz Slovenije in iz Italije in izkoristili priliko za ogled veC obratov tukaj in onstran meje. Zatem nas je predstavnik obrtne zbornice Skomina spomnil, da bodo letos v Novi Gorici, kar trije zelo važni sejmi, skratka se bo odvijala prava sejemska prireditev. Mesto Nova Gorica je to iniciativo sprejelo z velikim navdušenjem. Istočasno se je izkazalo, da je geografska in gospodarska lega mesta zelo ugodna za sejemsko dejavnost. Vabimo elane združenja tudi trgovce na drobno, ki so morebitni interesi-rani za nastop na sejmih, da se javijo v našem uradu. Prvi sejem bo spregovoril o obrtništvu in
podjetništvu in bo trajal od 11. do 15. junija. Ta bo otvoritveni sejem nove sezone in bo imel še vedno peCat splošnega razstavnega prodajnega sejma in zabave, ki bo od 5. do 9. novembra, bo odprl novo in edinstveno sejemsko ponudbo v Sloveniji. Nazadnje še tretji novoletni sejem, ki bo od 20. do 30. decembra in se bo odvijal na dveh prizoriščih: kot maloprodajni sejem v samem centru mesta ter kot sejem namenjen predstvitvi večjih proizvodnih, trgovskih in storitvenih podjetij, ki bodo razstavljala in prodajala na sejmišCu v poslovno-trgov-skem centru Meblo.
Na seji so se odločili, da bodo predlagali kolegom, operaterjem zunanje trgovine, medsebojno
srečanje za izmenjavo informacij o dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo in Ce obstaja možnost medsebojnega poslovnega sodelovanja. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo povabili na srečanje obrtnike obrtne sekcije SDGZ iz Trsta.
Odbor seje je odločil, da bi v sklopu SGZ bili prisotni na Internetu. Ta je ideja, temelje pa je treba še zgraditi. Katerakoli oseba interesirana tej ideji, tudi ne elan združenja, naj se prijavi po telefonu 537386 ali pa direktno na sedežu.
V sredo, 4. junija se bo sestanil zbor vseh obrtnikov celotne sekcije. Toplo vabljeni vsi, tudi nečlani združenja
Martin Drufovka
LJUBLJANA / OCENJEVANJE NAJBOLJŠIH VIN
Skromna bera briških vinogradnikov
Letošnji šampioni
LJUBLJANA - Na 43. mednarodnem ocenjevanju vin, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) ter Svetovne zveze enologov (UIE), je Slovenija, ki je poslala najveC vzorcev (527), osvojila en šampionski naslov (Barbara International iz Bizeljskega za peneče vino Barbara 1994), 46 zlatih medalj, 112 srebrnih medalj in 366 pismenih priznanj. Dr. Julij Nemanič, predsednik predsedstva mednarodne komisije za ocenjevanje vin, ki je v minulem tednu ocenila 1103 vzorce iz 25 držav, je pohvalil strokovnost prireditve, kar po njegovih besedah potrjuje tudi članstvo v Federaciji najveCjih mednarodnih ocenjevanj vinskih vzorcev in alkoholnih pijač, kamor je včlanjenih le sedem prireditev.
Med prvaki držav - tu so ocenjevali najboljše vino iz države, ki je poslala vsaj 30 vzorcev vin - je naslov prvaka Avstralije dobilo vino Richmond Grove French, cask chardonnay (let. 96), prvak Avstrije je postal Saemling 88 (Scheuerbe) Ausbruch (let. 94), prvak Hrvaške Graševina-arhivska (let. 83), prvak Italije Moscato passito di pantelleria, prvak Portugalske Amida V.Q.P.R.D. Reserva (let. 90), prvak Slovenije Sauvignon - pozna trgatev (let. 83), naslov prvaka Španije je osvojil Teneguia mal-vasia dulce 95 (let. 95), prvaka Švice pa Grete de Goubing/Pinot gris (let. 95).
Prvaki Slovenije pa so postali: v kategoriji belih suhih vin Sauvignon (let. 96) Marjana LiCena iz Branika, pri belih mirnih vinih z ostankom sladkorja Sauvignon - pozna trgatev (let. 83) Vinaga iz Maribora, med rdečimi vini Cabemet sauvignon (let. 93) Vi-nakoper, med penečimi vini pa Penina brat (let. 95) Bjane - Sirk Mirana in Milana.
LJUBLJANA - Briški vinogradniki z italijanske strani meje so letos na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani odnesli manj medalj kot v prejšnjih letih. Razlog je brez dvoma poiskati v vedno bolj strožjem ocenjevanju, ki v Ljubljani velja že nekaj let, potem ko so uvedli zelo strog naCin ocenjevanja, ki ga predvidevajo mednarodni predpisi, na drugem pa tudi v manjšem številu vin, ki so jih vingradniki iz naših krajev letos poslali v Ljubljano.
Vseh vinskih vzorcev, ki so jih iz 25 držav v Ljubljani ocenjevali letos, je bilo 1.103. Poslalo jih je 400 proizvajalcev. V prejšnjih letih so v Ljubljani ocenili 1.080 vzorcev (leta 1993), 1.292 vzorcev (1. 1994), maksimalno število 1.484 vzorcev so ocenili leta 1995, lani je to število padlo na 1.294, letos so spet zabeležili padec na 1.103.
V prejšnjih letih so iz Italije vzorce vina v Ljubljano pošiljali v glavnem vinogradniki iz goriških Brd. Bilo jih je 54 v letu 1993, kar 75 v letu 1994, 55 predlanskim, 40 lani in 41 letos. Medtem ko so v prejšnjih letih velike zlate, zlate in tudi srebrne medalje dobivala predvsem briška vina, je letos bilo kot najbolje v Italiji proizvedeno vino bilo ocenjeno vino »moscato passito di Pantelleria, podjetja Alvis iz Maršale, ki je dobilo zlato medaljo in s tem tudi naslov »prvak Italije«.
Kot že omenjeno so tudi letos nekateri briški vinogradniki - Slovenci, svoja vina poslali v Ljubljano. Srebrno medaljo za briški merlot letnik 1994 sta dobila brata
Boris in David Buzinelli iz Krmina (priznanje sta dobila za briški tokaj), in Franko Terpin z ValerišCa za birški sivi pinot 1. 1996 (dve priznanji je dobil za chardonnay in tokaj, oba letnik 1995). Posebna priznanja so dobili še: Marcello in Marino Humar (sauvignon ’96), Boris in Anton Pintar (sauvignon in merlot, oba letnik 1996), posestvo Draga Milana Mikluša (sivi pinot, rebula in rizling, vsi letnik 1996), posestvo Krapež (sauvignon, sivi pinot in rebula, vsi letnik 1996). Edi Keber (belo briško vino, letnik 1996) in Oskar Sturm (tokaj ’96)
Kar se tiče vin iz Italije sta srebrno medaljo dobili še posestvo Paolo Zorzet iz Begliana na Goriškem za svoj kabernet ’96 in Institut Agricole Regional iz Doline Aosta za svoj chardonnay letnik 1995. Podeljenih je bilo še nekaj priznanj, tudi furlanskim vinogradnikom v Brdih. Pej že omenjena klet iz Maršale je poslala še druge tri vzroce (ena srebrna medalja in dve priznanji).
V mednarodni žiriji, ki je bila razdeljena v veC skupin, in jo je vodil dr. Julij Nemanič, sta od Italijanov bila tudi Furlana Pietro Pittaro, ki je predsednik svetovne zveze enologov, in Paolo Val-desolo.
Od 126 podeljenih zlatih medalj so jih največ pobrali Slovenci (46), ki so sicer poslali tudi najveC vzrocev, sledijo jim Avstrijci (22 medalj) in Avstralci (19). Slovenci imajo od skupnih 243 podeljenih 112 srebrnih medalj, sledijo jim Avstrijci (35) in Avstralci (24).
Marko VValtritsch
■

NOVICE
Gianfranco Granara novi predsednik tržaškega združenja obrtnikov CNA
TRST - Pod geslom Koristna sila za kompetitivni Trst je bil v ponedeljek v Trstu občni zbor pokrajinske obrtniške organizacije CNA (Confederazione nazionale delVartigianato), na katerem je imel osrednje poročilo podpredsednik Giovanni Tassan (dosedanji predsednik Renato Chicco je namreč po 12 letih odstopil, ker je sprejel kandidaturo za izvo-litev v občinski svet, kjer je zdaj vodja svetovalske skupine Liste Hly), medtem ko je v imenu deželne uprave posegel njen podpredsednik Michele De-grassi. Ta je orisal posege Dežele v korist obrtništva in se posebej ustavil pri problemu nujne reforme kreditne dejavnosti. Zborovalci so s tajnim glasovanjem izvolili novega predsednika organizacije, 46-letnega Gianfranca Granato, malega podjetnika, ki deluje na področju informatike. V krogih CNA poudarjajo, da je njegova izvohtev znak prenove in da je v sozvočju z usmeritvami, ki so izšle z občnega zbora in ki jih je nakazal tudi nacionalni tajnik CNA Giancarlo Sangalh. To so usmeritve, ki rišejo nova obzorja za obrtništvo in drobno podjetništvo. Občni zbor je izvolil tudi štiri podpredsednike, od katerih sta bila dva potrjena (Giovanni Tassan in Fulvio Pascon), dva pa na novo izvoljena (Franca Fabian in Marino Quaiat), ter 14 članov vodstvenega sveta, ki bodo v naslednjih dneh določili novega pokrajinskega tajnika organizacije. Ze zdaj je praktično gotovo, da bo potrjen dosedanji tajnik Roberto Cosolini, ki je tudi deželni tajnik CNA.
Bruto domači proizvod EU se je povečal za 0,4 odstotka
BRUSELJ - Bruto domači proizvod (BDP) Evropske unije (EU) se je med tretjim in četrtim trimesečjem lanskega leta realno povečal za 0,4 odstotka, je ugotovil statistični urad unije Eurostat. To pomeni, da se je gospodarska rast v EU konec leta 1996 upočasnila v primerjavi z 0,8-odstotno rastjo med drugim in tretjim Četrtletjem. Rast BDP v Združenih državah Amerike in na Japonskem se je v istem obdobju v nasprotju z EU povečala. V ZDA je rast BDP med tretjim in Četrtim trimesečjem lani dosegla 0, 9 odstotka in na Japonskem 1 odstotek, v sedmerici najbogatejših držav (G-7) pa 0,7 odstotka. Bruto domači proizvod EU se je med letoma 1995 in 1996 povečal za 1,6 odstotka, v ZDA za 2,4 odstotka in na Japonskem za 3,6 odstotka. Med zadnjim Četrtletjem 1996 in zadnjim četrtletjem 1995 se je BDP Evropske unije povečal za 2 odstotka, ZDA in Japonske pa za 3,1 odstotka. Rast BDP se je konec leta 1996 upočasnila v večini držav članic EU z izjemo Velike Britanije, Švedske in Španije. Eurostat je ugotovil, da je do upočasnitve konec leta 1996 prišlo predvsem na področju javne in osebne porabe ter pri kopičenju bruto vezanega kapitala. (STA)
Slovenski železničarji nadaljujejo s stavko
LJUBLJANA - V Času od 18. ure v ponedeljek pa do 12. ure včeraj je odpeljalo le 13 tovornih vlakov. Med njimi sta dva vlaka z vozili Daivvoo, namenjenimi na Poljsko, in en vlak iz Novega mesta z Renaultovimi vozili, ki potujejo v Italijo. Ostali vlaki pa so vozili naftne derivate, je STA izvedela na Slovenskih železnicah. Po voznem redu bi v zadnjih 18 urah moralo voziti 262 tovornih vlakov, pojasnjujejo na upravi SS. Uprava je včeraj na centralni stavkovni odbor naslovila tudi zahte-
vo za vožnjo 230 nujnih tovornih vlakov. Centralni stavkovni odbor pa je dovolil vožnjo le 13 nujnim vlakom, Potniški vlaki pa, podobno kot vče-rai tiiHi Hanp« vnTiiin normalno. fSTAl
:.
«0
	27. MAJ 1997	v LIRAH	
lil	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1652,00	1697,00
	nemška marka	977,00	997,00
1	funt šterling	2711,00	2766,00
g	švicarski frank	1173,00	1203,00
	belgijski frank	46,80	48,80
	francoski frank	287,00	2974,00
	danska krona	253,00	263,00
	norveška krona	231,00	241,00
	švedska krona	213,00	223,00
%	kanadski dolar	1195,00	1235,00
s	portugalski eskudo	9,28	10,18
U	nizozemski gulden	863,00	888,00
	avstrjski šiling	137,60	142,10
S	španska pezeta	11,17	12,27
8	grška drahma	5,87	6,67
	irski šterling	2492,00	2572,00
m	japonski jen	13,89	14,79
	avstralski dolar	1229,00	1299,00
1	madžarski florint	8,75	11,50
f	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
		
27. MAJ 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1652,00	1682,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	46,92	48,72
funt šterling	2682,00	2763,00
irski šterling	2493,00	2588,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,98	6,58
kanadski dolar	1192,00	1227,00
švicarski frank	1174,00	1199,00
avstrijski šiling	137,76	142,26
slovenski tolar	10,70	11,10
	
27. MAJ 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1675,630
EKU	1922,950
nemška marka	986,540
francoski frank	292,170
funt šterling	2735,470
nizozemski gulden	877,250
belgijski frank	47,793
španska pezeta	11,690
danska krona	258,980
irski funt	2534,390
grška drahma	6,160
portugalski eskudo	9,763
kanadski dolar	1217,490
japonski jen	14,387
švicarski frank	1182,600
avstrijski šiling	140,160
norveška krona	236,840
švedska krona	219,310
finska marka	327.320
					
27. MAJ 1997		INDEKS MIB-30: -0,09%			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.328	+0,51	Montedison	1.056	-
Bca di Roma	1.255	-0,79	Olivetti	507,20 +1,19	
Bca Fideuram	4.556	+0,48	Parmalat	2.536	-0,19
Benetton	23.085	-0,51	Pirelli Spa	3.600	-0,05
Comit	3.399	+0,53	Ras	13.447	+0,28
Credit	2.525	+0,95	Rolo	17.760	+0,45
Edison	8.205	-0,82	Saipem	8.762	-0,89
Fiat	5.517	+1,00	San Paolo To	10.704	+0,92
Generali	29.143	+0,03	Sirti	9.876	-0,51
Imi	15.036	-1,03	Štet	8.623	+0,43
Ina	2.378	-0,16	TIM	5.072	-1,28
Italgas	5.311	+0,16	Telecom Ita	4.682	+0,34
La Fondiaria	6.303	+3,54			
Mediaset	7.499	-1,39			
Mediobanca	9.998	+0,35			
Mediolanum	17.534	+0,04			
ŠPORT
Sreda, 28. maja 1997

NOVICE
Ivaniševič izločen
PARIZ - Hrvat Goma Ivaniševič odhaja domov že po prvem kolu odprtega teniškega prvenstva Francije. Po samih treh setih ga je premagal Šved Gu-stafsson. Izpadel je tudi Italijan Renzo Furlan. Pomembnejši izidi 2. dne, moški: Rios (Cii) - Black (Zim) 6:4, 5:7, 4:6, 6:2, 6:1; Philippoussis (Aus) -Kulti (Sve) 6:2, 4:6, 3:6, 6:4, 6:4; Woodbridge (Aus) - Carlsen (Dan) 7:6 (8:6), 4:6, 6:4, 6:0; Delaitre (Fra) -Henman (Vbr, 14) 6:2, 2:6, 1:6, 6:2, 6:4; Larsson (Sve) - Courier (Zda) 1:6, 2:6, 6:4, 6:1, 6:4; Volkov (Rus) - Nestor (Kan) 6:1, 6:1, 3:6, 6:2; Boetsch (Fra) -Kucera (Skl) 6:1, 6:1, 6:4; Van Scheppingen (Niz) -Haarhuis (Niz) 6:2, 6:4, 5:7, 6:4; Mantilla (Spa, 10) -Fromberg (Aus) 6:3, 6:2, 6:2; Bruguera (Spa, 16) -Godvvin (Jar) 6:3, 6:2,1:6, 7:5; Chang (Zda, 2) - Gil-bert (Fra) 6:2, 6:3, 6:2; Gustafsson (Sve) - Ivaniševič (Hrv, 4) 4:6, 6:3, 7:6 (7:3), 6:3; Costa (Spa, 11) - Voi-nea (Rom) 6:4, 7:5, 6:4; Krajicek (Niz, 6) - Draper (Aus) 7:6 (7:3,) 6:2, 6:1; Stolle (Aus) - Furlan (Ita) 7:5, 6:1, 4:6, 6:3. Zenske: Mary Joe Femandez (Zda, 12) - McNeil (Zda) 6:2, 6:3; Novotna (Ceš, 4) - Tor-rens (Spa) 6:3, 6:2; Farina (Ita) - VViesner (Aut) 6:2, 1:6, 6:0; Cecchini (Ita) - Endo (Jap) 7:6 (7:5), 7:6 (7:4); Perfetti (Ita) - Miyagi (Jap) 7:6 (7:3,) 2:6, 6:0; Lubiani (Ita) 7:6 (7:2), 6:2; Hingis (Svi, 1) - Nagyova (Skl) 6:0, 6:2; Novotna (Češ, 4) - Torrens (Spa) 6:3, 6:2; Sanchez (Spa, 6) - Jagieniak (Fra) 6:0, 6:2
Hrvaška in ZRJ potujeta domov
KUMAMOTO - Rokometaši Hrvaške in ZRJ so tudi v osmini finala svetovnega rokometnega prvenstva v japonskem Kumamotu nadaljevali z neprepričljivimi igrami. Za razliko od predtekmovanja pa sta bila tokrat njuna poraza usodna in bosta morali od-povati domov. Olimpijske prvake Hrvate je z 31:25 premagala Španija, ZRJ pa je morala po podaljšku priznati premoč Južni Koreji. Rezultat je bil 37:33.
V preostalih srečanjih osmine finala je Islandija premagala Norveško z 32:28, Egipt Kubo s 24:20, Madžarska Češko z 20:19, Švedska Litvo z 32:20, Rusija Tunizijo z 20:14, in Francija Japonsko z 22:21. Četrtfinalne tekme bodo na sporedu jutri. Pari: Islandija - Madžarska, Španija - Švedska, J. Koreja - Rzsija, Egipt - Francija.
Poraz odbojkarjev Slovenije
PLZEN - Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v predzadnjem kvalifikacijskem srečanju skupine E za uvrstitev na evropsko prvenstvo izgubila v Plznu s Češko z 0:3 (11:15, 8:15, 7:15). Slovenija bo svoje zadnje srečanje v kvalifikacijah odigrala 31. maja ob 20. uri v Catanii (Sicilija) z Bosno in Hercegovino. Vrstni red skupine E: Češka 12, Finska in Španija 10, Slovenija 4, BiH 0.
V Bariju 175 slovenskih športnikov Lorenzu nagarada fair play
LJUBLJANA - Na sredozemskih igrah v Bariju, ki bodo od 13. do 25. junija, bo v enaindvajsetih športnih panogah nastopilo 175 slovenskih športnikov. V Bariju bo skupaj z vodstvom, trenerji, zdravniki, mehaniki in drugimi spremljevalci, med katerimi so tudi sodniki, 255 Slovencev.
Obenem so potrdili, da za mednarodno nagrado za fair play predlagajo nemškega fizioterapevta Rudija Lorenza, ki je na letošnjem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici nesebično pomagal poškodovanemu Primožu Peterki. Nemška reprezentanca se je za to športno in moralno gesto odločila kljub temu, da je imel Dieter Thoma možnost, da si ob slabih skokih ali nenastopanju Peterke zagotovi skupno zmago v svetovnem pokalu. Peterka je po strokovni pomoči nemškega fizioterapevta uspešno nastopil in dosegel enega največjih uspehov slovenskega športa. (STA)


Obvestila
ŠK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira tečaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, četrtek, od 17. do 19. ure in petek, od 9. do 12. ure.
ZSSDI
obvešča, da bodo urad v Gorici danes, 28. maja, zaprti. PLAVALNI KLUB BOR
vabi vse člane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v soboto, 31. maja 1997, v bazenu pri Alturi v Trstu z začetkom ob 15. uri. Razplavanje od 14.30 dalje. Nagrajevanje bo v Borovem športnem centru ob 17.30.
YCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
TPK SIRENA
prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Liformacije in vpisovanje na sedežu kluba v Miramarskem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
SD MLADINA - rolkarski odsek
vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.45.
NOGOMET / V MUNCHNU FINALE LIGE PRVAKOV
NOGOMET
Juventus nesporen favorit v dvoboju z Borussio
V nemškem moštvu več odsluženih igralcev torinskega moštva - Bavarci ne marajo Borussie - Ob Vieriju Bokšič
Ronalde ostaja pri Barceloni do 1.2006
Za zvestobo 7 milijard lir letno
Lippi, Ferrara in Lombardo na včerajšnjem treningu (AP)
KOŠARKA / KONČNICA NBA h
Miami lahko še vedno upa
V četrti tekmi je premagal Chicago in znižal izid na 1:3
MIAMI - V četrti tekmi finala vzhodne konference ameriške profesionalne košarkarske lige je Miami Heat doma premagal Chicago Bulls s 87:80 in znižal izid v zmagah na 1:3. Miami je tako ohranil nekaj možnosti za skupno zmago, Chicago pa bo lahko dvoboj zaključil že danes, ko bo peto srečanje v njegovi dvorani.
Zmaga Miamija v četrti tekmi je povsem zaslužena, saj je vodil ves čas srečanja. Chicagu je uspelo povesti le z 2:0, ves ostali del srečanja pa so bili v vodstvu gostitelji. Odločilno prednost si je Miami nabral v drugi četrtini, ko je po rezultatu 30:30 z delnim izidom 17:1 povedel za 16 točk. Gosti so imeli v prvem polčasu izredno slab met (le 33- odstoten). V nenatančnosti je prednjačil Michael Jordan, ki v prvem delu ob metu 0:11 sploh ni dosegel točke iz igre. Nič boljši ni bil niti Scot-tie Pippen, tako da je bil v tem obdobju z devetimi doseženimi točkami kar nekoliko presenetljivo najboljši strelec bikov Dennis Rodman. Na drugi strani je z natančnimi meti blestel Tim Hardaway, pomagal pa mu je tudi Alonzo Mourning. V drugem delu se je slika obrnila, Chicago je namreč začel
lov za domačimi. Jordan je počasi izboljševal met, svoje pa je dodal še Rodman, ki pa ni prišel do izraza s točkami, ampak s provokacijami. Z Mourningom je imel kar nekaj rokoborskih prijemov, višek nervoze pa je bil v tretji četrtini, ko sta omenjena igralca uprizorila pravi pretep, ki se je končal s tehničnima napakama. Vse to je negativno vplivalo na domače košarkarje, ki so imeli v napadu velike težave. Se posebno to velja za zadnjo četrtino, za katero lahko rečemo, da je bil na igrišču en sam človek. To je bil Jordan, ki je vzel stvari v svoje roke, neusmiljeno polnil domači koš, dosegel 18 zaporednih točk in Miami je dve minuti in 17 sekund pred koncem vodil le za točko (79:78). Končnica tekme pa je spet pripadla domačinom, ki so tako že tretjič v letošnji sezoni premagali aktualne prvake.
Jordan je iz igre od 35 poskusov zadel le devetkrat, kar je eden njegovih slabših dosežkov v karieri, z 29 točkami pa je bil vseeno najboljši strelec tekme.
V njegovem moštvu jih je Pippen dosegel 14, pri domačih pa jih je Hardaway dosegel 25, Mourning 18 (14 skokov) in Jamal Mashburn 17.
MUNCHEN - Leto dni po težki zmagi v Rimu proti Ajaxu se Juventusovim nogometašem drevi spet ponuja priložnost, da osovjio naslov evropskega klubskega prvaka. Čeprav bodo igrali v domovini nasprotnega moštva, bodo navijači na olimpijskem stadionu v Munchnu v glavnem navijali za Turinčane. Bavarci namreč ne»ljubijo« Bomssie, še najmanj pa njenega liderja Sammerja, ki je večkrat odklonil Bayernove ponudbe za prestop v njegove vrste. Dort-mundska enajsterica je polna bivših juventusovcev (Kobler, Reuter, Paulo Sousa, Moller in sicer poškodovani Julio Cesar), ki bodo skušali dokazati, da se jim je italijanski prvak prehitro odrekel. Toda razen Mollerja, so menda vsi že dosegli vrhunec svoje kariere in ne igrajo več tako učinkovito kot včasih. Na vseh zadnjih tekmah proti Juventusu je Bo-mssia potegnila krajši konec: v finalu pokala UEFA leta 1984, v polfinalu istega pokala leta 1985, na lanskih kvalifikacijah Lige prvakov. V šestih medsebojnih spopadih so Nemci zmagali le enkrat in to na tekmi, ki ni odločala o ničemer. Juventus je v zadnjih treh sezonah po uspehih na dobri poti, da zasenči naj-
boljši Sacchijev Milan. Lahko se ponaša z dvema naslovoma državnega prvaka, enim italijanskim pokalom, enim medcelinskim, enim italijanskim in enim evropskim su-perpokalom ter z lansko zmago v Ligi prvakov. Zanimivo je pri tem, da je stalno spreminjal moštvo in da tudi letos trener Lippi ni imel prave standardne postave. Jedro ekipe sestavljajo Ferrara, De-schamps, Peruzzi in Di Livio, vsi ostali se izmenjavajo, med temi pa so največ pokazalči Montero, Zidane in mladi napadalec Vieri. Vse kaže, da bo Lippi danes v začetno enajsterico spet vključil Hrvata Bokšiča. Del Piero bo torej spet sedel.
Verjetni postavi
JUVENTUS: 1 Peruzzi, 5 Porrini, 2 Ferrara, 4 Montero, 13 luliano, 7 Di Livio, 14 De-schamps, 18 Jugovič, 21 Zidane, 9 Bokšič, 15 Vieri. (12 Rampulla, 22 Pessotto, 20 Tacchinardi, 10 Del Piero, 16 Amomso).
BORUSSIA: 1 Klos, 7 Reuter, 15 Kobler, 6 Sammer, 16 Kree, 17 Heinrich, 19 Paulo Sousa, 14 Lambert, 10 Moller, 13 Riedle, 9 Chapuisat. (12 De Beer, 20 Feiersinger, 18 Ricken, 8 Zorc, 23 Tretschok).
SODNIK: Puhi (Madž)
Juve petič v finalu, doslej pa je osvojil dva naslova
MUNCHEN - Juventus je letos že šestnajstic sodeloval v
rvmmVnir rla,-,oc rvo tv/v rvaflA irrral xr finalu tooa tolrmn-
sezoni 1958/1959 in doživeli pravo hladna prho. V prvem kolu so proti avstrijskemu VViener Spori Club izgubili s 3:1 doma in kar s 7:0 na Dunaju. Naslednje leto ni bilo boljše. Proti bolgarskemu CSKA so prav tako izgubili v prvem kolu, vendar »samo« z 2:0 v Turinu in s 4:1 v Sofiji.
M	t....™...------- •—-*—’,	-•0------adu pra-
hi preleti ka-
jJl v 4. v Kja V kžJUJU £»WJCVU4.» A Aki*AA\S	A. v/Vjtv H3 stel"
dionu Heysel v Bruslju je ostalo sicer v spominu samo zaradi tragičnih dogodkov na tribunah s smrtjo 39 navijačev, na
BARCELONA - Ronalde pri Laziu! Ronaldo pri Interju! Ronaldo pri... Barceloni. Tako so se včeraj končala vsa večmesečna ugibanja, kje bo mladi brazilski nogometni as igral v prihodnji sezoni. V italijanskih nogo-	j
metnih krogih so bili	j
prepričani, da bo Ronaldo izbral nogometno obljubljeno deželo Italijo, ki pa to očitno ni več. Zato se je odločil, da ostane kar pri Barceloni-Včeraj popoldne so namreč njegovi zastopniki s katalonskim prvoligašem podaljšali pogodbo kar do leta 2006. Za to so mu podvojili letno plačo, ki je že doslej znašala 3, 5 milijarde lir. Tako bo Ronaldo odslej letno prejemal 7 milijard, v pogodbi pa je tudi klavzula, ki za prekinitev pogodbe predvideva odškodnino v višino 110 milijard lir.
ODBOJKA / TRŽAŠKI POKAL ZA DEKLETA
Borovke boljše od Alture
Sloga bi lahko pokazala več - Tolažilni del za naraščajnice
TRŽAŠKI ZENSKI POKAL
Bor - Altura 3:1 (15:3, 4:15, 15:12, 15:10)
BOR: Posar, Smotlak, Frandolič, Kraševič, Furlani, Husu, Ciacchi, Carpani, Zompichiatti
Z zmago proti Alturi so mlade Borove odbojkarice vknjižile še drugi par točk v Tržaškem pokalu, vendar pa z igro niso povsem zadovoljile. Plave so samo v uvodnem nizu zaigrale res dobro, drugače pa je bila igra precej nihajoča. To še posebej velja za drugi set, ko so pobudo popolnoma prepustile nasprotnicam. Premoč domačih igralk pa je v ključnih trenutkih zadnjih dveh setov, ki sta bila zelo izenačena, vendarle prišla do izraza. Tudi tokrat so zaigrale vse igralke, saj je glavni cilj Bora ta, da mlajše odbojkarice naberejo čim več izkušenj. (T. G.)
Sloga - SanfAndrea 1:3 (7:15, 15:7, 3:15, 7:15)
SLOGA: Ban, Banchi, Carli, Gantar, Možina, Pangerc, Sossi.
V tretjem kolu tekmovanj za tržaški pokal je Sloga gostila tržaški SanfAndrea. Z nastopom naših deklet tokrat ne moremo biti zadovoljni, saj so slogašice dobro zaigrale le v drugem setu. V preostalih so naredile preveč napak in bile premalo od-
ločne, da bi lahko ogrozile gostje. Res je sicer, da so nastopile z nekoy liko okrnjeno postavo, vendar bi lahko kljub temu pokazale kaj več. (Inka)
NARASCAJNICE
V naraščajniškem prvenstvu je v teku play out tekmovanje, na katerega so se lahko vpisale vse ekipe, ki so se v svojih izločilnih skupinah uvrstile od 3. mesta dalje. Pojavilo se je sedem ekip, ki so jih razdelili v dve skupini. Med prijavljenimi je tudi Sloga B, ki je v tem tednu odigrala dve tekmi. Prva je bila proti ekipi SCT in naše igralke so slavile brez večjih težav, saj so bile vseskozi boljše od svojih nasprotnic. V petek pa so igrale proti šesterskj SanfAndrea. Zmaga je pripadla naši šesterki, ki pa bi lahko osvojile vse tri razporožljive točke, če ne bi v drugem nizu po vodstvu z ID* igralke nerazumljivo popustile. P° negotovem začetKu v tretjem setu, so nato slogašice le uredile svoje vrste in zmaga je ostala doma.
Izida: SCT - Sloga 0:3 (5:15, 10:15, 11:15); Sloga - SanfAndrea 2:1 (15:10, 12:15, 15:11).
SLOGA: Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Pohlen, Šinigoj, Sossi, Weh-renfennig. (Inka)
ŠPORT
Sreda, 28. maja 1997
NAMIZNI TENIS / PRVI FINALE KONČNICE ZENSKE Al LIGE
Poraz Wangove odvzel vsa upanja
Kras Generali proti Castellani ni pokazal vsega
Proti Negrisolijevi šele drugi poraz VVangoce (Foto KROMA)
KOŠARKA/PROPAGANDA
Bor Dentalax nudil prvouvrščeni SGT zelo dober odpor
D. Požar in I. Floridan v pokrajinski vrsti
SGT A - Bor Dentalex 77:63 (39:26)
BOR: D. Požar 17, Kemperle 9, Peric 6, L. Požar 4, Jevnikar 5, Kralj 14, Banica 2, M. Rebula 4, Madonia 2, J. Rebula, Novak, trener Corbatti
3 TOČKE: Kralj 1
Proti pokrajinskemu prvaku v tej kategoriji so borovci v zadnjem kolu odigrali nedvomno eno boljših tekem v letošnji sezoni. Plavi so se odločno podali v boj proti predvsem tehnično boljšemu nasprotniku, ki je po prvem delu tekme imel že prednost trinajstih točk.
Ob povratku na igrišče Pa so plavi dokazali, da se lahko tudi proti Ginnastici pnakovredno borijo. Tako )e Diego Požar v nadaljevanju končno zaigral kot zna, z dobro skupinsko igro pa so Corbattijevi fanj-te zaključili tekmo z zaostankom 14 točk, kar je Vsekakor dobro.
Ob koncu ne gre pozabiti, da so v letošnji sezoni borovci imeli precej smole. V prvem delu prvenstva je bil najprej odsoten zaradi Poškodbe Ivan Kralj (letnik 1985), ki je tudi proti Ginnastici dokazal vse svoje 'gralske sposobnosti. Ko pa se je »začelo zares« je zaradi neprijetne poškodbe na ‘logi naši ekipi zmanjkal še fztok Floridan. Floridan pa le bil skupno z Diegom Po-zarjem vsekakor izbran v hZasko reprezentanco v tej kategoriji. Za oba borovca, Predvsem pa za društvo je to nedvomno veliko priznanje. (Matija Jogan) tekma za 7. mesto
Kontovel - Intennuggia 77=54 (38:32)
KONTOVEL: Trampuš n Zavadlal 4, Budin 11, Kažem 27, Sirk, Nabergoj, “ernarcich, Piculin, Stoka n burcii 8, Ksomina 6, Ma-načic 13, trener Sila.
SON 23, TRI TOČKE:
Budin 1.
Kontovelci so za končno osvojitev 7. mesta pre-
žali tudi nekaj atraktivnih potez. V obrambi so igrali požrtvovalno, v napadu pa so bili zelo učinkoviti.
Od posameznikov bi pohvalili Andreja Ma-tiačiča in Omarja Turka za številne prestrežene žoge. V napadu se je izkazal Gregor Budin, ki je dal tudi eno trojko.
H NOGOMET h
Mladost za prvaka 3. AL v Risanu
Potem ko so nogometaši Mladosti iz Doberdoba po skoraj tridesetih letih prizadevanj napredovali v 2. amatersko ligo, so se z dvema uspešnima nastopoma v spopadih z ostalimi prvaki skupin 3. amaterske lige uvrstiti še v finale za naslov deželnega prvaka 3. amaterske lige.
Nasprotnik Dober-dobcev bo ekipa Li-bertasa Atletica Rizzi, srečanje pa bo v nedeljo 1. junija ob 17, uri na nevtralnem igrišču v Risanu. V primem neodločenega rezultata po 90. minutah bosta na vrsti dva podaljška po 15 minut, če pa bo rezultat tudi takrat neodločen, bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke.
Kras Gene-
Castellana rali 5:1
Negrisoli - Bersan 2:0 (21:13, 21:12), Chen -Wang 1:2 (6:21, 21:17, 14:21), Bulatva - Milič 0:2 (9:21, 10:21), Negrisoli -Wang 2:1 (22:20, 20:22, 21:16), Bulatova - Bersan 2:0 (21:5, 21:12), Chen -Mitič 2:0 (21:9, 21:9).
Krasovke niso igrale dovolj dobro, da bi lahko v prvi finalni tekme končnice za naslov ženskega ekipnega državnega prvaka sinoči v Castellani pri Mantovi presenetile favorizirano domače moštvo.
Začetek dvoboja je bil izjemno zanimiv in vreden pravega finala. Ana Bersan se je solidno upirala odlični Negrisolijevi, dvoboj med Kitajkama VVangovo in Chenovo pa je bil v zadnjih dveh setih izjemno atraktiven in kvaliteten. Pri stanju 1:1 so za zeleno mi-
zo stopile Miličeva proti Bulatovi in VVangova proti Negrisolijevi. Miličeva je bila proti Bulatovi povv-sem brez moči že pri vračanju servisa. Očitno to ni bil njen dan, prav gotovo pa se je poznala tudi utrujenost po napornih nastopih na mladinskegm državnem prvenstvu v Temiju. Za pravo hladno prho pa je na drugi mizi žal poskrbela VVangova, ki je nepričakovano izgubila proti Negrisolijevi. VVangova je v prvem setu po vodstvu z 11:6 popustila, set izgubila, z veliko težavo osvojila drugega, v tretjem pa jo je zelo razpoložena gostiteljica vnovič presenetila. Letos šele drugi, a »težki« poraz Krasove Kitajke je odvzel moštvu vsako upanje, tako da sta bila zadnja dva dvoboja nezanimiva in enostranska.
»Pričakujem, da bodo naše igralke na povratni tekmi v soboto odločno reagirale, saj sinoči niso pokazale, kaj znajo. Prepričana sem, da lahko in morajo v Zgoniku pokazati veliko več,« je sinočnji nastop krasovk komentirala Sonja Mitič.
KrasjenaDP osvojil 6 bronov
V včerajšnji številki našega dnevnika smo pomotoma poročali, da je Kras na mladinskem DP poleg enega državnega naslova in dveh drugih mest osvojil še tri bronaste kolajne. Pri tem se nam je prikradla neljuba napaka, saj je bilo bronov kar dvakrat toliko, torej šest. Za napako se prizadetim opravičujemo.
NOGOMET / TURNIR V OGLEJUh
Združena ekipa Gaje premagala deželnega prvaka
NAJMLAJSI Gaja - Muggia 1:0 (0:0)
Strelec: Giraldi GAJA: Furlan, Guštin, Kapun, Škabar (Cauter), Ivo Križ-mančič, (Pilat), Martini, Švara, Cernjava, (Merlak), Giraldi, Pavletič (Zomada), Stranj, Vitomir Križmančič. Rdeči karton: Giraldi. Na turnirju »Sver-zut« v Ogleju za kategorijo najmlajših je združena ekipa Gaje pripravila lepo presenečenje in premagala novega deželnega prvaka ekipo Muggie in tako potrdila, da nikakor ne zaostaja za drugimi deželnimi ekipami. Gajevci so zaigrali zares borbeno in požrtvovalno predvsem v obrambi. Prvi del se je zaključil brez
golov, takoj v začetku nadaljevanja pa so naši fantje povedli z golom iz prostega strela, ki ga je izvedel Giraldi. Vratar Muggie je žogo sicer že imel v rokah, a se mu je izmuznila v mrežo. Od tega trenutka dalje so Miljčani dobesedno oblegali vrata Gaje toda brez uspeha, saj so se gajev-ci uspešno branili in obdržali prednost, čeprav so imeli igralcu manj zaradi izključitve strelca edinega zadetka. Veselje v tabom Gaje je bilo po tekmi veliko, saj so premagali ekipo, ki je na tem turnirju že premagala Udi-nese, ki bo naslednji nasprotnik Gaje. Ce bo naša združena ekipa osvojila vsaj točko, bo v soboto igrala v velikem finalu, (d.gr.)
_______ODBOJKA / OD DANES V LATVIJI_________________-
Matej Četnic bo na kvalifikacijah za SP igral v začetni postavi
Že danes v Rigo prva tekma proti Nemčiji
Valov odbojkar Matej Cemic je včeraj tanco, ki bo sodelovala na kvalifikacijah, zjutraj naravnost iz Bologne, kjer se je ni samo nadvse razveseljiva, ampak je mudil na pripravah z državno reprezen- tudi zelo pomembna, saj bistveno po-tanco, odpotoval v Rigo (Latvija) na kva- večuje Matejeve možnosti, da se v pri-tifikacije za nastop na svetovnem mla- meni uspešnega nastopa v Rigi, po lan-dinskem odbojkarskem prvenstvu. »Az- skem nastopu na evropskem prvenstvu zurri« bodo prvo tekmo proti Nemčiji - v Izraelu, letos udeleži še svetovnega pr-odigrah že danes, v skupini pa so poleg venstva. Ne samo to. Matej je očitno to-teh dveh reprezentanc še Finska, Portu- liko napredoval, da si je pridobil popol-galska in Latvija. Na sklepno fazo sve- no zaupanje trenerja in je na vseh lovnega prvenstva se bosta uvrstili dve zadnjih tekmah za trening pred odho-najboljši reprezentanci, Italija pa v Rigi dom v Latvijo celo igral v začetni posta-nastopa kot favorit.	vi in bil stalno na igrišču. Vse kaže torej,
Zvezni selektor Lorenzetti je poleg da bo v standardni^postavi igral tudi na Cemica izbral še naslednje igralce, ki so kvalifikacijah v Rigi. vsi pripadniki klubov iz Al ali A2 lige:	Po nastopu v Rigi čaka Mateja spet
Anceschi (Cariparma Parma), Bartoletti zelo vroče poletje, saj bo skoraj brez od-(Sira Falconara), Cisolla in Di Franco mora na pripravah z reprezentanco. Od (Sisley Treviso), Corvetta (Lube Marche 19. do 22. junija bo v Cagliariju trunir z Macerata), Daniele (Las Daytona Mode- nastopom Brazilije, Bolgarije in Nizo-na), Fei (MTA Padova), Fortunato (Wu- zemske, od 14. do 17. julija se bodo mla-ber Schio), Gallotta (Com Cavi Neapelj), di »azzurri« v Gubbiu pomeriti z Rusijo, Patriarca (Area Ravenna) in Rinoldo (F. Grčijo in Jugoslavijo, od 18. do 27. julija Sardi SanfAntioco).	se bodo pripravljali v Braziliji, od 10. do
Selektorjeva odločitev, da našega 13. avgusta pa bo v Ragusi še turnir z na-mladega odbojkarja vključi v reprezen- stepom Poljske, ZDA in Japonske.
■H KOŠARKA / D LIGA~>
Zmaga Kontovela
Kontovel - Mer 1904 79:73 (36:27)
KONTOVEL: Spadoni 5 (1:2), Doglia 4 (4:6), Turk 10,1. Emili 9 (3:4), Gulič 12 (4:6), Čeme, Civardi 14 (4:4), Križman n.v., Vodopivec 3 (1 trojka), Godnič 22 (6:8).
V zaostati tekmi si je Kontovel privoščil lepo zmago proti boljše uvrščenemu Merju. Kontovel je zaigral zelo solidno in si že takoj na začetku priigral lepo prednost (17:5) ter najvišje vodstvo štirinajstih točk.
V nadaljevanju je Inter začel počasi odjedati Kontovelovo prednost, prvič pa je izenačil štiri minute pred koncem (52:52), povedel pa je tudi s točko prednosti. Kontovel je ohranil mimo kri in v končnici prepričljivo zmagal. Za uspeh v zadnji tekmi sezone zaslužijo pohvalo vsi igralci, še posebej pa Jan Godnič in petnajstletni Denis Doglia.
Končni vrstni red: Dom in Santos 50, Bor 42, Arte 38, Ronchi in Mer 34, Grado 32, Goriziana 28, Kontovel in Cicibona 26, Libertas 24, Lega nazionale 22, Chiarbola in Momo Gio 20, Isonzo 18, Acli 14.
KOŠARKA / MLADINCI
Zadnje minute usodne za Jadran
Libertas - Jadran 80:78 (31:3.6)
JADRAN: Oberdan 22, Požar 22, Guštin, Slavec 14, Umek 2, Valente 2, Paoletič 7, Franko 9, Voltumo.
3T: Požar 3.
Jadranovi mladinci so v okviru poprvenstvenega turnirja »Voila ri-storazione«, ki ga prireja tržaški Libertas, tesno izgubili prav proti organizatorju turnirja. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, čeprav so ja-dranovci do 32. minute vodili tudi za 10 točk. Toda na koncu so odločile številne osebne napake, poleg tega pa Libertas ni več nič grešil, medtem ko so bili plavi nenatančni pri izvajanju prostih metov.
Naslednjo tekmo bo Jadran igral v soboto ob 18. uri v telovadnici Ervatti v Briščikih proti Cividaleju.
RITMIČNA GIMNASTIKA / V LJUBLJANI
Borove ritmičarke so na DP Slovenije presegle najbolj optimistične napovedi
Borove ritmičarke, ki so v nedeljo sodelovale na odlično organiziranem slovenskem državnem prvenstvu za C program, so odhajale v Ljubljano z dokaj skromnim upanjem na večji uspeh, saj so morale zaradi bolezni in poškodb pustiti doma kar dve svoji kandidatki za osvajanje visokih mest, Zerjalovo in Torrejevo. Toda obrnilo se je drugače: domov so se vrnile s kar dvema srebrnima kolajnama in z vrsto visokih ocen tako, da je bil ta njihov letošnji nastop dejansko naju-spešnejži v vsem letošnjem letu. Povedati je tudi treba, da je bila konkurenca izjemno kakovostna, udeležba pa naravnost množična, zlasti med mladinkami, saj je v vseh kategorijah tekmovalo več kot 120 ritmičark
Med članicami je dosegla Karin Mezgec za vajo z žogo svojo doslej najvišjo tekmovalno oceno 8.70, ki ji je pri-
nesla srebrno kolajno. Izredno pa je presenetila njena sestra Fjona, ki je v nastopu z obročem prejela visoko oceno 8.25 in je s tem presegla vsa pričakovanja . Ce ne bi tik pred koncem napravila drobnega spodrsljaja, bi ji verjetno ne ušla niti bronasta kolajna, tako pa se je morala zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom.
Med mladinkami je imel Bor tri predstavnice. Kljub trem padcem kolebnice je Petra Dilti prejela osmico, brez omenjenih spodrsljajev bi ji torej nikakor ne ušlo mesto v samem vrhu lestvice. Katjo Starec so vsekakor nekoliko oškodovale sodnice, saj so ji za njeno odlično izpeljano vajo z žogo (z enim samim manjšim spodrsljajem) dosodile rezultat, ki je bil za pet stotink nižji od osmice, katero bi vsekakor zaslužila. Trema je očividno botrovala nastopu Martine Bogateč v vaji
z obročem, »pridelala« je nekaj vidnejših spodrsljajev, a je kljub temu dobila več kot zadovoljivo oceno 7,60.
Drugo srebrno odličje je priborila Borovim barvam Eleonora Baio. Čeprav je bila zaradi bolezni v zadnjem času skoraj brez treninga, je pogumno odtelovadila v kvadratu svojo sestavo, dobila oceno 8.45 in če bi nekoliko bolje izpeljala sklepni del vaje, bi gotovo zbrala še tistih 15 stotink točke, kolikor bi potrebovala za osvojitev zlatega odličja.
Strokovno vodstvo Borove gimnastične vrste je bilo z nastopom svojih varovank zelo zadovoljno, zlasti zato, ker so pokazale viden napredek prav vse nastopajoče ritmičarke in ne le nekatere posameznice.
To je ob koncu letošnje tekmovalne sezone vsekakor dober obet tudi za prihodnjo sezono.	-boj-
14
Sreda, 28. maja 1997
PRIREDITVE
KINOATELJE / V OKVIRU FILMSKE SEZONE GORICA KINEMA
Antonionijeva Noč v gledališki predelavi
Pogovor z novogoriško režiserko Anjo Medved
La notte - Noč je film Michelangela Antonio-nija iz leta 1960. Filmska sezona Gorica Ki-nema - Gorizia Cinema, ki jo organizira Kinoa-telje, bo jutri, 29. maja, predstavila istoimensko gledališko delo, ki ga je mlada novogoriška režiserka Anja Medved naredila po Antonioniju. Premiera je bila v soboto, 24. maja, v Kulturnem domu v Novi Gorici po dveh mesecih priprav. Režiserka Anja Medved se je rodila v Novi Gorici leta 1969. Diplomirala je iz gledališke režije na AGRFT v Ljubljani. Delala je kot asistent režije in se izpopolnjevala v Kaliforniji.
Kako bi svojo predstavo na kratko predstavila?
Film La notte je bolj obširen. Iz njega sem izbrala zabavo na partyju, ki se zgodi v eni noči, in tri protagoniste: Lidio, Giovannija in Valentino. Gre v bistvu za zgodbo minevanja. Giovanni in Li-dia sta poročena in na zabavi srečata Valentino, hčerko bogatega in-dustrijca. Giovanni se zagleda v Valentino in to je povod, da si Lidia in Giovanni povesta,
kar že dolgo vesta: da sta že veliko časa narazen.
Je Antonioni lahko kultni režiser za mlado generacijo?
Tega ne bi vedela, a zdi se mi izredno moderen. Kot je rekel francoski mislec Roland Barthes, Antonioni ne zamenjuje smisla in resnice. Ne opredeljuje se do resnice, ampak jo izpostavlja na nek način ravnodušno. V tem je njegovo zanimanje zelo blizu vzhodni filozofiji. In na drugi strani tudi velikemu P. A. Čehovu.
Zakaj gledališko delo po filmu?
Z Antonionijem sem se srečala slučajno, v njem pa sem odkrila občutek za stvari, za čas in prostor, v katerega včasih vstopajo osebe. Ne gledam na znano Antonionijevo temo nekomunikacij e kot na problem, ampak jo izpostavljam v gledališču, ki je po definiciji prostor komunikacije. Zanima me, da bi problematizirala formo gledališča in skušam vstopati v gledališče, kot da nič ni v njem sa-
moumevno. Gledališče ni namreč več to, kar je bilo pred petdesetimi leti. Gledališče je medij, niti ni več prtostor, kjer lahko izražaš svoje mnenje. Zato me pripovedno, dramsko gledališče ne zanima, zanima me, kako narediti predstavo, ki bi obstajala sama na sebi. In prav na tej točki sem se srečala z Antonionijem, umetnikom, ki nikakor ne pripoveduje ali dramatizira, ampak pusti stvarem, da govorijo.
Pogovor zapisal Aleš Doktorič
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo s 15. majem 1997 in zapadejo 15. maja 2000 triletne in 15. maja 2002 petletne.
■	Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno 15. novembra in 15. maja za vsako leto trajanja posojil.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 29. maja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. majem 1997. Ob vplačilu (3. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 28., ob 19.30 v Celju. Ponovitve do 31. t.m.
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
V petek, 30. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Georg Mark, solist violinist Franco Gnili. Na programu Nieder, Busoni, Brahms.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722298 ali 6722299).
Gledališče Rossetti
Od 30. maja do 8. junija bo na sporedu musical Alexandre Breffort »Irma la dol-ce«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč. Predprodaja vstopnic je že v teku.
___________SLOVENIJA_____________
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: danes, 28. t. m., ob 22. uri v dvorani Duše Počkaj: Betontanc »Na treh straneh neba«.
Tivolski bajer: danes, 28. t. m., glasbeno-situacijski dogodek Boštjan Perovšek -Dotiki II.
Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: jutri, 29. t. m., ob 18. uri lutkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož« . Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitve 3., 10. in 14. junija.
Cafe Teater: jutri, 29. t. m., gostuje švedka skupina Gycklargruppen. Ponovitvi v petek, 30. in soboto, 31. t. m. Slovenska kinoteka: v petek, 30. t. m., ob 20. uri filmska predstava dosežkov filmskih snemalcev med NOB.
Viteška dvorana Muzeja novejše zgodovine: v soboto, 31. t. m., ob 11. uri simpozij o kulturno-umetniških dosežkih v NOB.
FURLAN1JA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom - Gorica Kinema: jutri, 29. t. m., ob 20.45 film »Nenette in Boni«. Prireja Kinoatelje.
__________KOROŠKA
CELOVEC
Pri Joklnu - KSŠS Celovec: v petek, 30. t.m., ob 20. uri Indijanska glasba s skupino Pachakuti.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: danes 28. t. m., ob 19.30 »Kam bomo šli po spomine?«,
predstavitev filma o kulturnem delu pri Cingelcu, sledil bo koncert ženskega kvarteta in komornega zbora Borovlje.
ŽELEZNA KAPLA
Farna dvorana: danes, 28. t. m., ob 20. uri gostuje SPD Polanšek z Obirske z igro »Poročil se bom s svojo ženo«.
RADIŠE
Pri Culehnerjevi kapelici: jutri, 29. t. m., ob 19. uri koncert Marijinih pesmi.
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU
Višja Sola za gospodarske poklice: v petek, 30. t. m., ob 20. uri sklepna prireditev dijakov.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
Danes 28. t. m., ob 20.30 Baziliki sv. Silvestra zaključna akademija gojencev Glasbene matice .
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 koncert indijske glasbe s skupino Drabar Mantra.
__________SLOVENIJA____________
LOKEV rsežancrt
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert skupine Gi Napajo, ironični avantrock.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: danes, 28. t. m., bo nastopila pianistka Antonella Pagano.
Cankarjev dom - Gallusova dvorana: jutri, 29. in v petek, 30. t. m., ob 19.30 koncert Orkestra slovenske filharmonije (8. koncert modrega abonmaja), dirigent Serge Baudo.
Atrij Nadškofijskega ordinariata: v soboto, 31. t.m., ob 20.30 koncert Pihalnega kvinteta Slowind.
Cerkev sv. Florjana: v četrtek, 29. t. m., ob 19.30 koncert Tria Lorenz.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Ca-valiere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Palača Costanzi: do 8.6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
LONJER
KD Lonjer-Katinara: razstava »Lonjer -od kljuk do strešnikov« bo odprta do 30. t. m.: urnik ogleda od 17. do 20. ure.
OPČINE
SKD Tabor: do 1. junija je na ogled je razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov«. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja.
ARS Galerija (Katoliška knjigarna): do
30. t. m. razstavlja Teresa Lendaro (urnik knjigarne).
SLOVENIJA
Konjušnica Miramarskega gradu: na
ogled je razstava-laboratorij Bruna Mu-narija »L’arte di tutti«.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala.
Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis
4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6):
do 30. t. m. je na ogled razstava Felici-te Frai.
Gledališče Miela: do 4. 6. je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventu-ra in Photo Imago .
__________KOROŠKA______________
CELOVEC
Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: do 22.6. razstavlja Franco Vecchiet.
TV SPORED
Sreda, 28. maja 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Peter
TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.35
11.05
11.30 12.25 12.35
13.30
14.05
15.05 15.55
17.30 18.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Ste-fano Ziantoni), vmes (7,35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film:	Fotoromanzo
(kom., It. '86, i. Nino D’ Angelo, Gabriele Villa) Aktualna oddaja: Verde-mattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Tu radio killer (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Velika dolina - Killer Andy
Dok.: Kvarkov svet - Prostor v osrčju Afrike Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Aladdin Zorro Dnevnik
18.10
18.45
19.20
20.30
20.35
20.50
22.35
22.40
0.)5
0.45
1.15
1.30
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Šport
Variete: La zingara TV film: Nessuno sapeva - If Someone Had Know (dram., ZDA ’96, i. Kellie Martin, Ivan Sergei) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Brano Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme RAI Educational Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Film: Non c’e pace tra gli ulivi (dram., It. ’50)
RAI 2
Sindikalni pregled Variete za najmlajše Nan,: Lassie lo scrivo, tu seri vi Nad.: Quando si ama,
© RETE 4			> ITALIA 1
	Nad.: Lasciati amare		Otroški variete, vmes
	TV film: Eroe per un		Ciao ciao mattina
	giomo (dram., ZDA ’89)		Nan.: A-Team, 10.15 Ma-
	Nad.: Vendetta d’ amore,		gnum P.L, 11.30 Mc Gy-
{r Slovenija 1 {r Slovenija 2
! 10.00 Perla nera 10.30 I
	10.00 Santa Barbara		due volti deli’ amore.
	Perche? - Zakaj?		11.00 Regina, vmes
	Rubrika o zdravstvu Tg2	L	(11.30) dnevnik
	33,11.15 dnevnik	RR9	L’ Italia del Giro
mPij	Variete: I fatti’vostri -	jflrfl	Kviz: La ruota della for-
	Vaše zadeve	g&H	tuna - Kolo sreče
	Dnevnik, 13.30 Navade	[HRJ	Dnevnik
	in dražba, 13.45 Zdravje		Aktualna odd.: Es 1’ es-
	Variete: Ci vediamo in		senza della vita
	Tv (vodi Paolo Limiti)		Nad.: Sentieri - Steze
	17.15 Dnevnik		Šport; Arriva il Giro,
	Aktualno: La cronaca in		15.30 11. etapa, 17.00
	diretta - Kronika v živo		Studio tappa
	Dnevnik in šport		Kviz: OK, il prezzo e giu-
	Oddaja o izletih in poto-		sto (vodi I. Zanicchi)
	vanjih: Sereno variabile		Dnevnik in vreme
	Nan.: Hun ter		Kolesarstvo: Giro sera
	Rubrika o knjigah		Variete: Game Boat
	Variete: Go-Cart		Film: Un marito per Cin-
	Večerni dnevnik		zia (kom., ZDA ’58)
	Film: 11 tenente dei čara-		Film: Le finte bionde
	binieri (kom., It. ’86, i. E. Montesano, N. Manfredi)		
	Izžrebanje lota Variete: Macao	S ČANALE 5	
	Dnevnik in vreme, knji-		
	ge, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 Nočni šport		Na prvi strani, vremen-
			ska napoved
	>		Variete: Maurizio Costan-
4	k RAI 3		zo Show Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-
			la Chiesa, S. Licheri)
	Jutranji dnevnik		Dnevnik TG 5
	Film: Madarne Bovary		Aktualno: Sgarbi quoti-
	(dram., ZDA ’49)		diani
	Aktualno: Tema		Nad.: Beautiful
	Dnevnik		Aktualne teme: Uomini e
	Rubrika: Teles ogni		drame - Moški in ženske
	Rai educational: Me-		(vodi Maria De Filippi)
	dia/Mente, 11 grillo		Aktualno: Forum pripo-
	Deželne vesti, dnevnik.		veduje
	14.40 Articolo 1, 14.55		TV film: Per una volta, il
	Znanstveni dnevnik		cuore (dram., ZDA ’93, i.
	Športno popoldne: nogo-		Lindsay VVagner, Barry
	met v 5-ih, sabljanje, mo-		Bostvvick)
	tonavtika, tenis		Nan.: Blondinka za očeta
	Vremenska napoved		Aktualna kronika: Veris-
	Nad.: Un pošto al sole		simo - Tutti i colori della
	Dnevnik, deželne vesti		cronaca (vodi C. Paradi)
	Aktualno: Dalle 20 alle		Variete: Tira & molla (vo-
	20, 20.15 Blob		di Paolo Bonolis)
	Aktualno: Mi manda		Dnevnik
	Raitre (vodi L. Necco)		Nogomet: Juventus - Bo-
	Dnevnik, deželne vesti		russia Dortmund (Cham-
	Aktualno: Mbcer		pions League, finale)
	Variete: Un gioco a mez-		Dnevnik
	zanotte - Kviz opolnoči		Film: Burro (kom., It. ’89,
	Dnevnik, pregled tiska,		r. J.M. Sanchez, i. Renato
	nočna kultura, vreme		Pozzetto, Elena Sofia Ric-
	Variete: Fuori orario		ci, Pierre Malet)
	Šport: vaterpolo, Italija-		Sgarbi quotidiani
	ZDA (pokal FINA)		Pregled tiska
ver
Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke, 14.30 Free Pass
Variete: Colpo di fulmine Nan.: Alta marea Variete za najmlajše in risanke, 17.25 L’ allegra fattoria
Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straor-dinaria (vodi E. Papi) Odprti studio Film: Favola (kom.. It. ’95, i. Ambra Angiolini, Enzo Cannavale) Aktualna odd.: Lex - Sto-rie di ordinaria ingiustizia Nan.: Cobra Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek Film
S TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Do-I godki in odmevi Nanizanka Nad.: La ribelle Verde a nord-est Oddaja o živalih Aktualne teme: Zoom II supplemento Film: 11 ragazzo dal ki-I mono d’ oro f Zoom
IiJJJ Film: Addio, Mr. Chips

MONTECARLO
	Vremenska panorama	
	Euronevvs	
	Včeraj, danes, jutri	
	Videoring	
	Tedenski izbor: nan. Vesoljska policijska postaja	
	(21. epizoda)	
	Film: Četvorka (ZDA 1986, i. W. Ryder)	
	Avstralska dokumentarna nad.: Svet čudes	
	Poročila	
	TV igrica: Kolo sreče (po-	
	novitev)	
	Videostrani	
	Tedenski izbor: Teater Paradižnik	
	Nemška dokumentarna	
	oddaja: Čarobnost Alp	
	EP Videostrani	
	Obzornik	
	Otroški program: Kviz Male sive celice	
	Po Sloveniji	
	TV prodaja	
	TV igrica: Kolo sreče	
	Včeraj, danes, jutri	
	Risanka	
	Dnevnik, vreme	
	Šport	
	Drama: Ujeta v čas (VB,	
	A. Dorfman)	
	Parlamentarna križpotja	
m	Včeraj, danes, jutri	
Km	Odmevi, vreme	
KR	Šport	
	Nan.: Posadka (ZDA, 15. epizoda)	
	Film: Goispod Dee gre v mesto (ZDA 1936. r. Frank Capra, i. Gary Cooper, Jean Arthur, George Bancroft, Lionel Stander)	
	Videoring	
	Videostrani	
Koper
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet po-roCa, 12.25 Prisluhnimo tišini
Nad.: Evropa, naša zgodovina (Fr., 3. del)
Opus
Nanizanka:	Hudson
Street (ZDA, 8. epizoda) Angleška poljudnoznast-vena serija: Cesarstvo žuželk Studio City
Nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (Nemčija, r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukovva, G. John) Francoska nanizanka: Izzivalci (27. epizoda) Ameriška nanizanka: Moesha (i. Brandy Norvrood, VVilliam Allen Young, 8. epizoda) Razvedrilna oddaja: Karaoke
DP v rokometu: 2. tekma finala končnice (ženske) Nogomet: Juventus Bo-russia (finale evropskih prvakov)
Včeraj, danes, jutri Koncert ob 75-letnici Uroša Kreka, Evropski mesec kulture Tok Noe Tok
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-	
	nik, 13.30 Šport	
IFiHi]	Due come voi	
Rftl	Variete: Strogo osebno	
	Film: La legge del cape-	
n	stro (vestern, ZDA ’56) Variete: Tappeto volante	
Kmn	Film: Karate Kid 3	
g	Film: La squadra speciale delTispettore Sweeney	H
Euronevvs, 16.00 Alpe Jadran Q Pogovorimo se...
[•3 Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru)
Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Žgabucin Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baba Malu Sredozemlje
Nogomet: Juventus - Borussia Dortmund (Champions Lea-gue, finale)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip;
21.00	Medigra; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Mo-Ped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, Šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 izjava; 17.00 tiip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črria kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
^ .
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi mladim; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov; 20.00 Pota naše glasbe;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Jazz; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14,30 Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu primorske občine; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9,45 Odgovori na rešeto; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12,30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; Pesem tedna, 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb, odd, z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13,40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri;
13.30	Za smeh in dobro voljo; 13,40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na go-riškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenci za danes: s. K. Ambrož (pripravlja Zora Tavčar); 18.30 Glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v Italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Literarni večer.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, fmančni in Tegalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Posmi ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 28. maja 1997
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
, SREE
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno, severno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki se nad nami krepi. V višini doteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi hladen zrak.
1020 -
OSLO STOCKHOLM
KOBENHAVl) /V'
.7/1* ° -L___3
—LONDONo ^PgAM 5/17	BERLIN 9/17
oBRUSEU oPARIZ '<>/'» 11/23
ŽENEVA 10/24
° MILANO _	*
° 1111* A / Q
DUNAJ 9/15
o
LJUBLJANA -/-
°	‘ BEOGRAD 6/15 z-
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.37. Dolžina dneva 15.10.
LUNINE MENE \
Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 15.10.
^	ATENEJ8/28R!010


PLIMOVANJE
Danes: ob 1.29 najvišje 18 cm, ob 8.33 najnižje -38 cm, ob 16.06 najvišje 30 cm, ob 22.32 najnižje -5 cm.
Jutri: ob 3.06 najvišje 8 cm, ob 9.49 najnižje -31 cm, ob 17.22 najvišje 34 cm, ob 0.17 najnižje -14 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj.
BIOPROGNOZA
Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo predvsem v prvi polovici dneva občasno pojavljale manjše težave.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			16	2000 m			1
1000 m			10	2500 m 			-2
1500 m			5	2864 m			-5
DANES
GRADEC
9/16
TRBIŽ
O
j«

11/1*0
OVIDEM 10/19
R
CELOVEC
O
O
KRANJSKA GORA A 6/14	O
TRŽIČ 7/16
O
S. GRADEC 8/16
MARIBOR o 9/16
O PTUJ
CELJE O 10/17
R r:
LJUBLJANA 9/18
N. MESTO 10/17
O
KOČEVJE	f
^ O ČRNOMELJ—.
„A„ o
Slovenija: Danes bo v notranjosti spremenljivo do' pretežno oblačno. Dopoldne bodo v notranjosti Se manjše padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo. Na Primorskem bo zapihala burja. Sosednje pokrajine: Padavine bodo od severa ponehale.Ob Jadranu bo zapihala burja. Zjasnilo se bo in zapihala bo burja.
JUTRI
GRADEC
9/17
TRBIŽ

CELOVEC O 8/17
O
KRANJSKA GORA ,
I i|W
9 GRADEC
M. SOBOTA 0 9/17
MARIBOR O 9/17
8/17
6,15 TRŽIČ 7/17
ČED
OVIDEM 10/22
CELJE
o 10/18
O
KRANJ
R S

GORICA 0 11/21 O
'-'UUBUANA
9/1» N. MESTO 10/18
POSTOJNA	o
O 7/19 KOČEVJE
CRNOMEU
O
ZAGREB 10/18 O
V četrtek bo delno jasno in zmerno oblačno. V noči na petek se bo pooblačilo. Manjše padavine bodo čez dan ponehale. Zjasnilo se bo.
'
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
h
Nesebične žuželke - delavke
MUNCHEN - Žuželke, ki živijo v skupnosti, skrbijo za zarod svoje matice najverjetneje zato tako skrbno, ker so neplodne zaradi parazitov, ki jih zajedajo, piše v zadnji številki nemški tednik Focus. Pri neki vrsti os v Kostariki je ameriški znanstvenik Sean 0‘Donnel iz VVashingtonske univerze ugotovil, da imajo samice, ki jih zajeda mnogo parazitov, pogosto zakrnele jajčnike. Da zarod kljub temu ne bi propadel, delavkam tako ne preostane nič drugega kot skrbna vzreja zaroda. (STA)
Kimrgija lobanje že v kameni dobi
MUNCHEN - Se pred 7000 leti so prazgodovinski "zdravniki" očitno znati uspešno operirati človeško lobanjo - takrat sicer še s pomočjo ostrega orodja iz kamna. Skupina antropologov pod vodstvom Kurta Alta iz univerze Freiburg je v Alzaciji odkrila skelet moškega iz mlade kamene dobe, ki so ga očitno dvakrat operirati na glavi. Odprtine v lobanji so pokazale jasne sledi zaraščanja kosti, kar je po mnenju znanstvenikov dokaz, da je pacient po posegu očitno živel še mnoga leta. Operacija lobanje je najverjetneje služila zdravljenju poškod ati pa so pacienta poskušati ozdraviti "hudobnega duha", pri čemer domnevajo, da naj bi šlo za epileptične napade, objavlja v zadnji številki nemški tednik Focus. (STA)
Condom bo turistična zanimivost
LONDON - Prebivalci mirnega francoskega mesteca Condoma so se odločili, da bodo ime svojega kraja izkoristili kot .turistično zanimivost in odprli muzej kondomov. Križem rok pa seveda ne stojijo tudi tamkajšnji podjetniki. Londonski časnik Sunday Times piše, da se je neki avtomehanik v Condomu že odločil svojo delavnico predelati v pakirnico kondomov, neki drugi podjetnež pa je že začel s proizvodnjo trdega čokoladnega bonbona polnjenega s kremo, ki se imenuje Condom Happiness. "Videl sem, da je za angleško govoreče ime našega kraja nenavadno, pa sem si mislil, prav, zakaj ne bi tega izkoristili, " je za Sunday Times povedal župan Condoma. V francoščini se kondomu reče "preservatif. (STA/Hina)
Tisoči Britancev bi želeli vohuniti
LONDON - Na razpis, ki ga je objavila britanska obveščevalna služba MI 5, se je prijavilo več kot 20.000 kandidatov, že na začetku pa jih je na telefonskem odzivniku čakalo neprijetno presenečenje - obveščevalno službo naj bi že prevzela ruska obveščevalna služba KGB. Na telefonskem odzivniku, na katerega naj bi se prijavib kandidati za vohunsko delo, je bilo posneto naslednje sporočilo: "Pozdravljeni, ime mi je polkovnik Bloč in zastopam KGB. Prevzeli smo obveščevalno službo MI 5, saj ni več tajna, ampak je postala precej nesmiselna služba". Na britanskem notranjem ministrstvu menda že raziskujejo, kateri šaljivec je spremenil sporočilo na telefonskem odzivniku. (STA/Tanjug)
Tehnološki dinozaver pred palačo Evropskega sveta
Aktivisti naravovarstvene organizacije Greenpeace so pred palačo Evropskega sveta v Bruslju postavili iz naftnih sodov in druge energetske krame sestavljen 5 metrov visok in 6 metrov širok tehnološki dinozaver, ki so ga so ga imenovali kar »Carbonosaurus«. Z njim hočejo protestirati proti energetski politiki Evropske unije. (Telefoto AP)
Genetski testi za boksarje?
MUNCHEN - Ah bodo boksarji med svojo športno kariero dobiti poškodbe na možganih je očitno odvisno od njihove genske zasnove. Nekateri znanstveniki tako že predlagajo genetske teste za boksarski podmladek, piše v zadnji številki nemški tednik Focus. Nevrolog Barry Jordan (Kahfomijska univerza) je ugotovil, da imajo udarci v glavo pri tistih ljudeh, ki imajo različico gena e4, pogosto za posledico tipične sindrome "boksarske bolezni": okorelo govorico, slab spomin in izgubo koordinacije; e4 tudi pospešuje nastanek Alzheimerjeve bolezni. (STA)
Nizozemci osvojili Severni pol
AMSTERDAM - Prvič v zgodovini Nizozemske je kakšna odprave iz te države osvojila Severni pol, je v Amsterdamu objavila kanadska fondacija Sasquatch. Odprava je odšla na pot 12. marca iz mesta VVardHunt Island na kanadski Arktiki, na Severni pol pa so člani odprave prispeh 20. maja. Nizozemci so pot proti najsevernejši točki našega planeta ubrati peš, uporabljali pa so tudi posebne sanke - pulke, ki jih je moč uporabljati kot kanu. Člani odprave so prepešačiti 1000 kilometrov, na dan povprečno 25 kilometrov, in to pri temperaturi minus 47 stopinj Celzija, živo srebro pa je ponekod zaradi vetra pokazalo tudi do minus 70 stopinj Celzija. (STA/Tanjug)
Našli pozabljen posnetek Beatlesov iz leta 1974
LONDON- V Liverpoolu, rojstnem kraju Beatlesov, so naleteli na magnetofonski trak, ki sta ga Paul McCart-ney in John Lennon posnela leta 1974, štiri leta pred razpadom te skupine, je sredi tedna poročal britanski dnevnik Daily Mail. Petintridesetminutni posnetek, katerega vrednost ocenjujejo na dva milijona funtov (3 mihjone dolarjev), je last mladega prodajalca Phitipa Aldrigeja, ki ga je za 200 funtov leta 1985 kupil od nekega kahfomijskega zbiratelja, misleč da izhaja iz 60-ih let. McCartney, ki je skupaj z Lennonom napisal glasbo za skoraj vse skladbe Beatlesov, je minuti teden povedal, da je bil posnetek narejen v Los Angelesu in da ga bo poskušal dobiti nazaj. (STA/AFP)
Oasis grozi s tožbo
LONDON - Managerji vodilne britanske pop skupine Oasis so zagrozib s tožbo vsem, ki na internetu na več sto straneh brez dovoljenja in spoštovanja avtorskih pravic uporabljajo fotograCje, besedila pesmi in posnetke skupine. Financial Times navaja, da gre za prvo taksno grožnjo iz sveta glasbene industrije, da pa je v skladu s poostrenim ukrepanjem proti kršitvam avtorskih pravic na internetu. Managerji skupine Oasis so vsem kršiteljem dati 30 dni časa, da z interneta umaknejo omenjeno gradivo, v nasprotnem primem pa jih čaka tožba. (STA/Tanjug)