Za poglobitev socialno- PEDAGOŠKI INŠTITUT SLOVENIJE vzgojnega dela v šolah PRED ODGOVORNIMI NALOGAMI
Vsak dan vznemirjajo učitelja ali profesorja pri njegovem rednem učno - vzgojnem delu razni problemi, ki izvirajo iz otrokove osebnosti. Svetovne in domače statistike navajajo naraščanje števila mladoletnih prestopnikov, narašča število samomorov med mladimi, razni podvigi »huliganov« postajajo že skoraj reden pojav v življenju mladih in družbe, v kateri živijo.
Ali smo za reševanje vseh teh težav dovolj pripravljeni v naši družbeni skupnosti? Ali je v naših že večkrat reformiranih šolah še kaj časa in pripravljenosti za reševanje problemov, ki niso zgolj neuspeh pri učenju? Ali se zavedamo dovolj, da današnja mladina živi in je živela v drugačnih pogojih kot prejšnje generacije, ki samo ugotavljajo: mi pa nismo bili taki!? Ali ima večina mladih ljudi dovolj možnosti, da hi se usposabljali po svojih sposobnostih za potrebe domovine? Ali posvetimo dovolj pozornosti tistemu delu, ki ga nekateri označujejo s pridevki: »vzgojno zanemarjeni«, »družbe-nepriiagojeni«, »moralno izprijeni«, »delinkventni«, »nevrotiki«, »psihopati«...? Ali postavljamo zanje le »diagnoze ad boe«, ne potrudimo pa se dovolj, da bi izkoristili dbstoječe strokovne službe, ki jih je pri nas absolutno premalo?
Da bi si laže odgovorili na ta in podobna vprašanja, za uvod nekoliko premislimo, kdo so ti mladi ljudje, ki povzročajo skrbi svojim staršem, poklicnim vzgojiteljem, širši družbeni skupnosti in tudi sebi. Zakaj so postali taki, kako jim lahko pomagamo in kaj moramo storiti ne samo starši in poklicni vzgojitelji, ampak vsi člani naše družbene skupnosti, ki si prizadeva, da bi bili odnosi v njej socialistični?
Kljub naraščajočim problemom še vedno lahko trdimo, da večina mladih ljudi pri nas ni »pokvarjena«. Pozabiti pa ne smemo, da je mlad človek povoj-. nih generacij drugačen, kot je bil prej. Priznati moramo tudi, da je mlad človek bolj ogrožen v utrjevanju zrelih in pravilnih nazorov in mnenj, če upoštevamo vsa
ZEVod za šolstvo SRS in smotrnejša organizacija prosvetno-uedagoške službe
' Skupščina SR Slovenije pripravlja v prihodnjih dneh razpravo in sklepanje o zakonu o zavodu za šolstvo SRS. Predlog tega zakona predvideva spojitev obeh dosedanjih zavodov — zavoda za napredek šolstva in zavoda za strokovno izobraževanje — v en zavod, ki bo v bistvu ohranil vse naloge sedanjih dveh zavodov. Zavod za šolstvo SRS bo po tem predlogu v prihodnje med drugim »na področju šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov, razen visokošolskih zavodov, zlasti opravljal prosvetno pedagoško službo na območju Slovenije, pripravljal predloge Predmetnika in učnega načrta za osnovne šole, pripravljal predloge predmetnika in učnega načrta za šole druge stopnje na podlagi izdelanih profilov poklicev« itd. Novo v tem predlogu zakona o zavodu za šolstvo SRS je določilo, da bo le-ta tudi »proučeval in ocenjeval učbenike, učila in učne pripomočke«. Doslej je ta Posel opravljala posebna komisija pri sekretariatu za prosveto iu kulturp SRS.
Razen novega zakona o zavodu ža šolstvo SRS pa pripravljajo še odlok o smotrnejšj organizaciji prosvetno - pedagoške službe Slovenije. Bistveno v tem odlogu je — kot smo izvedeli — to, da bi osem bodočih zavodov za Prosvetno-pedagoško službo prevzelo v področje svoje dejavnosti le osnovne šole z vzgojno-varstvenimi zavodi, šole druge stop-hje pa bi prišle v pristojnost republiškega zavoda za šolstvo. Poudarek v bodočih nalogah pro-svetro-pedagoške- službe na Slo-VenšUem naj bi bil bolj svetoval-tvko- oedagoške narave, vse znan-Ctveno raziskovalno delo pa bo prevzel pedagoški inštitut Slovenije.
Novi zavod za šolstvo SRS bo imel prostore na Poljanski cesti 28. Zaposloval bo vsega skupaj 36 ■trokovn j akov.
nasprotja, ki jih srečujemo v družbenem življenju pri nas in drugod po svetu. Priznati moramo tudi, da je vedno več takih, ki so ogroženi v svojem nadaljnjem razvoju zaradi »družinskih težav« v času, ko nam pred očmi razpada patriarhalna -zakonska skupnost in se poraja nova zakonska skupnost, v kateri si vsi njeni člani delijo med seboj dolžnosti in pravice. Tukaj mislimo, na mlade ljudi, ki pravijo-: moj oče in mati se nista razmela, jaz bi pa želel živeti srečno. Ali pa
Razgovor z direktorjem Pedagoškega inštituta o nalogah, ki si jih je zastavil inštitut, in o nekaterih
problemih ob začetku njegovega delovanja
Uredništvo Prosvetnega delavca je naprosilo direktorja pedagoškega inštituta v Ljubljani tov. Mira Lužnika za odgovore na nekaj vprašanj. Objavljamo vprašanja in njegove odgovore.
Letos je bil ustanovljen pedagoški inštitut, ki naj bi opravljal znanstveno raziskovalno delo na
— problematika nekaterih novih vzgojnih oblik (celodnevno bivanje v šoli).
To je seveda najširša perspektivna usmeritev, nekak okvir, v katerega smo organsko nameščali konkretno raziskovalno delo. Zavedamo se, da se bomo cilju lahko približevali le korak za
3.	Delovne navade učencev na šolah druge stopnje.
4.	Vsebina intelektualne vzgoje predšolskih otrok Ijainih razredih.
koč dnevno vznemirjajo javnost in vznikajo na površje, bi seveda potrebavali znatno večji, to je v priprav- kadrovsko številčneje zaseden inštitut. 2e kar prislovične namreč
korakom, v skladu s kadrovsko
tiste, ki se niti ne zavedajo, da področju vzgoje in izobraževanja, in finančno zmogljivostjo inštitu-bi želeli živeti bolj srečno, ker Zanima nas, kakšne so naloge in ta. Pri napredovanju k cilju nas doslej še niso uživali' sreče in za- konkretni načrti inštituta?	utegne ovirati pojav, na katerega
Vse navedene teme so v delu postajajo sugestije na različnih že letos in se bodo obdelovale še sejah, na katerih se obravnavajo v prihodnjem letu. Razen njih pa problemi šolstva, o tem, kaj vse bo delovna skupnost inštituta bi -moral proučevati in razrešiti predlagala republiškemu sekre- pedagoški inštitut. Ta pojav je taritu za prosveto in kulturo po dovolj zgovoren indikator uteme-predhodni obravnavi načrta v Ijenosti ustanovitve inštituta, znanstvenem svetu inštituta pred- hkrati pa dokaz zamude, s katero Vidoma še naslednje teme:	smo prišli do te institucije. Inšti-
1. Racionalizacija učnega’ pro- tut vse te pobude in priporočila
česa osnovne šole v okviru učnih predmetov materinščina in spoznavanje narave in družbe.
2.	Vzgojni režim in medsebojni odnosi na šoli.
3.	Praktična veljavnost nekaterih podtestov baterije »DAT« za napovedovanje uspeha v gimnaziji.
4.	Standardizacija testov znanja iz matematike za IV., V. in VI. razred osnovne šole.
Ali so bila pedagoškemu in-
sicer registrira, da bi pri obliko* vanju perspektivnega delovnega načrta lahko iž široke panorame nalog izluščil tiste, ki so za naš nadaljnji razvoj najpotrebnejše; seveda pa ne bi kazalo prezreti dejstva, da šteje inštitut vsega skupaj sedem ljudi.
To omenjam predvsem zaradi obsega in števila nalog, ki jih in* štitut zmore, pa čeprav je zavzetost znanstvenih in strokovnih delavcev inštituta ter njihova
štittitu ob ustanovitvi zagotovlje- pripravljenost angažirati vse sile na potrebna finančna sredstva in in sposobnosti v to delo, izredno ustrezni delovni pogoji?	velika.
Ustanovitvi pedagoškega inšti- . Člani delovne skupnosti inštituta in začetku njegovega pošlo- tuta se v polni mer. zavedajo svo-vanja čas jn razmere, v katerih Je velike odgovornosti do družbe,-
se je »porajal«, res niso bile na-
pa tudi težavnosti svojega polo-
klonjene. S svojim delom je za- žaja’ Vsak izmed njih se zaveda čel inštitut tako rekoč v. jeku naj- nulI]0®ij intenzivnega izpopolnje-
intenzivnejših priprav za izvedbo gospodarske reforme in vsesplošne štednje z družbenimi sredstvi. Razumljivo je, da je takšen položaj vplival tudi na dodelitev finančnih sredstev za začetek dela pedagoškega inštituta. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je odobril inštitutu za začetek poslovanja 10 milijonov, republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa 11 milijonov za sprejete razi-
vanja in usposabljanja za raziskovalno delo. Brez tega Si uspešnega dela v takšni institucij! sploh ni mogoče zamisliti. Osebna rast in bogatitev z novimi spoznanji ob izvajanju samih nalog je prav gotovo važen faktor usposabljanja, ki pa ne more zadoščati. Zato bo moral inštitut v okvir sprejetih nalog vključiti tudi potreben časovni fond za sistematičen individualni študij in
Šolski ribnik. (Na četrti strani objavljamo zanimiv zapis o osnovnošolskem sistemu v Angliji, od koder je tudi ta slika)
skovalne naloge. S temi - sredstvi odgovarjajočo specializacijo, se bomo — sicer skromno, pa Menda sem se nekoliko odda-vendarle — pretolkli skozi tekoče U11 °d postavljenega vprašanja, poslovno leto. Vendar, bi rad po- ko s€m govoril o nekaterih elementih
dovoljstva ob starših in zato nimajo v sebi osnov, da bi lahko na njih gradili trdno zakonsko skupnost, srečo zase in za svoje otroke. Ker ne bodo zadovoljni sami s seboj in s svojo družino, tudi ne bodo mogli biti soustvarjalci trdnih družbenih odnosov.
Več objektivnih, predvsem pa več subjektivnih sil bi morali po-
•	i.i -J-;	-»v« 1 n rlt •
svetiti tistim mladim ljudem, ki so iz različnih vzrokov zašli na stransko pot. Da jih ne bomo v zbornicah samo označili za vzgojno težavne in jih ločili od ostalih le po tem, da imajo v dnevniku nekaj več ukorov kot ostali. Pravilna obravnava raznih prestopkov na šoli (ali v prostem času), izpopolnjevanje lastne usposobljenosti za vzgojno delo. roditelj- njakov. ski sestanki in razgovori s starši med štirimi očmi, »šole za starše«, »šole za življenje«, mladinske ure, organizacija mladinskih klubov... te in podobne preventivne ukrepe bi morali bolj dosledno izrabljati, da bi bilo število tistih, ki zaradi svoje motenosti morajo biti posebej individualno - kurativno - .terapevtičn« obravnavani, čimmanj.
Kadar pa bodo posamezniki zašli na stransko pot in na njej ostali kljub našim vzgojnim prizadevanjem, kadar sumimo, da gre pri njih za posebne vzroke motenosti (biološke, psihične ali socialne narave) in je zaradi sedanjih težav z mladim človekom ogrožen njegov nadaljnji razvoj, bo moral učitelj v šoli ali profesor na srednji šoli napotiti tak primer v obravnavo v ustrezno ustanove. Če na šoli ni socialnega delavca, ki bi nekatere probleme reševal sam ali se povezoval s socialno službo v občinski skupščini, posvetovalnici in tudi sodnimi organi, bo moral njegovo vlogo prevzeti pedagog sam in se dodatno izpopolnjevati
V nadaljevanju bodo posebej obravnavane nekatere kategorije
Temeljne naloge so inštitutu postavljene že v ustanovitvenem aktu, to je v zakonu o ustanovitvi pedagoškega inštituta, kjer je v drugem členu rečeno, da inštitut zlasti:
—	opravlja fundamentalne in aplikativne raziskave1,
—	razvija in izpopolnjuje pedagoško metodologijo;
—	objavlja izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela:
—	predlaga in proučuje uporabo izsledkov svojega znanstvenega in strokovnega dela;
—	sodeluje pri vzgoji znanstvenega naraščaja ter pri pedagoškem izpopolnjevanju strokov-
želimo posebej opozoriti; ustanovitev inštituta so z odobravanjem sprejeli vsi, ki jim je pri srcu napredek vzgoje; toda za-
vedal to-le: že to, da je bil inštitut kljub velikim gospodarskim težavam ustanovljen, kaže. da se naši predstavniški organi zavedajo potrebnosti in pomembnosti
subjektivnih pogojev, vendar naj dodam še besedo o prostorskih možnostih za delo inštituta. Res je, da smo bili do julija brez lastnih prostorov in
dovoljstvo, da smo inštitut dobili, pedagoškega raziskovalnega dela. opreme; sedaj pa smo spravljeni
se je spričo nuje, v kateri smo, sprevrglo v nerealna pričakovanja, da bo inštitut kot z neko magijsko silo kar čez noč razrešil plejado problemov, ki so se z razvojem nakopičili v šolstvu. Vsakdo, ki pozna možnosti in meje, pa tudi zahtevnost raziskovalnega dela na tako subtilnem področju, kot je vzgoja, ve, da taka pričakovanja niso le nerealna, ampak tudi nevarna: lahko se
Odločitev za ustanovitev inštituta pomeni praktično potrditev teze, da gospodarskih nalog ne bo mogoče uresničiti brez izboljšanja strokovnosti kadrov in kvalitetnejših premikov na področju vzgoje in izobraževanja na sploh. Tudi na tem področju moramo iskati, odkriti in izkoristiti vse možnosti za dosego večjih in kvalitativno boljših rezultatov pri oblikovanju mladih generacij.
pod skupno streho in za sedanje možnosti našega dela prostori odgovarjajo.
Kako je z vključevanjem pedagoških strokovnjakov, ki naj bi postali stalni sodelavci, v dejavnost inštituta in kakšno je vaše sodelovanje s filozofsko fakulteto v Ljubljani ter s sorodnimi raziskovalnimi institucijami?
Od vsega začetka so bili delavci mštituta intenzivno usmer-
spremenijo v pritisk,’ ki bi uteg- Praksa sama že dovolj nedvoum- ieni v izdelavo raziskovalnih pro
nil delu inštituta škodovati.	no dokazuje, kolikšna je kohe-
Inštitut je zastavil svoje delo rentnost nivoja vzgoje in izobraz-
Te naloge se med seboj pogojujejo in dopolnjujejo. Kdor pozna problematiko vzgoje, zlasti pa njen. položaj na sedanji stopnji našega razvoja, ve, kako širok spekter nalog ie odpira raziskovalcem. Izbira konkretnih raziskovalnih nalog je prav zaradi tega težavna in odgovorna, posebno še, če imamo pred očmi temeljni smoter pedagoškega raziskovanja, da bi s spoznanji, dobljenimi s pomočjo raziskovalnih rezultatov, učinkovito spreminjali prakso v smislu napredka vzgoje. Smo v položaju, ko je pritisk odprtih vprašanj z vseh strani izredno močan, zato smo tudi v nevarnosti, da spričo tega pritiska med važnim spregledamo. odložimo ali zanemarimo najvažnejše. S to nevarnostjo je povezana še druga: da bi posamezne pojave zaradi njihove številnosti in raznovrstnosti raziskovali izolirano, brez vključevanja v širši, smiselno zaključen in jasno domišljen raziskovalni koncept. Tega so delavci inštituta že ob začetkih svojega dela v polni meri zavedamo.
Mnenja smo, da bi bilo prav, če bi svoje raziskovalno delo na-
z naslednjimi delovnimi temami:
1.	Vsebina in organizacija vzgojnega dela v podaljšanem in celodnevnem bivanju učencev v osnovni šoli.
2.	Ugotavljanje nekaterih rezultatov moralnega vzgajanja v osnovnih šolah.
be z rezultati v neposrednem delovnem procesu in s kvaliteto produktov; kaže torej, kako pomemben sestavni del produktivnosti je vzgoja v širšem smislu.
jektov za delovni načrt letošnjega in prihodnjega leta; razen tega smo morali izdelati potrebne notranje regulative za čim uspešnejše delovanje inštituta. Pri tem seveda nismo zanemarili vprašanja vključevanja stalnih zunanjih
Glede na obsežnost neprouče- sodelavcev v raziskovalno delo, nih problemov pedagoške teorije čeprav je do prvega organizira* in prakse, ki močno in tako re- (Nadaljevanje na 2. strani)
KAJ JE Z ZAKONOM
o financiranju izobraževanja?
Kakšen je položaj izobraževanja, znanosti in kulture v novih pogojih gospodarjenja — to je bila osrednja tema, o kateri so razpravljali na nedavni seji odbo-
Informacija predstavnikov zveznega sekretariata za izobraževanje in kulturo o novem položaju in uktepih, ki so predvideni za njihovo rešitev, ter raz-
s
ni
za prosvetno-kulturna vpra- ES,^“iščejo v°^eh fcdah!
šanja zveznega sveta zvezne skupščine, v kratkem pa bodo govorili o tem tudi v drugih organih zvezne skupščine.
Z gospodarsko reformo so se znašle negospodarske dejavnosti (med njimi izobraževanje, kultu ra in znanost)
osebnostno motenih, ki terjajo ravnali v te-le smeri
kulturnih in znanstvenih ustanovah ter v drugih delovnih organizacijah notranje rezerve, pa tudi, da obstaja precejšnja negotovost glede materialnega položaja v novih razmerah. Tako je celo v tistih občinah, kjer so si
prizadevali, da ne bi zmanjševali novem poloza- predvideni£ sredstev za 4^.
V Sloveniji npr. sicer proračunskimi restrikcijami zmajšana vsota sredstev, kljub temu pa bo denarja premalo, ker bi morali povečati osebne dohodke učiteljev. Poslanci so v razpravi opozorili, da so morali na nekaterih srednjih šolah, da bi lahko sprejele čim več učencevj spremeniti kabinete v učilnice* pa tudi na marsikatera šola nima delavnic za tehnično izobraževanje itd. Poslanci so se zavzeli za proučitev celotnega sistema izobraževanja, pri čemer so poudarili, da so največje re-
zase poseben tretman. (Izključena je kategorija intelektivno prizadetih, katerim je posvečena posebna skrb kategorizacijskega postopka, in vsem, ki temu sledijo).
Omeniti je treba tudi vse pri-
—	kompleks problemov, ki so bi moralo biti obratno. Do tega v zvezi z racionalizacijo pouka, je prišlo ne le zaradi zmanjša-
—	problematika programira- nja proračunske potrošnje, temveč
nega učenja,	zaradi nerazumevanja resničnih
—	vprašanja, ki so povezana s prizadevanj in ciljev gospodarske samoizobraževanjem v najrazlič- reforme. Izobraževalne in kultur-
,	nejših oblikah (v okviru šole, na ne ustanove bi marale v novih
mere socialne ogroženosti, ^ kjer delovnem mestu v delovnih orga- pogojih gospodarjenja doseči bolj pri otroku ali mladostniku še ne nizacijah),	stabilen finančni položaj, kar je
nastopajo posebne duševne mot- — problematika moralnega pravzaprav eden izmed pomemb-(Nadaljevanje na 3. strani) oblikovanja mladine,	nih ciljev gospodarske reforme.
uf’	23, "fkatuževan.ie- šolstvo v taki zagati, da zerve prav v visokem šolstvu in
i i ~ moraj0 zmanjševati materialne znanstvenih ustanovah. Za to go-stroške 7- to pa bo prav gotovo vori veliko število enakih fakul-
vplivalo na kakovost pouka. Kljub temu, da so ponekod povečali število Učencev v oddelkih, da so začeli štediti z razsvetljavo in zmanjšali Izdatke za kurjavo, so tu in tam že začeli zapirati šole. Na najslabšem so srednje šole, ki so prepuščene tistim občinam, v katerih so locirane.
tet in znanstvenih inštitutov pri nas. s
Ob koncu so udeleženci razprave poudarili, da je treba čim-prej sprejeti zakon o financiranju izobraževanja. Predosnutek tega zakona je že pripravi] zvezni sekretariat za izobraževanje in kulturo.

Tehniške šole in gospodarska reforma
— začasno odpovedovanje v imenu »rezerv«
Vedno znova zatrjujemo, da šolstvo zaradi novih gospodarskih razmer ne sme, biti prizadeto. Z dvakratno gotovostjo bi morali zatrditi to že doslej najbolj prizadetim med prizadetimi — srednjim šolam. Vendar je današnji »izvid« precej drugačen, kot bi si ga želeli: če je bilo dotekanje finančnih sredstev v medobčinske sklade ( za financiranje teh šol) neredno že pred obdobjem varčevanja, se je po tem le še poslabšalo. »Varčevanje v imenu gospodarske reforme« je tako postalo dobrodošel izgovor za vse tiste občinske skupščine in delovne organizacije, ki niso že doslej poravnavale svojih obveznosti do medobčinskih skladov.
Zavoljo tega prejemajo* tudi ljubljanske tehniške srednje šole — tako kot vse tiste, ki jih financira medobčinski sklad za šolstvo nekdanjega ljubljanskega okraja — le 80 odstotno akontacijo predvidenih mesečnih dohodkov. V razliko od ostalih šol pa so tehniške srednje šole na lestvici razdeljevanja sredstev po ocenitvi stroškov na posameznega dijaka na zadnjem mestu. Na vrhu lestvice je šola za oblikovanje (326.216 din za dijaka), tej pa slede posebne, zdravstvene, učiteljske, poklicne strokovne in ekonomsko administrativne šole, tem pa tehniške (s 153.600 din na dijaka). Le-te so torej najcenejše šole, čeprav vsa leta odločno poudarjajo potrebo po praktičnem pouku. To pa pomeni, da potrebujejo tovrstne šole dobro opremljene učilnice, kabinete, delavnice in laboratorije. In dalje: imeti morajo dovolj sredstev za nakup sodobnih učil in materiala za delo v laboratorijih; dijakom morajo omogočati dobro pripravljene ekskurzije v tovarne, obvezno prakso v počitnicah in končno — šole bi morale primemo stimulirati strokovnjake, kakršne bi z veseljem zaposlile tudi tovarne...
V času, ko velja poziv iskanja t. im. notranjih rezerv tudi šolskim kolektivom, nas je zanimalo, kje bi mogle biti rezerve v teh šolah, ali drugače: čemu so se morale — zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — začasno odpovedati.
Zanikanje nagrajevanja po učinku
— Metnim, da smo našli 90 odstotkov rezerv v zadnjih letih, ko smo morali nenehno omejevati sredstva, ko so se merila za financiranje strokovnih šol neprestano zaostrovala. Ostalih 10 odstotkov pa je po mojem mnenju »vprašljivih«: vprašanje je, če ne bi šlo to na škodo kvalitete pouka — je povedala direktorica tehniške šole za kemijsko, metalurško in lesno industrijsko stroko Zora Maiežič. dipl. inž.
— V sedanjih razmerah smo morali ukreniti marsikaj: na razpisana delovna mesta nismo dobili prijav, zato sipo apelirali na kolektiv, da je orevzel povečane delovne naloge (27.5 ur na teden), le-te pa smo zvišali tudi pomočniku direktorja in vodjem odsekov. Ze v lanskem šolskem letu smo povečali skupine učencev pri deljenem nauku laboratorijskih vaj na 20 ali celo več. s čimer smo zmanjšali tudi število asistentov pri vaiah.' Letos smo se odpovedali še zasedbi mesta asistenta na
kemijskem oddelku, ki smo ga že razpisali. Zavedamo se, da je ta »racionalnost« dvomljiva, kajti tako j e, bol j verjetno, da bi moglo priti v laboratorijih do nesreč in škode zaradi lomljenja steklovine, okvar aparatur, ki so milijonskih vrednosti ipd. Eno pa je gotovo: s tem je prizadeta kvaliteta pouka pri laboratorijskih vajah.
In dalje: zaradi pomanjkanja sredstev smo letos skrčili na minimum strokovne ekskurzije, odpovedali smo se nadzoru praks — več notrajnih rezerv, če to sploh so, pa na naši šoli ni, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za zniževanje kvalitete dela.
Glede administrativnih zahtev do šole menim, da so le-te odločno prevelike. Na naši šoli imamo sorazmerno precej upravnega in administrativnega ter tehničnega osebja (in sicer 35%) zato, ker mora šola upravljati vso zgradbo (t. j. tehniških srednjih šol v Lju-Ijani) in voditi dijaško knjižnico za dve šoli, zato zaposluje še u-pravnika zgradbe, dva kurjača in knjižničarja. Za te uslužbence se osebni dohodki le delno — ali pa sploh ne — refundirajo. V upravno osebje štejemo tudi pet vodij odsekov, (ki imajo znižano učno obveznost in dodatek za vodenje odseka).
Pri nadaljnjem iskanju notranjih rezerv bi se prav radi odpovedali upravljanja šolske zgradbe, v kateri sta poleg nas še tehniška šola za strojno stroko in gradbena tehniška šola Upravljanje nam angažira znatni ,del sredstev in delovnih moči, točno obračunavanje pa je težavno, v nekaterih primerih pa sploh nemogoče.
še vedno je nerešeno vprašanje materialnih izdatkov, saj je sklad v tem pogledu tretiral enako vse šole, in sicer ne glede na to, ali imajo laboratorij ali ne. Težko je razumeti, kako je sklad mogel odstopiti od že ugotovljenih dejstev, ki so narekovala različno kategorizacijo šol glede na njihove izdatke za pouk. Samo za primer: naša šola ima 14 laboratorijev, v katerih se bo do konca leta zvrstilo vsak teden več kot 1094 učencev. Samo na kemijskem odseku se zvrsti okrog 700 učencev na teden, ki trošijo pri sedemurnih vajah plin, elektriko, kemikalije in steklovino.
Razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki je na naši šoli 80,08 odstotkov proti 19,92 odstotkov. Ce sklad ne krije materialnih izdatkov, mora šola skrči-sredstva za osebne dohodke v korist materialnih izdatkov. To pa j« seveda nepravično do kolektiva šole in obenem destirnulativ-no, saj s tem tako rekoč zanikamo nagrajevanje po učinku.
številni laboratoriji so zrasli prav zaradi prizadevanja kolektiva in dosedanjih vodstev na tej šoli, ki so se trudila, da bi zrasla kakovost pouka v skladu z zakoni, zahtevami in priporočili. Prav zato pa je nesprejemljivo, da morata sedanji kolektiv in vodstvo odtegovati sredstva za laboratorijski pouk od sredstev za osebne dohodke.
V mejah starih možnosti
— Med začasnimi ukrepi, ki smo jih morali sprejeti zaradi sedanje finančne situacije, je v prvi vrsti povečanje redne delovne obveznosti vsem članom kolektiva na 24 ur, — je pojasnil direktor tehniške šole za strojno stroko Jože Suvorov, dipl. inž.
— Preskromna sredstva so nam onemogočila laboratorijske
in konstrukcijske vaje in tako pri teh začasno le — eksperimentiramo. Sredstev za nakup dragih instrumentov ni, čeprav bi bili-potrebni, če hočemo vajo konkretizirati. Odpovedati smo se morali tudi strokovnim ekskurzijam, ki nam jih sklad ni priznal, čeprav so v učnem načrtu. Namesto da bi izgrajevali pogoje za izboljšanje kvalitete pouka (kot npr. izpolnjevali laboratorije), se moramo finančno nenehno omejevati in spet delati v mejah starih možnosti, ki ne bi smele biti več resnične — samo s kredo in tablp. Ob vsem tem pa se jasno zavedamo, da moramo učencem nekaj dati in po dugi strani, da je pouk v takih razmerah — pa čeprav so le začasne — nemogoč. —
Kaj niso notranje rezerve
— Pod sedanjimi pogoji ne moremo iskati rezerv v šolstvu,
—	je rekel direktor tehniške šole za elektrostroko Ferdo Gorjanc, dipl. inž. — Tega vprašanja ne bi rešili — vsaj za tehniške šole
—	niti z ustanovitvijo nekakšnega administrativnega centra. Zavedati se moramo, da je vsaka šola samoupravna enota, tehniške šole pa imajo — zaradi svoje raznolikosti v strokah — vsaka svojo problematiko. Na naši šoli bomo izdelali v sedanjem obdobju sistematizacijo delovnih mest, kar pomeni, da bomo vsakemu članu kolektiva točno določili dolžnosti in vrsto odgovornosti. Delo bomo ovrednotili s točkami, njihovo vrednost pa določili glede na finančno situacijo. Pojavlja se tudi določena težnja, da bi zmanjšali ' število upravnih uslužbencev, kar pa na tovrstnih šolah ne sme iti na račun kakovosti pouka. Morda bi lahko našli »rezervo« v tem, da bi vse člane uprave bolj angažirali na delovnem mestu (in sicer tako, da naj bi profesor ne imel več kot 22 ur, vodstveno osebje pa bi bilo bolj zaposleno). Skratka: vse dosedanje dodatne obveznosti bi všteli pod »obveznosti na delovnem mestu« in jih temu primerno tudi stimulirali.
O sistemu financiranja tehniških šol menim, da bi morali reševati to vprašanje v republiškem merilu. Predvsem bi mo-
rali upravičiti mrežo oddelkov strokovnih šol in določiti njihovo število po potrebi ter te dobro opremiti. Nedopustno pa je sedanje životarjenje precejšnjega števila tovrstnih šol. Pri financiranju bi morali najti pravilna merila za razdeljevanje sredstev, kar pomeni, da bi bilo treba upoštevati značaj šol in jih kategorizirati po načelu: večjo vsoto tistim šolam, kjer so večji izdatki! —
Predvsem izboljšati kvaliteto pouka
— Na predlog sklada smo v začetku letošnjega leta odprli dva nova oddelka, obljubljenih dodatnih sredstev za to pa nismo dobili, — je pojasnil direktor gradbene tehniške šole Stefan Hočevar, dipl. inž. — Poleg tega so se letos povečale najemnine za prostore (najeto imamo telovadnico vajeniške šole na Viču) in ker je premalo sredstev, ne moremo najeti delavnic za praktični pouk. Zaradi skromnih sredstev smo se morali odreči praksi, kakršna bi morala biti, strokovnim ekskurzijam in nakupu modernih učil. Na geodetskem odseku poučujemo npr. z učili, ki sploh niso več v rabi in zato ne moremo doseči tega, kar bi želeli. To, da bi zaživel modernejši način pouka.
Trdimo, da bi lahko imeli namesto 42 ur pouka le 40 ur, ki pa bi bile bolj kvalitetne. Vendar pa bi bili zato — po sedanjem načinu nagrajevanja, ki ne stimulira kakovosti (ker so sredstva razdeljena po številu ur), samo prikrajšani pri osebnih dohodkih. Notranje rezerve vidim samo v izboljšavi kvalitete pouka, kar pomeni, da bi z manj urami in modernizacijo pouka dosegli boljši učinek.
Urediti bi bilo treba sam sistem razdeljevanja sredstev, pri čemer bi morali upoštevati kvaliteto posameznih šol (in kot vemo, so ljubljanske tehniške šole najboljše tovrstne v državi). Naloga strokovnih služb bi morala biti, da natančno prouče programe tako, da bodo tehniške šole res lahko dale takšen profil tehnika, kakršnega zahteva oziroma potrebuje gospodarstvo.
M. K.
Administrativno - računski servisi: da ali ne?
Pedagoški inštitut
Več kot 900 mladincev v rudarskem šolskem centra
Letos je sprejel rudarski šolski center v Velenju, ki je pravzaprav največja šola v tem kraju, nad 900 mladih ljudi, bodočih rudarjev, strojnikov, kovinarjev, električarjev in tehnikov. Sprejem novincev so pripravili mladi rudarji sami v dvorani kulturnega doma. Pozdravili so jih s simbolično zastavo in rudarsko svetilko- ob zvokih mladinske godbe. Pozdravni govor pedagoškega vodje šole je izzvenel v poziv k delu: tega se bo treba lotiti resno, odpreti bo treba knjigo učenosti, pa spoštovati vse tisto, kar so že ustvarile roke rudarjev v mladem mestu.
Te dni so učilnice polhe. Prve dni na delovišču se je bilo treba spoprijeti najprej z negotovostjo, bojaznijo pred novim in neznanim. Učence srečujemo v rudarskih uniformah, ki so izenačile novince z »veterani«. Toda v začetku je le na videz tako. Starejši gledajo na prišlece s kancem pomilovanja, nanje, »ki
še ne vedo, kaj je to — rudar« Počasi se tehtnica izravnava. Vsakdanji pozdrav »Srečno!« dobiva globlji pomen: ni le voščilo za srečo v jami, temveč tudi želja za uspešno delo v njej. Ni lepšega pozdava od rudarskega in ni boljših tovarišev kot so rudarji.
Pouk v šoli bo moral biti razgiban in zanimiv, da bo pritegnil novince, saj se marsikdo od njih -— vse do sprejema v to ustanovo iz raznih razlogov ni dovolj posvetil učenju. V rudarski šoli je namreč še vedno precej takšnih — s petimi ali šestimi razredi osnovne šole. Ni Idhko v kratkem času nadomestiti vsega. Potrebni so določeni metodični prijemi in seveda tudi precejšnja potrpežljivost. Ko po treh letih učenja in dela absolventi zapustijo šolo, vedno znova z zadovoljstvom ugotavljamo: »Kako so se spremenili tile fantje!« Tudi o teh, ki smo jih sprejeli letos, bomo čez tri leta trdili taka	-o-
(Nadaljevanje s 1. strani) nega kontakta z nekaterimi izmed njih prišlo šele jeseni. Njihovo sodelovanje z inštitutom bi se odvijalo v glavnem v treh osnovnih oblikah:
1.	da bodo nosilci posamezne raziskovalne teme;
2.	da bodo aktivni člani raziskovalne skupine v okviru naloge, katere nosilec bo delavec inštituta;
3.	da bodo strokovni svetovalci ob planiranju in izvajanju posamezne naloge.
Oblika sodelovanja bo odvisna od razpoložljivega časa samih sodelavcev, od njihove afinitete do posameznih raziskovalnih nalog in ne nazadnje od sredstev, s katerimi bo inštitut razpolagal. Člani delovne skupnosti želijo, d,a bi bilo stalnih zunanjih sodelavcev čim več in to z različnih znanstvenih področij. Vsi na inštitutu se zavedamo, da je uspešnost našega dela odvisna v veliki meri od razumne delitve dela, od tesnega medsebojnega sodelovanja in od interdisciplinarnega pristopa k delu!
Poseben vid medsebojnega sodelovanja bo znanstveni svet inštituta. Njegovi člani bodo vidni znanstveni delavci. Njihovo delo bo zlasti pomembno pri določanju raziskovalnih načrtov in programov pni izdelavi metodologije, pri vrednotenju izsledkov znanstvenega dela tter pri predlogih za objavo znanstvenih in strokovnih del inštituta. Znanstveni svet bo dajal mnenje o izvolitvi delavcev inštituta v znanstvene in strokovne nazive. Znanstveni svet bo štel šest članov in bo formiran takoj, ko bo sprejet statut inštituta.
Sodelovanje s filozofsko fakulr teto v Ljubljani se odvija v skladu z naravo dela in v okviru doslej postavljenega programa preko oddelka za pedagogiko, oddelka za psihologijo in oddelka za filozofijo. Sodim, da je izredna pripravljenost delavcev teh oddelkov, sodelovati z inštitutom, več kot srečna okolnost: je tudi jamstvo za uspešnost dela inštituta in obljuba za združevanje sil, tega pa smo več kot potrebni. Navezali smo tudi stike z Inštitutom za pedagoška istraživanja v Beogradu in se dogovorjamo za usklajevanje in delitev dela. Z drugimi visokošolskimi in znan-
stvenimi zavodi v naši republiki še nimamo stikov, če se bo pri izvajanju nalog za to pokazala potreba, bomo prosili za sodelovanje in prepričan sem, da ne bomo naleteli na zaprta vrata.
Kakšni so izgledi za sodelovanje inštituta s prosvetno pedagoško službo in s šolami ter drugimi vzgojnimi zavodi?
Brez empirične delovne baze inštitut ne more uspešno delati. Objekt empiričnih pedagoških raziskav je vzgojna praksa, ki je ni mogoče razviti med štirimi stenami inštituta. ' Ob raziskavah posameznih problemov si bomo prizadevali navezati stike z vsemi tistimi šolami in posameznimi učitelji, ki bodo pokazali veselje, smisel in pripravljenost za sodelovanje z inštitutom. Ob projektih, pri katerih bodo sodelovali, jih bomo usposabljali za raziskovalno delo in upamo, da bomo tudi s tem prispevali svoj delež h kvaliteti prakse. Že dosedanje izkušnje Zavoda za napredek šolstva SRS v zvezi z nekoč obstoječo mrežo eksperimentalnih oddelkov dokazujejo, da takih učiteljev na Slovenskem ne primanjkuje. Seveda bo potrebno njihovo povečano odgovornost in delo nagrajevati v skladu z načeli nagrajevanja po delu. Večina zavodov za prosvetno pedagoško službo se je že doslej ljubeznivo odzvala naši želji po sodelovanju, prepričan sem, da bo bodoči razvoj stike še poglabljal. V prosvetno pedagoški službi vidimo in cenimo idealno transmi-sijsiko bazo med inštitutom in šolami tako pri raziskovalnem delu kakor tudi pri prenašanju z raziskovanjem pridobljenih izsledkov v prakso.
Prav posebno smo zainteresirani za sodelovanje z Zavodom za šolstvo SRS, čigar dosedanje delo pomeni velik prispevek k izboljšanju šolstva na Slovenskem.
•
Ce sem odgovore poantiral v pretežni meri optimistično, tega nisem storil, ker se ne bi zavedal velikih težav in naporov, ki jih bo pri utiranju poti, na katero smo se podali, potrebno prebroditi; storil sem to zato, ker sodim, da je pogum eden izmed odločilnih činiteljev pri reševanju problemov, pa naj bodo ti že taki ali drugačni.
V iskanju vseh mogočih (notranjih) rezerv tudi v poslovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov je znova zaživela zamisel o organizaciji administrativnih servisov ali centrov, kakor jim že pravijo. Takim servisom naj bi šole prepustile vse svoje administrativno poslovanje, ki jih zdaj bremeni s prevelikimi izdatki, s preveč zaposlenimi ljudmi v upravi ipd., vse svoje sile in sredstva pa naj bi šole usmerile predvsem smotrom vzgoje in izobraževanja.'
Nemara je to dobra zamisel. Lahko da tu ali tam, za določene vrste šolskih zavodov, v takih in takih okoliščinah tudi uresničljiva in se bo pokazala kot koristna. Morda.
Preden pa bi začeli kar na prek, kot je pri nas navada za vsako novo zamisel, ustanavljati take servise, bi pa bilo koristno vendarle preveriti nekaj stvari. Ne le podatek, češ da morajo šole službam družbenega knjigovodstva pošiljati kar 77 različnih poročil in podatkov (ta številka izvira nekje tudi iz republiških organov za šolstvo, v, Delu pa 10. t. m. beremo demanti tega, češ da ne drži in da je število takih poročil veliko manjše...); treba bi bilo vsestransko pregledati tudi, kako so se doslej obnesli tisti administrativni ali računski servisi, 'ki že obstoje v naši republiki.
Administratorski računski center na Vrhniki dela že od 1961. leta. Za tri centralne šole in sedem podružničnih (skupno je v njih okrog 70 oddelkov in 1.800 učencev) zbira ta center in posreduje naprej vso personalno službo in vodi njihovo materialno ter finančno knjigovodstvo. Tri uslužbenke v vrhniškem centru so doslej zelo lepo in v redu opravljale ta posel — do pred nekaj tedni.
Prav- zdaj je namreč vrhniški administrativni računski center v razformiranju. V centru bo ostala vnaprej samo ena uslužbenka, ki bo vodila vse računovodske posle za šole, drugi dve pa gresta za tajnici nd centralne šole. Doslej namreč na vrhniških šolah ravnatelji niso imeli tajnic ali tajnikov, vse administratorsko delo, ki ga center ni opravljal (in tega je bilo po njihovem pripovedovanju še kar precej), je ležalo na ramah ravnateljev. Prav v tem je vzrok razformiranja vrhniškega adm. računskega centra: namesto da bi s skuono servisno službo razbremenili ravnatelje na šolah, da bi se le-ti lahko posvetili pedagoškemu delu, pa jih je izguba tajnic toliko obremenila, da je trpelo šolsko delo. Zato so zdaj dobili spet nazaj tajnice, celotna šolska administracija pa se bo na ta način — ker bodo šole imele ^ še tudi skupno računovodsko službo — še povečala!
Kje so zdaj rezerve? In kje koristi takega servisa?
Pred dnevi so obiskali nekateri predstavniki aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol tudi podobni administrativni računski center v Žalcu. Tudi tam ga imajo že nekaj časa. Povprašali smo predsednika aktiva tovariša Milana Simiča, ki se je tudi udeležil tega obiska, kaj meni o tej službi.
Predvsem — tako je mnenje ljudi, ki so'si ogledali šolski adm. računski servis v Žalcu — je tvegano kakorkoli primerjati okoliščine, v katerih dela ta ustanova, z razmerami npr. v Ljubljani. Vse poslovanje žalskega servisa je po svojem obsegu komaj tako, kot ene ljubljanskih šoL V teh servisih — vrhniškem in žalskem —• je združen del upravnega poslovanja majhnih šol. Vprašanje je, kako bi se taka skupna služba adm. računskega poslovanja obrasla za večje šole v večjem mestu! Nekateri so skeptični: ravnatelj bi tudi še naprej moral odgovarjati vsaj za šolsko stavbo in njeno funkcioniranje (kdo pa drugi?), pa verjetno še za kaj drugega. Ali bi potemtakem adm. računski servis prinesel upravam šol kakšno znatnejšo razbremenitev?
Treba pa je reči, da — vsaj v žalskem primeru — zaradi skupnega urejanja administrativnih zadev ne trpijo samoupravne pravice delovnih kolektivov. Center ali servis je samo izvršilna (in nemara tudi koristna kontrolna) služba upravnega poslovanja vzgojno izobraževalnih zavodov. Razen tega imajo šole v žalski občini, kjub skupni servisni službi, še vsaka svojega tajnika.
Eno drži: ne smemo se ,spet po nepotrebnem zaletavati.' (Za podobne servise se namreč navdušujejo tudi v Zagorju ih nemara še. kje.) Vsestransko je potrebno proučiti koristnost, umestnost in potrebo po takih službah, z analizo delovanja obstoječih pa njihovo upravičenost!
D. H.
Oddelek za šolanje
zdravstvenih kadrov
Zaradi vse večje potrebe po zdravstvenih kadrih bodo ustanovili letos pri šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu izredni oddelek za tiste, ki delajo v zdravstvenih ustanovah kot bolničarji, in si redno ne morejo pridobiti ustrezne šolske izobrazbe. Izredni oddelek bodo odprli v Novem mestu predvsem na pobudo mnogih kandidatov iz Kočevja, vanj pa se bodo lahko vpisali tudi kandidati iz vseh dolenjskih občin in Spodnjega Posavja. Sola ima doslej v rednih oddelkih vpisane 104 dijakinje, v drugi letnik večerne šole pa je vpisanih 21 slušateljev.
S. S.
Nekaj misli o
Izobraževanja . odraslih v današnjem pomenu in tudi v današnjem obsegu pred vojno pri nas nismo poznali. Ako se je hotel mlad človek, ki ni redno obiskoval srednje Šole, dokopati do mature in do študija na univerzi, je to lahko dosegel samo z opravljanjem privatnih izpitov. Teh pa je bilo malo, vsako leto po nekaj na eni ali drugi srednji šoli. Ce k temu prištejemo še jezikovne tečaje v večjih središčih, kot na primer francoske krožke, potem lahko trdimo, da so bile to edine možnosti, da si je lahko odrasel človek pridobil neko večjo izobrazbo.. Velikemu številu mladih ljudi, ki so morali iz kakršnegakoli vzroka prekiniti redno šolanje in se zaposliti, pa so bila vrata do višje izobrazbe zaprta, pa naj so bili še tako nadarjeni in naj so imeli še toliko veselja do študija. Ostati so morali, kjer so bili, in se sprijazniti z delom oziroma poklicem, ki jih ni veselil. Pokopati so morali vse svoje želje in sanje, odpovedati so se morali lepši prihodnosti.
Po osvoboditvi se je to stanje nenadoma spremenilo. V novih političnih, gospodarskih in družbenih razmerah so se tudi odraslim, in to vsem, da so le imeli dovolj volje in veselja do učenja, na široko odprla vrata do večje izobrazbe. Vajenci in pomočniki, industrijski in kmetijski delavci, uslužbenci in drugi, ki so morali nekoč opustiti šolanje, so imeli sedaj vse možnosti, da si v kateri koli stroki pridobijo potrebno
znanje ali pa da si že pridobljeno znanje razširijo in izpopolnijo. To je bilo toliko potrebnejše, ker sta obnova dežele in industrializacija potrebovali mnogo novih strokovnih kadrov, ki jih je takoj po osvoboditvi primanjkovalo. Zato se povsod organizirajo najrazličnejši tečaji, ustanavljajo se številne splošnoizobraževalne in strokovne šole, celo v samih podjetjih. Dvigniti je treba proizvodnjo, ta pa je v veliki meri odvisna od strokovnosti kadrov, od njihovih sposobnosti in ustvarjalnega poleta. Izobraževanje, ne samo izobraževanje mladine, temveč tudi odraslih je' postalo eden od temeljev naše socialistične izgradnje. Tako smo po vojni poleg velikega števila tečajev in šol, dnevnih, večernih in dopisnih, ustanovili tudi večerne gimnazije za odrasle, ki pa se rrii zdijo v današnjih razmerah še najbolj problematične.
Koliko je v naši republiki večernih gimnazij, ne vem. Znana sta mi le oddelka za odrasle na (I gimnaziji v Ljubljani in v Celju. Vem pa to, da med temi gimnazijami, če jih je več, ni prav nobene koordinacije, da si vsaka po svoje 'ureja svoje notranje življenje, določa pogoje za vpis in izpitne roke oziroma način izpraševanja, določa svoja merila glede zahtevnosti itd. Skrajni čas je že, da bi neki forum sklical širši sestanek, na katerega naj bi povabil poleg predstavnikov prosvetnih in družbenih organizacij tudi ravnatelje in profesorje, ki poučujejo na večerni gimnaziji*
t
PRIPOMBE K ČLANKU Za poglobitev socialno - vzgojnega
-	dela na šolah
»Švicarji o pouku v jezikovnem laboratoriju«
(Nadaljevanje s 1. strani) prejšnje negativne. Kondicioni- ob ugotavljanju vzrokov mo-
lž omenjenega članka zveni,	kot učence, vedno pa je izhodišče	ba učence morda enkrat tedensko	nje, je pa njegov nadaljnji raz-	ranje pozitivnih navad je povez -	ten0lSti oz. pi'i postavljanju dia-
ko da je delo v jezikovnem la-	te metode avdiovizualno in di-	razdeliti na manjše skupine, ka-	voj ogrožen zaradi neugodnih	no ne samo z doslednejšimi za-	gnoze je treba upoštevati ne sa-
boratoriju »neka« neznana učna	rektno, obenem pa je kombinira-	dar s ponavljanjem utrjujejo zna-	družinskih pogojev ali česa dru-	htevami m intenzivno konuo o,	mo zunanje znake motenosti .am-
metoda, ki vzbuja močne pomis-	no z elementi stare indirektne	nje. Tedaj bi morala šola imeti	gega. Gre za mlade ljudi, ki niso	ampak z razumevanjem^ ose n	pak Sprožilne situacije (kdaj
leke. V resnici pa ie stvar dru- metode, to se pravi, učenca hoče tudi za vsakega učenca slušalko — materialno dovolj oskrbljeni ki t®zav’ .	t " in kje otrok počenja nepravilno-
gačna.	naučiti govoriti in pisati, pri tem vsaj dvajset - tako da bi enkrat živijo pri drugih družinah, ki so skah m razne oblike psihotera- i J o ^ .Jno	klo te_
Rea ie da izvira ta metoda iz Pa pravilno uporabljati tudi slov- tedensko delali v dvph skupinah, nezakonski in zato morda v tez- pije.	’ „coh„n„tT.A strukturo otro-
Ameffkf - n fe Amerikance nična pravila.	ostale ure pa bi delali z-diapro- jem položaju, ki prihajajo iz po- Ker so običajno vzgojni zavo- zav, osebnostno strukturo otro
A e, ,	,	i -	tov Iz izhodišča — živega govora jektorjem in magnetofonom kar deželja in jim starši ne morejo di prezasedeni in občinske skup- ka... m ko nam je jasno .
n riši i živlieniskih situacij prehajajo v razredu, tudi s 40 učenci.	nuditi materialnih pogojev za šo- ščine nimajo dovolj sredstev za kakšno motenost gre m zakaj,
v Ewoni v stik s DdoadnTk!	Sd na opisf dogodke itd Va^	Stroškibi bili le s trakovi in fil-	lanje... Za vse te bi se moral	visoke oskrbnine, je nujno, da se	lahko predlagamo in izvajamo
rirueih narodov iskali načina ka-	jam v posnemanju in odgovaria-	mi; nikakor ni potrebno, da ima	socialni, delavec ah pedagog po-	tako motenim otrokom in rola-	korekturne mere.
ko bi se najhitreje naučili tujih nju na vprašanje sledijo čitanje, vsak dijak magnetofon niti slu- sebej zavzeti. Delo tukaj ne za- dostnikom omogoči vsaj za nekaj Pri terapeVtičnih ukrepih je
jezikov Pri tem so začeli v veliki pisanje besed, posebno pa rekel in šalko ne, dasi je s slušalko delo hteva posebnega znanja, pac pa ur na dan trden okvir zahtev. treba Up0števati poleg stopnje jezikov, rn lem so zaceu v v»su v j	, *	e	inion^ivnoiŠA Takih ctrnSkov ne več snretnosti m iznaidluvostl Delno lahko vnhva ze poudarek ,-	-
meri uporabljati magnetofon. Ni slovnične vaje.
intenzivnejše. Takih stroškov ne	več spretnosti	in iznajdljivosti	Delno lahko , vpliva že poudarek	motenosti jn osebnostnih poseb-‘
na res da	bi bili	oni izdelali av- Zal na	poizkuša le	redkokatera	Pomore je niti šole zapadneNem-	posameznika in	šole kot celote.	na vzgojnosti pri	rednem pouku,	£ še sociaane pogoje v dru-
pa res, oa Di Din o i i.	. z,ai pa poizkusa le reaKOKaiera eije .kl^ub SVojemu gospodarske- Včasih najdemo med oseb- delno vzgojno varstvene ustano- ..	,, xirš1 družbeni skupnosti,
SS S's. vL8.*«™ s«, ‘sl ysa gimnS, v Sn.” » «	*»	5 °,roku
ku — slike — segajo nazaj,vse do in II. gimnazija Tabor. Tudi vi- Skrajn. cas je, da pospešimo motnje osebnosti, povzročene .zrabc) stega časa ? mladine. V prevzgojnem obravnavanju Komenskega le da nam dia- šoke šole bi morale delati po tej uporabljanje take metode na na- po organskih-centralnih obolenjih v ,	1“ ir.	da hnmo torei odstranievali vzroke
projektor	nudi danes vse	lepše	metodi v	veliko večji	meri in to	ših š°lah> saj uspehi v tujem je-	aij psihozi ali	epilepsiji. Kažejo	Vzporedno s tem	pa je nujno	bomo torej odstra J
možnosti,	kako	povezati	slike	ne samo,	kadar gre za	šole,’ki pri-	ziku ~ §e posebno v angleščini,	se lahko v raznih motoričnih te-	J3	a^^rek'	™oten°®tl’ ®. Cimerf bod°T^
(diafilm) ‘ in glas (z magnetofon- pravljajo učitelje tujih jezikov na kjer delajo izgovorjava mtona- žavah ,govornih motnjah, epilep-	ga DaP g^ia ticno odpadli simptomu Torej boškega traku). Za to metodo je dal poklic. Posebno važno je, da upo- ciIa in rltem hude Preglavice - tičnih simptomih, motnjah misije-	Povzel mo korigirali doS6danJ0 ne^T1~
ideje naš človek, prof. Guberi- rahljamo avdiovizualno metodo ne zadovoljujejo. Seveda nam nja in inteligentnosti sploh, ne-	P^da sam memo vzgojo (razne zmote v na-
na — ravnatelj Inštituta za fone- pri učencih, dijakih ali študentih rnanjka tudi strokovnega kadra katerih motnjah čustvovanja, psi- ,	‘	^	t --ia: v^ph vzrn- zorih o vzgoji , neupoštevanje
ss ’-ssss.“ itssissssssnz	ssztsAt&az zs&ksrtsz
nieSvi^av” p”oSS 1”° tSStSSTS S SS torS.tv z* »i	«” «**■ f *»	^
razni njegovi soucidvci piu es j zrna, sicti se iiapaK y tem p	meri tudi učiteliem samim Da	norseveraci- posvetovalnica, poklicna posveto- teljev, čustvena odtujenost otro-
n:AU teZk° ZneblJ° 311 Pa P ^spS^&Tmanbbe.	y?’nica); Ne smemo pozabiti: ka, ki dalj časa ni živel pri starin sicer na Centru za znanstveno V poznejših letih učenja inten- nega pomena, ali pa le zelo orne- ranče, agresivnem vedenju...	možnosti2 za resooia- &lh - Tudl Prifeh primerih je
most avdiovizualne metode po- len Pomen, o čemer bi v takem Vse te primere je treba nujnbna- ^	™,	resocia nu.no ukrepatl cim prej, ker
se smatra obdobje pubertete na-
:MSsJg	sst že ■= mmsš	;=
konservativni, ce so seie prejšnjo	^	. , .	■	■	redne pogovore med učitelji . in ga obravnava zdravnik (nevropsi- ^ako imenovane čustveno pogoje- moienosi vsaj omm, ce sc
H	n tem ali bi spikirane tekste, potem ko so	mcU	— ga oaravnava zaravniK (nevropsi- —
kazalo modernizira« p^k tujih učenci že premagali začetne te- učenci/kajti pouk tujega jezika hlater) skupaj s. psihologom ali motnje osebnosti, ki nastopa- more odstraniti.
^v entdTem‘^oTuieio^po žave.	mora teči skoraj izkjučno v tu- pedagogom in drugimi pomožni- 3o kot posledica nezadostno ah. omeniti je 1
jezikov, m	p J J. . Nage g0ie se vsekakor bojijo jem jeziku. Indirektna metoda je mi siužbami in se zanj določi po- neprimerno zadovoljenih osnov- fl{tno motene otroke. Ker so tukaj
novi metodi v Centru za učenje
stroškov in res: laboratorij stane bda dobra za one čase, ko smo trebna obravnava in terapija.
+,,Uh iezikov v Zagrebu že kakih stroškov m res: laboratorij stane ^iia uouia za one čase, rc
nri Za" veliko. Vendar ni bistvo avdiovi- želeli tujo literaturo samo brati
nih potreb (4 dsn. potrebe: svet zunanji simptomi navadno mani-spoznati in si ga^ podrediti, nekaj festni, starši običajno dovolj zgo-
deset let, v Sloveniji pa pri Za- ^ ^et de lab ato^ tomve^ in razumeti, današnji razvoj pa Precej ^pogosto pa srečuje pe- imeti in to obdržati, uveljaviti se daj igčejo	pri zdravniku,
vodu intenzivni tečaji v Ljubija- zuame	terja da jezik v vrstj _ g0. dagog med_ svojimi učenci ah di- med soljudmi; imeti nekoga rad kiJvključi robrav^avo tudi psi-
ni, in on Zavodu za tuje jezike^	g*	s starlmi šolskimi ^eto-	in biti .^lje»)-	^_kot hologa? nevropsihiatra, pedagoga.
Marib®ru’ ima Že	za^mašriptofnri 7ki" ša tildi že nre- dami pa tega ni moč doseči.
Mariborskf^avod^e ^"neposredni more vsaka šola). Pač pa je tre-	Milica Ostrovška
zvezi z zagrebškim Centrom, prav
tako z Inštitutom zagrebške filozofske fakultete, ki nadaljuje z raziskovalnim delom in ima v ta namen na razpolago najmoder-
Šolstvo v lendavski občini
ne po miljenski ali socialni okvar-	razne 0hiike zavrtosti teh osnov-	defektologa, soc. delavca ... Gre
jenosti. Otrok ni imel v zgod-	nih p0treb ali pa v lažji obliki,	za težave, kot so: nočni strahj
njem otroštvu ali. obdobjih raz-	neprilagojenem obrambnem rea-	dnevno ali nočno mokrenje, to-
voja v svojem ožjem okolju do-	giranju ob občutku nezadovoljno-	g0tnost, ihtavost, izrazita trma;
volj možnosti, da bi si utrdil svo-	stk zaVrtosti osnovnih potreb se;	sesanje palca, grizenje nohtoVj
je duševne strukture, notranja	kagej0 na različne načine: otrok	ngješ^nost, motorični nemir, čud-
vodila, trden občutek o pravd-	njma več normalnih osnovnih po-	ne navade strašljivost... Ker so
n pj	' d ragocene ""aparate”.. Lendavska občina je po številu Madžari), je tudi več manjšinskih ^ne^intotS^vadeT nit treb’ yU 80 zm^jšane alf odsot- razne motnje osebnosti pogost
nejse diagocepe aparate _	prebivalstva (28 tisoč) na drugem	šol: obe šoli v Lendavi, šola v	^"%'ed^frTč^to WiXo	"u’ ak nenormalno povečane, ali	vzrok vedenjskih in učnih težav
tAaLzTavPanie odDredndostih	mestu v Pomurju. Večina prebi-	Genterovcih, Dobrovniku, Kobilju	fjfrelo ant Lrillno 1	:)lh, °leba ko™p«fzira na drdS'k	v šoli, je nujno, da v naših šolah
vsako ra p -1 J ,	. „ valcev te občine se ukvarja s in na Kapci. V šolah je dvojezičen 1	'	področjih. Na tak nacm sipiozeno p0giobimo socialno - vzgojno m
in napa a .	.	kmetijstvom, V Lendavi in Tur- pouk: slovenski otroci se uče mad- Ce razčlenjujemo vzroke ta- nadomestno zadovoljevanje nudi prevzgojno delo, nudimo več po-
enKrat^ saj ni nooena	# nišču pa je razvita tudi industri- žarščine, madžarski pa obvezno kega vedenja, najdemo med nji- otroku občutja ugodja v taki me- mo£.] nianj motenim in omogoči-
dokončna so uspehi nedvomni.	^ Na tem področju posvečajo	slovenščine. Zanimiv je pouk v	mi: opuščanje vzgojnega obliko-	n. df Sa neprijetne posledice ne-	^ težje motenim ustrezno stro-
beveda pa ne gre segati pri tem	precejšnj0 skrh razvoju šolstva in	prvem razredu, kjer se morajo	vanja v otroštvu, svojevrstno	pravilnega ravnanja ali vedenja	koVno pomoč in obravnavo v spe-
v skrajnost m dajati prevelik po-	gradnji stanovanj za prosvetne	otroci obeh narodnosti približno	razvajanje otroka in prepuščanje	manj prizadenejo in se starsem.	cjatnjb ustanovah in zavodih,
men samo stroju oziroma labo-	dc]avce. pravijo, da 'bo treba z	dva meseca učiti samo materin-	samemu sebi, neomejevanje ne-	ah vzgojiteljem zdi nemogoče, da	ceprav je prognoza za mnoge
ratoriju. Pri tem je treba^ upo-	gracjnjo nove centralne osnovne	ščine, pozneje pa prično z dvoje-	katerih potreb in zahtev, ki jih	otrok sploh to zmore.	osebnostno motene običajno bolj
števati tudi potrebe in možnosti žole še počakati, ker za sedaj še ni žičnim poukom. Učitelji dvojezič- otrok zadovoljuje po trenutnem Najbolj očitno opozorilo star- neugodna kot ugodna, jim mora-odraslih	in otrok m posebnosti	na voljo denarnih sredstev. Tako	nih šol morajo dovršeng obvladati	razpoloženju in potrebah, pri tem	šem in učiteljem pri čustveno mo-	mo pomagati, ne samo, da jim
dela na	raznih stopnjah Inten-	bosta v Lendavi še nekaj časa dve	oba jezika. Pri tem so jim v ve-	pa	ne upošteva potreb drugih —	tenih otrocih je pojav, da se	omogočimo da bo	mlad človek
zivnost in s tem tudi metoda do	0sn0vni šoli — ena v mestu, dru-	liko pomoč razni seminarji, ki jih	Se	ne socializira Ni redek pojav,	otrok ne zaveda (»ne ve«), zakaj	kliub tem dosegal	nezmanjšane
nekoliko	drugačna pri nekom, ki	ga pa na nekdanjem gradu. Obe-	vodijo priznani pedagoški strokov-	da	ima v ožjj družini ali svojem	je naredil to ali ono nepravil-	uspehe v pripravah	za samostoj-
se mora iz katerega koli vzro a ma primanjkuje šolskih prosto- njaki obeh narodnosti. S. S. okolju veliko negativnih vzgle- nost. Ne ve, zakaj je pobegnil od no življenje in zavarujemo nemo-
naglo naučiti tujega jezika in	rov. Sedaj je v občim osem po- ________________________________. d(>v ajj cei0 zavajanje na stran- doma, saj ima dovolj hrane in terle vrstnike pred slabimi vzgle-
gačna pri šolski mladim. Vedno polnih osnovnih sol: v Lendavi	sko ^ Tako moten otrok ima obleke tudi toliko, kolikor starši di Menda ni potrebno še posebej
pa bodo novi izsledki o delu z l in U, Genterovcih, DobrovniKu,	VABILO	negativne vedenjske navade zelo pač zmorejo. Ali pa ne ve, zakaj p0udal-iati in razčlenjevati v po-
roagnetofonom in z laboratorijem Kobilju, lurmseu, Foiani in cres- Drugtvo za mod0rne tuje jezi- ustaljene in jih niti v posebnih je vzel sošolcu denar, saj ima drobriostj vseh koristnosti kura-pri pouku v veliko pomoč.	^,ov<;1 '	rinhr/nmiin, Tumi- ke v Ljubljani bo priredilo v pogojih ni mogoče povsem od- vendar nekaj svojega denarja, tivnega dela, ki je do neke mere
Prav trdi člankanca. da slov- Gen ei ’	merlfprn ko ie sredo 3. novembra 1965 ob 19.30 strani«. V mnogih primerih se Nujno je, da se v takih primerih preventivno delovanje, če je
'ničnih pravil učenec ne zna upo- scu m	Ričtriri v eradnii na H- gimnaziji, Šubičeva 1, pre- indicira obravnava v posebnem učitelj posvetuje s strokovnja- opravljeno dovolj zgodaj, dovolj
rahljati, če se uči samo po tej me- sola	• bioke za ujjtelie pa davanje:	Mednarodni kongres vzgojnem zavodu, ki nudi trden kom, ki pomaga ugotoviti vzroke strokovno in v mejah realnih
I°di-	.	•	Polani Do- učiteljev tujih jezikov na Šved- okvir zahtev, kjer ima mladost- otrokove motenosti, način otro- prjčakovani.
Vendar je metoda Zagreb	.. T.,rrl:5ču in Kobilju. skem 1965. Predavala bosta prof. nik možnost ob navajanju na po- kovega motenega^ doživljaja,
Saint Cloud ze tako izdelana	.’ občini narodnostno Milena Kos in prof. Bogo Pre- zitivne vedenjske in delovne na- osebnostne lastnosti in poseb-
čd” ua Sd, »ivdifuASS m Jano pUiv.lstvo (Slovana in ga«.	v.d. polagoma .povabi«,- na noot,.
TILKA KREN, psiholog, Vzgojna svetov. Maribor
v^XXVvXXXXXXXVvVvXS.V\VvXV.XXVvXX\XXVvNXX\\XXVvXNN.\XXVVXVa\X\XX'vVvVVg\VVvV\Vg\NXS.bXVS>
večerni gimnaziji


»a tudi predstavnike samih slu-ateljev. Na tem sestanku bi bilo otrebno temeljito prediskutirati iroblem večerne gimnazije, dolo-iti njen učni program, določiti latančne kriterije glede vpisa na ečerno gimnazijo in opravljanja spitov ter zahtevnosti znanja, kratka, nujno bi bil potreben oseben pravilnik, ki bi. bil ob-ezen za vse večerne gimnazije n po katerem bi se ravnali tako lušatelji kakor tudi profesorji.
V naših predvojnih razmerah, :o nismo imeli toliko strokovnih ol kakor danes, je imela gimna-ija drugačen pomen. Absolvent iimnazije z maturo je postal iradnik II. kategorije, če se je aposlil, ali pa se je vpisal na mo od fakultet. Takrat smo pra-dli, da so maturantu »vrata povsod odprta«, čeprav je bila res-lica večkrat drugačna. Danes pa li več tako. Ako absolvent , gim-lazije nima namena nadaljevati tudija na univerzi, potem bi mu veliko bolj koristila ekonomska irednja šola, administrativna šola ili katerakoli druga strokovna iola. Zato nas preseneča dejstvo, la se vsako leto vpiše toliko odraslih prav v gimnazijo in ne č neko drugo podobno šolo, ki bi Mije ustrezala njihovi, usmerje-losti oziroma poklicu, ki ga ipravljajo. Težko je odgovoriti Ja vprašanje, zakaj se odrasli Jdločijo prav za študij na gimna-«ji. Morda menijo, da bi bil štu-Jij na strokovni šoli pretežak. foda kmalu spoznajo, da tudi gimnazijski študij ni nič lažji,, v Marsikaterem pogledu celo težji.
Med obiskovalci večerne gimnazije je precej takih, ki se za svoj sedanji poklic niso odločili iz notranjega nagiba, zato bi se ga radi rešili in se po maturi posvetili študiju na pravni, ekonomski, filozofski in celo medicinski fakulteti, skratka študiju, ki je v diametralnem nasprotju z njihovim sedanjim poklicem. Vendar je med njimi tudi mnogo takih, ki želijo po maturi študirati stroko, podobno njihovemu sedanjemu poklicu. Mehanik bi se rad vpisal na fakulteto za strojništvo, električar na elektrotehniško fakulteto, bolničarka na višjo šolo za medicinske sestre ali celo na medicinsko fakulteto itd. Nekaj slušateljev pa nima posebno visokih želja. Z maturo si želijo le »izboljšati svoj položaj«, se znebiti napornega težaškega dela ter se preriniti do lažjega dela v kakšni pisarni. Nekatere slušate-Ijice pa obiskujejo večerno gimnazijo samo zato, da zadostijo predpisom. Ker opravljajo službo, za katero je predpisana srednješolska izobrazba, bi rade končale srednjo šolo, čeprav so doslej uspešno opravljale svojo službo tudi brez mature. Toda predpis je predpis! Kakor je iz navedenega razvidno, so nagibi za študij na gimnaziji zelo različni. Vendar je vsem slušateljem nekaj skupno: vsi si želijo iz sedanjega poklica nekam drugam, nekam više, ker so prepričani, da jih v novem poklicu čaka večja sreča, večje zadovoljstvo, da bo delo lepše in lažje in nazadnje — da bodo tudi, dohodki večji.
V večerno gimnazijo se smejo vpisati samo slušatelji, ki so stari najmanj 18 let in so v delovnem razmerju. Na naši šoli se njihova starost giblje med 18 in 40. letom, po poklicu pa so trgovski vajenci in pomočniki, kmetijski in industrijski delavci, mehaniki, uslužbenci, bolničarke, gospodinjske pomočnice itd. Precej pa je med njimi tudi naših starih znancev iz šolskih klopi, ki niso hoteli delati ali pa so delali premalo takrat, ko jim je bila šola edina sJcrb in zaposlitev. Ko pa so zaradi svoje lenobe in lahkomiselnosti doživeli brodolom, so se nekje »zaposlili« in sedaj skušajo nadoknaditi zamujeno. Večinoma so to šibki učenci, ki tudi na večerni gimnaziji nadaljujejo prejšnjo tradicijo, toda eden ali drugi le zbere toliko volje in energije, da se resno loti študija, uspešno konča gimnazijo in maturo ter nadaljuje študij na univerzi. Ti nekdanji redni dijaki so poseben problem, kajti polomija na gimnaziji jih ni izučila. Se naprej špekulirajo, se ne učijo, ne opravljajo izpitov, v razredu delajo samo gnečo, staršem povzročajo skrbi, ker so jim ušli iz rok, najbolj pa škodujejo samim sebi.
Z drugimi slušatelji so težave manjše oziroma so drugačne narave. To so ljudje z različno pred-izobrazbo in z zelo različnimi sposobnostmi. Pomisliti moramo tudi na to, da so se nekateri spet lotili učenja po daljšem presledku in tem ne gre učenje tako lahko kakor mlajšim, ki ga sploh niso prekinili ali pa je bil presledek krajši. Za vse pa je študij na večerni gimnaziji zelo naporen, posebno pa še za slušatelje,
ki so zaposleni v industriji. Ni lahka stvar delati od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldne, nato se je treba umiti, oditi na kosilo, si narediti še to in ono, ob 19. uri pa priti k pouku, ki traja nato do 22.30. Tak pouk zahteva od slušateljev veliko energije, kajti pet šolskih ur po 40 minut samo poslušajo predavanja ir^ pišejo, to velja predvsem za slovenščino, zgodovino, filozofijo, psihologijo, medtem ko pri matematiki, fiziki, biologiji in kemiji aktivneje sodelujejo pri pouku. Vprašanje je, kdaj naj se ti »večerniki« sploh pripravljajo na izpite. V času, ko se utrujeni spravijo po kosilu h knjigam pa do večerje oziroma do začetka pouka, ne bodo napravili mnogo. Zato moramo naravnost občudovati tiste slušatelje, ki z nenavadno voljo premagujejo vse težave, se odpovedujejo vsem dobrotam tega življenja in najdejo toliko časa, da celo z odličnim uspehom dovršijo večerno gimnazijo in tudi zaključni izpit. Mnogi od teh uspešno študirajo tudi na univerzi. Vendar vsi tega ne zmorejo, zato ne opravljajo izpitov v pravem času ali na jih ne naredijo in njihov študij se podaljšuje iz leta v leto. Ob tej priložnosti naj pripomnim, da smo sicer ustanovili večerne gimnazije, za same slušatelje pa nismo napravili ničesar. Ne samo, da ti sami plačujejo stroške šolanja, amnnk niso deležni prav nobenih olajšav v svojih podjetiih. Za pripravo na izpite uporabljajo svoj letni dopust. Pred nekaj leti je moral neki kandidat celo skrivaj pobegniti iz večjega industrijskega podjetja v Ljubljani, da je lahko prišel pravočasno k maturitetnemu izpitu!
Druga težava je v tem, da je doslej, predelati vse predpisane dovoljen vpis v večerno gimna- snovi, zato je bilo vedno premalo zijo brez izjeme vsem državlja- časa za pismene vaje. Posledica nom, ki Izpolnjujejo zgoraj na- tega pa je, da so slušatelji večer-vedene pogoje. Načelno je to po- ne gimnazije skoraj nepismeni, polnoma pravilno. Toda hudo je, kar se še posebno pokaže pri za-ako se vpišejo na šolo tudi taki, ključnem izpitu iz slovenskega ki nimajo niti najosnovnejšega jezika. V prihodnje bo bolje, ker splošnega znanja niti tistega mi- smo večerno gimnazijo spet raz-nimuma talenta, brez katerega ne širili na štiri leta, pouk sloven-moreš nikamor. Pa naj si profe-\ ščine v I. in II. razredu pa na sor še toliko prizadeva, jd ves štiri ure tedensko, tako da bo trud zaman. Takega človeka ne tudi za pismene vaje več časa na moreš prepričati, da v šoli ne bo razpolago.
uspeval in da naj se raje odloči ob vsem tem bi bilo nemara kaj drugega. Tako spraševa- je potrebno premisliti, ali ne bi
nje na izpitu je mučno tako za slušatelja kakor za profesorja. Kajti če nekdo' ne obvlada niti
kazalo vpeljati nekakšne sprejemne izpite za večerno gimnazijo, ker dejansko nima smisla
najosnovnejših stvari iz sloven- sprejemati kandidatov, ki nimajo ščine, matematike, fizike, jezikov najosnovnejših sposobnosti in pri-itd., mu ne moreš dati v tem gakujejo, da jim jef treba pozi-predmetu pozitivne ocene, ker je tivne ocene nazadnje podariti že ocena	oznaka določenega	znanja.	zata ker g0	pia£aii šolnino. Pa
In	tako	se	ti ljudje	prijavljajo	še nekaj. 2e	precej let poučujem
k izpitom ob vsakem roku, dokler na večerni gimnaziji, pa še nikoli se jih profesor ne naveliča in jim ni prigel nihče od	kj jim
ne podari zadostne ocene. Naj je poverjena skrb za večerno opomnim, da so spričevala večer- gimnazijo, da bi se osebno poza-ne gimnazije enakovredna spri- njmal za pouk! še bolj pa bi bilo čevalom redne gimnazije, kar ve- potrebno, da bi prisostvoval izpi-Ija tudi za spričevalo o zaključ- tom in si tako ustvaril pravilnejšo sodbo o znanju, pa tudi o potrebnosti	večerne gimnazije,
pov-	TučU o tem	bi se bilo potrebno
' rr’ pogovoriti. Kajti nekateri so mnenja, da v današnjih razmerah takšna gimnazija sploh ni več po-
nem izpitu, pa vendar kolikšna razlika v znanju med slabšimi dijaki redne gimnazije in . prečnimi slušatelji večerne! Ti namreč, sicer ne vsi, nimajo nobene širine, nobenega obzorja.
.Ji*	---- O	-----•’ ’ i!*	V V-v/
nimajo časa niti za učenje, še trebna, ampak naj bi se spreme-manj za branje časopisov, da nila le v nekakšne pripravljalne o branju knjig sploh ne govorim, tečaje za privatne izpite, ki naj
Zato so najbolj mučni in nepri- bi jih kandidgtje potem oprav-jetni izpiti iz slovenščine, zgodo- Ijali kadar koli bi hoteli in na vine, biologije ipd., ker se ne katerikoli gimnaziji, znajo izražati, ne znajo obliko- Problemov v zvezi z večerno vati svojih misli. Poseben pro- gimnazijo je še več, prav zato pa blem sp slovenske pismene na- je treba nekaj ukreniti in vso loge. Pri treh tedenskih urah ni stvar postaviti na trdna tla. mogoče v treh letih, kakor je bilo	'**- S.
/
MUZEJSKE ZBIRKE BI LAHKO SE MNOGO BOLJE IZKORISTILI	PREMIERA
.	.	V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM GLEDALIŠČU
Učne ure v prirodoslovnem muzeju »AMBROS10
V	preteklem šolskem letu smo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani nadaljevali s pedagoškim delom, ki ga je eno leto prej uspešno zastavila prof. Žlendrova. Skrbeli smo, da bi se povezava s šolami še bolj poglobila in da bi bogate muzejske zbirke čim bolj izkoristili v učno vzgojne namene in čim bolj popularizirali pouk biologije v muzeju.
Mnogi predavatelji naravoslovnih predmetov so dobro razumeli, kakšno pomoč jim lahko nudi muzej s svojimi bogatimi zbirkami naturalij ter so temeljito izkoristili nove možnosti za zboljšanje pouka. Muzej jim lahko nadomesti večkrat preskromne biološke zbirke na šolah.
Samo v drugem / semestru je obiskalo naš muzej 187 skupin šolske mladine vseh stopenj iz različnih krajev Slovenije in tudi od drugod. Okrog 90 sktipin je prosilo za strokovno vodstvo: 59 skupin je imelo učne ure . v muzeju ob posameznih poglavjih, ki jih je v šoli brez učnih pripomočkov težko dobro obdelati. Tako so nekateri razredi bližnjih šol samo v drugem semestru obiskali muzej dva do trikrat in obdelali nekatera poglavja iz učnega načrta ob razstavljenem materialu.
V	drugem semestru lanskega šolskega leta smo imeli v muzeju 17 učnih ur, pri katerih smo obravnavali življenje v morski in sladki vodi in ob njej ter 5 učnih ur o življenju v gozdu in na polju. V 25 učnih urah so si učenci srednjih in osnovnih šol pridobivali znanje o razvoju vretenčarjev in človeka ter si ogledali paleontološko zbirko z mamutom. Tu so spoznali raznp okamenine iz naših krajev ter modele izumrlih organizmov ih različnih geoloških dob in tako ponovili pale-ontološke dokaze za razvojni nauk. Šest skupin je ob dioramalj, ki posnemajo naravno okolje, obdelalo ekologijo žuželk in pri tem utrjevalo njih sistem. Tri skupine, v glavnem s strokovnih šol, so ob bogati Zoisovi zbirki poglabljali svoje mineraloško znanje.
Nekateri predavatelji so se temeljito lotili te nove oblike dela. Posebno učiteljici iz osnovne šole P. Voranca sta izkoristili ugodnost, da je šola blizu muzeja in sta učence večkrat pripeljali v naše zbirke. Kotliekateri drugi, sta imeli z njimi ob eksponatih prav zanimive učne ure, ki se jih bo vsak učenec tudi pozneje rad spominjal. Dijaki pedagoške gimnazije so kljub večji oddaljenosti večkrat prišli s svojimi predavatelji v muzej in se seznanjali z biološkim materialom, ki ga morajo kot bodoči vzgojitelji dobro poznati. Gimnazija Šentvid in nekatere druge šole so vsaj posamezne biološke ure opravile v muzeju.
Začetki so lepi, vendar bi mogli muzejske zbirke še mnogo bolje izkoristiti pri učno vzgojnem delu, kot delajo to že marsikje po svetu. Ker so naše zbirke urejene po ekoloških načelih, v šoli pa se vedno bolj poudarja ekologija, je sodelovanje z muzejem skoraj nujno in bi morali misliti na to na vseh šolah, ki niso preveč oddaljene od muzeja.
Z načrtnimi ogledi posameznih zbirk in z učnimi urami v muzeju bi morali začeti že v nižjih razredih osnovne šole, saj je prav pri majhnem otroku nujno, da poskrbimo za nazornost pouka. Le tako si bo znanje res osvojil. Škoda je zamuditi lepo priložnost, da otroka že zgodaj navadimo opazovati naravne pojave, s čimer bi si zelo olajšali delo v nadaljnjih rhzredih. Z obiski v muzeju bi morali nadaljevati vsa leta šolanja, da bo mladina odšla iz ,šole s temeljitim biološkim znanjem in zanimanjem, da se bo še sama naprej izpopolnjevala.
Način dela v muzeju je seveda lahko kaj različen. Učne ure bo vodil predavatelj sam ali pa bo prosil za pomoč muzejskega pedagoga. Vsaj od časa do časa pa je prav, če pri lažjem poglavju angažiramo učence, da bodo cb pomoči muzejskega pedagoga sami vodili učno uro. Nekatere take ure so v lanskem letu prav lepo uspele in jih želimo še več.
Obiski v muzeju naj ne bodo le rešitev v sili, ko nam je slabo vreme onemogočilo izlet, v naravo, temveč naj bodo vnaprej planirani in dobro pripravljeni in tesno povezani z rednim poukom. Prav je, da učence na to navadimo. Po obisku ob dioramah predelano snov v šoli ponovimo in se o njej pogovorimo ter nanjo navezujemo nadaljnja izvajanja, da se bo tudi mladina zavedala, da gre za resno delo. Tudi če moremo učence pripeljati le redkokdaj ali celo le enkrat letno v muzej, je prav, da si ogledamo podrobno le tisti del razstavljenega materiala, Tti se nanaša na učno snov tistega leta, in to v šoli obnovimo. Če pa učenci želijo pogledati še ostalo, naj to opravijo le na hitro sami, mi pa jim ne obračajmo pozornosti pa množico zanimivih eksponatov, ker bi jih s tem samo zmedli in še tega, kar je važno, ne bodo obdržali v spominu.
Drugo, na kar bi rada opozo-vsak ogled, uspešen le v manjših skupinah. Le tako je mogoče zainteresirati vsakega posameznika.
Naj spomnim še na nekaj tem, ki so se izkazale primerne za obdelavo v muzeju.
Za .4. razred osn. šol: življenje v gozdu, gozdni škodljivci, živali in rastline naših planin, rudnine.
Za 5. razred: poljske živali, rastline in živali na travniku, sadni škodljivci, ptice pevke.
Za 6. razred: življenje v mlaki, v tekoči sladki vodi, življenje ob vodi, življenje v obalnem pasu morja, jadranske ribe.
Za 8. razred: prilagojenost organizmov okolju, planinski svet, okameneli ostanki nekdanjih živih bitij, izumrli plazilci' .rodovnik konja, paleontološki dokazi rila je, da je ogled muzeja, kot za razvojni nauk, razvoj, živali, razvoj vretenčarjev in človeka.
Nekaterih poglavij, kot so: morske ribe, planinski svet in druge, skoraj ne moremo obravnavati brez učnih pripomočkov, ob eksponatih v muzeju pa bo to delo lepo in uspešno, četkt^/šolskega leta vnesli v učni načrt ure v muzeju. Pripominjam še, da za učne ure v muzeju ni
Za gimnazije in nekatere druge srednje šole je prav tako dovolj materiala, ki bi ob pametni uporabi veliko pripomogel k izboljšanju pouka. Ob dioramah, ki kažejo življenje v različnih biotopih (mlaka, tekoča voda, morje) lahko podobno kot ob dioramah z žuželkami in pajki v prvem razredu prav lepo obnovimo sistem nevretenčarjev, preden preidemo k strunarjem, opozorimo pa tudi na razvoj organizmov. Obenem pripravimo dijake, ’da bodo pozorni na odnose med organizmi in okoljem in jim tako damo osnovne pojme o ekologiji, ki jo
študijem prilagajanja organizmov in zakonitosti v biotopih v muzeju, kjer so po naravi posneti najrazličnejši biotopi in bioceno-ze. Na razstavljenih primerkih lahko pokažemo prilagajanje organizmov na okolje, npr. žuželk na življenje v vodi. Imamo lepe primerke mimikrije in mimeze, varovalnih in svarilnih barv.
Tudi za pouk praktičnih znanj, ki so na novo uvedena v predmetnik na gimnazije, bi mogel muzej nuditi pomoč šolam. Ure, ki so za ta namen vsaj na nekaterih šolgh določene za biologijo, bi mogli porabiti za seznanjanje z
UBIJA ČAS«
Prizor iz igre Arthurja Faugueza »Ambrosio ubija čas«
bodo podrobneje obravnavali v tretjem razredu.
Nekatera poglavja moramo v šoli zaradi pomanjkanja časa navadno zelo skrčiti, npr. poglavje o žuželkah, zaradi česar postanejo suhoparna in nezanimiva. Ob razstavljenih primerkih pa vzbudi prav ta živalska skupina pri dijakih veliko zanimanja.
Učni načrt poudarja v poglavju o vretenčarjih, da je treba spoznati čim več vrst vretenčarjev in njih ekologijo. To pa se da najlaže doseči v muzeju. Temeljito poznavanje različnih vreten-čarskih tipov bo dijakom najboljša podlaga za primerjalno anatomijo, ki jo obravnavamo v drugem razredu gimnazije.
Prvo poglavje učnega programa za tretji razred 'gimnazije, ekologija, zahteva od dijakov opazovanje organizmov v njihovem okolju. To pa brez ekskurzij skoraj ni mogoče, če dijaki niso bili že prej v tesnem stiku z naravo. Vendar bi za opazovanje nekaterih biotopov v naravi potrebovali preveč časa. Poleg tega bi bili taki ogledi večkrat zvezani s prevelikimi stroški. Tem težavam se vsaj ljubljanske, pa tudi nekatere druge gimnazije lahko izognejo s
organizmi in njihovimi prilagoditvami na okolje. Lani je le I. gimnazija poskušala tako izkoristiti ure praktičnih znanj in to z uspehom. Letos naj bi poizkusile s takim delom še ostale gimnazije.
Maturantom, ki so se odločili za maturitetno delo iz biologije, prav tako lahko muzej koristi s svojimi zbirkami in strokovno literaturo. V lanskem šolskem letu se je devet maturantov poslu-žilo muzejskega gradiva. Npr. za temo: Biogeografski dokazi za ražvojni nauk si je kandidatka ogledala zbirko naših dalmatinskih endemičnih kuščaric, preštudirala je literaturo o Paničevi omoriki in o endemitih naših Alp. Tudi za temo o socialnih žuželkah, o gozdnih in drugih škodljivcih in še za mnoge druge je v muzeju dovolj primernega biološkega materiala in literature.
Muzej bo vedno rad nudil pomoč, tako predavateljem kot učencem. Predavatelji naravoslovnih predmetov lahko tudi te-lefonično sporoče muzejskemu pedagogu svoje predloge in želje. Prav bi bilo, če bi že takoj v začetku šolskega leta vnesli v učnv načrt ure v muzeju. Pripominjam še, da za učne ure v muzeju ni vstopnine. MARIJA GOSAR
Igrica belgijskega dramatika Arthurja Fauqueza, s katero je začelo MG (13. oktobra) novo sezono, je nedvomno dobro izbrana. Združuje namreč vrsto elementov, ki ji zagotavljajo lep sprejem pri mlajšem občinstvu: lahkotnost in zabavnost, poenostavljanje zapletenosti življenja in spravljivo razčiščevanje nenamernih zmot. Popestrijo jo dobršna mera humorja in poetičnost, glasbeni in plesni vložki.
Tema igrice je pravzaprav zelo sodobna: človek se želi*upreti diktaturi časa, ki mu krati svobodo in hromi sposobnost za zaznavanje vsega lepega. Ambrosio poskusi sicer odstraniti zgolj zunanje zasužnjevalce človekove svobode (uniči ure, radio, zvonce, trobento), pri tem pa pozablja, da so vse te priprave nekakšen pripomoček človeku pri izvrševanju njegovih dolžnosti. Prebivalci Ambrosijevega mesteca so se navadili nanje, brez teh se njihovo ravnotežje ruši. Navadili so se razdrobiti svoj dan v vrsto opravkov, dolžnosti,: ki so, kot se izkaže na koncu, tudi smisel človekove eksistence.
Navada je, da poiščemo v vsaki igri, namenjeni otrokom, »poduk«. Tudi tu ga najdemo, pedagoško nevsiljivega in v skladu s pisateljevim pogledom na gledališče, namenjeno otrokom: — V gledališču ne bomo pridigali, kjub temu pa bomb povedali otroku to, kar se nam zdi vredno, da otrok spozna, in sicer tako, da bo to otroku zabavno, zanimivo in sproščujoče. Drugače povedano: na prijeten način je treba'v otroku saditi semena za moralo odraslega. —
Na premieri so se nam v zasedbi vlog predstavili trije na novo angažirani igralci mladinskega gledališča: vlogo navihanega Am-brosia je uspešno zaigral Jože Mraz, iskrivo Fantesco Milena Grmova, tragikomičnega zatvorni-čarja Regola pa Sandi Pavlin. Do-
brodušni cestni pometač Spazzino je bil Božo Vovk, županja Padro-na pa Minca Jerajeva.
Igrico je zrežiral Žarko Petan, sceno je pripravil Uroš Vagaja, koreografijo Majna Sevnikova, kostume Anja Dolenčeva, scensko glasbo pa Borut Lesjak.
M, K.
Zboljšajmo pouk matematike tudi v prvem razredu z uporabo barvnega računala za prvi razred!
Idejo tov. RUTARJA o barvnih računalih (glej SOD. PEDAGOGIKA št. 7/8-64) je mogoče še modificirati. Zamislimo si rusko računalo z namiznimi kockami mesto kroglic. Kock ne bi pomikali v vzdolžni smeri, temveč le, sukali. Na 2 ploskvah posamezne kocke bi imeli nalepljene ali naslikane rdeče in modre kroge, na preostalih 2 pa številke od 1 do 100 oziroma rezultate poštevanke. Takšno računalo bi lahko uporabljali predvsem v 2. razredu osnovne šole.
Za I. razred bi imeli nanizanih 20 kock v eni vrsti. Te bi bile opremljene poleg rdečega in modrega še z rumenim krogom, 4. ploskev bi nosila eno od številk iz obsega do 20. To računalo bi lahko služilo tudi za uvajanje relativnih števil v 7. razredu. Izbrati je le eno barvo za pozitivna števila, drugo za negativna števila, ter pri računanju upoštevati* da se pozitivna in negativna enota uničita.
Navodila za uporabo skoraj da niso potrebna, saj bi učitelj kmalu odkril večino možnosti, ki mu jih računalo nudi. Pri uporabi bi kot indeks lahko služil primeren karton.
Pavel Planinšek, Mežica
Sola v Plešivcu nad Velenjem
Nekako dve uri od Velenja kakor nova, e stala 42 milijonov oddaljena leži prijazna hribovska dinarjev. Sedaj je v tej šoli 59 vas Plešivec. V nedeljo 3. oktobra učencev. Vsi prostori so central-dopoldne se je ob skoraj novi šoli no ogrevani. Sola je pomembna zbralo lepo število ljudi. Otvarit- pridobitev za prebivalce Plešivca. vena svečanost obnovljene šole V zimskih dneh se bodo lahko šole je bila prisrčna. Domači pionirji so pripravili obsežen program. Solo pa je predal namenu predsednik občinske supščine namenu še obnovljene prostore Velenje tov. Močilnik.
tu zbirali in preživeli marsikatero prijetno in koristno urico. Nekaj dni zatem so predali
V obnovljeni šoli sta sedaj dve .Šoštanju.
otroško varstvene ustanove v
učilnici, delavnica za tehnični pouk, zbornica s kabinetom in
Ze dalj časa so v Šoštanju pogrešali telovadnico. Njena grad-
lepo opremljen prostor za druž- nja je stala 35 milionov dinarjev.
bene organizacije. Poleg tega je v šoli komfortno trfsobno dru-
Smemo trditi, da je občinska skupščina v preteklih letih vlo-
žinsko stanovanje in garsonjera, žila precejšna sredstva za šole. Celotna obnova šole, ki je
OSNOVNOŠOLSKI SISTEM V ANGLIJI
Sproščen, razgiban pouk
če si pobliže ogledamo šolstvo na Angleškem, opazimo, da se srečujejo Angleži pravzaprav z istimi problemi kot mi. Tako npr. ne vedo kam z otroki, ki jih je vedno več, šolskih stavb pa je — kljub temu, da rasto vedno nove — še vse premalo. Čeprav so zgradili Angleži v povojnem času že tri milijone novih šolskih prostorov (predvsem osnovnošolskih), so razredi še vedno prenatrpani, saj je povprečno število učencev v razredu 3o do 40. (V šolah, ki so bile zgrajene po vojni, je ena tretjina učencev).
Vprašujejo se, kje dobiti učne moči, pa čeprav usposobijo vsako leto 50.000 učiteljev. Prizadevno se ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako izboljšati kvaliteto pouka tako, da s tem ne bi obremenili otrok. Revolucionarno leto v angleškem šolstvu je bilo
1.	1944, ko so izvedli šolsko reformo. To je bil prvi korak k modernejši obliki pouka (direktna metoda, skupinski pouk, poudarjanje ročnih spretnosti), nove možnosti pa iščejo še danes.
Finančna sredstva so menda problem vseh šol na svetu — tudi angleških. Za svoj način pouka potrebuje angleška šola ogromno denarja, ki ga pa ne dobi vedno in toliko, kolikor bi ga potrebovala. Plače učiteljev niso najvišje in zato tudi ni dovolj učiteljstva.
Preden začnemo podrobneje govoriti o osnovnošolskem sistemu v Angliji, si oglejmo nekaj bistvenih stvari, po katerih se razlikuje angleški šolski sistem
od našega. Obvezno šolanje na Angleškem traja od petega do petnajstega leta; angleški otrok je v šoli ves dan.
Od tretjega do petega leta lahko' pošljejo Starši otroka v vrtec (Nursery). Obvezno šolanje od petega do petnajstega leta je razdeljeno na (tri) stopnje: od 5. do 7. leta (Infants) ter od 7 do 11 leta (Junior). Skupini Infants in Junior sta v okviru Primary šole, medtem ko so tretja stopnja šolanja — od 11. do 15. (eta (16., 17., in 18) Secondary šole. Nekatere Secondary šole trajajo do 18. leta, vendar otrok lahko zapusti šolo po dopolnjenem 15. letu.
Druga zanimivost je šolski urnik, ki je prilagojen delovnemu dnevu angleškega človeka, ki odhaja na delo ob devetih, domov, pa se vrača ob 5. uri popoldne. Angleški otrok pride v šolo ob 9 uri in jo zapusti popoldne ob 15.30. Opoldne ima prosto od 12. do 13.30 za kosilo.
Angleške šole so državne (te so brezplačne) in privatne (ki jih je treba plačati).
HARMONIJA PROSTORA.
SVETLOBE IN DOMAČNOSTI
Zgradbe novih angleških šol so res zavidanja vredne. Pri njihovem načrtovanju so sodelovali arhitekti in učitelji. Moderne šole so na splošno pritlične in razvlečene po prostoru. Stene so steklene. Otrok naredi korak in je na šolskem vrtu, ki je hkrati igrišče in učilnica. Podeželsko okolje je za otroka, ki obiskuje Primary, najprimernejše. Otrok
gre lahko ven in raziskuje, opazuje, izbira, meri in se vrne v razred s svojimi dognanji, vzorci, odgovori in vprašanji. Drugi del šolske aktivnosti. se seveda odvija v razredu. Nekateri otroci se zatečejo h knjigam,, modeliranju, risanju, pisanju, drugi zopet pripravljajo material za poskuse. Da šol?ki prostor lahko služi vsem tem dejavnostim, se je moral temeljito spremeniti. Kot dodatek k splošnemu prostoru, v katerem sedijo otroci v skupinah, in delajo, morajo biti najmanj še trije kotički. Eden od kotičkov mora imeti umivalnike in delovne mize, kjer otroci praktično delajo — modelirajo in kuhajo. Drugi mora imeti klopi z razstavljenimi vzorci, bodisi za kemijo, prirodopis, matematiko ipd. Tretji kotiček mora biti primerno opremljen s Knjigami./To pomeni, da morajo biti razredi opremljeni za formalno in praktično delo obenem.
Pouk ni vezan samo na razred — del učencev dela tudi na hodniku. Učitelj ni govornik, temveč nekak prometni miličnik, ki kontrolira posamezne skupine. Zato je razumljivo, da nekatere skupine lahko delajo tudi izven razreda. Čim nižji je razred, tem bolj je pouk samo skupinski. Temu je seveda prilagojena oprema in razpored šolskega pohištva. Klopi niso postavljene v vrstah ena za drugo; otroci sedijo okrog miz, razdeljeni v skupine. Boljši učenci pomagajo slabšim, ponekod pa pomaga tudi učitelj. Vse skupine nimajo istega dela. An-
gleški šolski sistem je tak, da otroka, zlasti na nižji stopnji, ne sili k študiju, ki ga ne zanima. Če se otrok npr. zanima za prirodopis, ga pustijo in celo podpirajo njegovo zanimanje, kajti tudi pri prirodopisu se bo srečal z zemljepisom, zgodovino, matematiko, kemijo in končno tudi z materinščino.
»ENAJSTA SOLA POD MOSTOM«
Ko prvič stopiš v angleško šolo — bodisi v Infants ali v Junior — dobiš občutek strašnega nereda in misliš, da je prav gotovo odmor. Ko pa zveš, da imajo reden pouk in temu pouku tudi prisostvuješ, spoznaš, da je ta domnevni nered organiziran. V angleški šoli vlada sproščenost. Otrok študira npr. zemljepis. Pri tem se sreča z opisom pridelkov ali živali, ki jih še ne pozna. Steče na hodnik, kjer so stene ena sama knjižnica, seveda urejena po strokah. Pogleda v neko prirodopisno knjigo, prebere in problem je rešen. Zanima ga kakšno oblačilo nosijo prebivalci države: pogleda v knjigo o na-rodfiih običajih in radovednost je potešena. Če se ne znajde sam, mu pomaga učitelj ali sošolec. Takšen način dela je seveda mogoč samo pri skupinskem pouku. Kar bo otrok prebral, si bo potem zapisal v zvezek in narisal, kar je videl. Angleški šolar dela precej samostojno — eden bolje, drugi slabše; to je seveda odvisno od njegove inteligenčne sposobnosti. Otroci prehajajo iz razreda v razred brez ocen in spričeval, zato so bolj sproščeni. Otrok se v šoli nauči tudi dosti več, ker odkriva tisto, kar ga res zanima.
V Infants (5 do 7 let) prebije otrok dve leti in sicer navadno pri istem učitelju. Angleško šol-
sko leto je razdeljeno na tri semestre (od septembra do-decembra, od januarja do aprila in od aprila do konca julija). Čim dopolni pet let, lahko otrok vstopi v šolo (tudi v tretji semester). Zato je starost otrok na tej stopnji zelo različna.
Kakor v Infants so tudi v Junior otroci mešani. Vsaka šola vsebuje navadno obe stopnji, bodisi da so Infants oddelki preko dvorišča v posebni zgradbi, v pritličju ali v posebnem traktu.
V	nekaterih podeželskih šolah, ki niso številne, imajo po en oddelek Infants in en oddelek Junior, obiskujejo pa jih otroci stari od 5 do 11 let.
Kadar je »učenje«, učitelj po svojem preudarku obravnava predmete. Pri tem ima popolno svobodo. Če se mu zdi primerno, lahko tri tedne uči samo prirodopis ali zemljepis. Prirodopis bo morda obravnaval spomladi, v zimskih mesecih pa bo nadoknadil matematiko in materinščino. Ob zgodovinskih dnevih obravnava zgodovino, ob poletu v vesolje pa bo verjetno obravnaval SZ.
ŠOLA ZA UČITELJE — DEL UNIVERZE
Mi pogosto pravimo: nimamo telovadnice, nimamo pevske sobe.
V	nobeni šoli nisem videla prostora, ki bi služil samo za telovadnico ali pevsko sobo. Telovadijo in pojejo v prostoru, kjer je jutranji zbor. V trenutku se dvorana spremeni v telovadnico: res pa je vse orodje premično. Tudi telovadijo, po skupinah. Vsaka skupina si zaveže trak različne barve in dela na lestvi, z obroči, .vrvmi na blazinah; skupine orodje med seboj zamenjujejo. Na koncu je nekaj minut kolektivna
igra z žogo. Ura se namreč vedno zaključi s kolektivno igro. Pogosto zaključijo igro tudi s tem, da učitelj meče majhne vrečice, napolnjene s fižolom. Vse gre bliskovito in vrečice, ki drsijo po tleh, ne smejo nikogar zadeti. Naslednjo uro je v isti dvorani petje. Otroci, navadno iz dveh razredov skupaj, pridejo, sedejo po turško na tla in sproščeno prepevajo.
Zelo gojijo ročne spretnosti. Otroci ustvarjajo čudovite stvari iz preprostega materiala, pri čemer je prvo pravilo: »Uporabljaj material, ki je v tvoji najbližji okolici!«
V	Infants je otrok dve leti pri istem učitelju. Ko stopi v Junior, tudi en učitelj uči vse predmete — razen telovadbe in petja (pa tudi telovadbo in petje v nižjih oddelkih Junior uči dostikrat isti učitelj). Plača učiteljev je v vseh treh stopnjah: v vrtcu, v Prima-ry in Secondary. Če ima kdo več, je to zaradi tega, ker ima več pouka ali odgovornejše mesto. Sola za učitelje traja tri leta, vanjo vstopijo z 18. letom. Sedaj je postala ta šola del univerze. V šoli vsak študent izbere en predmet ali dva, ki ju študira bolj natančno. V Primary bo učil vse predmete, v Secondary pa bo specialist za dva predmeta.
Inšpektorji se navadno najavijo. Njihovo delo je samo v potovanju po terenu in opazovanju; ne posedajo v sobi, polni papirja.
V	šoli ne uporabljajo kazni, posebno ne telesnih. Če učitelj kaznuje otroka, pa ni upravičen, stopi ravnatelj na otrokovo stran.
Domačih nalog otroci nimajo, razen pozneje, v višjih razredih, a zelo malo. Učitelji ne popravljajo nalog z rdečilom, temveč vstavijo 'listek in otroku razleže, kaj je narobe.
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
Srednja stopnja:
19.	oktobra ob 8.55
20.	oktobra ob 14.05
ELEKTRIKA PRED SODIŠČEM
Kaj vse je mogoče povedati o elektriki! Ze samo nizanje teoretičnih in praktičnih dejstev, ki so v zvezi z njo, bi se raztegnilo v obsežen leksikon.
Vse preveč pa je še ljudi, ki niso vešči v ravnanju z elektriko, to pa je po navadi njim v škodo, če se ne pripeti celo kaj hujšega. Vzrok tej nespretnosti, malomarnosti ali napakam v ravnanju z električnimi pripravami je predvsem ta, ker poznajo premalo zakonitosti električnega toka in napeljave.
Avtor se iz takih pojavov ponorčuje, hkrati pa kolikor mogoče vedro in sproščeno naniza nekaj osnovnih misli o elektriki; zato se je odločil za precej izviren naslov Elektrika pred sodiščem. Pred »sodiščem« se — to je vsebina — znajde skupina električnih aparatovt žarnica, likalnik in sesalec za prah, »obdolženih vrste kaznivih dejanj«. Kot »obtežilne priče« nastopajo njihovi lastniki, »materialno prizadeti« zaradi omenjenih »kaznivih dejanj«. Sledimo celotnemu procesu, v katerem si ostro nasprotujeta tožilec na eni in branilec na drugi strani. »Sodni izvidenec-«, v tem primeru električar, zelo nepristransko polagoma ovrže obtožbe drugo za drugo. Počasi stopa v ospredje procesa kot domnevni krivec vseh nesreč namesto električnih aparatov elektrika sama. »Sodni izvedenec« podrobno obrazloži vire elektrike, električni obtok, njegovo uporabnost in njegove značilnosti tja do električne napeljave v vsakem posameznem prostoru. Ton celotne pripovedi je še-gav, a kljub temu , dovolj resen, da pripoveduje o čisto resnih stvareh.
Z nizom svaril in pravil, ki morajo veljati ob vsakršnem stiku z elektriko, poroto dokončno prepričajo, da je elektrika sama nedolžna, stvari pa postavi v pravo luč; to izzveni naposled kot neposreden in nevsiljiv pouk.
Najbrž bo treba tu pa tam kaj v oddaji podrobnega obrazložiti in razčleniti ter se pri posameznih stvareh ustaviti. To pa glede na živahno napisan tekst najbrž ne bo pretežko.
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.05)
24. okt. — Zvonimir Furtinger; NA DIVJEM ZAPADU (prva izvedba)
31. okt. — VESELI TOBOGAN —
javna otroška oddaja 7. nov. — Niko Grafenauer: CIN CIN CIN POTEPIN (prva izvedba)
14. nov. — Milivoj Matošec: PUSTOLOVŠČINA PETRA ZGAGE (ponovitev)
21. nov. — Matjaž Kmecl: ODLOČILNI DAN V MAČJI ZGODOVINI (ponovitev)
28.	nov. — Aleksander Marodič: VIHAR (prva izvedba)
29.	nov. — VESELI TOBOGAN — javna otroška oddaja
5. dec. — Mirče Šušmel: SLON PRED MAGISTRATOM (ponovitev^
Nižja stopnja:
22. in 23. oktobra:
OD RALA DO TRAKTORJA
29. in 30. oktobra:
MALA BOGDANKA
5. in 6. novembra:
JU-JU
12. in 13. novembra:
O PIŠČALKI, GOSLICAH IN BOBENCKU
19. in 20. novembra:
ZA TOPLO PEC
26. in 27. novembra:
NOC NA REKI
3. in 4. decembra:
RIŠITE Z NAMI
Srednja stopnja:
19. in 20. oktobra:
ELEKTRIKA PRED SODIŠČEM
26. in 27. oktobra:
ZAPOJMO, ZAIGRAJMO IN ZAPLEŠIMO
2. in 3. novembra:
PRAVLJICA O FANTU, KI JE HOTEL POSTATI SLAVEN
9. in 10. novembra:
ŽALEC. NAJMLAJSE SLOVENSKO MESTO 16. in 17. novembra:
MSTISLAVOVA ZADRUGA
23. in 24. novembra:
ZGODBE IZ MUZEJA NOB
1. decembra:
NASA DOMOVINA
Višja stopnja:
19. in 21. oktobra:
IMELI SMO LJUDI
26. in 28. oktobra:
POJOČE SKRINJICE
2. in 4. novembra:
POVEDI, MRAČNI ME GROBAR
9. in 11. novembra:
V DŽUNGLAH NOVE GVINEJE
16. in 18. novembra:
KRIŠTOF KOLUMB
23. in 25. novembra:
DOLGA POVEST O RADIRKI
2. decembra:
O SLOVENSKIH NAREČJIH
19. oktobra ob 14.05
Višja stopnja:	21. oktobra ob 8.55
IMELI SMO LJUBI
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi, še od nas?
Ti Zupančičevi verzi so motto naše oddaje o nemškem zločinu v Kragujevcu, kjer je pred štiriindvajsetimi leti v enem samem dnevu — 21. oktobra 1941 — padlo sedem tisoč ljudi, med njimi tudi
mnogo žensk in otrok, zlasti dijakov kragujevške gimnazije.
Spomini preživelih prič usodnih dogodkov — profesorice Branke Rankovič in profesorja Rosiča — dajejo oddaji pridih osebnega, neposrednega doživetja, ki pretrese bolj kakor naštevanje že tako strašnih dejstev. Vsekakor je več kot opomin — tega ne moremo in ne smemo pozabiti.
Nižja stopnja:
22.	oktobra ob 14.05
23.	oktobra ob 8.55
ga ne bi imela. S traktorjem je seveda treba znati ravnati in traktoristi so cenjeni delavci. Kdo je boljši? — Nekega dne se pomerijo med seboj na tekmovanju. Vsi iz Račje doline stoje za svojim traktoristom Franceljnom; že kaže, da bo Francelj prvi, ko se mu pokvari stroj. Razočaranje je sicer veliko, volje pa ne vzame. Ko je stroj spet nared, ga zapelje Fuancelj na domače polje in reže z njim brazdo za brazdo.
Oddaja bo dala malemu poslušalcu to, kar mora izvedeti, hkrati pa je napisana vseskozi v zabavnem, šaljivem tonu, da bo tudi privlačna za uho. Sklene pa jo avtor z besedami:
CD MIA 20 TMKTOBIA
To je tema, ki smo jo vzeli prav iz učnega načrta in ki jo obravnavajo najbrž v razredih prav zdaj, saj je prav zdaj aktualna: plug je obrnil zemljo za ozimno in obrnil bo še prerfekatero njivo v praho, da si bo bolj odpočila, da se bo bolj prezračila, bolj napojila, da bo prihodnje leto bolje rodila. Vaški otrok vse to sam doživlja, mestni otrok naj vse to izve, oba pa naj dobita jasnejšo predstavo o tem, kako si je človek pridelal kruh svoje dni in s kakšnimi pripomočki si ga prideluje danes.
Avtor, Rajko Ranfl, je dovolj nazorno, v slikah predstavil davnega človeka, ko je opustil nomadsko življenje in se jel stalno naseljevati, človeka, ki je že spoznal, da je treba zemlji pomagati, da bolje rodi, da jo je treba rahljati in obračati, in si je zato omislil pomagalo — močan, lesen, ošiljen klin — prvi plug, ralo.
Pripoved preskoči nato razvojno dobo dolgih stoletij in se ustavi pri vaškem kovaču, ki je pravkar skoval železno rezilo, mnogo boljši, uspešnejši pripomoček za obdelovanje zemlje — železni plug. Kmet je zadovoljen, delo mu je izredno olajša-
ko se kmetje pogovarjajo o traktorju, se vse bolj ogrevajo zanj in se nazadnje odločijo, da ga kupijo; z njim bodo orali, sejali, kosili — pa še na veselice se bodo vozili. Traktor kupijo in obnese se v splošno zadovoljstvo.
Traktor postane malone neobhod-na stvar in skorajda je ni vasi, ki
»Veste, prijatelji, zemlja je le zemlja. Kmet je ne zamenja za vse nagrade tega sveta ... Zrasel je na njej, njegova je in on je njen. Da, kmeta zaboli srce, kadar mu jo kdo tepta, in na jok mu gre, če mu jo deroča voda odnaša. Zato se spomnite, kadar boste gledali cvetočo ajdo, zeleno deteljo in polno žitno klasje — zemlja je bogastvo in življenje.
26. oktobra ob 8.55
Srednja stopnja:	27. oktobra ob 14.05
ZAPOJMO, ZAIG2AJM0 IN ZAPLEŠIMO
no.
Spet je minilo veliko časa. Kovači so videli, da gredo plugi dobro v denar in so si razdelili delo: ta je delal samo kolesa, oni samo rezila, k sodelovanju so povabili še druge mojstre, kleparje, mehanike — in nastala je prava pravcata tovarna, v kateri niso delali samo pluge, ampak vse mogoče stroje .— Tu se zdaj pridružimo sestanku na vasi,
Oddaja se navezuje na šolsko uro OTROCI USTVARJAJO GLASBO, ki je bila na sporedu v zadnjih dveh šolskih letih. V obeh gre za vključevanje glasbenih instrumentov v petje pesmi in za aktivizacijo otroka v glasbeno vzgojnem procesu.
Dogajanje je tudi tokrat zajeto v otroško igro, izhodišče pa je prekmurska ljudska pesem Marko skače.
Iz petja in plesa povzemajo otroci ritmične elemente, ki jih prenašajo na instrumente. Med njimi zdaj posebej izstopa blokflavta, ki je zelo primemo glasbilo za' učence na tej stopnji. Poleg tega nastopajo še: ksilofon, zvončki, trikot, tamburin in violončelo.
Informacije in gradivo za tovrstno delo dobe zainteresirani učitelji pri avtorjih oddaje.
Višja stopnja:
26. oktobra ob 14.05
28.	oktobra ob 8.55
POJOČE SKRINJICE
Kadar želimo oživeti spomin na 'kraje ali prijatelje, vzamemo v roko fotografijo.
i Pri zvoku to ne gre. Glasba je nizanje posameznih tonov, ki se vr-istijo drug za drugim. Vsak ton zase |pa nastane pri nihanju glasbila in Iga občutimo, ko to nihanje preide y zrak in na naše uho. Če hočemo spraviti glasbo v konservo, moramo poskrbeti, da pri ponovnem predva-jjanju konservirane glasbe potekajo ivsi dogodki v istem razredu5 kot so pri »konserviranju«. Za to je prvi i poskrbel T. A. Edison. Igla, ki je bila j pritrjena na membrano, je vrezova-|la zvočne tresljaje v voščen valj. S i posebnim mehanizmom je bilo poskrbljeno, da se je valj vrtel in premikal v stran. Tako je igla zarisala v valj vijačnico. Nato so valj zavr-I teli nazaj, nastavili iglo v začetek j raze in ponovno zavrteli valj. Igla ! je drsela po razi in sledila vsem hribčkom in dolinicam, ki jih je prej vrezala. Tresljaji so se prenašali naprej in zanihali membrano, ' nato pa še trak. Iz fonografa so se slišali zvoki, ki so jih prej posneli.
Podoben je gramofon, le da je tu raza vrezana na okroglo ploščo.
Naslednji izum, ki je omogočil »konserviranie« glasbe, je magnetofon. Tu spremenimo magnetne lastnosti posebnega traku. Seveda pa mora teči trak z določeno konstantno hitrostjo mimo snemalne glave, ki povzroča to spremembo na traku.
S sodobnimi magnetofoni se da doseči veliko število efektov, ki so bili še pred nekaj leti neznani. Magnetofoni so sedaj najvažnejša oprema radiotelevizijskih postaj.
Spominska plošča
Srednja stopnja:
Ž&LEC, MJMLfiJŠE SLOVENSKO MESTO
9.	novembra ob 8.55
10.	novembra ob 14.05
Po daljšem času je spet na sporedu ena izmed oddaj iz skupine: Naši kraji in ljudje.
Kako so nekatera naselja postala mesta, druga pa ne? Trgovanje in trg sta s tem razvojem povezana. Na največjem prostoru sredi naselja so ob praznikih ali drugih določenih dneh zamenjevali blago: perutnino, živino, orodje, obleko. Naselje je dobilo naslov: trg.
Če se je naselje toliko razširilo, da so blago zamenjevali malone že vsak dan, nele nekajkrat na leto, ni bil to več samo trg, temveč mesto.
Koper in Piran sta na primer zelo stari mesti, kajti ob morju so imeli vso možnost zamenjavati blago v
Nižja stopnja:
Milili BCGBMKR
29.	oktobra ob 14.05
30.	oktobra ob 8.55
Ob dnevu, ki z njim počastimo • spomin mrtvih, najbrž ni šole, ki ne bi popeljala šolarjev na grobove tistih, ki so padli za našo svobodo, saj so ti grobovi prenagosto posejani po naši zemlji. Tudi z oddajo radijske šole bi radi prispevali k pietetnemu razpoloženju, pa smo v ta namen izbrali zgodbo, ki jo je kot svoje doživetje zapisala Andjelka Martič, zgodbo o mali Bogdanki.
Dekletce je bilo doma .v Slavoniji, v vasici pod Papukom, v planini pa je paslo ovce. A tistega dne, ko je sovražnik vdrl v domačo vas in jo požgal, je ostalo sirota brez svojcev in doma. Tako sta jo našla Andreja in Peter in jo vzela s seboj v brigado. Živahno, bistro dekletce so borci kmalu vzljubili. Zanjo nikoli ni zmanjkalo kruha — in ko se ji je strgalo krilce, so jo oblekli po partizansko, ji za zimo sešili plašč iz ovčjih kož in ji na glavo posadili titovko.
Jeseni je krenila brigada v smeri Save, da spravi za borce v Krajini potrebno hrano čez reko. Tudi Bog-danka je šla z njo in junaško zmagovala dolgo, sila naporno pot. Malone sovražniku na očeh so srečno prepeljali, spet hodili in se komaj po večdnevnem maršu ustavili v odročni vasi. Vse je poleglo ko ubito, a že sredi noči je morala brigada spet pokonci in dalje. Andreji srce ni dalo, da bi zbudila tudi Bogdan-ko, zato je deklico zaupala dobrosrčni gospodinji.
Šele čez dolgo se je brigada vrnila v vas in med prvimi je borce pozdravila Bogdanka. Poslej se ni dala več pretentati. »Saj sem vaša!« je dejala. Za orožje seve ni mogla prijeti, hotela pa je biti vendarle kako koristna. Krpala je nogavice in srajce, šivala gumbe in rdeče zvezde na kape, nastopala je tudi na mitingih in se naučila pisati in brati; da bo učiteljica, ko bo vojne konec, je dejala.
Potem je dobila brigada ukaz, da mora nazaj čez Savo. Pogosto je morala skozi sovražni ogenj in nemalo borcev je padlo; a najhujša nevarnost jo je še čakala:	prehod čez
progo. Zle slutnje so se uresničile. Komaj so stekli prvi borci čez nasip, je zapokalo. Razvnela se je ostra bitka. Andreja je ležala z Bogdanko na tleh, jo krila z lastnim telesom in čakala na, ugoden trenutek. Za hip je streljanje prenehalo. Bogdanka se je pognala po nasipu in Andreja za njo. A tedaj je zareg-Ijala strojnica in deklico pokosila.
Ko se je brigada vendarle izvila iz sovražnih klešč, je nosil Peter mrtvo Bogdanko naprej in naprej, nosil je deklico, ki je želela postati učiteljica, da bi nudila veselje otrokom, ki bodo živeli v svobodi, da bi uživala ob tem, da je vsaj njihovo življenje lepše, ko je bilo njeno polno krvi in bojev. Malo Bogdanko so pokopali na jasi nad domačo vasjo.
velikih množinah. Ptuj je zrasel na ruševinah nekdanjega rimskega vojaškega mesta Petovio. Vojaki so bili vedno pripravljeni na boj, okoličani so jim prinašali naprodaj živila, trgovci pa še raznovrstno blago. Ljubljana se je razvila iz naselja, ki je nastalo ob križišču ceste in vodne poti. Takih primerov bi lahko našteli še več.
Kdaj pa je Žalec postal mesto? Lani (1964). In to je zdaj enainpetdeseto slovensko mesto: Ajdovščina, Bovec, Idrija, Nova Gorica, Tolmin, Ilirska bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Bled, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Domžale, Hrastnik, Radeče, Višnja gora, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana, Ti-bovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Maribor, Ormož, Ptuj, Ravne, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Kostanjevica, Videm-Krško, Celje, Laško, Slov. Konjice, Šoštanj, Velenje in Žalec.
Žalec je sedež občine, ki zajema vso spodnjo Savinjsko dolino. Že za Turkov je bil to dobro utrjen tabor.
Takrat je bil Žalec pomembnejši od Celja, pozneje ga je Celje v razvoju prehitelo, (ugodnejša lega: sotočje Voglajne in Savinje, razvoj industrije). Lani je 29. septembra skupščina socialistične republike Slovenije sprejela zakon, da se podeli Žalcu naziv mesto.
V pridelovanju hmelja je Žalec prvi v Jugoslaviji in med prvimi na svetu. Janez Hausenbichler, velik rodoljub in gospodarstvenik, rojen v Žalcu, je pred 80 leti napisal v slovenščini učbenik Hmeljarija. Na njegovo priporočilo so takrat mnogi kmetje v Savinjski dolini zasadili hmelj. V vsem tem času je prinašal hmelj savinjskim kmetom lepe denarce. Vrednost letnega pridelka znaša danes povprečno 5 milijonov dolarjev.
Poleg tega ima danes Žalec tovarno JUTEKS, v kateri izdelujejo bombažne tkanine, pa še tovarno kovinskih izdelkov. Po drugi svetovni vojni se mesto izredno hitro razvija in število prebivalstva se bo kmalu potrojilo.
Jaka Slokan, avtor oddaje, je vnesel vanjo še veliko drugih podrobnosti in zanimivosti o najmlajšem slovenskem mestu.
Višja stopnja«
2.	novembra ob 14.5!)
4. novembra ob 8.55
POVEDI,
MUČNI ME GR0BMR
Oddaja Povedi, mračni me grobar je druga iz cikla o slovenski modemi. Prva je bila na sporedu pred mesecem dni in je govorila o Josipu Murnu - Aleksandrovu, ta pa pripoveduje, kakor kaže že sam naslov, vzet iz očetu posvečenega soneta, o njegovem pesniškem in življenjskem pisatelju Dragotinu Ketteju. Oddaja je zasnovana prav tako kot prva:	opisuje pesnikovo
življenjsko pot in obenem riše njegovo umetniško rast, ilustrirajo pa jo primeri. Pripravil jo je Niko Grafenauer.
2.	novembra ob 8.55
3.	novembra ob 14.05
Srednja stopnja:
PRAVLJICA 0 FANTU, KI JE HOTEL POSTATI SLAVEN
Fant, o katerem vam bo pripovedovala naša oddaja, je bil Hans Christian Andersen (1805—1875).
Andersenovo življenje je skorajda pravljično. Mladost je preživel v tesni sobici očeta-čevljarja. Druščine ni imel, šola mu je bila tuja, rad se je potikal po bližnjih travnikih in gozdovih, vzljubil je ptice, rastline, rože, doma pa so bili ljubitelji lutk. Fant jih je sam izdeloval in z njimi prirejal »igre«, gledalci pa so bili oče .mati in babica.
Željan znanja se je odpravil študirat v Kjdbenhavn. Rad bi postal dramaturg, pesnik, plesalec, a vse njegovo prizadevanje je ostalo brez uspeha. Največje bede ga je rešila štipendija Friderika VI. Bil je že priznan	pesnik	in	dramski	pisec,
študent	filozofije	in	filologije, ko je
odšel na potovanje. Mnogo je prepotoval.	Spoznal	je	Nemčijo,	Francijo in	Italijo.	Kasneje je	zbiral
otroke in priiatelie v svoji vili, ki je bila pravljično lepa.
Andersenove pravljice so postale lastnina vsega sveta. V njih je Andersen izražal življenje v najlepši podobi. Ljubil je življenje in preproste ljudi.
Ko je bil že slaven in je dosegel najvišja priznanja, je zapisal: Moje življenje je pravljica.
Njegova domovina je Danska in njegov rojstni kraj Odense.
Kakor je Andersenovo življenje pravljično in prepleteno s pravljicami, ki jih je pripovedoval in pisal, tako je tudi avtorica oddaje Maja Levstikova skušala v tej Pravljici o fantu, ki je hotel postati slaven, skušala to pravljičnost čim bolj ohraniti. Pripoved o Andersenovem življenju je prepletla z njegovimi pravljicami:	Grdi mali raček, De-
klica z vžigalicami in še o drugih je zapisala kakšno misel in tako zaokrožila oddajo v lepo celoto.
Nižja stopnja:
JU-JU
5.	novembra ob 14.05
6.	novembra ob 8.55
9. novemnrao ob 14.05
Višja stopnja:	11. novembra ob 8.55
V DŽUNGLAH NOVE GVINEJE
1 A. N. Kuprin je poleg drugih del napisal tudi dragoceno knjižico pripovedk. Vse govore o živalih in kažejo, kako dobro je znal pisatelj opazovati in kako tenko je znal prisluhniti življenju v naravi.
Že pred leti smo iz te knjižice izbrali zgodbo o muci Ju-Ju in ji dali za slušno dojemanje primernej-ško, bolj radijsko obliko. Letos smo si jo namenili ponoviti, in sicer kot ilustracijo k razrednim razgovorom o domačih živalih.
Prijetno in zanimivo teče pogovor med pripovedovalcem in malo Marjetko. Takole na primer .,.
»Povsod po hiši je bilo Ju-Ju zadosti. Zjutraj pa je prišla najprej k meni, čeprav je bilo iz sosednje sobe slišati Matjažkov glas. S šapico in gobčkom je odrinila priprta vrata, skočila na posteljo, rinila vame svoj rožnati nosek in kratko rekla: Murrm.
Kaj je to rekla?
Ju-ju se ni nikoli drugače oglašala, samo: murrm. Je pa ta »murrm« zmerom drugače zvenel. Enkrat je pomenil dobrikanje, drugič nemir, včasih je Ju-Ju z njim prosila za kaj ali se česa branila, včasih je pomenil hvaležnost, drugič spet jezo ... Če je rekla takole na kratko: »Murm«, je pomenilo: »Pojdi z menoj ...« Oblekel sem se in šel za njo. Obstala je pred vrati, za katerimi je spal Matjažek z mamico. Potihoma sem vrata odprl. Ju-Ju se je komaj slišno zahvalila: »Murrm!« in smuknila noter.
K Matjažku?
»Ne, jutranji pozdrav je opravila Ju-Ju lepo spodobno, po vrsti. Najprej je skočila na posteljo k mamici, šele potem prek ograjce na Matjažkovo posteljo.
Kaj pa je rekla Matjažku?
»Murrm!«, tudi njemu je rekla: »Murrm!«, ampak z drugim glasom. Pomenilo je: »Dobro jutro, prijatelj! Si dobro spal?«
In kaj je rekel Matjažek?
Pritisnil jo je k sebi, in če je le mogel, jo je poljubil na gobček. Potem pa se je oglasila mama in ga oštela.
Zakaj pa?
Zato, ker ni pametno poljubovati Živali. Tudi muce namreč lahko prenašajo bolezni, saj veš, kod vse stikajo.«
Pa še drug primer...
»Nekega dne sem delal na vrtu. Bilo je vroče. Neslišno mi je prišla za hrbet Ju-Ju in rekla — murrm.
Kaj je to rekla?
To je pomenilo: pojdi, žejna sem. Vzravnal sem se, Ju-Ju pa se je že odpravila po stezi proti hiši. Nič se ni ozrla, tako mi je zaupala. Vljudno sem odpiral vrata pred njo in jo spuščal naprej. V kuhinji je lah-
kotno skočila na umivalnik pri vodovodu, me postrani pogledala in rekla: »Murrm!«
Že vem, kaj je rekla, spusti vodo, je rekla.
Spustil sem vodo, da je tekla v* tenkem curku. Ju-Ju je ljubko zvijala vrat in srebala. Mogoče si že opazila, da mačke ne pijejo pogosto, kadar so žejne, pa pijejo dosti in dolgo. Tisti dan se mi je zahotelo, da se malo pošalim. Zaškrnil sem pipo, da je voda samo kapljala. Mačka je bila nezadovoljna. Nestrpno se je prestopala po robu umivalnika, pogledovala zdaj kapljajočo vodo, zdaj mene. »Murrm«, je rekla oči-
neum-nekaj-
Nova Gvineja je danes zadnji rezervat, kjer žive ljudje tako kot njihovi predniki iz kamene dobe. Za Grbnlandom je to največji otok na svetu, saj meri 772.000 km2, vendar pa o njem vemo pravzaprav zelo malo: da je prvi belec, Španec Don Jorge de Meneses, stopil nanj leta 1526, potem pa so bili dolgo prepričani, da je Nova Gvineja polotok, povezan z avstralskim kopnim; šele slavni Cook je dokazal, da temu ni tako. Na tem otoku je bilo že veliko
raziskovalcev, vendar pa še danes ne vemo, koliko ljudi živi na njem.
Tako bo naša oddaja skušala vsaj v grobih potezah pokazati to deželo neznanko, menda edini kraj na svetu, kjer še zmerom žive ljudožerci. Da bo ura bolj zanimiva, si je avtor Aleksander Marodič izmislil napeto zgodbo, ki nas bo popeljala v pra-t gozdove pogorja Cooper. Ob tem pa bo nanizano marsikaj, kar bo, kljub dozdevni neverjetnosti, resnično.
Višja stopnja:
tajoče,- češ, nehaj s takimi
nostmi. Potem je z noskom krat udarila ob pipo.
?a ji nisi dal več?
.Pač,_ Marjetka, prav sram me je postalo. »Oprosti, Ju-Ju«, sem rekel Dalje pripoveduje pisatelj med drugim še, kako mu je bila Ju-Ju zvest »sodelavec«, ko je ponoči pisal povesti, in nazadnje še, kako je hotela nekoč telefonirati Matjažku.
Iz oddaje bo poslušalec torej na prijeten način zvedel marsikatero posebnost in značilnost mačk.
ElIŠTOF KOLUMB
16. novembra ob 14.05
18.	novembra ob 8.55
Srednja stopnja:
Že bežen pogled na zemljevide 15. stoletja nam pove, kako malo je vedelo človeštvo tiste dobe o Zemlji, na kateri sami živimo.
Spomniti se moramo, da so proizvodi daljnih dežel Vzhoda prihajali v zgodnjem srednjem veku prek Bizanca v Evropo. S prihodom islama na obale Sredozemskega morja pa je Evropa izgubila to pretežno kopensko zvezo z Vzhodom. Italijanska mesta, zlasti Benetke in Genova,
18. novembra ob 8.55 17. novembra ob 14.05
mminvom zadruga
S to oddajo želimo podati šolarjem živo sliko enega dne v staroslovanski zadrugi.
V začetku oddaje se avtor spominja junakov svojih otroških sanj in med njimi Iztoka iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Tako je nevsiljivo spomnil šolarje na lepi roman, ki so ga že prebrali ali ga še bodo in si bodo tako laže ustvarili predstave o starih Slovanih. Do zgodovinske resnice o starih Slovanih se je težko dokopati, v Finžgarjevem romanu pa je je veliko.
Po tem uvodu nadaljuje avtor oddaje zgodbo, ki jo je namenil prav za to priliko. Zamislil si je majhno, blatno selo. V njem je nekaj mož, žena in otročadi, oblečenih v ovčje kožuhe, pa tudi v hlače in tunike iz lanenega platna. So bosi ali pa obuti v opanke iz brezovega lubja. Okoli njih se gnetejo psi in drobnica. In to naj bi bila Mstislavova zadruga. V njem so živeli stari Mstislav, njegovi sinovi in hčere, njih žene in možje, veliko vnukov in vnukinj, in tudi že nekaj pravnukov.
Bila je zgodnja zima, le snega še ni bilo. Može in žene je zeblo, zato je sredi sela gorel ogenj in ob njem so se greli otroci. Neko jutro se je dvignila vsa vas, razen stark, in so šli trebit in sekat podrast ter mladi
gozd. Z njim sta bila tudi Mstislavov sin Ratibor in Bronislav.
Branislav ni imel obstanka. »Kresnik me kliče,« je trdil. »Pravi mi, .naj si blizu reke izdolbem drevak. Z drevakom bi se spustil po reki navzdol. Nekaj mladih žena in mož iz vasi bi povabil na pot. Plenit bi šli v bizantinske hiše in na polja.* Bratiboru pa je svetoval Kresnik, naj poseka goščavo in jo na pomlad zažge. Z motiko naj zakoplje pepel v zemljo, da bo rodila. Nato naj poseje žito in ga zbrana. Na jesen bo imel svoje brašno.
Kateremu je Kresnik svetoval prav? To težko vprašanje je rešil Mstislav. Kresnik je moder bog in hoče dobro ljudem, zato vedno prav svetuje, le da svetuje vsakemu drugače.
Ob tem vprašanju, kako naj odslej živijo, se je zadruga razdelila.
Bronislav se je odpeljal po reki, Ratibor pa je šel s svojimi proti zahodu. Mstislav je z nekaterimi ostal. Ko je umrl, je divjina prerasla selo in kmalu ni bilo več videti, da je tod živela Mstislavova zadruga.
Nižja stopnja:
ZA TOPLO PEC
so prevzela vlogo posredovalca. Kupovala so od mohamedanskih narodov za drag denar to blago in ga še draže prodajala evropskim narodom. Nič čudnega, da so ti narodi sanjali o bajnem bogastvu Daljnega vzhoda in iskali neposredno morsko pot v to deželo. Prvi so se zganili Portugalci in so konec 15. stoletja odkrili pot okoli Afrike v Indijo. Njihovi uspehi so vzbujali zavist Španije in vzpodbujali Krištofa Kolumba, da je hotel najti pot v Cipangu (Japonska) in Indijo v nasprotni smeri kakor Portugalci.
Krištof Kolumb je bil rojen v Italiji in torej tujec v Španiji. Po dolgih letih čakanja, prizadevanja in spletk je vendar dosegel, da mu je španski dvor dal potrebna sredstva za daljnjo pot v dežele zlata in dišav. V razdobju med leti 1492 in 1504 je potoval štirikrat čez Atlantski ocean ter odkril S^tdnjo ter del Južne Amerike.
Do svoje smrti (leta 1506) je bil Kolumb prepričan, da je res dospel v Indijo. Zato je prebivalce teh dežel imenoval Indijance, zaradi tega se tudi Novi svet ne imenuje po njem.
Mnogokaj v življenju Krištofa Kolumba nam je še dandanes uganka. Ta mož, ki hoče najti novi svet in kljubuje praznoverju in nevednosti visokih in nizkih, je bil in je še vedno privlačen za pisce, ki žele razsvetliti njegovo problematiko, odkriti prave vzroke njegove slave in pozabe.
Naša oddaja bo pripravljena predvsem po knjigi Jakoba Wasser-rnanna in bo torej v njej tudi veliko govora o odnosu novih gospodarjev Amerike do tamkajšnjega prebivalstva. Knjigo je pod naslovom Krištof Kolumb in v prevodu Vladimirja Nagliča izdala Mladinska knjiga.
19.	novembra ob 14.05
20.	novembra ob 8.55
12. novembra ob 14.05
Nižja stopnja:	13. novembra ob 8.55
0 PIŠČALKI, G OSLICAH IN B0BENČKU
(Glasbena pravljica)
Piščalka, goslice in bobenček so se naveličali prodajalne z glasbili, kjer so na samotni polici ždeli leta in leta. Nihče jih ni niti pogledal niti preizkusil, kako pojo. »Dovolj je te strašne samote« so rekli in neke noči, ko je sijala polna luna, so jo potegnili iz puste prodajalne. Kam zdaj? Stali so na križpotjih številnih mestnih poti, toda kje je tista, ki bi
jim prinesla srečo? Kar na slepo so jo mahnili in prišli v manjše podeželsko mestece. »Tu bom jaz poskusil srečo,« je dejal bobenček, »ne morem več dalje. Vse me boli!« »Prav, pa ostani tukaj, prijateljček,« sta se žalostno poslovila od bobenčka piščalka in goslice. Potem pa so se zmenili, da se natanko čez eno leto spet snidejo, kjer so se razšli. In kaj so doživeli v tem letu, bo pripovedovala naša glasbena pravljica.
Kdo vse in kaj nam pripomore, da imamo toplo peč? — O tem bo pripovedovala oddaja, seveda v zgodbi.
Babica se je preselila pod zimo, a ostala je brez kuriva. Za prvo silo so ji ga nekaj prinesli domači, zakurili so, a peč ni vlekla. Prava umetnost je v pozni jeseni dobiti pečarja, a je eden vendarle prišel, da je peč preložil. Babica se je že veselila, kako se bo grela, samo da dobi tisto tonico premoga. A s premogom je dandanes težko, če ga ne naročiš dovolj zgodaj. Zakaj? Ker ga velike množine porabijo tovarne, toplarne itd. To zve babičin vnuk, ko pospremi očeta v Trbovlje; in še
to ve in vidi na lastne oči, da je rudarjevo delo težko. Pa prav rudar in drvar sta tista, ki nam pomagata kuriti peč, pa seveda žagar in pa denar, ki ga je za kurivo potrebno veliko odšteti.
Iz zgodbe izve poslušalec tudi to, da se poleg klasičnega ogrevanja vse bolj uveljavlja tudi ogrevanje z elektriko (kadar to ni s predpisi omejeno), s plinom s pečjo na odpadna olja, s centralno kurjavo in morda še s čim.
No, babici ogreva izbo dobra, stala peč. Odkar je popravljena in odkar ima babica v kleti vendarle tisto tono premoga in drva, se rada stisna k peči vsa družina.
STRAN 4
Srednja stopnja:
23.	novembra ob 8.55
24.	novembra ob 14.05
ZGODBE IZ MUZEJI NOB
Blizu je 29. november, praznik Dneva republike, zato uvrščamo ponovitev oddaje Zgodbe iz muzeja NOB.
Odaja pripoveduje o boju za svobodo na Štajerskem. Zajema dogajanje v celoti, izhaja pa iz določenih spominskih predmetov in fotografij, ohranjenih iz časov narodnoosvobodilnega boja in spravljenih v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Vsa ta pripoved dobi v oddaji simbolen pomen.
Pred nami se razvrstijo spomini na celo vrsto sestankov komunistov in na žandarsko nasilje nad komunisti, od prihoda nemških okupatorjev in njihovega terorja do ustanavljanja prvih partizanskih odredov, do njihovih bojev, zmagovitih pohodov pa vse tja do osvoboditve.
Pot skozi muzej nam razkrije zgodbe o ljudeh, ki so se bojevali in trpeli za domovino. Mladi poslušalci sprejemajo večkrat tako pripovedovanje kot pravljico, zato bo prav, če se boste v razredu na oddajo pripravili in se prej pogovorili o posebnostih narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem.
Srednja stopnja:
NISI SOMOVIM
1.	decembra ob 14.05
Višja stopnja:
Pred leti nam je profesor v gi-mnaziij povedal naslednjo zgodbico:
»Okoli leta 1925 — takrat se je Jugoslavija imenovala še kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev — naj bi prišli k nam na tekmovanje telovadci iz Francije. Nekaj dni pred odhodom pa je prispela brzojavka: »V tekmovalni skupini je toliko in toliko članov, pripravite kamele za prenos prtljage z vlaka v mesto ...«
Pred približno desetimi leti sem v francoskem mestu Strassbourgu kupoval banane. »Odkod ste?« je vprašal branjevec, star mož, ki je po govorici poznal, da nisem domačin. »Iz Jugoslavije!« — »A, iz Jugoslavije — Tito velik mož, Beograd ...« — je hitel naštevati svoje znanje o naši domovini.
Dve popolnoma različni zgodbici. Res je, da Jugoslavija pred zadnjo vojno v svetu ni bila veliko znana, res pa je tudi, da je naša domovina postala po njej pravi simbol svobode na vsem svetu.
Poglejmo na zemljevid — pred nami je Evropa. Tu spodaj ob Jadranskem morju, na Balkanskem polotoku, tu je naša domovina. Pa je res majhna v primerjavi z drugimi deželami: z 255.804 kvadratnimi kilometri je komaj na devetem mestu v Evropi, s skoraj 19 milijoni ljudi pa šele na osmem. Pred nami
23. novembra ob 14.05
25.	novembra ob 8.55
so dežele kot SZ, Francija, Španija, Italija in druge.
Jugoslavija postaja bolj in bolj vzor mnogim narodom in državam. Potovanje miru predsednika Tita v deželah Evrope, Azije, Afrike in 'Amerike, njegov nastop v Organizaciji združenih narodov v New Torku so ponovna utrditev in potrdilo ugleda, ki si ga je naša domovina pridobila v svetu zaradi svoje jasne
in poštene politike. Balkan, ki je nekdaj veljal za »sod smodnika« v tem delu Evrope, je tudi po zaslugi naše domovine postal področje mirnega sožitja in sploh dobrih sosednih odnosov ne glede na družbeno ureditev posameznih dežel.
Seveda pa nove Jugoslavije, domovine svobodnih delovnih ljudi, ne bi bilo brez nadčloveškega boja naših narodov za nacionalno in socialno svobodo. Brez tega tudi ne bi bilo 29. novembra — rojstnega dne socialistične Jugoslavije.
Višja stopnja:
0 SLOVENSKIH NAREČJIH
2.	decembra ob 8.55
Oddaja O slovenskih narečjih, ki je bila na sporedu lanskega novembra, je predstavila naša narečja in opisala njihove glavne značilnost ter tako dopolnila prejšnjo oddajo o razvoju slovenskega jezika. Obe oddaji sta bili pravzaprav celota, vendar je bila pri poslušalcih deležna toplejšega sprejema tista o narečjih. Številne šole, ki si oddaje niso posnele na magnetofonski trak, so potem prosile naše uredništvo, da bi jim oskrbelo posnetek, žal pa RTV
nima takega servisa in tako so vsakič znova nastajale težave. Zato smo se odločili, da izkoristimo današnji dan, ko tako mora biti na sporedu ponovitev, in storimo uslugo vsem tistim šolam, ki bi si oddajo »O slovenskih narečjih« rade presnele.
Tiste, ki oddaje še niso slišali, opozarjamo, da posamezna narečja ilustrirajo magnetofonski posnetki, kar vsekakor prispeva k plastičnosti šolske ure. Oddajo je pripravil Rado Rupar.
Nižja stopnja:
RIŠITE Z NAMI
3.	decembra ob 14.05
4.	decembra ob 8.15
B0LGA POVEST 0 RADIRKI
V program smo uvrstili tudi letos nekaj oddaj, pri katerih otroci sodelujejo z risanjem, se pravi narišejo si slikanico, ilustrirajo zgodbo, ki jo slišijo.
Tokrat je na vrsti zabavna zgodba o možu s trobento, ki ga kličejo kratko Pepe.
tač jim priredi koncert. V zahvalo ga popeljejo v svoj živalski vrt. Ker je Pepe utrujen, si povezne trobento na glavo in tako je namah videti kot eno izmed čudnih bitij v nenavadnem živalskem vrtu. Nepoučeni čuvarji zapro zato tudi njega v kletko. A Pepe kletko odpihne in se reši.
Kavčuk je začel za Evropo obstajati šele ob koncu 15. stoletja, točneje leta 1493., ko se je Krištof Kolumb vrnil s svojega dolgega potovanja iz Amerike, ali kakor je mislil, iz Indije. Udeleženci njegove odprave so v Evropi prvi pravili o temnih kroglah, s katerimi se v dalj-nji, tuji in nenavadni deželi igrajo divjaki. Kolumbovi sopotniki so takoj opazili in takoj občudovali čudne lastnosti teh temnih okroglih igrač: to, da so odskakovale od tal in so se s svojo prožnostjo uspešno upirale celo udarcu z mečem. Poročilo o prvem srečanju Evropejcev s kavčukom se konča z ugotovitvijo, da je žoganje domačinov obredna igra.
Stvari so postale bolj jasne šele dobrih sto let pozneje, ko je leta 1615 Juan de Torquamodo pisal o svojem popotovanju v Južno Ameriko. Precej natančno je popisal, kako domačini pridobivajo smolo kavčukovih dreves, kako jo predelujejo in za kaj vse to uporabljajo, razen za izdelovanje žog. Po njegovem pripovedovanju so znali domačini Indijanci izdelovali iz kavčuka čevlje in celo nepremočljive obleke. Evropski obiskovalci so jih skušali posnemati, -vendar brez uspeha. S kavčukom prepojena obleka ni prenesla temperaturnih sprememb. V mrazu je postal kavčuk krhek, kadar pa je močneje posijalo sonce, se je z njim prepojena obleka tako lepila, da so jo morali zavreči. S tem pa je uporabnost novo odkrite snovi močno omejena in kavčuk zaradi tega še dolgo ni prišel v splošno uporabo.
Šele leta 1839 je Američan Good-year po -pet let trajajočih poskusili odkril postopek, ki se danes imenuje vulkanizacija, in daje naravnemu kavčuku potrebno odpornost proti temperaturi. To leto je pravzaprav tudi rojstno leto in-
začetek zmagovitega pohoda nove snovi.
Avtor oddaje precej obširno opisuje Goodyearova prizadevanja in iz njegovih opisov si bodo poslušalci lahko zapomnili temeljne postopke za pridobivanje gume. V nadaljevanju pa avtor pojasni tudi molekularno strukturo kavčuka; v njej je namreč skrivnost njegovih čudovitih lastnosti. Ko smo jo spoznali, lahko njegove lastnosti sami spreminjamo, lahko pa celo napravimo umetne snovi s podobnimi ali celo boljšimi lastnostmi. Z vsemi temi rečmi nas avtor seznani ob obisku v sodobni tovarni gumijastih izdelkov, med katere spada seveda tudi radirka — povod za zgodbo o kavčuku.
Oddaja je. pisana nazorno in lahko razumljivo.
Pepe je silen trobentač. S tolikšno' močjo zna pihati v svoj Instrument, da se dvigne veter in odnaša ljudem klobuke in dežnike v zrak.
Ko nekega dne trobenta sredi mestnega trga, stopi k njemu stražnik in ga strogo opozori na prometni znak, ki prepoveduje trobljenje na tem mestu. A ko opazita moža vabilo na tekmovanje z milnimi me-hrčki, družno odideta tja.
Na tekmovanju je zbrana množica ljudi. Zmagal bo tisti, ki bo napravil največji milni mehurček. Pepe zlije v svojo trobento štiri vedra milnice, začne pihate in naredi tak milni mehur, da ga dvigne pod nebo.
Mehur odnese Pepe j a v rožno deželo, v deželo, kjer rasejo ljudem namesto las rože na glavah. Troben-
26. novembra ob 14.05
Nižja stopnja:	27. novembra ob 8.55
NOČ NA REKI
V razpoloženje pred praznikom in/ v proslavo Dneva republike se bo vključila tudi radijska šola z drobno zgodbo iz časov narodnoosvobodilnega boja. Priredili smo črtico makedonskega pisatelja Gligora Popovskega.
Ob reki stoji na samoti mlin. V njem je mali Timko pogosto sam. Tudi tistikrat bedi še pozno v noč in čaka očeta. Tedaj potrka skupinica partizanov, zaščitnica; glavnina je že prešla reko nekje niže. Borci poprosijo za urico zavetja in nekaj hrane. Timko da vse, kar ima. Potem se menijo, kako bi prišli čez vodo. V vasi je most, a tega drže Nemci. Bi hotel morda Timko pomagati? Poskusil bo spraviti partizane čez reko po ledu, ker ve za kraj, kjer bi to morda uspelo. Desetino popelje ob vodi navzgor. S se-
boj vzame dolgo vrv. En konec vrvi privežejo za drevo, drugega si zadrgne Timko okrog pasu in prvi prečka reko po ledu; vodoravno pred sabo nosi palico, da bi ga držala na površju, če bi se mu udrlo. Tvegani poskus se posreči. Fant pritrdi brv še na drugem bregu: zračni most, pravzaprav bolj opora v zraku, je tu. Tako premagg desetina borcev s pomočjo drobnega, neustrašenega fantiča še eno oviro na svoji težavni poti? V slovo in zahvalo mu stisnejo roko. Timkovo srce polje v ponosu, ko se spet vrača na domači breg. Ko ga doseže, spolzi vrv kot kača po gladkem ledu. Vez med obema bregovoma je pretrgana.
Preprosta, drobna zgodba, a poslušalcu bo predstavila še enega od neštetih junakov, ki so pomagali borcem v tistih hudih dneh.
Za mestom najde mlin na veter, ki stoji, ker ni nobene sape. Pepe zatrobi in požene mlin. Za plačilo dobi vrečo moke. Usuje si v trobento, da jo odnese domov. A ko sliši, kako si otroci rožne dežele žele sankanja in smučanja, izpiha moko, da leže kot sneg na hrib in dol. Vesel je, ko vidi, da je pripravljal otrokom veselje.
Toda zdaj si zaželi Pepe domov. Sam župan ga odpelje z avtomobilom, Pepe pa trobi namesto pokvarjene avtomobilske troblje. Doma ga sprejmejo kot zmagovalca, za nagrado pa mu dajo veliko veliko liziko. In Pepe je srečen.
To zgodbo si ilustrirajo otroci v šestih slikah:
prva slika: drevo v vetru, v zraku stražnikova kapa (s ščitnikom), ženski klobuk s peresom, dežnik (vse to, ker piha Pepe v trobento);
druga slika: Pepe in stražnik ob prometnem znaku s prečrtano trobento;
treaja slika: Pepe s trobento v zraku, nosi ga milni mehur, krog njega polno milnih mehurčkov, ki jih spuščajo tekmovalci spodaj na tleh;
četrta slika: Pepe igra prebivalcem Rožne dežele, ljudje z rožami na glavah namesto las;
peta slika: na hribu trobenta Pepe, iz trobente se mu sipa moka, po bregu že beže sanke z otroki;
šesta slika: Pepe se vrača domov v odprtem avtomobilu in trobenta.
Kasneje si lahko otroci slikanico dopolnijo in pobarvajo.
Prosimo, da imajo šolarji pripravljen list papirja, ki ga prepognejo podolgem in počez, da dobijo potrebne prostorčke za slike ali pa uporabijb za risanje pač delovne zvezke.
TV. KONGRES- MATEMATIKOV FIZIKOV IN ASTRONOMOV
Izbor del Frana Levca
Četrti kongres matematikiav, fizikov in astronomov, ki je bil med 4. in 9. oktobrom v Sarajevu, je poskušal podati -izsledke zadnjih petih let na področju matematike, fizike in astronomije, razen tega pa je zelo podrobno obravnaval pouk teh področij v celotnem sistemu našega šolstva ter vlogo teh znanosti v družbenem življenju.
V treh uvodnih referatih: Dj. Kurepa — Matematika danes, A. Millojevie — Fizika danes in Fran Dominka —- Astronomija danes, je bilo dovolj jasno poudarjeno, kakšen je danes pomen teh znanosti v razvoju proizvodnih, družbenih in idejnih gibanj. »Matematika postaja danes zavestno vse, vedno in povsod« —; je v uvodnem predavanju ob začetku kongresa poudaril dr. Kurepa, ki je govoril o prepletanju matematične znanosti s tehniko in drugimi znanstvenimi panogami ter delu matematikov na širokem področju znanstvenega udejstvovanja. V začetku tega stoletja je bilo v sami neposredni proizvodnji zaposlenih le nekaj posamez-nikov-matematikov, danes gre to število v tisoče in znatno več. Prav iz tako tesne povezave matematike s sodobnim življenjem postajajo povsem nova področja matematike, kakršnih pred stoletjem in tudi desetletji sploh ni bilo: kibernetika, strojna matematike, programiranje itd.
Nič manjši, verjetno še precej večji kot pri matematiki je napredek in zelo hiter razvoj fizike. Zanimivo je, da se atevilo znanstvenih infor. na področju fizike podvoji v 7—8 letih, medtem ko se. n. pr. potrošnja energije podvoji v 10—12 letih, število znanstvenih informacij na področju družbenih dejavnosti pa se podvoji šele v tridesetih do štiridesetih ifetih Ta skoraj ne-sluten ter nezadržen razvoj fizike in matematike je prav gotovo bistvena osnova sodobnih tehničnih dosežkov. Nedvomno je, da je danes največji pomen fizike prav v tem, da je obogatila s teorijami, novimi dognanji in izsledki vsa ostala področja in tako postala eden osnovnih temeljev, na katerih se gradi celotna duhovna nadgradnja.
Sinteza fizike ter matematike pa je brez dvoma najvidnejša v uspehih astronomije, v raziskovanju in dognanjih o vesolju ter prvih človekovih posegih v koz-mos.
Kongres je delal v dokaj širokem obsegu, saj je bilo samo področje matematike razdeljeno na sedem ločenih skupin, področje fizike in- astronomije pa na devet skupin. Na kongresu je bilo prebranih okoli 400 referatov ozir. poročil, pri katerih je sodelovalo nad 350 udeležencev kongresa, med temi okoli dvajset gostov iz različni evropskih držav in celo iz ZDA.
Delo kongresa je bilo usmerjeno v dveh osnovnih smereh: znanstveno raziskovalno delo ter poročila o dosežkih na posameznih področjih ter pouk mate-
matike, fizike in astronomije na posameznih področjih.
Prav vprašanje, kakšen naj bo pouk matematike in fizike danes da bo lahko zadostil zahtevam naglo se razvijajočega življenja ter ekonomike in proizvodnih odnosov,. je moralo biti najzanimivejše za vsakega prosvetnega delavca, ki se je udeležil kongresa, im prav s tega področja je bilo. največ razprav in pri-pavkov tujih udeležencev, ki so. pokazali ponekod na razmere v procesu izobraževanja, o kakrš nih pri nas včasih lahko samo sanjamo.
Glede pouka matematike je bila ugotovitev vseh razprav, da. je potrebno snov in metode pouka prilagoditi na eni-strani stopnji razvoja učencev, na drugi strani pa v' enaki meri zahtevarh sodobnega, življenja, tehniške prakse, ekonomije in drugih znanstvenih področij. Vse do nedavnega in morda še sedaj se je pouk matematike odvijal v nekih ustaljenih okvirih in se je šele v zadnjem času pričel temeljito prilagajati zahtevam časa ter sposobnostim učencev. Poročila predstavnikov iz tujih držav so dala jasno vedeti, da je ponekod pouk precej pred nami, da mu dajejo često večji poudarek, da so se. lotili temeljitih reform učnovzgojnega procesa matematike, ki traja ponekod tudi do dvanajst let in se v samem procesu tisto, kar je začeto, ne spreminja, če ni zadostno preizkušeno. Se eno prednost ima matematika v nekaterih tujih državah; da ji dajejo večje število ur, zato je tudi kvaliteta in kvantiteta znanja lahko večja, kan se mora prav gotovo vidno odraziti v samem gospodarstvu in drugih panogah družbene dejavnosti.
Obravnava o - pouku fizike na naših šolah je v precejšni meri temeljila na razpravi okrog uvajanja PSSC-kurza fi-> zike v srednje šole (kurz fizike, ki ga je izdelala posebna komisija za proučevanje pouka fizike — The Phyi3ical Science Study Commitee — PSSC). Pouk v tej smeri temelji na tem, da' ves čas uvaja učence v spoznanje,. da je fizika enoten predmet znanstvenega udejstvovanja: n. pr. časa, prostora in materije ne moremo obravnavati neodvisno drugo od drugega. Program tega učnovzgojnega procesa je dalje zgra-, jen tako, da se prehaja od enostavnega in poznanega k zahtevnejšemu prav do pojavov kvantne fizike in atomske strukture. Fizika tako ni več ,le vsota zakonitosti, temveč postaja kontinuirani proces, s pomočjo katerega je miogoče razumeti sedanjo sliko fizikalnega svetal V takšnem učnovzgojnem procesu' pa seveda postaja poleg učbenika in krede vedno važnejši laboratorijski eksperiment z zadostno zbirko pripomočkov, aparatov, navodil, na drugi strani pa kolekcijo filmov, ki pojasnjujejo eksperimente, ki so za dijake prezahtevni, ter zbirka testov, s pomočjo katerih se lahko preverja
znanje poamezhikov. Nova metoda zavrača mnenje, da so za učence novejša poglavja fizike nerazumljiva in da se jih je potrebno izogibati; za učenca je namreč vse novo in se prav tako lahko, seznani z novejšimi dog-
ločen.em drugem mestu eden od osnovnih predmetov obravnav.
V okviru kongresa je bil organiziran ogled računskega centra v Sarajevu, razstava matematične ter fizikalne literature in razstava učil za fiziko. Zagrebško
Perez Rodolfo (Filipini): Hommage Baudelairu. (S VI. mednarodne grafične razstave)
nanji kot s starejšimi, že dolgo veljavnimi zakonitostmi.
Ob obravpavi pouka fizike je bilo prav tako načeto vprašanje pogojev, v katerih se pouk odvija, vprašanje učbenkov, učil itd. Še posebno pomembna pa mora biti ugotovitev, da je vprašanje kvalificiranega kadra za pouk fizike precej pereče in bo moralo to vprašanje postati na do-
podjetje Učila je prav v času kongresa izdelalo novo serijo učjl. izmed katerih so bila nekatera čelo prikazana na samem kongresu. Nova serija učil se odlikuje po' določenih izboljšavah, predvsem pa je posebej poudarjena univerzalnost posameznih delov, kar je za sedanji materialni položaj šol še posebej ugodno.	V. P.
Jezikovne igre
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zdravniški pregledi otrok, so redni. To je nekoliko težje v odročnih predelih, posebno pri pregledih zob. Vendar leteče ambulante redno krožijo; zdravnika torej pripeljejo k otroku.
V	Primary pomagajo učiteljem pri delu socialni delavci, fizioterapevti in strokovnjaki za govorjenje, ki delajo z otroki, ki imajo govorne napake.
ANGLEŠČINA — SINONIM ZA VZGOJO
V	podeželskih šolah je inteligenca otrok zelo nizka; inteligentnih otrok je malo. Tu nastopa tudi problem prevoza. Nekateri otroci so oddaljeni od šole po 20 milj. Vožnjo plača okrajni zavod za šolstvo. "
Pred tridesetimi leti je bil problem revščine učencev zelo velik, danes pa so otroci razvajeni, imajo preveč denarja, pri starših vse dosežejo. Poleg tega je problem tudi televizija, ki ima svoje dobre strani, a tudi slabe.
V	redni, šoli je poleg vsega še čudovita mešanica otrok (otroci priseljencev). Učitelj in učni program morata vse to uskladiti, ker prehajajo vsi otroci v naslednji razred, dasi nekateri snovi ne dojemajo popolnoma — bodisi zaradi nižje inteligenčne sposobnosti ali zaradi kakšnega defekta (naglušnost, jecljanje) — so morali najti način, kako tem otrokom pomagati. Take otroke pokličejo dvakrat ali trikrat tedensko od ostalega pouka in vadijo z njimi branje, pisanje in matematiko. Otroci s hujšimi defekti hodijo v posebno šolo, tisti, ki so več let priklenjeni na posteljo, Pa imajo pouk kar v bolnici oz. v okrevališču.
Angleži sami se ukvarjajo s problemom angleščine kot matč-
rinega in kot tujega jezika. Angleščino kot materin jezik govori dvajset milijonov ljudi. Tudi kot tuj jezik se je uči zelo mnogo ljudi. Zakaj se otroei in odrasli uče tujega jezika? Zaradi življenjske potrebe in kot dodatno formo duhovnega bogatenja. Zanimiv je podatek, da se uči v evropski SZ 55 odstotkov otrok angleško in to že pri šestem letu, čeprav imajo čez 40 svojih jezikov. V tujem jeziku se učijo znanosti (geografije itd). To jim ni tuj jezik, temveč dodatni, drugi jezik. Sedaj ko se uči angleščina na široko, je treba več učiteljev. Vsi \ti učitelji pa nimajo priložnosti, da bi prišli v stik z ljudmi, ki govore angleščino kot materin jezik. Ali bomo učili indijsko, berlinsko, kitajsko angleščino? To je problem standarda angleškega jel zika.
Angleži sami mnogo uporabljajo pri pouku (ne le jezikovnem) radio in televizijo. V Londonu smo tudi obiskali center za avdiovizualna sredstva. Tu se človek lahko samo čudi. Niso me toliko prevzeli fazni projektorji in magnetofoni, kot čudoviti pripomočki za pouk prirodopisa, kakršne bi tudi mi lahko izdelovali. To so ‘papirnati prerezi in preseki človeškega telesa, oko, srce in ledvica, v katere lahko pogledaš. Človeku odpreš prsni koš ali želodec. Odličen je bil tudi polmetrski »vidni človek«, narejen iz prozorne plastične snovi, ki se je dal razpoloviti. Zgodovinar bi užival ob različnih zemljevidih (jezikoslovec ob slikovitem materialu in flanelogra-mu). Resnično mi je bilo žal, ker nisem imela denarja, da bi lahko nekaj primerkoy prinesla s seboj. Veliko, veliko tega hi lahko izdelovali tudi mi.	x
NEVENKA KAISER
Z novim šolskim letom radi potrkajo na vrata stari nerešeni problemi. Pouk slovenskega jezika na osnovni šoli mora biti barvit, sicer je obsojen na životarjenje. Pestrost mu je zagotovil že učni načrt, ki zahteva, da učitelj slovenskfega jezika učence vsestransko izobražuje in vzgaja.
Dobršen del izobraževanja obsega jezikovni pouk. Le-ta vsebuje vse tiste prvine, ki zagotavljajo, da bo‘učenec zmogel globlje dojeti stalne, vsebinske in miselne značilnosti besedne umetnosti, če mu bodo jasne zakonitosti in finese izraznega sredstva, v našem primem materinega jezika. Ugotavljati, kako prepotreben je živahen in sproščen način jezikovnega pouka, je mnogo laže kot pa uresničevanje le-tega. Nekaj poguma za to nam dajejo nove jezikovne vadnice. Posebno jezikovni vadnici za 4. in 5. razred sta široko uporabni učni knjigi, ki dajeta učitelju slovenskega jezika lepe možnosti, da' pouk popestri in jezikovno poplemeniti. Medtem ko v 7. razredu, ■ posebno pa v 8. razredu jeakovno znanje že sistematično urejamo, ponavljamo in utrjujemo, v nižjih razredih in prav tako' v 4. in 5. predvsem spoznavamo vedno nove jezikovne zakonitosti. Prav za učence teh razredov je važno, da je pouk čim živahnejši, tako da nikoli ne dobe občutka, da je slovnica nekaj nečloveško pustega in odvečnega. Mirno lahko priznamo, da se jezikovnega pouka tudi sami več ne veselimo, čim smo ugotovili, da učenci zanj ne kažejo zanimanja. Živahen jezikovni pouk je vedno odraz sveže metode dela. Morali bi se posluževati vedno le takih oblik, ki učence aktivizirajo in morali bi biti za to tudi sami dovolj aktivni. Učenci se ničesar bolj ne naveličajo kot vedno enakega načina dela in večno istega ponavljanja- snovi.
Moderne metode uvajajo v pouk jezika, tako imenovane jezikovne igre. Znajo se jih posluževati tudi naši kolegi, ki na šoli poučujejo tuji jezik. Zakaj tai ob njih slavist stal ob strani? Pred leti je' tov. Žagar v PD priporočal aktivnejši način analize, in kdor je v razredu poskušal uvesti novo obliko dela, je verjetno do-
živel precej milega in nemilega 'presenečenja. Eno gotovo, velja; vsaka nova metoda učence akti-vizira, jih čustveno pozitivno sprošča in prispeva svoj delež k boljšemu uspehu.
Otrok nižjih razredov je po svoji duševnosti še vedno otrok igre. Čeprav se pravo otroštvo hitro odmika, je še dolgo navezan na svojevrstno aktivizacijo igre, ki pridobiva z otrokovo starostjo nove oblike in nove zahteve. Na določeni starostni stopnji se otrok s slastjo ubada z' ugankami, izmišlja si jih celo -sam. Zdi se mi, da je to ugoden čas za Učitelja slovenskega jezika, če zna učencem slovnični pouk približati po privlačni miselni poti jezikovnih ugank. Podajanje nove učne snovi poteka pri nas po večini v obliki frontalnega pouka z metodo razvijanja in razlage. Čim pa preidemo k utrjevanju in ponavlja* nju, bi morali poskrbeti za večjo raznolikost.
Predvsem ponavljanje in utrjevanje si zamišljam v obliki jezikovnih iger, ki naj razloženo snov napravijo privlačno. Tako bi za ponavljalne vaje učitelj slovenskega jezika lahko pripravil tudi primerne rebuse, dopolnje-vanke, preštevanke, križanke, vaje v hitrem urejanju nelogičnega zaporedja besed, izvirne vaje, ki bi pomagale odpravljati pravopisne-napake ipd. Ob takem delu postanejo učenci iznajdljivi in dostikrat sami predlagajo kak nov način igre. Ne trdim, da tak način dela ne, zahteva od učitelja prepolno priprave in spočitosti. Ne trdim, da-bi morali najti še toliko časa, da bi si sami sestavljali jezikovno vadnico (kje neki naj ta način vzamemo?), hočem le reči, da se nam taka oblika dela primerno obrestuje in da je iskanje novih poti vendarle potrebno. Namen našega dela naj bi bil v tem, da bi se zavarovali pred očitki učencev, češ da je pouk slovnice vedno dolgočasen in brez spremembe — cilj pa v tem, da bi učenci ob živahnejšem načinu dela laže dojeli nekatere jezikovne zakonitosti, ki bi jim prišle v zavest po poti logičnega mišljenja, • h kateremu je pripomogla igra in mu dala nekaj mikavnosti.
BERTA GOLOB
Slovenska matica se je oddolžila svojemu dolgoletnemu sodelavcu in vodniku Franu Levcu, ko je letos poskrbela za natis Levčevih »Esejev, študij in potopisov«. Mnogostrano delo Frana Levca se je v drugi polovici XIX. stoletja odrazilo na plodovitem literarnožgodovinskem področju; v publicistiki, uredništvu in ne nazadnje v prizadevnem organizacijskem delu in šolništvu. Dasi je Levčevo delo dovolj poznano in priznano v literarni zgo_ dovini, pa so njegovi leposlovni pesniški poizkusi, kritike, teoretične skice in biografske študije, pa tudi potopisi ostali raztreseni po različnih revijah in časopisih. Z obsežnim uvodom, izborom tekstov ter z opombami Franceta Bernika, smo končno dobili premišljeno odbrana dela Frana Levca.
V uvodni študiji je France Bernik poglobljeno osvetlil osebnost literarnega delavca, kritika in vzgojitelja, ki je s svojim požrtvovalnim delom in po svojih močeh doživljal in ocenjeval domače leposlovje, vzpodbujal k lepotnemu oblikovanju v domači besedi in v marsičem v tedanjem obdobju prednjačil pred ostalimi literarnozgodovinskimi pisci. Živa in dognana beseda F. Bernika temelji na bogatem gradivu, upoštevajoč dosedanje tekste o B’ranu Levcu, ob tem pa je avtor ohranil mero za tisto, kar je ostalo v luči literarne znanosti kot priznano, veljavno, in je ob tem sprostil svoje spoznavne poglede in podal kritične zaključke.
Kako je umestno, da je France Bernik pri izboru besedil opustil Levčey pesniški delež, ki ni niti izrazit niti estetsko izoblikovan v zrelejše celote, tako bi lahko tudi del potopisja brez zadrege pogrešali, dasi tem potopisom ne kaže odrekati barvitosti osebnega .podoživetia. Glavnino izbora tvorijo življenjepisni eseji (Čep, Prešeren, Levstik, Erjavec, Jenko, Kersnik, Zamik, Einspieler idr,), literarne študije, polemike in ocene. Prav ta dela so osredje Lev-čevega zanimanja in ustvarjanja. Levec, ki je verjel v vzgojno moč literarne zgodovine (ne osamljena poteza tistega časa), se ni oklenil nobene apriorne estetike; kot urednik in literarni delavec je znal biti toleranten, spričo jalovih strankarskih razprtij pa mu je dobro služila po naravi in nuji diplomatska spretnost. Tako kot je v političnem življenju kazal umerjenost in določeno težnjo spravljivosti, tudi na književnem področju uveljavlja podobne tolerantne nazore, hoteč, čim bolj pritegniti tedanje književnike raznorodnih nazorov in literarnih teženj. Glavnina Levčevih del zajema osebnosti realističnega obdobja (pač v širšem pomenu oznake), pa tudi posamezne osebnosti prejšnjih dob so ga živo pritegnile, medtem . ko mu moderne struje ostajajo, če že ne tuje, vsaj take, da ne -sprožijo teženj po glosiranju, po podobni esejistični ustvarjalnosti. To dejstvo,postane bolj umljivo, če naglasimo, da je bil Levec eden prvih pozitivističnih literarnih biografov in zgodovinarjev svoje generacije, zato je prav v tem okviru bogatil vednost o tedanjih književnikih in delih.
France Bernik je s svojo literarnozgodovinsko študijo osvetlil razvejano dejavmost Frana Levca, torej ne le literarno področje, s čimer je vsestransko ovrednotil Levčevo delo v okviru tedanjih družbenopolitičnih razmer. Nadrobnejša primerjava dosedanjih pričevanj o Levcu in Bernikove študije — koristna bi bila. v strokovnem glasilu — bi pokazala novitete, oziroma bolj
utrjena dognanja, vsekakor pa je natis Levčevih del s študijo potrebna cddolžitev požrtvovalni h terarni osebnosti XIX. stoletja a hkrati nova obogatitev slavistične vede.
I. G.
Nove knjige
Venceslav Čopič: Pisanje
Pri Državni zaiOzbi Slovenije je izšla Venceslava Čopiča razprava o metodiki pisanja. V drobni knjižici, ki je opremljena s pisalnimi vajami (Drago Mehora), razvrščenimi po tednih za prvo polletje, govori avtor uvodoma o pismenkah in prikaže razvojno dobo od prvih znakov ali slik, »ki so pomenile tvarne predmete, do slik, ki so imele pomen pojmov, in končno do znakov za posamezne glasove.« Ko oriše zgodovinski razvoj ' metodike pisanja, obravnava v poglavju »Kako učimo, pisati« sociološke, pedagoške in fiziološke osnove pisanja, psihološki proces pisanja, braino-pisalni pouk v elementarnem razredu, in-dividualne sposobnosti učencev za pisanje in učila pri pouku pisanja. O praktični metodologiji pouka razpravlja v poglavju »Postopek pri pisanju«, kjer posebej obravnava tiskane črke, pred vaj e in vaje za pisanje, pridobivanje pisanih oblik, pisanje v višjih razredih, popravo pisalnih vaj in pisanje cirilice. — Knjiga, snovno pregledno urejena in opremljena s praktičnimi ponazorili vaj, bo brez dvoma dragocen pripomoček ne samo učiteljem v prvih razredih osnovnih šol, temveč tudi v višjih, ko se začne pouk srbskohrvaškega jezika.
I. in C. Kopčavar: Kako je prav
Pod tem naslovom je izšel pn Državni založbi Slovenije slovarček napak v slovenskem knjižnem jeziku, ki je namenjen predvsem praktični rabi in bo kot priročnik slovenskega jezika odlično služil dijakom srednjih in strokovnih šol. Avtorja sta razdelila knjigo v dva dela: v prvem m?m posredujeta v strnjenem povzetku temeljna pravo-rečna načela ter najnujnejša pravopisna pravila (raba velikih in malih črk, ločila, raba in pisava pripone, pisava sestavljenih besed in tujk), v drugem, mnogo bolj obsežnem delu pa objavljata slovarček slovenskih besed, izrazov in besednih zvez, ki nam v vsakdanji pisani in govorjeni rabi najčešče služijo, a jih pogosto po nemarnem ali zaradi nepoučenosti napačno pišemo. Da bi se teh napak zavedeli, sta poleg pravilnih zapisala tudi napačne oblike in tako tudi oblikovno razdelila slovarček v dva razdelka: pravilne in napačne oblike.
Ker bo služila knjiga — kot rečeno — predvsem za priročnik srednješolski mladini in odraslim, ki so v vsakdanjem življenju in pri poklicnem delu vezani na lepo ter pravilno pisano in govorjeno materinščino, sta avtorja izpustila nadrobna stilistična opozorila in med nedovoljene oblike vnesla tudi nekatere ljudske izposojenke in nelepe besede, ki jih Slovenski pravopis sicer dovoljuje, vendar s pridržkom, da navaja zanje primernejše In bolj domače izraze. Slovarček napak v slovenskem knjižnem jeziku bo vsekakor koristno služil namenu, ki ga ima: biti priročnik pri pouku slovenščine in hkrati praktični vodnik vsem, ki se trudijo za kulturo našeqa jezika. Cena knjige: kart. 800 dih.
Radakrišnan — »indijska filozofija I«. Beograjska založba Noht je poskrbela za prevod indijskega filozofa Sarvenpalija Radakrišnana »Indijska filozofija I«. Preko 500 strani obsegajoče delo je prevedel v srbohrvaščino R. Vučič, uvodno besedo pa je napisal C. Veljačič. Prva knjiga razlaga falozofijo v Indiji od ved do epskega obdobja z zaključkom o šolah budizma. Ob besedilu so navedeni posamezni avtorji in dela. Gotovo gre za filozofa in delo, ki avtentične tolmači zgodovinsko zaporedno podane pojave razgibane filozofije indi iških narodov.
»Otrok in družina« št. 7
V prvi jesenski številki so objavljeni naslednji članki: 1
Intervju s tov. Olgo Vipotnikovo, predsednico Nacionalnega komiteja za predšolsko vzgojo otroK v Jugoslaviji, o problemih, ki so s to dejavnostjo v zvezi. Tako kot drugje po svetu je tudi pri nas še marsikaj nerešenega, dasi je doseženi napredek razveseljiv; zahteva pa sodelovanje vseh državljanov in vseh ustreznih družbenih služb
Franc Strmčnik je napisal članek o načelih družinske vzgoje. Poudarja, da moramo z načrtno, toda neprisiljeno in nevsiljivo vzgojo otroka začeti že v njegovi zgodnji mladosti, ko se postaljaio temelji razvoja bodoče osebnosti. Kar pa zadeva osnovne ' -etnosri. kot so pisanie, branje in računanje, je bolje, če privajanje otroka na to prepustimo šoli. Ki ima za to usposobljen učno-vzgojni kader. Vsako prehitevanje, po katerem stremijo posebno preveč ambiciozni starši. lahko tu več škoduie, Kot pa koristi.
O tem, da izvajanje gospodarske reforme ne bi smelo orizadeti otroškega varstva kot učinkovite družbene pomoči družinam, kjer &o starši zaposleni, je spregovoril Matjaž Jerneje. Toplo je Irenino oismo, v katerem nam iz skušenj govori o osebnih težavah mladih ljudi v fazi spoznavanja samega sebe in obdajajočega
jih življenja. Doraščaioča in dozorevajoča mladina si želi oomoči izkušenega človeka, nima na, bodisi za« radi lastne plahosti, bodisi zaradi ne« zaupanja v odrasle (žal tudi v lastne starše!) dovolj poguma, da bi se z njimi zares iskreno pogovorila. Zato se čuti osamljeno in nemalokrat .udi nesrečno. Naloga vseh nas, posebno pa še tistih, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojnim vodenjem mladih ljudi, je, da se jim približamo, toda ne z viška in moralistično, marveč neposredno, toplo in človeško.
Aktualen članek oj? začetku šolskega leta kako naj se otrok uči je posredovala , klinična psihologinja Milena Bregantova. ki Doudaria pomen ustrezne učne tehnike, dobrih delovnih navad ter postopnega osamosvajanja otroka pri izpolnjevanju vsakodnevnih šolskih dolžnosti.
Poleg drugih prispevkov (npr. o spominski knjigi) je tudi nekaj bele-tiisiike (dve lirični pesmi Ivana Minattija, proza ameriške pisateljice Katherine Anne Portert. To pot so vsbinsko posebno bogate dodatne rubrike: Vzgojitelji nam oišejo. Družinsko svetovanje in Pravni nasveti.
Revija je primerno ilustrirana. Najboljša je naslovna fotografija, ki io je prispeval mladi in nadarjeni fotograf Marjan Pal.
-hj-
Kongres jugoslovanskih defektologov
V Beogradu je bil 9. oktobra končan kongres jugoslovanskih defektologov, ki je trajal tri dni, udeležilo pa se ga je 150 delegatov iz vseh republik.
Uvodni referat — »Rehabilitacija razvojno motenih otrok in mladine« — je imel direktor višje šole za specialne pedagoge v Beogradu prof, Miodrag Matič. Pri pripravi tega referata sta sodelovala tudi profesor defektološkega oddelka v Ljubljani Marijan Pavčič in dekan Visoke defektološke šole v Zagrebu prof. Tomislav Spoljar.
Kongres je drugi dan nadaljeval z delom v šestih sekcijah, in sicer za strokovnjake, ki sodelujejo pri rehabilitaciji otrok in
mladine, ki je mentalno premalo razvita itd. V okviru vsake sekcije je bilo prebranih več referatov in koreferatov. Zadnji, tretji dan kongresa jugoslovanskih defektologov je bila plenarna seja, na kateri so sprejeli zaključke, nov statut ipd.
Kongres je imel delovni značaj obenem pa je bil tudi manifestacija uspehov, ki smo jih do-
segli doslej na področju rehabilitacije razvojno motenih otrok in mladine v naši državi. Velja opozoriti, da smo dosegli pa tem področju pomembne rezultate — posebno po 1958. letu, ko so bili v tej zvezi sprejeti nekateri zakoni in predpisi. Lahko rečemo, da dosegamo pri rehabilitaciji razvojno motenih otrok in mladine raven naprednih držav.
»Pomoč učiteljev osnovnih šol otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju«
(Uredil Janez Vivod. Ljubljana 1965, 52 strani)
Nova učila za biologijo
Milem Flerin, petdesetletnik
Kdor ne pozna pobliže tovariša Milana Flerina, ne bi mogel verjeti, da se je pred kratkim srečal z Abrahamom. Kjerkoli ga srečaš, se mu vedno mudi. Je pa tudi res, da je čez glavo zapo-.slen. Biti ravnatelj osemletne šole s stotinami učencev in velikim kolektivom, voditi zavod tako,^ da so vsi zadovoljni, je v današnjih razmerah res umetnost. Poleg velike zaposlitve na svojem zavodu je še urednik Domžalskega poročevalca, predsednik sklada za šolstvo pri skupščini občine Domžale in kdo ve kje še povsod dela. Prosvetni delavci vemo, da imamo v njem velikega zagovornika, da nas vedno in povsod energično zastopa. Vemo pa tudi, da je dosleden in neizprosen, . kadar gre za zakonitost in pravilen odnos do naše socialistične družbe. Tak je naš jubilant in takega si želimo na vodilnem mestu še naprej.
Ob njegovem jubileju so množične organizacije domžalske občine obenem z zastopniki občinske skupščine, sveta za šolstvo, občinske Zveze prosvetnih društev in Svobod, zavoda za gospodarsko propagando priredile intimno svečanost v Zavodu za glasbeno vzgojo v Domžalah, katere so se udeležili vsi prijatelji in njegovi stanovski tovariši. Po kratkem nagovoru podpredsednika domžalske občine tovariša Kralja, ki ga je pozdravil kot njegov nekdanji učenec, so govorili še ostali zastopniki množičnih organizacij in mu izročili lepa darila. Nato se je razvil še kulturni program, v katerem so sodelovali jkvartet Pavla Kosca s solisti in recitatorjem Tonetom Ravnikarjem.
Tovarišu Milanu želimo še obilo delovnih uspehov!
Ze nekaj let pogrešajo naše šole sodobnejša učila za izvajanje poskusov in praktičnih vaj. Nekatera učila so učitelji morali izdelovati celo sami, kajti program je terjal izvajanje praktičnih vaj, ki prispevajo k procesu posodob-Ijanja učnega dela. Taka učila so bila v učnem procesu sicer koristna, vendar pa je njihova izdelava jemala učitelju čas, ki mu je potreben za pripravo ur. Po drugi strani pa nimajo tako izdelana učila — razen funkcionalnosti — drugih posebnosti, karakterističnih za neko učilo.
Ljubljanska »Učila« so, upoštevajoč to situacijo v šolah in v želji, da prispevajo k posodobljenju pouka, izdelala komplet aparatov in pribora za opravljanje poskusov s področja fiziologije rastlin in živali ter za proučevanje fizikalno kemičnih lastnosti zemljišča. V tem kompletu je 57 različnih delov, s pomočjo katerih lahko„ če jih kombiniramo z različnimi aparaturami, izvedemo okrog sto poskusov.
Osnovne značilnosti te bogate zbirke so:
1.	Potrebne aparate dobimo z lahkim in hitrim montiranjem sorazmerno enostavnih delov- kompleta.
2.	Posamezne dele te zbirke lahko uporabimo tudi za bolj enostavne poskuse, kar premeni, da zanje ni potrebna specialna posoda.
3.	Posebna lastnost te zbirke je, da jo lahko uporabljajo v vseh šolah, kjer imajo pouk. biologije. Vsaka šola lahko — glede na svoj program in specifične potrebe — sestavi aparaturo, ki jo potrebuje.
4.	Največja odlika zbirke je, da lahko Učenci sami sestavijo aparate, kajti posamezni deli so oštevilčeni tako, da jih po skicah, ki so priložene, ni težko sestaviti.
Ta učila so primerna med drugim tudi za skupinsko delo učencev in bodo prav gotovo prispe-vala k usposabljanju učencev za različne praktične dejavnosti.
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA
Sedež: LJUBLJANA-VEVCE • Ustanovljene leta 1843
Izdelujejo:
SULFITNO CELULOZO • PINOTAN • BREZLESNI PAPIR • SREDNJEFINI PAPIR • KULERJE • KARTONE za kartoteke, fascikle in mape • RASTRIRAN PAPIR, brezlesni in srednjefini za šolske zvezke • PELURNI PAPIR, bel In barvan-.
Moderni učni pripomočki
Državna založba Slovenije ima zmeraj na zalogi učila, ki jih sama izdaja, pa učne pripomočke drugih založb in podjetij. Posebno opozarjamo na
UČILA ZA POUK FIZIKE IN KEMIJE ZEMLJEPISNE IN ZGODOVINSKE KARTE MEDICINSKA IN VETERINARSKA UČILA UČILA ZA KMETIJSKI POUK
•
9
9
©
9
TEHNOLOŠKE IN DRUGE ZBIRKE POKRAJINSKE SLIKE IN SLIKE ŽIVALI RISBE ZA FLANELOGRAFE
© RAZNE MODELE ZA RISANJE IN ORODJE ZA ROČNA DELA • © RELIEFE SLOVENIJE, JUGOSLAVIJE IN VSEH KONTINENTOV © DIAPROJEKTORJE ZA DIAFILME IN EPISKOPE ZA POVEČANJE SLIK
Zahtevajte cenik učil pri
Državni
založbi
Slovenije
UUSLJMA. MESTNI TRG 26
5.	Komplet ima za vse poskuse in praktično delo tudi navodila, ki bodo v marsičem pomagala učitelju ne le pri delu, temveč tudi pri pripravi za skupinsko delo učencev.
6.	Zbirka je dopolnjena s kemikalijami, potrebnimi za poskuse, ki jih predvideva navodilo. Poleg teh značilnosti novih učil za biologijo velja opozoriti tudi na njihovo estetsko izdelavo.
Slavica Pa j e vic
Televizijo v šoli v mesecu novembru
8. novembra ob 11,40 11. novembra ob 16,10 Železo, kovina, ki je ustvarila civilizacijo
Železo je kovina, po kateri je dobila ime cela era predzgodovine, v kateri so pridobivali železo in iz njega izdelovali orožje, orodje, nakit. Prvi železni predmeti se javljajo v Egiptu že v 14. st. pred n. št., v Asiriji v 9. st., v Grčiji pa železo izpodrine bron šele v 6. st. pred našim štetjem.
Železno dobo dele zgodovinarji v dve veliki obdobji: v staro železno dobo (Hallsttska) in mlajšo železno dobo (Latensko). Večje področje Jugoslavije je v starejši železni dobi poseljeno, z iliri (v Sloveniji nahajališča: Vače, Mokronog, Smar-jeta, Podzemelj itd.).
V mlajši železni dobi Ilire izpodrivajo na našem ozemlju Kelti. Danes srečujemo vsestransko uporabo železa, seveda ne čistega, a vsestranska uporaba kaže na izjemno dolgo razvojno stopnjo uporabe in izkoriščanja.
Ob kemiji, ki bo razlagala v šoli lastnosti železa, bodo verjetno učitelju dobrodošli podatki o razvoju železarstva posebno v Sloveniji. Oddajo nam je pripravil Slavko Tarman v redakciji Marka Mariona.
Primerna bo za učence višjih razredov osnovne šole.
15. novembra ob 11,40 18. novembra ob 16,40 Odboj in lom svetlobe Svetloba je za radovednega fizika že dolgo predmet proučevanja in raziskovanja, pa tudi teorij velikega pomena. Od vse obširne problematike o svetlobi obravnavamo v šoli drobcen delček (podatek o hitrosti, odboj in lom). Televizijska šolska ura bo z izvedbo nekaterih poizkusov pomagala pedagogu, da bodo učenci odnesli o odboju in lomu svetlobe jasne in sugestivne predstave, na katere se bo lahko os-lonil pozneje pri poglobljenem študiju.
Ura bo prišla prav tudi foto krožkom kot uvod v praktično delo. Oddajo nam je pripravil ing. Jože Dolničar v redakciji Marka Mariona.
22. novembra ob 11,40 25. novembra ob 16,10 Komuna
Najširši pomen besede komuna druži pojem skupnosti, ki se organizira in nastopa, da bi preskrbela in ustvarila svojo samoupravo.
Izraz uporabljamo v vsakdanjem življenju pogosto, tudi v šoli ga imamo na programu, otrokom pa je vendarle dokaj težko prodreti v pojmovanje smisla komune.
Programirali smo torej oddajo o tej temi, v kateri bomo ob najbolj shematski teoriji pokazali dejavnost komune tudi na nraktičnem nrime-ru slovenske občine. Namenili smo jo zadnjima razredoma osn. šole.
Oddajo sta pripravila Janez Je-rovšek in Franci Mlinar.
Obvestilo
Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS — komisija za izvedbo kategorizacije v SRS — je izdal sicer drobno, vendar zelo aktualno brošuro z gornjim naslovom z namenom, nuditi učiteljstvu osnovnih šol primeren material za delo po šolah v zvezi s kategorizacijo otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Analiza dosedanjega dela pri kategorizaciji je pokazala, da je potrebno za poglobljeno in učinkovito delo strokovnih komisij poleg drugega primerno organizirati odkrivanje prizadetih otrok in zbrati o njih čim več uporabnih podatkov. Ker je še vedno precejšnje število teh. otrok v osnovni šoli, lahko prav učitelji bistveno sodelujejo pri njihovem odkrivanju in usmerjanju na strokovne komisije. Ob tem pa je tudi potrebno, da zagotovijo strokovnim komisijam dovolj izčrpne in objektivne podatke o učno-vzgojnih dosežkih in o vedenju motenih otrok v šo-
li.	S to motivacijo je bila izdana ta knjižica, v kateri so zbrani prispevki priznanih strokovnjakov, ki z različnih strokovnih vidikov osvetljujejo motenega otroka, da bi pomagali pri tem delu učiteljstvu naših osnovnih šol.
Doc. dr. Ivan Toličič je v sestavku »Nekaj značilnosti otrokovega duševnega razvoja v srednji in 'pozni otroški dobi« opozoril na vrsto aktualnosti tega razvoja, ki jih je nakazal v odstavkih o otrokovi zrelosti za vstop v šolo in o oblikah nezrelosti, o razvoju otrokovih spoznavnih funkcij v srednji in pozni otroški dobi, o izvoru različnega obnašanja otrok v navedeni dobi in
RAZPIS
Svet osnovne ■ šole Radomlje razpisuje prosto delovno mesto učitelja za varstveni oddelek, U ali VZG. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe' delovnega mesta.
Maturanti mariborskega učiteljišča (1.	1959/60) bomo praznovali
15-letnico mature 6. novembra 1965 na osnovni šoli Frana Kranjca. Ce-Ije-Polule, Pismeno se javite do 30. oktobra Gombač Milanu, osnovna šola Celje-Polule, pp 112. K prijavi priložite 2500 din kavcije. Podrobnejša navodila sprejme vsak prijavljene« osebno.
o nekaterih posebnostih otroka, predvsem o simptomih, da otrok ne mara v šolo, da ga šolsko delo ne zanima in v zyezi s tem o objektivnih ovirah; npr. o neustreznem otrdkovem okolju ali o cerebralnih poškodbah kot vzrokih otrokove nedelavnosti v šoli in zunaj nje, dalje'obravnava še posebnosti otrokovega uveljavljanja in kritičnosti v šoli ter na kratko o otrokovih težavah pri branju. Toličičev sestavek bo v začetku šolskega leta lahko marsikateremu učitelju študijski uvod v šolsko delo, ker ga bo opozoril v zvezi s težavnejšimi otroki na vzroke takih pojavov, nikakor pa ne bi bilo odveč, obdelati vsebino na vzgojni konferenci.
V prispevku »Oligofreni otrok« obravnava doc. dr. Lev Milčinski predvsem vidike, ki nam pomagajo klasificirati duševne ab-
»PKOSVTINI UUAVt(|
List l/dala republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide Štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 363
—	Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za Sole tn ustanove 1200 din — St. tek. računa 503/608-16
—	Tiska CZP »Ljudska oravioa«
o
■A.. ' ■ A 'A 'Ir',v j

TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
normalnosti. V zvezi s tem podaja karakteristike pojavov psihične prizadetosti na raznih stopnjah, kakor tudi otrokove osebnostne značilnosti ter vzroke oli-gofrenije (mentalne nerazvitosti), končno pa opozori na miljejske činitelje, ki imajo na razvoj oli-gofrenega otroka lahko dokajšnji vpliv.
Nato spregovori še o kompleksnosti oligofrenije, ki opravičuje tudi zahtevo, da se je treba lotevati v praksi vseh' vprašanj teamsko, da je torej potrebno v postopku kategorizacije mobilizirati psihiatra, pediatra, psihologa, ortopedagoga in socialnega delavca, a njih ugotovitve so važne tudi za nadaljnji proces kompleksne habilitacije mentalno nerazvitega otroka ali mladostnika. — Tudi sestavek dr. Milčinskega priporočamo v študij po zbornicah osnovnih šol, ker jih bo opozoril na marsikateri šolski problem, obenem pa učiteljem tudi nakazal važnost prizadevanj naše družbe pri reševanju vprašanj socializacije psihično prizadetih otrok in mladine v naših družbenih pogojih.
Defektologinja Aida Bahar v sestavku •■'■Duševno nerazvit otrok« razpravlja o pojavu oli-gofrenih dtrok v šoli za normalne otroke in kako naj jih učitelj opazuje, da bi lahko ugotovil psihično prizadetost in znal ustrezno strokovno opozoriti za kategorizacijo merodajne činitelje na takega šolskega otroka. Tudi ta prispevek bo potrebno obravnavati v šoli, posebho pa opozarjam nanj učitelje elementarnih razredov, ker bi se utegnili ob navodilih tovarišice Baharjeve še bolj. poglobiti v opazovanje posebnosti otrok-novincev in priti do ustreznih rezultatov v prid nadaljnjega razvoja šolskega otroka, če kaže pjegova nerazvitost oblike lažjega značaja.
Posebno važnost pa bi lahko pripisali zadnjemu prispevku v tej knjižici: ••Šolsko poročilo o 'otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«, , ki sta ga ob študiju mnogih dosedanjih šolskih poročil napisala univ. predavatelj Borut Šali in univ, asistent Oto Petrovič. V tem prispevku obravnavata avtorja neka-: Jere pomanjkljivosti dosedanjih šolskih poročil, nakar nakazujeta pregled pomembnejših vsebinskih vidikov poročanja in podajanja osnovne metodične in tehnične smernice in pravila poročanja. Tudi ta sestavek naj bo vir za individualni izpopolnjevalni
joča knjižica naj taka prizadevanja v bodoče poglobi in razširi. Prvi korak za to je zainteresirana poglobitev posameznikov in kolektivov na šolah v navedene prišpevke, sledili pa bodo seminarji za učiteljstvo, v katerih bi sodelovali po možnosti vsi strokovnjaki, ki delajo v komisijah za kategorizacijo otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Knjižice so prejele vse naše šole.
Albin Podjavoršek
Oton Brelih
V nedeljo, 12. septembra nas je presenetila vest, da je nenadoma umrl šolski upravitelj in učitelj v Podgorju pri Sevnici Oton Brelih. Rodil se je v Ribnici na Pohorju v delavski družini z devetimi otroki. Tako mu že v mladosti ni bilo prizaneseno s spoznanjem, kako težko je priti do poklica, koliko napora, volje in vztrajnosti je treba, da dosežeš svoj cilj — posebno če si reven .. .
Izbral si je učiteljski poklic. Od 1924. leta je služboval najprej v Veliki Polani, nato pa v Bogojini pri Dolnji Lendavi. Leta 1939 je. bil kazensko premeščen v Zabukovje. kar pa je z veseljem sprejel, saj je bil doma s Pohorja. Leta 1941 je sprejel Oton Brelih službo v Podgorju, kamor se je spet vrnil po končani vojni.
V Podgorju je postal šolski upravitelj in učitelj, vzljubil je kraj in njegove ljudi. Postal jim je učitelj, vzgojitelj in pedagoški svetovalec in zavzet sindikalni delavec ter več kot 20 let eden najaktivnejših članov SZDL. na podgorskem območju. V šolskem razredu ni zbiral okrog sebe le mladih ljudi, temveč tudi starejše, zrele ljudi, ki so se radi z njim posvetovali.
— -	--- -------- -—a— c----------- ui, ivi	sc iuui £ ujmi jjuo vetuvau,
študij, a tudi za kolektivno delo" reševali svoje probleme, sl nalagali
pri obravnavanju aktualne vzgojne problematike. y
V preteklem letu smo imeli na terenu več enodnevnih seminarjev za seznanjanje učiteljstva s problematiko kategorizacije otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Priču-
nove naloge in se ob vsem tem tudi družbeno vzgajali. Tu je želel Oton Brelih ostati vse do upokojitve, vendar pa je moral — zaradi šolske reforme — skupaj z otroci v matično šolo v Sevnico.
14. novembra so Sevničani spremili Otona Breliha na zadnjo pot, njegovi nekdanji učenci pa so mu s cvetjem zasuli prerani grob.
-er-
Lepše in bolj pestre knjige v zbirki »SINJI GALEB« za šolsko leto. 1965/66!	•
Knjige bodo plastificirane in vsaka v drugi barvi. Format bo isti — 12 X 18 cm.
Program 1965/66 obsega 6 knjig:
•	ČRNI SIMBOL
A. in E. Johnson. Ilustracije Aco Mavec
•	SAMOTNI VOJŠČAK
Finn Havrevold. Ilustracije Aleks Horvat
•	TO JON
N. Kalašnikoff. Ilustracije Aco Mavec
•	KLICALI SO ME LENI
Zdenka Bezdekova. Ilustracije Dagmar Berkova
•	PRED ADAMOM
Jack London
•	ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK
Smiljan Rozman. Ilustracije Božo Kos
Prva knjiga je že izšla!
Celoletna naročnina br. 1800 din, vezana 3900 din.
Knjige lahko naročite pri poverjenikih, zastopnikih, v vseh knjigarnah ali pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3.
Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR-
4P