YUGO.CONS.QEN.
745 FIFTH AVE.,NEW YORK.N.Y
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine	ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds
— LETO XXXI.	CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 20, 1948	ŠTEVILKA (NUMBER) 78
YUGO.CONS.QEN.
745 FIFTH AVE.,NEW YORK.N.Y
DomaČe vesti
^ bolnišnice
^ bolnišnice se je vrnil na jlo^ Mr. Vinko Godina, 05 Mohawk Ave. Tam se je 11 dni in sedaj se bolje čuti. Zahvaljuje se vsem za ^ iske, karte in darila. Prijate-sedaj lahko obiščejo na
URADNO M NISO OBJAVLJENI REZULTATI VOLITEV V ITALIJI
operaciji
Huron Rd. bolnišnici se na-Ja Mrs. Josephine Dolsak, 200 St. Podvreči se bo
•la h	katero upamo,
|., ° srečno prestala. Prijate-jo lahko obiščejo.
seja
"^utri, v sredo večer ob osmih % Vrši
u redna mesečna seja dru-Waterloo Grove št. 110 tef[ ^ dsl. domu na Wa-^ Rd. Članice so vabljene, ^ udeleže v polnem številu.
^°2ek Št. 2 Prog. Slov.
krožka št. 2 Prog. so vabljene, da se jutri lies'7:30 uri udeleže redne seje v dvorani št. 1 doma. Na dnevnem ij. razne zanimive točke ' se čim večjo udeležbo.
^bi
ava
Ca se bo vršila kartna za-Ward Kovacic Boost-\t ^ Slov. del. domu na Rd. Igrali boste dve Hn''	Yankovica in
VauVadnala. Javnost je na udeležbo.
Y ^^ekiorija
Vfji večer ob 7:30 uri se seja direktor!ja Slov. Avg	doma na Recher
8eJ se vse direktorje, da °vo udeležijo.
t,
^^'^letna sezona
popoldne se v Clevelan-
igfQ žogometna sezona z
h g| ^Gstnem stadionu. Upra-
lia jg^^®^^ndskega baseball klu-
Vo ostalim poskrbela, da
ki želijo videti igro,
ki	svoje male otroke
'Sto'
^^rsi- ' -------------------
^ lad strežnicam, ki jih bo
^1, J ^'fale v posebnem prosto-
° ne bo igra končana.
Pu, nakar bodo izročeni
Krščanski demokrati pravijo, da so dobili večino v obeh zbornicah
RIM, 20. aprila—Podpredsednik Krščansko demokratske stranke Emilio Taviani je danes izjavil, da na podlagi prvih volilnih rezultatov izgleda, da je premier de Gasperi dobil absolutno večino v senatu in parlamentu.
Taviani je pristavil, da so re-*------
zultati "prekosili naša najbolj optimistična pričakovanja." Toda poudaril je, da govori z ozi-rom na prve znane rezultate, ki še z daleč niso popolni.
Mešane uradne in neuradne številke pri volitvah za senat se nanašajo na 17,437 od 41,647 volilnih precinktov. Vkupno so kandidati za senat de Gasperije-ve stranke dobili 3,339,286 glasov proti 2,088,928 glasovom, ki so bili oddani za kandidate Ljudske demokratične fronte (socialiste in komuniste).
Kandidati za senat morajo dobiti 65 odstotkov glasov
Na podlagi neuradnih in nepopolnih številk se še vedno ne more reči, katera stranka bo dobila večino v senatu. Izgleda, da v večini primerov kandidati za senat ne bodo dobili 65 odstotkov glasov, ki so z ozirom na volilni zakon v Italiji potrebni, da se v senatu dobi sedež. Doslej je edino kandidat za senatorja v mali vasi Val d'Aosta dobil potrebnih 65 odstotkov.
Ker pri volitvah sodeluje več političnih strank, pa je vseeno mogoče, da posamezni kandida
ta imela večino v senatu, bi verjetno ne bilo mogoče sestaviti proti-komunistične vlade.
De Gasperi bo obdržal oblast tudi s silo
Italijanski volilni zakon ne določa,, koliko odstotkov sedežev mora imeti neka stranka v senatu ali pa poslanski zbornici, da bi iiiela pravico zastopstva pri vlad^. Akoravno so komunisti imel^ v parlamentu 30 odstotkov glasov, jih je de Gasperi vseeno izključil iz vlade.
Verjetno je, da bo Ljudska fronta, ako dobi pri volitvah večino, zahtevala pravico, da sestavi novo italijansko vlado. Toda de Gasperi je že opozoril, da bo v slučaju potrebe obdržal oblast tudi s silo.
Volilni rezultati 812 precinktov v Milanu (vkupno jih je 903) dajejo Krščansko demokratski stranki 306,129 glasov proti 233,698 glasovom za Ljudsko fronto.
(Na podlagi neuradnih številk v ameriških časopisih, je težko ugotoviti zanesljive rezultate. Vsekakor pa je poudarjeno, da se Krščansko demokrat-
Čiang Kajšek je predsednik Kine
NANKING, 19, aprila —Kitajski diktator Ciang Kajšek, ki je hotel biti le premier ne pa predsednik, je bil danes izvoljen za predsednika Kine in dobil diktatorska pooblastila.
Glasovanje za predsednika Kine se je vršilo v kitajskem "parlamentu." Čiang Kajšek je dobil 2,430 glasov, njegov "nasprotnik" Ču Ceng pa 269. (Ču Ceng je "kandidiral" le zaradi lepšega, da se ne bi reklo, da je Ciang Kajšek bil edini kandidat).
Čiang Kajšek je bil izvoljen za dobo šestih let. Pooblastila, ki jih je zahteval zaradi položaja v deželi, še predno je bil izvoljen za predsednika, so mu bila potrjena.
Medtem se civilna vojna v Kini nadaljuje. Vladna poročila pravijo, da so nacionalistične čete zavzele Ihsien, ki se nahaja 60 milj od Peipinga.
ZAPADNE SILE BODO IMELE KONFERENCO
LONDON, 19. aprila—Angleško zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da se bodo jutri pričeli pogovori med Zedinjeni-mi državami, Francijo in Anglijo, pri katerih se bo obravnavalo vprašanje bodočnosti zapad-ne Nemčije. Pri pogovorih bodo sodelovale Nizozemska, Belgija in Luksemburg.
Zapadne sile so že pristale, da se zapadno Nemčijo vključi v Marshallov načrt. »
ti dobijo glasove, ki jim manj- ^ka stranka premierja de Gas-kajo in sicer na podlagi baran-	nahaja v vodstvu).
tanja. Kandidati, ki itak nimajo
izgleda, da bi bili izvoljeni, lah ko izročijo svoje glasove drugim kandidatom, katerim ti glasovi manjkajo. Toda vzelo bo več dni, predno se bo moglo ugotoviti končne rezultate tega prekupčevanja.
Volitve za senat v Italiji so tako zapletene, da na primer male stranke tudi s par sto tisoč glasov ne morejo dobiti enega edinega sedeža v parlamentu, ako za enega kandidata ni bilo oddanih 65 odstotkov glasov.
Volitve za senat so važne, ker vlada mora imeti večino v obeh zbornicah. Ako bi Ljudska fron-
kampanja za komisarja
^"^ja councilmana Ed-Sa Ig _• Kovacica za okrajne-•"ahij	je v polnem raz-
prireja odbor za ^lov w izvolitev v 32. vardi v y Domu na Waterloo lli, ®®lico s plesom in karta-
govore
bosta imela Anthony Vehovec
I OlVgj
Councilman in županski Edward L. Pucel. Mrs. ®teingerwald je pred-°dbora, ki prireja no-
.^rva
priredba, katere či-j® bil namenjen za Kovačičeve kampa-vršila 7. aprila v S. N. St. Clair Ave. in je C'k uspeh, ^av • ^ opazovalci splošno Njj. ^30, da si je Kovačič, s ^®stnim delovanjem kot ''J'li Q®®tne zbornice skozi zad-\ let pridobil ugled ši-^ obstoja izbor-4 ' pri primarnih vo-% •	dobi nominacijo
^J'^ega komisarja.
Moški najden zadavljen
V bližini ženskega samostana v Cleveland Heights je bil najden ubit v nedeljo zgodaj zjutraj 37-letni klerk James O. Strong, ki je imel na sebi samo spodnjo obleko. Moški je bil oči-vidno zadavljen, poleg tega pa je imel tudi prebito lobanjo in zlomljen nos.
Stronga so zadnjič videli živega v soboto. Bil je samec in živel pri svojem očetu in bratu na 3605 Perkins Ave. Med vojno je služil pri armadni zračni sili, poprej pa je bil v zaporu radi nekega vloma. Motiv umora je zavit v popolno meglo.
KARDINAL PROTI SPLOŠNI VOJAŠKI SLUŽBI
PHILADELPHIA, 19. aprila. — Kardinal Dougherty je v govoru pred Kolumbovimi vitezi nastopil proti splošni vojaški službi, katero je označil za "nepotrebno in nevarno", in pozival člane omenjene katoliške organizacije, da nasprotujejo tozadevni postavi.
Kardinal je dejal, da vodijo kampanjo z a splošno vojaško službo v prvi vrsti vojaški ljudje, ki vidijo v tem priliko, da si ustvarijo kariere. Kolumbovi vitezi imajo v deželi 700,000 članov.
Wallace pravi, da ameriška politika stremi za zasužnjenjem celega sveta
NEW YORK, 19. aprila— Predsedniški kandidat progresivne stranke Henry A. Wallace je danes izjavil, da podpiratelji dvostranske ameriške zunanje politike bistroumno ali pa neumno stremijo za zasužnjenjem celega sveta.
Wallace je tudi izjavil, da se Zedinjene države za sedaj nahajajo pod upravo lažnjivega sistema dveh strank, ki da z ustrahujočo brzino koraka v začetno vrsto policijske države, ki z nasmeškom odobrava neuradno nasilje desnice.
Svoje izjave je Wallace podal na banketu, katerega se je udeležil skupaj s podpredsedniškim kandidatom Glen Taylorom. Pri banketu je bila servirana večerja, ki je vsakega od 1,200 udele-žnikov stala $100 (denar je namenjen za financiranje kampanje za Wallaoeovo izvolitev).
Pri obtožbah, da se naša dežela pomika proti policijski državi, je Wallace omenil, da on in
zamorski bariton Paul Robeson nista mogla zaradi gonje proti novi progresivni stranki, dobiti sobe v Indianapolisu in da je njegov kampanjski direktor C, B. Baldwin bil fizično napaden v Evansville, Ind.
Kar se tiče nemirov v Colum-biji je Wallace rekel, da je "prava povest o nemirih v Colum-biji zelo podobna južno-ameri-škim povestim povsod." Poudaril je, da je draginja prekosila dohodke ljudstva.
Banketa se je udeležilo veliko število znanih umetnikov, ekonomov, pisateljev in glasbenikov, med njimi filmska igralka Aline McMahon, bivši glavni direktor UNRRAe Ira Hirsch-man, hollywoodski pisatelj Dal-ton Trumbo (ki se nahaja pod obtožbo zaradi preziranja kongresa ob priliki preiskave "rdeče nevarnosti" v Hollywoodu), kipar Jo Davidson, dirigent orkestre Leonard Bernstein itd.
Tovarna odklonila vstop slavkarjem
Pred sedmimi tedni je CIO unija Mine, Mili & Smelter Workers v tovarni Precision Casting Co. v Lakewoodu odšla na stavko, ker se tovarna ni hotela pogajati, ker uradniki unije niso podali zapriseženih izjav, da niso komunisti, kakor določa Taft-Hartleyeva postava. Ker se uprava tovarne ni hotela podati, je unija v soboto stavko preklicala, toda ko so se delavci včeraj začeli vračati na delo, je kompanija 70 stavkar-jem odklonila vstop, češ, da se jih bo iznova uposlilo šele, ka dar se jih bo potrebovalo, in sicer na podlagi seniornosti.
Unija pravi, da zastopa vseh 300 delavcev, ki se še niso vrnili na delo, dočim tovarna izjavlja, da se je 200 mož vrnilo na delo, še predno je bila stavka preklicana. V situacijo ge posegla sedaj AFL, katere zastopniki so se obrnili na vladni delavski odbor, da se nji poveri kolektivno zastopstvo delavcev v tovarni.
Preni(^atji grozijo z novo sfavko, ako bo sodnik Lewisa podal v zapor
Sodnik je včeraj Lewisa spoznal krivim preziranja sodne oblasti ter namignil, da ga utegne obsoditi v ječo
Kratke vesti
POTRES V SAN FRANCISCU
SAN FRANCISCO, 19. aprila — Včeraj, natančno 42 let, odkar je to mesto zadela velika potresna katastrofa, so se občutili potresni sunki, ki pa niso povzročili škode.
AMERIŠKO OROŽJE DOSPELO V TURČIJO
CARIGRAD, 19. aprila—Danes je v carigrajsko luko doplii-lo peta ameriška ladja natovor-jena z orožjem za turško armado. Med vojnim materialom se nahajajo težki tanki, topovi in oprema za utrdbe.
OBRAVNAVA PROTI ČEŠKOSLOVAŠKIM VOHUNOM
PRAGA, 19. aprila — Praški radio je danes naznanil, da je Otto Obuch, tajnik bivšega češkoslovaškega podpremie rja Jan Ursinija, priznal, da je izvršil izdajstvo napram svoji domovini.
Obravnava proti Obuchu in soobtoženci je prva obravnava zaradi izdajstva, odkar so se izvršile spremembe v Češkoslovaški.
LONDONSKI TATOVI UKRADLI DVA MEČA
LONDON, • 19. aprila — Londonska policija (Scotland Yard) je razkrila, da so tatovi ukradli iz muzeja dva dragocena meča, ki veljata okrog $40,000. Eden teh mečev je dar ruskega cesarja Aleksandra I.
KITAJSKI KOMUNISTI ZAJELI DUHOVNIKE
PEIPING, 19. aprila—Misio-narska postaja v Peipingu je danes naznanila, da je Kitajska ljudska armada (komunistična) zajela šest kanadskih duhovnikov in pet nun.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
De Gaulle zahteva splošne volitve
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so TaSi prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
WASHINGTON, 19. aprila—Premogarji so nocoj grozili, da bodo iznova odšli na stavko, ako bo zvezni sodnik Goldsborough jutri unijskega predsednika John L. Lewisa obsodil v ječo.
Goldsborough je včeraj*--
Lewisa spoznal za krivega ci-j vilnega in kriminalnega preziranja sodne oblasti, ker ni preklical stavke 3. aprila, kakor je ukazala sodnija, toda je izrek kazni odložil do 10. ure jutri dopoldne.
Z Lewisom vred je bila spoznana za krivo tudi premogar-ska unija United Mine Workers of America.
Nekateri premogarji so že prenehali z delom
I z okolice Birminghama v
Rusi brzdajo socializacijo v vzhodni Nemčiji
BERLIN, 18. aprila—Sovjetski vojaški guverner maršal Vasilij Sokolovski je danes ukazal uradnikom sovjetske okupacijske zone Nemčije, naj prenehajo s socializiranjem industrije.
Domneva se, da poskuša maršal Sokolovski ohrabriti privat-Alabami se poroča, da se mno- no lastnino in podjetništvo. To-
MARSBILLE, 18. aprila — Gen. Charles de Gaulle je danes na shodu v marseillskem pristanišču zahteval, da se takoj razpiše splošne volitve, ker da bi na ta način lahko prišel na oblast in ustvaril močno vlado, ki bi bila kos "nevarnosti," ki preti s strani Rusije."
De Gaulle je obtožil vlado premierja Schumana, da v "času velike nevarnosti" deli Francijo in je obenem pozval vse Francoze, ki "želijo pozabiti strankarske pretveze in enostavno služiti samo Franciji," da se priključijo njegovemu gibanju.
Francoski general, katerega tudi ameriški tisk označa za voditelja z diktatorskimi ambicijami, je ponovno napadel Sovjetsko zvezo in komuniste.
Medtem pa je francoski premier Schuman izjavil, da bo v parlamentu zahteval nove vojaške zakone zaradi "neurejenega položaja na svetu."
gi premogarji v dotičnem revirju že snoči niso prijavili na delo, nekateri pa so zapustili premogovnike, ko so zvedeli, da utegne biti unijski glavar obsojen v zapor.
O delnem zastoju dela se javlja tudi iz drugih delov dežele.
Srd nad sodnim pravorekom so izi-aždli premogarji in unijski uradniki širom Pennsylva-nije, Illinoisa, Kentuckyja in West Virginije.
Neki unijski predstavnik v Illinoisu je nocoj rekel, da "tudi sam hudič ne bo mogel pre-mogarjev pripraviti, da bi kopali premog," ako bosta Lewis in unija obsojena na visoko globo, ali če bo Lewis poslan v ječo.
Sodnik namignil, da bo Lewisa poslal v ječo
Ko je sodnik Goldsborough danes odločil, da sta unija in Lewis kriva preziranja sodne oblasti, je v svojih izvajanjih bolj poudarjal kazensko stran slučaja kot pa civilno, češ, da bi obsodba na globo pomenila edino le, da bi se denar iz unij-ske blagajne prenesel v zakladnico Zedinjenih držav.
Iz tega se sklepa, da bo Lewis najbrže obsojen v zapor, dasi-ravno so se nekateri odvetniki justičnega departmenta, ki so vodili prosekucijo v slučaju, privatno izrazili proti temu, da bi se majnarskega poglavarja poslalo v ječo.
da okrog 40 odstotkov vse industrije se v vzhodni Nemčiji že nahaja v rokah države.
Smatra se, da je v Moskvi bila začrtana nova ekonomska politika za sovjetsko okupacijsko zono Nemčije in da se bo popolnoma ukinilo privatno industrijo.
V zvezi z ukazom maršala Sokolovskega je bil v uradnem glasilu sovjetske vojaške uprave "Taegliche Jlundschau" pri-občen uredniški članek, v katerem je med ostalim rečeno:
"Govorice, da se v sovjetski okupacijski zoni zatira privatna iniciativa in podjetništvo, se lahko pripiše zlobni in sovražni propagandi."
*
Ameriški general se opravičil Rusom
FRANKFURT, 18. aprila — Neki ameriški general se je danes opravičil Rusom zaradi žaljivega obnašanja dvojice ameriških vojakov napram sovjetskim častnikom.
Ameriška vojaka, kot pravijo Rusi, sta pretekle noči ustavila Ruse na ulici in jih izzivala. Ko so Rusi mirno nadaljevali svojo pot, je eden vojakov šel za njimi in vrgel kamen skozi okno njihovega stanovanja. Baje sta žalila tudi neko rusko tolmači-co, dokler ju ni na poziv Rusov odstranila ameriška vojaška policija.
Dežele vzhodne Evrope bodo predlagale, da Z.N. kontrolirajo olje Sred. vzhoda?
LAKE SUCCESS, N. Y., 19. aprila — Dobro obveščeni krogi so danes razkrili, da bodo dežele vzhodne Evrope (takozvani 'Ruski blok") zahtevale, da se olje Srednjega vzhoda postavi pod kontrolo organizacije Združenih narodov.
Ti viri, ki so baje dobro seznanjeni s slovansko politiko v (izvanredni skupščini za Palestino, trdijo, da je olje eno glavnih vprašanj pri zadevi Svete dežele.
Do govoric glede možnega predloga slovanskih držav je prišlo po glasovanju, da se vprašanje Palestine pošlje na raz-motrivanja pred politični odbor 58 držav. Rusija in dežele
vzhodne Evrope niso glasovale ne za in ne proti.
Pričakuje se, da bo sovjetski delegat Andrey Gromiko kmalu začel borbo, da reši prvotni načrt Generalne skupščine Združenih narodov za delitev Palestine. Gromiko je vedno odločno vztrajal, da se načrt izvede.
HAILE SELASSIE NI ODPUSTIL ITALIJI
KAIRO, 15. aprila—Egiptovsko zunanje ministrstvo je danes objavilo izjavo abesinskega kralja Haile Selassia, s katero cesar sporoča, da je Abesinija proti predlogu, da se Italiji vrne njene bivše kolonije.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. aprila 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIP AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For Ore Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŠE ENA "RDEČA ZAROTA" •
Pretekli torek je ameriški državni tajnik George Marshall obtožil "mednarodni komunizem," da je odgovoren za krvavo revolucijo, ki je zadnje tedne pretresla Colum-bijo in povzročila med ostalim tudi prekinitev Vse-ameri-ške' konference v Bogoti.
Marshall je spi^-avil dogodke v Columbiji v neposredno zvezo s stavkami in nemiri v Italiji in Franciji, poudarjajoč, da se to revolucijo "ne sme soditi na lokalni podlagi."
Takšne izjave je treba sprejeti precej skeptično, kajti vsakdanji običaj je že, da se vsak upor, vsake nemire in stavke spravlja v zvezo z "rdečo zaroto." V Cileju so na primer zastavkali premogarji in čilejanski oblastniki so rekli, da je stavka čilejanskih premogarjev delo Jugoslavije. Tudi nam je še v spominu akcija panamskega parlamenta, ki je zavrgel sporazum, da se na ozemlju Paname zgradi ameriške vojaške baze. Ker se panamski parlament očividno ni vdal ameriški zahtevi, so naši časopisi začeli na dolgo in široko pojasnjevati, kako je tudi v Panami na delu "mednarodni komunizem" in da so pri zavrnitvi ameriške zahteve imeli vmes svoje prste komunisti.
Tako zvana "rdeča zarota" je danes izrabljana v toliki meri, da se res ni čuditi, odkod v naših časopisih toliko komunističnih revolucij v vseh delih sveta, kjer ameriška zunanja politika doživlja poraz. Komunizem in proti- komunizem so vključeni tudi v program posamezni naših kandidatov pa naj ti kandidirajo za mestno zbornico ali pa zvezni kongres. Pri volitvah v 32. vardi je tudi, kot je to pojasnila "A. D.," šlo za "rdečo zaroto."
Razumljivo, da revolucija v Columbiji ni bila prav prijetna za delegate na Vse-ameriški konferenci, ki so se zbrali v Bogoti, da bi modrovali o "rdeči nevarnosti" in merah, ki jih je treba podvzeti. Kot je bilo razvidno iz poročil o revoluciji, so uporniki napadli poslopje, v katerem so zborovali, in uničili vse zapisnike v zvezi s konferenco. Odločni delegati so, da "rešijo čast," kljubovali revolucionarjem in sklenili, da se bo konferenca nadaljevala in zaključila v Bogoti, da bi "mednarodni komunizem" ne mogel reči, da je predstavnike držav zapadne poloble prisilil na beg.
Kot je razvidno iz časnikarskih poročil, je revolucija bila spontana. Začela se je, ko je neki "blazni" ml^adenič ubil voditelja Liberalne st^ranke v Columbiji, Gaitana, ki je bil predsedniški kandidat za volitve, ki se bodo vršile leta 1950. Vest o brutalnem umoru popularnega liberalca je seveda razkačila ljudstvo, ki je reagiralo brez vsakih v naprej zasnovanih načrtih.
V Columbiji je na oblasti konservativna stranka, komunistična stranka pa šteje kvečjemu okrog 10,000 članov. Toda kot v večini južno ameriških držav, v Columbiji ne poznajo demokracije, ampak po ljudstvu padajo tudi ba-tine. S tem seveda ni rečeno, da se je ljudstvo dvignilo, da bi s silo strmoglavilo reakcionarno vlado. Res pa je, da je pri umoru svojega voditelja videlo znak še hujšega zatiranja. V množicah je zavrelo in ko se to večkrat dogaja, je ta množica dala duška svojim čutom. To je ozdaje te "rdeče zarote," zaradi katere columbijski oblastniki obtožujejo Rusijo in geveda "mednarodni komunizem."
"Nezadovoljstvu" narodov v vzhodni Evropi posveča ameriški tisk na tisoče ton papirja. Toda nikoli nismo v tem tisku čitali o nezadovoljstvu ljudskih množic v večjem delu južno-ameriških republik. Toda ko bi ameriškemu ljudstvu bilo pojasnjeno, v kakšnih gospodarskih in socialnih razmerah živijo ljudstva Columbije, Cileja, Venezuele, Brazila itd., bi bila pojasnjena marsikatera "rdeča zarota," ki se je pripetila in ki se bo brez dvoma še pripetila. Tako pa je lahko vsako liberalno gibanje, ki je naperjeno proti tistim, ki držijo vajeti v rokah, protolmačeno na splošen način: ni lokalno, ampak je del "rdeče zarote" sirom celega sveta in puctum!
UREDNIKOVA POŠTA
"Zarja" nudi zanimiv koncert
Veselo doni nam ta syev,
'pomladnih dni odmev.
Cleveland, Ohio. — Oh, zlati čas je tu, čas ko se narava prebuja in oblači novo zeleno suknjo, čas ko nas sonce zopet ogreva, nam trosi cvetja in no' vih upov. Tudi na nedeljskem "Zarjinem" vsporedu bo prevel duh pomladi. Pesmi jo bodo razodevale. Pesmi o novi prero-jeni dobi, o cvetju, mladosti, ljubezni, zaroki in poroki, o vsem kar daje mladostni izraz pomladi. Krožile bodo pesmi z različno barvo in imeni. Tu naj jim bo samo par podčrtanih: "Pomladna", "Cvetočih deklic prsa bela", "Vino, ženska in spev", "V spomin Ivanu Cankarju" in druge.
Podane pa bodo tudi pesmi, katere so nastale ob času, ko so partizani in G. I., naši fantje, podili nacije iz slovenskega ozemlja. Čudovite so te pesmi. V domovini jih posebno prepeva mladina pri gradnji železnic in javnih podvzetij. Na tem vsporedu jih bo več novih. Posebnost bo "Venček partizanskih".
Kot je bilo že poročano, bomo tudi s tem vsporedom počastili primorskega skladatelja, 70-let-nika Vinko Vodopivca. Zbor je že na drugih vsporedih imel njegova dela in skladbe kot "Ob večerni uri", "Izgubljen cvet", "Pevska koračnica" in število drugih. Od odrskih kompozicij pa "Kovačevega študenta", "Po-vodnji mož" in "Snubače". Ob tej priliki zbor podaja njegovo ljubko delo, opereto "Srce in denar". Lep odrski in glasbeni biser je to. "Zarja" bo s tem počastila ustvaritelja in slavljenca in obenem pa bo predstavila javnosti prav izrazit slovenski glasbeni donoc. V opereti nastopijo naše zvezde: Sophie Elarsich, Alice Tekavec, Tony Perusek, Andy Turkman, Frank K o k a 1 in zbor. Režijo vodi Sophie Elarsich.
Koncert se vrši v nedeljo 25. aprila ob 4. uri popoldne v au-ditoriju S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave. Vstopnina v pred-prodaji je samo 80c. Del prebitka te priredbe je namenjen svobodnemu tisku.
To je kratek obris zanimivega programa, na katerega ste prav vsi povabljeni, vsi star, znanci in somišljeniki, ter prijatelji slovenske pesmi iz posredne bližme in z vse soseske.
Prihitite tega dne med "Zar-jane", kjer bo doma petje, dobra volja in napredna misel!
Leo. Poljšak.
vamo vso to lepoto. Toda ako v resnici hočemo vso to lepoto doživeti in občutiti, moramo iti tja, kjer resnično stoji sadno drevo, okrašeno s cvetjem in da tam gledamo, kako se veje ma-jejo, cvet s cvetom dotika in poljublja, da slišimo to skrivnostno govorico prirode.
V nedeljo popoldne 25. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. boste imeli priliko videti in slišati resnično živo, raznobarvno sadno cvetje in njegovo šelestenje in to — našo mladino, sadno cvetje našega narodnega drevesa, ki bo podala svoj koncert. Tam boste dobili zvrhano mero užitka in razvedrila, ker v tej mladini boste gledali svojo lastno mladost in ta mladina vas bo spominjala na čase, ko ste sami bili brezskrbno sadno cvetje v lepem narodnem vrtu.
Žalibog, da čas tako hitro be ži, da nas je spremenil že v ostarela debla. Zato pa pojdimo med mladino, kjer se nam bo duh poživil in pomladil.
Ta k o bomo tudi pomagali mladini pri njihovemu nadaljne-mu delu in obstoju v narodnem sadovnjaku.
Pri temu zboru je mnogo otrok tu rojenih staršev. Stare mamice in očetje opozorite va-l še sinove in hčerke, da tudi oni!
4
pošljejo svoje otroke k mladinskim pevskim zborom, ki so jim najbližji. Vi pa pripeljite vaše malčke h koncertu, kjer se bodo zabavali v krogu drugih otrok.
Zavedajte se tega in naj vam bo vedno pred očmi, da je naša tu rojena mladina zadnji vir naše besede in pesmi v naši novi domovini.
Glejte, da vam vreme ne bo nikakršna ovira za poset tega koncerta!
SADNO CVETJE
Zopet drevje se jT .j; iz otožnih zimskih <
sok pod skorjo ga po •. , ki se v popje spr ^mr r
Popje smolnato > u- c in v cvetje sprem, ih -vsako vejico dr< , ■sui.
sadno cvetje okrasi.
Raznobarvno in vab-^u' se bohoti in drhti,
da človeka k se*"- v:; č. in zamika mu o
Šepeta drevo d: v»'su veja veji klanja ;e.
cvet poljube daje c v; ;
—vmes že listi i /- h .
Kot bi morje z ic :
valovi in šelest:
in bi simfonije pi- '
v čast življenju i.'':.
T )ir:?ič.
GOZDOVI SO ZAŽIVEL


AMERIŠKI NACISTIČNI KOLABOKATOK JE KKIV
BOSTON, 18. aprila — Federalna porota je v petek spoznala za krivega izdajstva napram Ze-dinjenim državam bivšega časnikarja Robert H. Besta, ki je za časa vojne širil iz Nemčije
I nacistično propagando proti 'Ameriki.
Vlada je v svoji obtožnici navedla 12 dejanj izdajstva. Naj-I višja kazen, na katero bo lahko ' izdajalec obsojen, je smrt, najnižja pa pet let zapora in $10,-,000 globe.
Za Mladinski pevski zbor SDD
Kdo je tisti, ki rad ne vidi kaj lepega, mladostnega, ljubeznivega, poživljajočega itd. ? Nobeden, ki čuti kaj življenja v sebi! Le tisti, ki ne čuti veselja za vse te lepe stvari, ki ga že starost podira in mu odpira temni grob.
Že lepa slika nas zuniraa pa naj jo vidimo kjersibodi. Občudujemo j(5 in skušamo dognati, kdo je bil tisti umetnik ulikar, ki jo je tako živo naslikal, da nas tako priteguje k sebi, da bi jo kar naprej in naprej gledali.
Vzemimo na primer sliko, ki kaže lepo sadno drevo, ki je okrašeno in obloženo s krasnim cvetjem, da se dotika veja veje, da se lahko cvet s cvetjem poljublja in šepeta skrivnosti prirode. 2e sama taka slika nam popelje misli v božajočo pomlad in v jasne sončne dneve, ki budijo prirodo ter vabijo na dan vse, kar ima količkaj življenja v sebi, da jim dajo svoj topli poljub za nadaljno življenje.
Res je lepa taka slika, ki Vam tako močno poživi domišljijo, da žj v mislih gledamo in uži-
Naš uspeh — uspeh naših obraiov
Ko sem popila iz jutranjega vlaka je malo mestece Litija še spalo. Hiše so počasi lezle iz megle in obrisi bližnjih gozdov sq, se k o m a i poznali. Srečala sem le nekaj delavcev in delavk, ki so hiteli v tovarno. In razen čebljanja zgodnjih gospodinj pred mesnico ni bilo čuti ničesar več.,Jutro je bilo dokaj hladno, pa sem hitro nadaljevala pot v Šmartno, kamor sem bila namenjena.
Gozdne brigade Pavla Kor-čagina ni težko najti. Prav sredi vasi sta gozdna uprava in krajevni ljudski odbor brigadi dodelila lep, primeren prostor za taborišče, kuhinjo intendan-turo in štab. Pred kuhinjo, nad katero visi parola "Naš uspeh — uspeh naših obratov", sem našla komandanta Lojzeta Ro-gliča in pomočnika intendanta v posvetovanju za kosilo. Mladi brigadirji pa so že korakali s pesmijo na ustih v sveže jesensko jutro, kjer so gozdovi, še vsi dremotni ^ zaviti v gosto, vlažno meglo čakali, da znova zaživi dan defa, in sonca.
V	intendanturi sem spoznala brigadnega sekretarja Matijo Črnivca, ki je neumorno iskal po policah nekakšen vijak. To vam je visok suhljat tovariš, kateremu krasi prsa spomenica, a tudi njegovo lice in njegov nastop dokazujeta sposobnost in požrtvovalnost prvoborca. Hitro mi je razložil, kako važen je ta vijak {)ri nekem strojčku za brušenje žag. V tem je on pravi mojster; še več, celo svojega starega očeta je aktiviral, da bo vso nedeljo "udarniško" brusil brigadi orodje.
V	komandantu Lojzetu sem spoznala mirnega, tihega tovariša, dokaj strogega nastopa, a do skrajnosti predanega in dobrega srca. Pravi, da nima be-
sed, kako bi mu bilo, če bi moral iz brigade, živi z njo in za njo.
Ko sem si ogledala lepo urejeno taborišče v barakah in na podu, pripravno jedilnico, štabno pisarno, sobe za bolnike in ves prostor, sem ugotovila, da tu živi brigada, ki ve, kaj sta red in snaga. Nato sem pohitela na teren, da spoznam brigadirje in njihovo delo.
Iz Šmartnega do gozda, v katerem sedaj seka mladinska brigada Pavla Korčagina, je kake pol ure hoda. Ko se približaš gozdovom, ti nehote začne močneje utripati srce, kajti iz šumečega drevja že od daleč i čuješ pesem sekir in žag. ■
"Le hitro stopiva", me je prigovarjal komandant Lojze, "da vidiš moje brigadirje, 1439 m3 drv so že naredili in 700 mS hlodov (tehničnega lesa). A imeli so samo 13 delovnih dni. No, kaj misliš o tem?"
Resnično razen vzklika na-1 vdušenja nisem mogla dati ni-I česar od sebe. Kdo bi mislil, da I morejo 104 mladi fantje in de-I kleta, ki niso še nikdar imeli I žage v rokah, doseči take uspe-I he. Nestrpno sem čakala, da zagledam prve skupine naših ; mladih gozdnih delavcev. Udar-j ci so postajali vse jačji in piav blizu mene je tenko pela žaga. Lojze se mi je smejal, ker nisem takoj opazila tri brigadirje za velikim kupom posekanega vejevja.
"To sta Berce in Pelicon, dva najboljša delavca". Nekoliko nejevoljen mi je Berce segel v roke, ker sem ga prekinila v I največjem delovnem tcmpu. Dva : vesela fanta sta to, iz Dornbor-!ga pri Gorici sta doma. J® I komandir prve čete, a 1'clicon I njegov namestnik. Pridružili so se tudi plavolasi Jaka, mala
okrogla Ančka Anžič iz Do-brunj in Marica iz Slovenskega Primorja, ki se vsi štejejo med najpridnejše. K sreči se je po grabnu pridrsal pomočnik intendanta tovariš Karol Jakša s svojo veliko košaro jabolk in kruha, ki jih je razdelil za malico. Tako sem lahko malo po-kramljala z brigadirji, sicer je še tako Berce enkrat zavpil: "Kar hitro na delo, vsake minute je škoda, vsakega polena, ki bi ga lahko razklal ta čas.
Taki so naši Primorski fantje! Pa tudi Kranjci ne zaostajajo za njimi! To je dokazal petnajstletni Janezek, ki je jokal, ker ga prvotno niso hoteli vzeti v brigado, ker je majhen. V delu pa dohiteva najboljše in v svojem prostem času prebira priljubljeno knjigo "Kako se je kalilo jeklo". Morda bi Janezek hotel biti Pavle Korčagin, prav gotovo pa bo vreden član Kor-čaginove brigade.
Teren, na katerem brigada dela, je težak. N a visokem je, hrib je skoraj ves posekan z obeh strani. Dolge vrste zloženih drv so priča njihovega truda in marljivosti. Posebno težavno je delo v grabnu, kjer je posebno nevarno delati. Tam sem našla znanko Ivico Prose-novo, ki je že udarnik š proge Šamac—Sarajevo, kar bo s svojo požrtvovalnostjo verjetno dosegla tudi v gozni brigadi.
Na tem delu hriba dela prva četa, ki do sedaj nosi prehodno zastavico. Komandir II. čete, tovariš F. udi Zidar, tudi udarnik s pr "go, ki je prevzel funkcijo šele pred dvema dnevoma, pa se bori, .da s svojo četo preseže uspehe prve ter ji s tem odvzame zastavico. Borba postaja nevarna, in vse kaže, da zastavica res ne bo ostala vedno pri eni četi.
"Pazi, pazi, pazi!" je kričal Rudi, ko sem prišla na teren II. čete. Vsi so zbežali daleč od njegove skupine in preden sem se zavedla, kaj to pomeni, je zabobnelo in zahreščalo čez hrib, da me je bilo kar strah. Troje mladih nežnih rok je dokazalo prirodi svojo jekleno voljo in moč. Odžagali so ogromno visoko in debelo bukev, ki je z velikim truščem padla na tla ter v besnosti svojih zadnjih trenutkov hreščala in pokala in neusmiljeno lomila okoli sebe. Star gozdni delavec-strokov-njak pa se je zadovoljivo shieh-Ijal, da so mu brke smešno podrhtavale. Zamomljal je: "Od hudiča je ta mladina, kako so znali brez mene pravilno izpod-sekati."
še marsikaj znajo! Samo nekaj ur med njimi, pa se l&hko prepričaš o njihovi čudoviti volji in ljubezni do dela, o njihovem strokovnem usposabljanju ter o njihovi izdržljivosti in disciplini. Brigada Pavla Korčagina se resnično zaveda naloge,
ki jo pred njo postavlja mladinska organizacija ter ljudstvo Ljubljane. Dobro se zavedajo,
kako nujno in kako velike količine drv .potrebuje mesto za svoje ustanove, za svoje tovarne za svoja topla ognjišča. To lahko razume le napredna, zdrava in zavedna mladina, ki živi mlado, novo življenje, polno perečih gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj.
Prav nerada sem šla s terena. Lepo je med njimi, sicer so žuljave roke in oznojena lica, a v srcih je zavest, da so z žulji na rokah in s pesmijo macolk in žag oživeli gozdovi, a to živ-Ijeuje bo dalo drva beli Ljubljani . . .
Brigada dela od sedmih do treh. Po kosilu, ki je izdatno in dobro pripravljeno, sledi navadilo ))očitek, a to soboto ni bilo ipucl Roxas. časa za to. Večina je pospravljala taborišče in dvorišče—Ivi-ca in Marica sta menjavali bri-gadni sten-čas, ki je tudi njihova dika in ponos.
Karel Jakša je uredil inten-danturo, da je bila ko v škrat-Ijici, bolničarka Ančka pa je iz-ribala in pospravila bolniško sobo in štabno, da je bilo veselje
gledati. Drugi so prali in tretji pa so šli v šmartinski ^ svetni dom urejat dvorano. Pc vsod je vladal vesel tempo, mačega dela, ki je kakor mor proti onemu v go%du. Zvečer, ko bi mladina res 1^^° počivala, so imeli pevsko va]"' Da tudi tega niso pozabili, v mali brigadi delavcev in delav so postavili pevski zbor, ki j® pel zvečer ob brleči petrolejk* v velikem taboriščnem prostorUi na podu nad hlevom, ki so P prav praktično preuredili ^ spalnico prve čete. Pevska na podu, kjer se je čez špra^J na strehi smejala luna, je minjala na način kulturnega la za časa osvobodilne Nekaj toplega prevzame c'®/ ka, ko vse to vidi in P''®?"'' sem, da v nobeni blesteči ^ rani ne bi brigadirji peli ® kim navdušenjem, s tako v in hotenjem.
En dan v brigadi Pavla ^ čagina je dovolj, da se vs prepriča, kako je duševno z va in čvrsta naša mladini, ko z velikimi koraki hiti ^ smela in radostna svetli bo nosti nasproti . . .
Nedelja je bila nov dan vetij in sreče. Ta dan niso
J wlQ P
na teren, vendar so domd » šli delo. Dekleta so lupila pir in čistila solato, druga la tovarišem srajce, a fan J pometali dvorišče, nekaten so kakor martinčki posed i toplem jesenskem soncu, Popoldne pa se je z^če P
praznik. Vsa brigada
odšla ^ iDsk' ki j®
Litijo, d a dočaka kulturno brigado Kajuh, obiskala prebivalstvo gjjo in okolice ter 24.
brigado Pavla Korcagi^^p^ prosvetnem domu so da
uspelo prireditev pesim, cij, folklore in harmoni ga zbora, pri kateri
tud'
o«,	"— - • pe
gozdna brigada dala pyo-skih in recitacijskih toc - ^ rana je bila nabito polna % čanov in brigadirjev, ^'^^gjeli velikim navdušenjem gjii-Kajuhovce. Nato so karji poskrbeli za kratko vo, ki je bila res vsakomu^^^^,
jetna. V razposajenem ^
so se zavrteli študentje ^
hovci z mladimi dekleU '
varn, z dekleti 24. Ij^D J ^
brigade, ki daje vse zna
bo postala udarna. Da J® go
Ije doseglo svoj vrhune^'^ ;
pri koncu nenadoma	gj-
neba padli med nas mla
šenske godbe, ki so, da
besedo, prišli prav sam«
uro. Odrezali so se mla i je
kantje in njihova peseiw
razlegla čez vse ^mar ^ poste"
tresča vsa mladina,
ca in razjasnila vsa li^a-
Prišla je ura za odh" zdravljanja ni bilo konca^^,^];g. ra, zdravo, ho-ruk", 3®.
lo iz grl zdaj ene, zdaj brigade, in razšli so se^ ^^pet in veseli v zavesti, da najdejo tam, kjer jih ^ -jgeri' la dolžnost. Kajuhovci ^ ska godba so strumno kali v Litijo na Y^^^jgala ^ zvezde so žarele in je pesem mladosti . • •
Brigada Pavla Kor ° p jH' je pohitela k počitku, jjof' tri bo vstal nov dan, no^^ ba za drva, za norn^o, ^gpe
hodno zastavico, za	,
— za uspeh naših
(SANS^^
■o)
i MUl 'f
a
PKEDSEONIK MANUEL KOXAS
pfG^
MANILA, 17. april^Cg uf® li četrtek je zaradi umrl predsednik FiliP	^
cl Roxas.	i df
(Ameriški tisk prij^^'lj Manuel Roxas bil veli Amerike, dočim trdO J n&sprotniki na FiliP'^.j,jji Z za časa vojne kolabo ponci).	. ..g je j.
Presodniško pozi^ ^ podP^ smrti Roxasa prcvz^^^^ p sednik Elpidio Q"""'j,olaU' kot pravijo poročila,
aprila 1948.
ICNAEOERAVNQST
STRAN 3
•ard—Viktor Plemelj:
Miško Kranjec:
Mi je življenje na planetih?
(Nadaljevanje)
planeti, ki se sučejo % Sonca, se ustavimo na naših najbližjih sosedih: Veneri in Marsu. Venera je Sonca kot Zemlja: po od-J^nosti od Sonca je druga (za ^rkurjem), a Zemlja tretja. Iz sledi, da dobiva Venera več toplote, na njej je top-Podnebje kot pri nas na JI in mi upravičeno predpo-da so na Veneri zado-
'oljivi
'Ijen.
Wi
I Vi toplotni pogoji za obstoj %nja.
je tako kot Zemlja ob-ig ^ ozračjem. To je odkril ruski učenjak Mihail f J®vič Lomonosov. Včasih Ijd ^3,ide med Sonce in Zem-' ^ am se tedaj dozdeva, kot 6 preko sončne plošče, ° je mimo, je okoli temne-. vidna blesteča svet-Lomonosov jo je opa-^ 'JI dognal, da je to Vene-^ "^fačje, osvetljeno od zadaj ^^%čnih žarkih. V svojem jeziku je Lomonosov ' "Planet Venera je ob-
•U z
znatno zračno atmos-
li djjj. tako, če ne še večjo, k," Rašo zemeljsko krog-
naprave znanstvene-skavanja nam omogočajo aa
%
je v Venerinem
Vr ^^^°stna množina oglji-Ogljikov dvokis je ^Po hrane za rastlinstvo tudi izvor ogljika za Tudi to lahko zadovoljive pogoje tod ^^vljenja na Veneri.
'^^iu življenja. V njenem l^obj J® opaziti veliko množi-' j® toliko, da v plan obdajajo površi-če predpostavimo, Itot ^Gstoje iz vodne pa-" V zemeljski oblaki, po-
•^ora
k
na njej ni samo
na Veneri biti zelo
Kebje
za življenje skraj-^^ko toplo in vlažno hi bilo podobno pro-"iljg tropskim predelom
^^3-ge in lahko sklepamo, ""S tudi vlažno in da
■Ov
je sestav Venerinih U ^"^anosti še nezadostno " Ostaja celo mnenje, da V ^ njih sploh ni. Res % ^^^'^obna znanstvena me-\j možnost pronicanja L Ojf-v^^hnje plasti Venerine-in njenih oblakov.
t obl^^ ^ globljih slojih G^ov drugačen in da 0, i ki so čim bližje po-^ Več vlage. Venera , ®okraj prav tako kot '^ima seveda zato prav j.?a . ^^no Bilo. To pa je ve-%v	za zadržavanje
^ Se in vodika), iz ka-^i«liti voda. Težko si je
v'^ilo'l bi se na Zemlji vode—saj pokri-®®etink zemeljske po-He hi je na Veneri
K
Vsekakor je pri-j, ijj	znanstvenih od-
"^(^0 razvozljali ugan-
. *
\i sedaj' drugi po-^net—Mars, o kate-^^^jetna že vsi čuli. okoli Sonca v pri-ti,' ort "^^gokrat večji raz-
K. Zeml'-
8e
ko sončni žarki grejejo najmočneje, dvigne temperatura na 20 do 25 stopinj nad ničlo. To povsem zadostuje za obstoj ži-Ijenja. Toda na večer, ob sončnem zahodu, so temperatura zniža do ničle, ponoči, ob sončnem vzhodu, pa pade na 50 in celo na 70 stopinj pod ničlo.
Ali je možno življenje pri takem silnem mrazu? Gotovo je možno, le da se mora življenje takim prilikam prilagoditi. Ali pri nas na zemlji v mrzlih ledenih predelih Arktike ni življenja? 'Domislite se belega medveda, ki je odlično prilagojen mra-zu.Ima topel kožuh in debelo podkožno plast masti, ki tudi odlično varuje telo pred ohlajen jem. Končno pa organizem ne črpa toplote iz obdajajoče ga okolice, temveč jo črpa iz hrane^ v kateri je nakopičena energija^' sočnih žarkov. Zaradi tega je živ organizem v znatni meri neodvisen od obdajajoče temperature, da je le njegovo telo dobro zaščiteno pred izgubo toplote.
Kako pa je s pogoji vlage na Marsu? Ali je tam voda in koliko je je? Že pri opazovanju s prostim očesom spoznamo Marsa po njegovi rumenordeči barvi. Zaradi te, nekako krvave barve, so planet v starem veku navzali z imenom rimskega boga vojne —z Marsom. Z močnim teleskopom vidimo, da ima večji del planetove površine takšen rdečkast sij. To pojasnjujejo z domnevo, da je na Marsu zelo suho. Vlage je tako malo, da večina površine predstavlja suho puščavo, najbrž podobno našim zemeljskim puščavam. Suha ploskev Marsa, ki odraža sončne žarke, še pripomore k značilni rdeči barvi tega planeta.
Vendar vlaga na Marsu vsekakor je. Na njegovi površini so vidne temne sivomodre ali zelenkaste lise. To so že bolj vlažni predeli, tu je več vode in pogoji za življenje so znosnejši. Ti predeli zavzemajo tri osmine planetove površine.
Okoli Marsovih tečajev se v zimskem času naredijo velike bele lise—polarne kapice. To je sneg. Kakor pri nas, se tudi na Marsu menjavajo letni časi— zima in poletje—vendar po Marsovem letu. Njegova pot okoli Sonca traja približno 23 naših mesecev. Zima, pomlad, poletje in jesen so tam dvakrat daljše kot pri nas. V zimskem času se bele polarne kape Marsa občutno povečajo—to pomeni, da sneži. Toda z nastopom pomladi in poletja se bele kapice hitro zmanjšujejo—sneg se topi zelo hitro, tako da debelina snežne plasti na Marsu ne more biti velika. Spomladi, ko se sneg'topi, nastopa na Marsu najbolj vlažno vreme, najugodnejše za življenje. Temne lise—vlažni predeli — postanejo tedaj še temnejše.
Torej, voda na Marsu je, toda je je malo. Podnebje je suho. Življenje pa je tudi v teh okoliščinah povsem mogoče, toda ob njegovem razvoju iz živih substanc so se morale razviti posebne sposobnosti za borbo s sušo. Kaj je za to potrebno? Proučevanje našega zemeljskega življenja kaže, da imajo na pri-
MA STRAŽI MIRU
'a	Potemtakem j mer rastline naših suhih step
(j Va toplote in je tem- in puščav zelo globoke in raz-„V) J 'la - ■	• - I -	- - -
nižja. Učenja- sežne korenine. Te jim dajejo ^	za ugotovit-1 možnost, da posrkajo iz tal maj-1 žena
temperature na hno količino vode, ki jo tla ima-L iivjj^ iirsa, S pomočjo ob-i(f^%^i^^'^ktričnih merilcev,
jo. Po drugi strani se mora organizem tako prilagoditi, da iz-
kip' onem mestu tele-' gublja čim manj dragocene via
^ ^ dain nVilfitftiv ali ko P"('
° ha Marsu. Uspelo
daje objektiv sliko go. J® posrečilo izmeriti:
(Dalje prihodnjič)
v ^ celo na raznih mc-^•,_^~~~tam, kjer je ob
Nič ni mučnejšega v zgodovini človeštva kakor večtisoč-letno suženjstvo žena. Ob vseh spremembah, ob vsem razvoju, ki ga zasledujemo v zgodovini, je ostal položaj žena do nedavna tako rekoč isti, podrejen in suženjski. Spreminjala se je samo zunanja oblika te podrejenosti. Bile so celo dobe, ki so se naj-resneje ukvarjale z vprašanjem, ali ima ženska dušo ali je nima. Pri tem pa se je isti družbi zdelo samo po sebi umevno, ^da jo moški ima. Ne gre za dušo, gre za to, da je taka doba morala ženo postaviti naT nižjo stopnjo živih bitij, da so ji bile s tem odrečene vse tiste pravice, ki naj človeku kot takemu pripadajo. Odrinjena od vsega pomembnega na svetu, od vsega razvoja, je bila žena zaprta v dom kot sužnja, živela je v zlagani poveličanosti kot čuvar domačega ognjišča, ki naj bi ga varovala v neki svetosti in kjer naj bi rodila.
Zunaj tega kroga je bil svet zanjo zaprt. Tam je kot žrtev prav tega ognjišča životarila, da se je zdelo, kakor bi bila docela nesposobna za sleherni vzpon. Dvig posameznih žena do zgodovinske, svetovne pomembnosti v raznih dobah ne pomeni nič drugega, kakor golo izjemnost, pri čemer se splošno stanje ni prav nič spremenilo. Vsa ogromna večina žena je živela približno isto negibno, za-služnjeno življenje.
Tak položaj najdemo še danes po vseh kapitalističnih deželah.
Takšna mi vstaja v spominih iz mojih mladostnih let tudi podoba žena v našem vaškem, pred ono vojno še fevdalnem življenju: negibna, večno sama sebe žrtvujoča, z ničimer poplačana v svojem trpljenju. Še danes jo vidim priklenjeno na nizko, zakajeno kmečko kuhinjo, z vnetimi, rdečimi očmi, ki se skoraj večno solzijo; tam stoji v svojem brezupu, ki ga ne more nikomur povedati: kaj naj napravi za večerjo svojim otrokom. Vidim jo sklonjeno nad raztrgane krpe v nerešljivih skrbeh, kako bi oblekla svoj zarod. Vidim jo prezgodaj ostarelo, izgarano in nazadnje še pozabljeno v svojem ozkem krogu pri ognjišču, od koder se ni mogla ganiti. Ljudje so odhajali od tega ognjišča tudi od nje.
Vidim pa jo tudi kasneje, po prvi svetovni vojni, ko je že sama morala v svet. Šla je iskat kruha za svoj rod. Šla je po svetu in tam bila spet sužnja, samo v drugačnem položaju. Doma so otroci klicali za njo, otroci so sanjali o njej in rasli brez njene topline. In v tem svetu so naše žene često za vedno utonile.
Takrat nisem vedel, da je to usoda njihovega mučenja, tako rekoč brezpravnega položaja v družbi. Toda ali so same čutile to? Ali so se kdaj zavedle tega položaja?
So, nekoč so ga zaslutile, nekoč so se ga odločno zavedle in se uprle svoji sramotni usodi, stopile so v boj proti takemu položaju.
Zgodovina boja za pravice žena je tesno, neločljivo povezana z bojem delavskega razreda proti izkoriščevalski meščanski družbi. Razvoj tega boja se naglo vzpenja, vzpenja do tiste stopnje, ko je cela tisočletja na manjvrednost obsojena topila nerazdružljivo ob ramo svojemu delovnemu in borbenemu tovarišu in ovrgla vso modrijansko navlako starih dob, a nič manj nedavno minulih časov, nič manj vse predsodke družbe, in razbila vse spone. Glejte, saj še za eno človeško
žena pokazala tako veličastje, kakršno bi se zdelo nedavno še samo pravljično. In naš čas, čas gradnje socialistične družbe jo prikazuje samo še v njenem čedalje večjem vzponu.
Še je naša doba tako obilna na herojih, tedaj tem ženam pri-tiče prvenstvo: saj so se dvignile od svojega negibnega stanja v dejavnost takih razmer: v tisto odločnost, v tisto borbenost, neustrašenost in požrtvovalnost, kakršne zgodovina ne pozna. A vse to z odločno zavestjo svoje daritve skupnosti.
Nov svet vstaja pred našimi očmi. Ta svet je delo naših rok, delo naše zamisli in volje, svet naše ljubezni. In delež naših žena pri nastajanju tega novega sveta ni manjši od deleža mož.
Toda naloge žena z vsem tem še nikakor niso izpolnjene in končane. Čas, v katerem živimo, je tak, da pošast vojne spet skuša dvigniti glavo in preti uničiti vse tiste sadove, ki jih je delovno ljudstvo s tolikimi žrtvami doseglo; nič manj seveda vse sadove osvoboditve žena in njihove sprostitve. V boju za mir je odrejena ženam velika vloga. Nihče ne more bolj kot dolge vekove zasužnjene in zdaj osvobojene žene čutiti velikega pomena in sreče miru in vse njegove blagodati. Razen deleža naših žena za izgraditev novega sveta ni nič manj pomemben njihov delež v boju za mir. Zavest, odločnost in požrtvovalnost žena lahko v boju za mir doprinese toliko, kakor je dopri-
Uncle Sam Says
/■>

Some day soon—perhaps this very day—one of Uncle Sam's volunteer representatives is going to ring your doorbell to ask you to do one of the most important things you can do now for yourself and your country. ' He or she is going-to urge you to start, or to increase, your buying of ; United States Savings Bonds under a patriotic, automatic and regular plan. If you heed my nephew or nieces' advice, you'll be doing yourself a favor. For these security bonds—as they do' their part to insure a stable economy, cornerstone of the future security of our country —will pay you back S4 for every $3 ten years from now. They can mean financial security for you and your family. AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY!
V, S. Treasury Department
nesla žena med vojno za poraz sovražnika.
Nekoč je bila žena odrinjena k domačemu ognjišču, katerega čuvar naj bi bila. Danes je postavljena na branik miru. Tam stoji na straži miru, budna in občutljiva za sleherni sumljiv glas. Kakor je složno s svojim moškim tovarišem izbojevala velike zmage v nedavni preteklosti, tako bo skupaj z njim izbojevala tudi to zmago miru. Zmaga miru pa pomeni dokončno zmago delovnega človeštva in končno zmago in osvoboditev vseh žena. Takrat šele bo tudi pri Al čas, ko bo žena v popolnem miru mogla sprostiti vse svoje sile v korist in srečo človeštva.
Praznik 8. marca, praznik naših delovnih žena je naš vseljud-ski, intimen praznik, bogat po spominih borbe in bogat zmag. Naše slovenske žene prav gotovo v polni meri zaslužijo, da jim ob njem toplo in iskreno čestitamo. Pomembnost te čestitke leži v zavesti, da je izrečena našim v vsakem pogledu enakopravnim, svobodnim, borbenim in delovnim ženam.
"Nošo žeMO."
Novice iz Jugoslavije
Kulturna delavnost Istrskih Italijanov
Pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji razvijajo svojo kulturno delavnost in življenje ob bratski pomoči vseh jugoslovanskih narodov. Po osvoboditvi je bila ustanovljena Italijanska unija za Istro in Reko, ki združuje številne italijanske kulturne klube, gledališke in glasbene skupine ter zbore iz vseh mest, kjer živijo Italijani. Kulturna delavnost unije sloni na širokem sodelovanju množic na načelu razvoja nacionalne kulture naprednega značaja. Italijanska unija je organizirala prvi festival kulture Italijanov Istre in Reke, ki je bil v Rovinju in ki je trajal štiri dni. Rovinj je bil izbran kot mesto festivala predvsem tudi zaradi tega, ker je odigral pomembno vlogo v narodno osvobodilni borbi. Na festivalu so sodelovali zbori italijanskih klubov kulture iz Rovinja, Reke, Opatije, Lovrana, Din jana in Poreča, fo-klorni skupini iz Rovinja in La-bina, kulturne ekipe pionirjev iz Pulja, Reke, Rovinja, Pazina, Labina, Opatije, Poreča in Vale, nadalje osebje opere in drame Narodnega gledališča na Reki ter kot gostje tudi tržaški zbori in folklorna skupina iz Zagreba. Rovinj je sprejel svoje goste ves v svečanem okrasu pomembnega praznika. Poseben pomen pripada temu festivalu tudi zaradi navzočnosti skupine 50 zastopnikov Zveze kmetovalcev iz Italije ter delavcev iz Torina pod vodstvom
Zveznega tajnika Bosija, ki je v svojem govoru dejal, da je prišla skupina Italijanov iz Italije v Jugoslavijo zaradi tega, ker je Jugoslavija svobodna država, ki je last vsega ljudstva. Rovinjski festival je jasno pričal vsemu svetu, da so pripadniki italijanske manjšine v novi Jugoslaviji resnično svobodni in da s svojim deležem svoje kulturne delavnosti prispevajo k splošnemu delu jugoslovanskih narodov za izgradnjo države na osnovah prave ljudske demokracije. Pomembnost festivala ni le v obsežnosti programa, sodelovanju množic, številu nastopajočih, ampak tudi v svoji ideološki podlagi, v izkazanem dejstvu, da je nova Jugoslavija država, kjer je zagotovljena enakopravnost vseh narodov ter njihovo bratstvo in enotnost. Rovinjski festival je pokazal možnosti za tiadaljni razvoj in napredek kulture italijanske narodne manjšine. Predsednik Italijanske unije za Istro in Reko G. Masarota je ob rovinjskem festivalu objavil članek, v katerem ugotavlja, da gradijo Italijani v Titovi Jugoslaviji svojo novo kulturo.
,Za napredek obrti
"'Obrtniške zadruge v Beogradu so važen činitelj za pospeševanje obrtne delavnosti ter pre-pitev lokalnega gospodarstva. V Beogradu je danes 52 obrt-
niških predelovalnih zadrug s 1992 zadrugami. V letu 1947 so izdelale te zadruge proizvode, vredne 181 milijonov dinarjev, ter predelale odnosno potrošile surovin za 64,520,000 dinarjev vrednosti. Zadruge posvečajo posebno skrb vprašanju izpopolnjevanja kakovosti proizvodov. Čevljarske zadruge so lani izdelale 3915 parov čevljev, 19,540 parov sandal in 2500 parov copat, razen tega 27,504 gu-movih in 23,504 usnjenih opank.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Življenje let ni preteklo, kar jc — I Kiljij;« Robert St. Joliiia "Tile izbojevala svoje prve velike poldne ali večer. Sileiit People Speak" dobite tu-j zmage. In komaj nekaj let za na-
Zastopniki
Enakopravnosti^ ★
Za st, clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
*
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
Jdhn Oblaka
1146 East 61 Street HE 27.S0
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
Se
je, da se opoldne, di v našem uredništvu.
mi je čas, ko je naša slovenska
I TEACHA HIM TO ALWAYS TIP HE'S HAT TO A MAN WHO is TURN IN PA USED FAT I
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVWOSI
20. aprila

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Drži, drrrrrži ga!...
Grigorij je videl, kako sta se
dva kozaka pognala, da bi odrezala volku pot, ki je skušal doseči jarek. Eden izmed moških, visok in plečat kozak, s kučmo z rdečim obšivom in pod-bradnikom, spuščeni pod brado, je vihtel po zraku železno prečko, potegnjeno iz jarma. Ravno tedaj se je volk nepričakovano ustavil in se potuhnil v globoko brazdo. Belodlakasti pes Jastreb je v zagnanem diru stekel čezenj in padel, upognivši zadnje tace; stara psica je v prizadevanju, da bi se ustavila, spodrsnila z zadnjico po grudastem svetu in se zaletela v volka, ker se ni mogla zaustaviti. Ta je sunkovito zmignil z glavo in psica je padla vstran ter se stegnila po tleh. Velikanski črni ograbek psov, ki so planili na volka, je zdirjal nekaj metrov dalje in se zakotalil kakor žoga. Grigorij je prišel tjakaj pol minute pred gospodom; skočil je s sedla, planil na kolena in dvignil roko, v kateri je držal lovski nož.
—	Glej ga!... Tamle spodaj je! ... V goltanec! ... — je vpil znani sopihajoči glas kozaka, ki je prihitel z ižesno iglico v rokah. Hropeč je planil na tla zraven Grigorija, krepko potegnil psa, ki je zasadil svoje zobe zverini v vamp, za kožo na vratu in pograbil z drug© volka za zadnje šape. Med ježasto in sršasto dlako, ki jo je Grigorij čutil pod prsti, je našel sapnik in zasadil vanj nož s sunkovito kretnjo.
j —' Psi! . . . Psi! . . . Zapodi jih! . . . — je hripavo zatulil general, poskakovaje v sedlu na mehki zorani zemlji.
Grigorij jih je stežka prepodil in zasukal glavo proti gospodu.
V razdalji nekaj korakov se je pokazal ob strani Stepan Astahov z vojaško kapo na glavi in s prevlečenim podbrad-nikom pod brado. V vznemirjenih rokah je držal ižesno iglico; spodnja čeljust fn obrvi so mu drhtele.
—	Od kod si, kozak? — je dejal general, ko se je obrnil k Stepanu. — Iz katere vasi?
—	Iz Tatarska, — je odvrnil Stepan po kratkem obotavljanju in stopil za korak proti Gri-goriju.
—	Kako se pišeš?
—	Astahov.
—	Slišiš, dečko moj; kdaj pojdeš domov?
—	Drevi.
—	Odnesi domov to zverino, — je dejal gospod in z nogo pokazal volka, ki je v smrtnih krčih škripal z zobmi in krčevito brcal z zadnjo taco s čopom rdečkaste dlake na golenih.
—	Plačal bom, kar bo treba plačati, — je obljubil gospod in si z ruto obrisal pot z vijoličastega obraza, se umaknil in si snel z rame napeti jermen čutare.
Grigorij je stopil k žrebcu, položil nogo v stemene in se obrnil. Stepana je stresal neustavljivi drget, ko je stopil proti njfemu in silovito pritisnil svoje močne, težke roke na prsi.
18
Na veliki petek zvečer so se ženske zbrale v hiši Pelageje, sosede Koršunovih. Gavrila Maj-danikov, Pelagejin mož, ji je bil obljubil v nekem pismu iz Lod-za, da bo prišel za veliko noč domov na dopust. Pelageja je pobelila stene in že v ponedeljek opravila splošno čiščenje po
"kaj sem jo tako slabo pomol-zla?" Po tistem je prišla k meni strina Drozdiha po hmelja in povedala sem ji sanje, ona pa: "Odnesi, pravi, na kravje dvorišče košček voska, odščipni ga od svečke, sesvaljaj v kroglico, odnesi ga in zakoplji v topel kravji gnoj, kajti nesreča preži pod oknom." Pohitela sem, ali svečke nikjer, čeravno je bila — otroci so jo bili zafračka-li, ko so bezali pajke iz špranj, kfi-li. Tedajci je prišel Gavrju-ška — in vidiš je nesreče. Že tri leta je bilo mir, zdaj si pa poglej ... — je vzdihovala pelageja in kazala s prstom svoj obilni život.
Ko je Pelageja čakala moža, je ostala sama in se dolgočasila, potlej, v petek, pa je sklicala sosede, da bi ji skrajšale čas. Prišla je Natalja z nedopleteni-mi dolgimi nogavicami (bližala se je pomlad, a deda Grišako je čedalje bolj zeblo), bila je ko prerojena: pogosteje, kakor bi bilo treba, se je smejala šalam drugih in sploh ni marala, da bi ženske videle, kako se ji neznansko toži po možu. Pelageja je zvonila s peči z bosimi nogami z višnjevim ožiljem in si privoščila mlado, štimano Fros-
jo-
—	Kako si ti, Frosjka, nabun-kala svojega kozaka?
—	Ne veš kako ? Po hrbtu, po
kun reve in i g^&vi, kamor je padlo.
P	I - Nisem to vprašala: kako
je prišlo do tega?
—	Prišlo je pač, — je nejevoljno odvrnila ta.
—	Ko bi ti svojega dobila z drugo, ali bi molčala? — je počasi postavlja je besede vprašala ko žrd dolga babnica — snaha Matveja Kašulina.
—	Povej, Frosinja.
—	Saj ni nič! . . . Nimate o čem drugem . . .
—	Ne maži se, saj smo same. Frosja je izpljunila v dlan
luščino sončničnega semena in se nasmehnila;
—	Že zdavnaj sem nekaj sumničila, potlej mi je pa nekdo povedal: bojda tvoj ljubezniči pri mlinu z neko zadonsko babni-co . . . — Jaz — tjakaj, onadva pa ravno v najlepšem.
—	Slišiš, Natal ja, o možu ni nič glasu? — ji je segla v besedo Kašulinova snaha in se obrnila k Nataliji.
V Jagodnjem je... — je
hiši, od četrtka dalje pa je pričakovala : hodila je pred leso,
dolgo postajala pri meji, vsa shujšana in z obrazom pokritim s temnimi pegami. Prislonila je roko pred oči in pregledovala cesto: kdo ve, če ga ne bo vsak trenutek prineslo! Bila je zadnje mesece noseča, toda zakonil^: lansko poletje se je bil Gavrila vrnil iz polka in prinesel ženi poljskega vzorčaste-ga platna, a se ni dolgo zadržal:
štiri noči je spal pri ženi, peti dan pa se je napil, preklinjal po poljsko in nemško injokaje prepeval staro kozaško pesem o Poljski, zloženo še v letu osem-najststoenointridesetem. Z njim so sedeli za mizo prijatelji in bratje, ki so prišli v vas k vojaku, pili žganje do južine in prepevali:
O Poljski so pravili, da je
bogata,
a mi jo poznamo blata.
Tam daleč na Poljskem mi
krčma stoji,
kraljevska je krčma, ki vse
pogosti.
V tej krčmi pijejo mi fantje trije:
Prus in Poljak in mlad donski kozak.
Prus žganje pije — z drobižem
ga plača.
Poljak žganje pije — z zlati ga plača.
Kozak žganje pije — nič ga ne plača,
po krčmi mi hodi — ostroge zvenče,
ostroge zvenče — krčmarko
boli srce:
Krčmarička-golobička, pojdi kar
z menoj,
pojdi kar z menoj, tja na tihi Don.
Tam na tihem Donu življenje je lepo:
ne se je jo, ne žanjejo, ne predejo, ne tko,
ne predejo, ne tko, le ljubijo tiho odgovorila ta
čič, se sklonila in tipala s prsti] Odpiši mi kaj bo z menoj, ali za njim po hladnih tleh.	je moje življenje uničeno do
— Požvižgaj se nanj, ljuba'kraja ali ne? Odšel si od doma moja. Če je vrat, se tudi jarem in mi nisi rekel niti besedice. Z najde, — ji je z neprikrivanim j ničimer te nisem užalila in ča-sočut jem nasvetovala ena izmed j kala sem, da mi boš odkril srce njih.	I in mi povedal, zakaj si zapustil
Hlinjena Nataljina živost je | dom, a ti si odšel iz vasi in mol-ugasnila kakor iskra v vetru. ■ čiš ko mrtev.
Babe so začele klepetati o zad-j Mislila sem, da si odšel v je-njih novicah in opravljati. Nata-1 zi, in čakala sem, da se boš vr-Ija je molče pltela. Težko je osta-1 nil, ali nočem vaju trgati vsak-la do konca in odšla, noseč v duši I sebi. Bolje je, da se jaz sama nedognani sklep. Sramota spri- pogreznem v zemljo kakor vi-čo lastne negotovosti (še zdaj dva. Usmili se me še enkrat in ni verjela, da je Grigorij odšel' mi odpisi. Ko bom na jasnem — za zmeraj, pričakovala ga je in bom mislila samo tisto, zdaj pa mu odpuščala) jo je silila k ta-j stojim na sredi poti.
kemule ravnanju: sklenila je; GHša, za božjo voljo, ne bodi skrivaj pred domačimi pisati v ^ hud "name.
Jagodnoje Grigoriju, da bi zve-i	Natal ja."
dela, ali jo je resnično zapustil; g^^jko je šmerno, sluteč bliž-m se m neipai^ P^^'^^^^O'^injega mačka, privedel konja na Pe ageje jeprisla^zno. Vcum-jg^^^^j	skrivaj pred Mi-
nati je sedel ded Gnsaka m _
bral oguljeno, z voskom poka-l^^
pano, v usnie vezano sveto pi- ■■ i j „ - i ^	i,......, sedel nerodno, prav nic po ko-
smo. Miron Grigorjevo je v	opleM v diru z golimi
hmji dopletal del saka m poslu-jezdil je v rahlem dm-sa Mihejevo pripovedovanje o i ^ spremljajo ga je poroglji-nekem starem umoru Natalj.-^^^ vpitje kozaških otrok, ki so na mati je bila spravila otroke ^	kolovozih.
spat m je spala na peci, kazaje,
proti vratom črne podplate čevljev. Natalja se je slekla in
sladko.
Misliš še kdaj živeti z njim
A po kosilu se je Gavrila po- ne?
slovil od domačih in odšel. Od tega dne pa je začela Pelageja pogledovati na rob svoje srajce.
Natal ji Koršunovi je takole razložila svojo nosečnost:
— Preden se je vrnil Gavrju-ša, sem imela, dušica, sanje. Šla sem po pašniku in pred menoj naša stara krava, ki smo jo
— Ta bi morebiti še mislila, ali kaj, ko on ni zato, — se je vtaknila gospodinja.
Natalja je začutila, kako ji je ko solze pekoča kri šinila v lica. Sklonila je glavo nad nogavico in izpod čela pogledala ženske; ko pa je videla, da so vse oči uprte vanjo, in spoznala, da e bo mogla skriti pred njimi
Natalja je s suhim jezikom obliznila hladne ustnice in molčala.
Ležala je do večera in si pokrila glavo s toplo pernato odejo. Rahel drget ji je spreleta-val v, dve gube zviti život. Miron GrigorjeviČ in ded Grišaka sta bila že pripravljena za v cerkev, ko je vstala in odšla v j kuhinjo. Na sencih se ji je ob gladko počesanih črnih laseh lesketal znoj in oči so se ji zagrnile z motno, nezdravo meglico.
, Miron GrigorjeviČ je zapenjal dolgo vrsto gumbov ob strani širokih hlač in se obregnil ob hčer.
— Ravno zdaj te je moralo prijeti, hčerkica. Pojdi k zorni maši.
bompf^
—	Kar pojdite, jaz šla kasneje.
—	Ko bo vsega konec?
—	Ne, bom brž za vami Samo oblečem se, pa pojd®®'
(Dalje jtrihoM^)
brez misli odšla skoz izbe. V izbi v kotu je bilo za pregrado iz desak na kupu konopljenega semena, puščenega za seme, slišati mišje cviljenje.
Za minuto se je ustavila v de-dovi čumnati. Pomudila se je v kotu in topo gledala poličko mo-litvenikov, zloženih pod podobami.
Dedek, imaš kaj papirja?
—	Kakšnega papirja? — Ded je nad naočniki nabral čelo v goste gube.
—	Za pisanje.
Ded Grišaka je zalistal po psalterju in našel zganjen papir, dišeč po zatohnem starem medu in kadilu.
—	In svinčnik?
—	Očeta vprašaj. Pojdi, sr-čece, ne moti me.
Natalja je dobila košček svinčnika pri očetu. Sedla je za mizo in trudoma razmišljala o že zdavnaj domišljenem, kar ji je klicalo v srce topo, skelečo bolečino.
Zjutraj je obljubila Getjku žganja in ga poslala v Jagodnoje s pismom:
"Grigorij Pantelejevič!
—	Hoho; . . . Hoho! . . .
—	Hoho — teleban!
—	Padel boš! . . .
—	Drži se kakor pes na plotu! .. . — so kričali za njim paglavci.
Proti večeru se je vrnil z odgovorom. Prinesel je modrikast košček papirja od sladkornega ovitka; vzel ga je iz nedrja in pomignil Nataliji.
—	Pot je nemogoča, punčka moja! Tako trese, da si je Getj-ko vso dušo iztresel!
Natalja je prebrala in pre-bledela. Štirikrat jo je sunila v prsa ostra bolečina in ji razparala srce.
Na papirčku so bile štiri nerazločne besede: "Živi sama. Grigorij Melehov."
Hitro, kakor da ne zaupa svojim močem, je odšla z dvorišča in legla na posteljo. Lukinična je pod noč zakurila v peči, da bi zjutraj hitreje skuhala in o pravem času spekla velikonočni kolač.
—	Nataška, daj, pomagaj mi! — je poklicala hčer.
—	Glava me boli, mamica. Malo bom poležala.
Lukinična je gologlava pogledala skozi vrata.
—	Bi malo slanice. A? Precej ti bo odleglo.
"What Every Young Girl Should Sew..."
lani za Duhovo prodali: gre in rdečice sramu, je namenoma,
iz vimena se ji poceja mleko na pot . . . "Križ božji", pomislim,
toda nerodno, tako da so to vse opazile, spustila s kolen klob-
SAve
USED,
fat!

JONESy ISN't EVEN IN th' RACE -HE'S OUST HURRYING TO,TURN ,
inth' used fat his wife saved f
... is a new summer outfit, for hot weather descends on us so rapidly that it's the smart teen-ager who starts sewing today on the clothes she'll need for a sultry tomorrow! And even a beginner can achieve easy-to-make, easy-on-the-budget outfits by taking advantage of special after-school and Saturday classes for teen-agers at Singer Sewing Centers.
Here are two summer styles that should be "musts" In your summer clothes line-up. One Is a poncho blouse (left) that drapes io five figure flattering lines but when you take it off, it's nothing more than a flat piece of fabric with a hole in the center to put your head through! Made from Simplicity Printed Pattern 1867, size small, medium and large, it can be turned out in rayon, cotton or any fabric of your choosing with wide eyelet embroidery trimming for pepluw and sleeves. Team it with skirt of matching fabric and you have • complete dress. Or wear it with other members of your skirt collectiw.
The other summer suggestion is a dotted swiss easy-to-JJ**® "one-piecer" (right) . . . good for almost any sapling figure. Made from Simplicity Printed Pattern 1911, sixes 10-16, it will keep cool and winsome-looking day and evening, too. Insertions of eyelet embroidery trim give it eye-catching appeal. And youll ruffling«, insertion and other sewing accessories right at your Singer Sewing Center.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU
Vpraša se na
18608 Neff Bd-
KE 1736
Mladenič-visokošoleC'^^
ki ima vozniško delo po šoli in ob veterin.
se je v
Heights Pharmacy 1807 LEE RD., FA 9^^
Mlad slovenski par
želi dobiti v najem stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami, opremljene ali nf. Nič otrok in oba sta zaposlena. Kdor ima stanovanje naj pokliče
EX 9917
2 OPREMLJENI SOBI
SE ODDA V NAJEM POŠTENIMA FANTOMA. PROST VHOD. Vpraša se na
1157 E. 71 St.
Splošno tovarniško delo za težake
Podnevni in nočni gift 5 dni — 40 ur tedensko. Dobra plača od ure.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
ŽENSKA ALI DEKLE ^
dobi delo pri druziW	-ta-
Mora znati ravnati z	so^
rim šest mesecev. Ima la	. ^ in dobro plačo. Želi s®'^ tri večere na tednu,
lahko domov, če želi- ^	pW' samo otrokovo opravo, Pokličite Mrs. Henry
DVOJI«
ZAPOSLENA
želi dobiti v najem 3 a
, meo oslenS'
na vzhodni strani mesta-na urad, kjer sva zap' 8. zj. in 5. pop. _
MAin 1787
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
VAŠI
BODO ZGLEDALI ^0^ ako jih oddaste v sljivemu čevljarju, ki prvovrstno delo.	. .
Frank Marslff
16131 ST. CI-AI«
A. Matoar
Cement®®^
1001 E. 7^^
___——
JOHN ZULICH
agency
Frances ZuU^ ^1
18115 Neff Hd« ^ J«
Se priporočamo naklonjenost za vsak varovalnino.
JUGOSLOVANS^ POŠTNE ZNAMJ^
dobite AUGUST KOLL^^g, 6419 St. Clwr A
Cleveland 3/
zavarovalnih«
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam
, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico+t07l8
cleveland
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKII
_i 0^'
v Clevelandu so naseljeni Slovene' roma Jugoslovani iz vseh delov Slo v«® sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhsJ* venski list
enakopravnost
ki prinaša dnevno zanimive novice i* delov sveta.

Enakopravnost
Cleveland 3» ^
6231 St. Clair Ave.