vsak dan razen sobot. nedelj ^^ in praznikov. jjiued daily except Saturdays. Sunday« and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '»»»»«»»«»»WW»»» 0 • »00000t ^TO-YEAR XXXIV. Cena lista je $6.00 ■* •econd-cU* matter January lt. 1953, at tha poat-offtca al Chicago. Uünota. under Uie Act of Concrcaa oI March «. 187». CHICAGO. ILL. ČETRTEK. 31. DECEMBRA (DEC. 31). 1942 Uredniikl in upravnllkl proatori: 2Ö37 South Lawndale Ave. Office of Publication: S68? South Lawndale Ave. Acccptance for mailing at special rate of postage provided for la section 1103, Act of Oct. 8, 1917, authortn-d on June 4, ltiltt —~****""———~——mmm^^^——■ —________________ Subacrlption $d00 Yearly STEV.-NUMBER 257 Zarota proti francoskemu I generalu Giraudu razkrita Dvanajst zarotnikov, ki so nameravali umoriti tudi Rooseveltovega reprezentanta, aretiranih.—Rusi okupirali važno železniško središče v prodiranju proti Rostovu. Nemška armada okrog milijon vojakov v nevarnosti. —Angleške podmornice potopile nadaljnje štiri osiščne parnike na Sredozemskem morju.—Ameriške in avstralske čete razširile vrzel v japonski bojni črti na Novi Gvineji Alžir. Alžerija. 31. dec.—Aretacija dvanajstih zarotnikov, ki jo nameravali umoriti generala Girauda, novega vrhovnega komisarja francoske severne Afrike, in Roberta Murphyja, posebnega reprezentanta predsednika Roosevelta, je bila naznanjena. ] Siraud je dejal, da sta med are-tiranci dve osebi, ki sta pomagali ameriškim četam, ko so se izkrcale v Alžiru v prvih dneh novembra. Giraud ni hotel objaviti imen aretiranih zarotnikov. Dejal je, [ da je stvar izključno francoska | afera, "notranje čiščenje." Da-i Ije je rekel, da aretirani zarot-1 niki ne bodo usmrčeni. | "Aretirali smo ljudi, ki so pomagali pri izkrcanju ameriških t čet v Alziru, kakor tudi one, ki so pomagali Nemcem in so vedeli o zaroti proti admiralu Dar-lanu, dasi tega niso razkrili svojim predstojnikom," je rekel Giraud. "Držal se bom francoskega načela, ki je preprečitev nakane, ne kaznovanje." l, General Giraud jaJijavil, da le je bcstal z reporterji, jim orisal namen zarotnikov in odgovarjal na stavljena vprašanja. Razgovor med njim in reporterji se je vršil v zastraženem poslopju ne daleč proč od urada, v katerem je bil umorjen admiral Darlan. Moskva. 30. dec.—Ruske čete so okupirale Kotelnikovo, važno železniško središče, 90 milj juž-nozapadno od Stalingrada, v prodiranju proti Rostovu, stra-tegičnemu mestu ob izlivu reke Don v Črno morje. Okupacija Kotelnikova je največja ruska znia^a v ofenzivi, katere cilj je uničenje nemške armade milijon vojakov v južni Rusiji. Sovjetsko poveljstvo pravi v k'atkun poročilu, "da so naše čete okupirale Kotelnikoo in zasegle velik plen, ki uključuje sedemnajst bojnih letal in konvoj tankov." Poročilo ne orne-nj i detajlov* Kdon glavnih ciljev sovjetske strategije je bil dosežen z oku-paeijo Kotelnikova. Ruska zma-jo težak udarec nacijem. Dva-indvajset nemških vojaških di-V 'iNje v pasti med Donom in * o. iz katere ae najbrže ne i/motale. Mtfžnost je, da se J' nemška vojaška posadka v K 't'Imkovu podala brez boja, * rusko poročilo tega ne o-n'" i a. Očitno je, da so Rusi ' "'l>ili hrbtenico nemške obodne sile na tej fronti. <'«•/. 20,000 Nemcev je padlo v z Rusi v zadnjih dneh. ■ < take čete so prodrle 50 milj v smeri proti Rostovu ob h železnice, kf spaja to me-Moskvo. Prvi ruski voja-Melkl ao dospeli do točke, »ddaljena samo 80 milj od ova. J* tKke operacije so uspešne "a fctalingrajski fronti. Koke pravi, da ao ruaki letal-tniili 31 nemških transih letal« ki ao skušala do-> orožje, živila in druge •'■'■čine četam v Stalingra-V bitki v enem sektorju ' kajake fronte ao Ruai po-kJM) «ovratnikov. • ka ju/na fronta j« zdaj • '<00 milj in j» razteza od L">*ke meje pri El isti do k* kavkaikih atep Vr-»o l*oveljatvo je naznanilo Učijo Torgovaja, važnega mesta, ki leži 57 milj južno-vzhodno od Kotelnikova in 40 milj nad Elisto. Rusi napredujejo tudi na centralni fronti kljub nemškim protinapadom. London. 30. dec.—Angleške podmornice so potopile nadaljnje štiri osiščne parnike na Sredozemskem morju. Parniki so bili na poti proti Tuniziji, ko so jih podmornice napadle in potopile. Vest z afriške fronte pravi, da so se morale zavezniške čete u-makniti s hriba, ki so ga okupirale po ljuti bitki z Nemci in Italijani zadnji teden. Ta hrib leži šest milj severovzhodno od Medjez-el-Baba in 28 milj od Tuniza, glavnega mesta Tunizije. Kairo. Egipt, 30. dec.—Prvi oddelki britske osme armade, kateri poveljuje general Bernard Montgomery, so trčili ob ostanke kolon nemškega feldmaršala Er-wina Rommela pri Wadi Bej el Chebiru, v kotlini med tripoli-tansko puščavo in obrežjem Sredozemskega morja. Ta oslična pozicija ni tako utrjena kot ona pri El Agheili, katero je Rommel zapustil brez boja. Melbourne, Avstralija, 30. dec. — Ameriške in avstralske čete so razširile vrzel v japonski bojni črti pri Buni, Nova Gvineja, po odbitju japonskih napadov na svoje i*)zicije. Vest iz glavnega stana generala Douglasa Mac-Arthurja pravi, da se Japonci pripravljajo na obrambo zadnjih svojih postojank na obali Nove Gvineje. Zavezniki so zabili zagozdo med japonske pozicije med Gai-ropa Pointom in ustjem potoka Sinemija. Letališče na južno-vzhodni strani Gairopa Pointa je v zavezniških rokah. New Delhi, Indl)a, 30. dec.— Britske čete, ki so v zadnjih dneh prodrle 65 milj daleč v za-padno Burmo, so 25 milj oddaljene od Akjaba, pristaniščnega mesta, ki je v japonskih rokah. Doslej še niso naletele na močan odpor s strani Japoncev v svojem prodiranju. Poveljnik britskih čet, ki so u-drle v Burmo, je general N. M. Irwin. On je sinoči objavil prvo poročilo o uspehih svoje oborožene sile v Burmi. Britske č<» te so udrle v Burmo, 19. decembra iz Indije. Irwin je dejal, da so britski letalci izvršili u-spešne napade na japonska vojaška letališča pri Magwi in Akjabu. Bombe, ki so jih vrgli, so razbile več japonskih letal na tleh ter porušile skladišča in zanetile velike požare. Vsa letala so se srečno vrnila v svoje baze po napadu. Washington, D. C.. 30. dec.— Japonski vojaki na Gudalcana-lu, največjem otoku Solomonove grupe, stradajo, ker ne morejo dobiti živeža. Med njimi razsajajo tudi bolezni, ki so zahtevale še veliko število žrtev. Povest o stradanju japonskih vojakov je povedal ameriški častnik Dwtfcht H. Dexter Iz Urbane. IIL, ki se je pravkar vrnil v Ameriko. On se je udeležil pomorskih operacij proti Japoncem v vodah pri Guadalcanal^ V novembru je bila japonska vo-jaška posadka na Guadalcanal močna in dobro založena z orožjem. živili in drugimi potrebščinami. Položaj ae je »r premeni I po porazu enot japonske bojne mornaric* v bližini otoka. Jovanovič sestavi novo vlado Naciji prevzeli balkanske železnice London. 30. dec.—Jugoslovanski četniki so zasedli dve vasi na vzhodni strani Livna po zdrobi-tvi osiščne garnizije 3000 vojakov, se glasi radijsko poročilo iz Moskve. London. 30. dec.—Dr. Slobo-dan Jovanovič, ki je včeraj re-signiral kot predsednik jugoslovanske ubežne vlade, bo formiral nov kabinet, se glasi naznanilo. Uradni komunike pravi., da je Jovanovič predložil resig-nacijo kralju Petru. Qn je bil imenovan za predsednika vlade 12. januarja tega leta. Jugoslovanski krogi v Londonu so bili informirani, da so Nemci prevzeli kontrolo nad vsemi balkanskimi železnicami, kar je posledica sistematične sabotaže jugoslovanskih četnikov. Nemške vojaške posadke so bile tudi ojačene. Nemški poslanik v Zagrebu je v svojem govoru pred železničarji zadnji teden priznal razširjenje sabotaže. Nemci so ppslali nadaljnje tri vojaške divizije na Hrvaško po informacijah, ki so jih dobili jugoslovanski krogi v Londonu. Tam ¡>e nahaja zdaj osem nemških divizij, okrog 175,000 mož. Naciji so ojačlli vojaške posadke, da se bodo lahko uspešno bodle proti četnikom in stražile železnice, zlasti one, ki spajajo Belgrad z Zagrebom ln Belgrad s Sofijo, Bolgarija, in Solunom, Grčija. Amerika ustavila f insko propagando Državni department omenja pot#žkoče Washington, D. C« 30. dec.— Državni tajnik Corcell Hull je prepovedal finskemu informacijskemu .centru v New Yorku izdajanje vesti ln pamfletov, da ustavi širjenje finske propagande. On je tudi naznanil, da ameriško poslaništvo v He)sinku ne bo več objavljalo buletinov. . Hull je pojasnil, da so nastale poteikoče v Helsinku v zvezi z objavljanjem buletinov ameriškega poslaništva tamkaj. Razvoj je sledil objavi poročila, da so se v japonskem poslaništvu v Helsinku vršile proslave, katerih ao se udeležili tudi člani finske vlade, po zahrbtnem japonskem napadu na Pearl Harbor, Havaj, 7. decembra preteklega leta. Poročilo st je glasilo, da ae je proslav poleg drugih ministrov udeležil predsednik finske vlade J. W. Ranged, ki je v avojem govoru poveličeval japonski napad na Pearl Harbor. Habtburiana »topila v ameriško armado Waahington, D. C., 30. dec.— Felix in Charles Ludwig Habeburg. brata nadvojvode Otona, pretendenta za avstrijski prestol, sta stopila kot prostovoljca v ameriško armado. Zadevno naznanilo je objavil vojni department. Oba ae bosta vežbela v vojaškem taborišču pri F«#rt My-erJu, Va. Mnenje je, da ae bosta pozneje pridružila avstrijskemu bataljonu, ki ga anuje nadvojvoda Oton z dovoljenjem vojnega tajnika H L. Btimeune Felix Je star 20 let, Charles Ludwig pa 24 let VODJA BORBENIH FRANCOZOV PRIDE V AMERIKO Vprašanje zalaganja francoskih čet z orošjem NOV POVELJNIK V AFRIKI n ^ Washington. D, C« 30. dec.— Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo general Charles de Gaulle, načelnik odbora borbenih Francozov, kmalu prišel v Ameriko, toda datum prihoda Še ni določen. De Gaulle je obsojal kupčijo, katero je ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v francoski severni Afriki, skleni^z admiralom Jeanom Darlanom, ki je bil zadnji četrtek umorjen. Darlan je skočil v zavezniški tabor, ko so ameriške čete invadirale severno Afriko in so se pokazala znamenja, da bodo osiščne sile poražene v tej vojni. Roosevelt je zanikal poročilo iz Londona, da je De Gaullc odložil obisk Amerike na apel Bele hiše, priznal pa. Je, da je bil obisk generala že dVakrut odložen. Mnenje prevladuje, da je Roosevelt za to, du De Gaulle prej obišče generala Girauda, ki je nasledil Darlan* kot vrhovni komisar severne Afrike, v svrho sklenitve dogovora glede enotne francoske akcije proti osišču. ■ f 1 ■. ■ j ■ Predsednik «je objavil Izjavo po konferenci s člani Giruudovc misije, ki se nahaja v Washing-tonu. Predmet konference, katere sta se udeležila general M. E. Bethouart in J. L. Du-Breuil, je bilo vprafanje zalaganja francoskih čet v Afriki z ameriškim orožjem. Bethouart je po konferenci z Rftoseveltom dejal, da je enotnost francoskih grup glavna stvar v naporih, katerih cilj je zdrobitev osiščne sile in osvoboditev Francije. London. 30. dec.—G e n c ra I Alphonse Juin Je bil imenovan za vrhovnega poveljnika francoske oborožene sile v severni A-frlki. Juin, ki je star 54 let, je prevzel poveljstvo francoske sile 20. novembra, ko Je višiška vlada na pritisk nacijev odstavila generala Weyganda. Nemci so ujeli Juina po kapitulaciji Francije 1. 1940, naslednje leto pa so ga.izpustili lz ujetništva. Odbor borbenih Francozov Je izjavil,, da morajo biti vsi bivši zagovorniki kooperacije z osi-ščem izključeni iz zveze, ki se snuje med generalom De Gaul-lom In Giraudom, vrhovnim komisarjem francoske severne In zapadne Afrike. Andre Philip, komisar za notranje zadeve v tem odboru, je dejal, da enotnost med francoskimi grupami nI mogoča, če v zvezo pridejo bivši zagovorniki kooperacije z osiščem, ki hočejo sedaj le obdržati službe. Ti ao še vedno sovražniki Francije in zaveznikov. Akcija o davčnih načrtih odloiena VVaahington, D. C., M det-Čeprav Je federalni zakladnik Morgenthau priporočal hitro sprejetje davčnih načrtov, da vlada dob* aredstva za financiranje vojnih operacij, bo novi kongrea, ki ae anld* v svojem za-aedanju 6. januarja, odložil akcijo do aprila To je razvidno Iz izjav, ki ao jih p*«dell republikanski in demnkrataki arnator JI in kongraanikl. Izgleda, da ae bo kampanja za naložitev fede ralnega kupčijakega davka ob nov tla In da bo dobila mnogo | podpornikov med kongreeniki In ¡arnatorji. ^ Domače vesti e Jutri ne bo Proaveta Jutri (1. januarja) je postavni novoletni praznik in zaradi tega Prosveta ne izide. 4 Is Clevelanda Cleveland.—Dne 28. dec. je po daljši bolezni umrla Josephine M. Belle, stara 35 let ln rojena tukaj ter samsku. Zapušča mater in dve sestri.—Dalje je v bolnišnici umrl Anton Kovač, star čez 70 let. Druge podrobnosti u njem niso sporočene.—Dne 28 decembra se je pri delu v tovar ni smrtno ponesrečil 37-letni Fr J ura tov ič, rojen tukaj, ki zapu šča družino.—Zadnji ponedeljek je avto povozil znanega rojaka Andreja Križmančiča, ki se zda, nahaja v bolnišnici. Nesreča se je zgodila v bližini Slovenskega narodnega doma.—Dne 28. t. m zjutraj je bila na ulici napadena Cecilija Starin po dveh ban ditih, ki sta ji iztrgala ročno tor bico, toda v njej je bil samo en dolar. Is PenneylvaaUe Export, Pa,—Po dolgih osmih mesecih je prišel od vojakov na desetdnevni dopust Ralph Beni ger, ki služI na vojaškem letali šču v Sallnu, Kans. Članica v bolnišnici ' Chicago.—Mary Rlher, čjanica društva Slavije št. 1 SNPJ, se nahaja v bolnišnici St. Luke's. Ker ima lastno sobo, jo člani lahko obiščejo od devetih zjutraj do devetih zvečer dnevno. Želja članstva je^da kmalu okreva. Dva argentinska lista suspendirana čile pretrga od noša je z osiščem Buenoa Alrea. Argentina, 30. dec.—Vlada Je suspendirala dva lista, ki sta kritizirala njo in na-cijsko Nemčijo. To sta Critica in Libre, liberalni tednik. Do-znava -se, da Je vlada odstavila Isadora Ruiza Morena, pravnega svetovalca, ki Je znan kot nasprotnik totalltarcev. List Critica je bil suspendiran za pet dni v smislu provizije odredbe stanja obleganja, ki odpravlja ustavne garuncije. Ta list Je objavil na prvi strani uvodnik, v katerem Je kritiziral argentinsko vrhovno sodišče in druge'vladne ugenture ter Jih obdolžil, da Hočejo storiti nobenih korakov proti članom nemškega poalaništva, ki ao ijdeleže-ni v špionskih aktivnostih. List Wallacejev načrt pohvaljen Ameriška udeležba v reševanju problemov LAVAL OBUDBH VSESTRANSKO POMOČ OSIŠČU Poročila, ki jih jo zbrala ume riska cuMušku agentura Aasocl ated Press, kažejo, da jo načrt podpredsednika- llenryja A. Wal laeeja glede usttAtovilvo ».vetov ne federacije narodov, ko bo ta vojna končana, dobil ugoden od mev v mnogih državuh. Tink fa šistične Španije ni omenil Wul lacejevega govora, v katerem jt orisal načrt, in vladni uradniki ga niso hoteli komentirati Kubanski zunanji minister Jo se Augustin Martinez Je pohvali načrt kot "horizont sreče" v pri meri s Hitlerjevim mirom, "ki Jt povratek v barbarizem." Vsi ha vanski Usti so objavili WjiUace-jev govor na prvih slrauc i Gulllermo Marquez, urednik U sta Pulz, Je dejal, "da na bazi te ga govora bodo mali narodi na Še Amerike korakali naprej večjem zaupanju." âvedski politični krogi so vzeli Wallacejev govor na znan kot evidenco, da se Amerika ne mara Izogniti reševanju evropskih problemov po vojni ln da bo Švedsko ljudstvo pozdravilo to z zadovoljstvom. Liât Cape Argus, ki izhaja v Italija se odpove Kor« ziki in Niči VPLIV MARŠALA PETA1NA PADA Barn. Švica. 30. dec —Sem so prišla porpčila iz zanesljivih vi-iov, da je Pierre Laval, načelnik vi&ifcke vlade, obljubil vse-stransko pomoč Nemčiji in Italiji v vojni proti združenim narodom. Hitler dobi ostanke francosko Ih»Jiu' mornarice in Laval ga Ju tudi zagotovil, da bo ustanovil vojaške legijo, ki se bodo pod nemškim poveljstvom borile proti zavezniški oboroženi ntli. Hitler je na drugi strani izjavil, du .bo sklonil formalni mirovni pakt s Francijo» kateri pa bo potrjen po zmagi osišCa v tej vojni. Novi sporazum, pravijo, ne uključuje terltortjalnth koncesij s strani Lavalove vlade, poleg tega pa vsebuje zagotovilo, da se bo Italija odpovedala Korziki in Niči. Očitno Je, da skuša osišče Izkoristiti umor admirala Jeana Dur lanu v svoj prilog, Govorniki nu radiopostajuh v Berlinu in Capetownu, Južna Afrika, piše: Himu poudurjajo du sta zaroto "Dobro je, ker » predstavnik l,rotl Nvljenju admirala skova Amerike naglaša politiko popol ne ameriške udeležbe v procesu, da se Nemčija potisne v prisilni jopič po uničenju njene mllltarl-stične lilo." Llat dostavlja, da Je uverjen, da W^llacejev načrt predvideva ustanovitev mitfna lu odbor borbenih Francozov, kateremu načeluje general Charles de Gaullc, in Velika Britanija. To trdijo, čeprav je De Gaulle odločno zanikal sva-so a zarotniki. Gotovo ja, da je imal Darlan .«Kine okupacijske armade, ki bo prijatelje med sovražniki komu-kontrolirala Nemčijo več let, ko,nM°v v Franciji, ker Je istrebll )u ta vojn«, končana. radikalne elemente iz mornari- co m civilne administracija. S leni si je nakupal sovraštvo levičarjev in aovjetake vlade. To dejstvo potrjuje poročilo, du se Je Laval kot fašlat ln zagovornik kooperacije a osiščem izrekel za vsestransko pomoč na-cijski Nemčiji in fašistični Italiji, On je še pred meseci izjavil, da Je v porazu boljševiške Rusije rešitev Evrope. Odkar Je I bil Da-rlan umorjen, je Laval o-New York. 30. dec.-Amei Iške J"*41 »V,»J° ombno stražo lz bo-lad Jedel ni ee so zgradile 750 par- J«*»1 Pf«1 »UmUtom. On ne nikov v tem letu s skupno tona- K1* nikamor brez spremstva, to H (mmi.ooo ton, To dejstvo j«'oboroženih stražnikov. razkril II. Gerrish Smith, pred- V,,llv PrUi"a -U,no Mdnlk Sveta ladjegrudniških I*«1«' On ne stori nobenega čl kompunij. Amerika povečala ^ gradnjo parnikov Ladjedelnic« zgradil« 750 parnikov v tem letu nu bron 1 vuluvc vvdmwll. ,Smilil ir dejal, il» tnalu p» m V „,<,.„...„. «.„v,,,..,,, ..... kcmatrukcljl |wrnlkov 11.» mornar/i pmmtm je poival zunanji urad n. Izte- v J.,,' , k„n,lr(llpo»/op/« Tribuni MJTXr..! ,'„ it eljo v pretekli m letu. Amerik. Tednik .11,re j.i Ml »u.pi„d|. J I ^ , ^ ran za jMNlolofan i«, ker je » ,- ' m ftenlulo javil M i naalovom 'Pro- ,„„ „ „ aram Wlat injua ,.........,,,„ „beAy. Članek Je spisal socialistični po- J ; slartoc A merico Ghloldl. On je •'Popravljanja ameriški, v tem orisal uvajanj* totalitar* "veznlških parnikov u, bojnih skih doktrin v argentinski šolski ? ^ ^t ^ .^ul sistem Tednik Ubre Je bil že * ^ S»»,,»»A|i K večkrat eu^ndlran. - u^no Sanltaflo. Čile. 30/ dec.—Llat J,,n La Defensa piše, da lxi čllejska àeUMvw, one ob morju ,n Vr l- vlad« pretrgala dlpIomatlčneiKi- k«»' Î^, obratujejo fl, pobvi noša je z oskem pred 10. j.nu- I»"' ** ar jem pr»h<-lnjega lota. Clle Inl^vel k^nrlrajo s kompanija- Argentina sta edini ameriški dr žavl, ki Še vzdržujeta odnošaj« z Nemčijo, Italijo ln Japonsko. KatolHki duhoven t vari pred reakcijo Cloveland, yO, 30. dec.- Itrv. Gestapovd ao ubili najmanj M John A. Hyan, direktor depait-i«»**b v Avstriji v zvezi z /atlra- m^ota amialne akcije Katoliške njem vala defetlzrna in aretirali blaglnjsk» konffrente v Waah-veliko število Avatrijeev /aradl |ngti>nu, Je dejal, da bi republl-izdajstva, ae glasi ami d'Mpelo hanaka xmaga pri volitvah iHa mi v Vach ozlrlh, na kar srno po- llOalli," Ceetapovci ubili 60 ljudi v Avštriji Stockholm, ftvedaka, 'M) drt Mornarji piketirajo oelopje Tribune Chicago, 30. dec.—Trije mornarji piketirajo Tribune Tower, kjer so tisku cikaška Tribuna, v znak protesta, ker Je Robert H. MoCormick, ixda|uielj in urednik tega listu, nedavno v svojem govoru |)o radiu dejal, "da mornarji ne dela|o časti Ameriki." Piketl so Patrick llaggerty, Jack Tiu^li In Itoy Wilbur, Val ao člani Splošne iriornarake unije. Reorganiziran je japon»kega povelj »t va na Kitajskem Cungkirig, Kitajski), M dec.— Poveljstvo ja|Ninakr oborožene if. v s.-.-,.i m Kitaj»ki jr bilo re-organlxlrano. Poveijmki lutkov-akih kitajskih čet mi bill lik vidi« rani, k«*r ao se /vezali s Mbandt-ti", Vae lutk<»vake četr so zdaj I*hI kontrolo japonskega |iovelj-stva Ja|ionake vojaške p«isadke v niiwtih arverne Ki ta Jake ao bile ojačane. poročilo» I>iv se Je pričel v ok- \u44 m fK>/nejša koalicija r de-J ja h BUtpmdiral tobru mokratakimi na/adrijaki blia le- ~Yl m» t » i "dar. C, dee na ruški 'fronti katoliške M« lologiško zvew» InJ Pmi^lnik U je sus- Htorkholm, ftvrdaka, 30. dec - d^jal, da Je tre*>a gMOVornlke jvr.dirai .»rmurnik za delavce in IM AftonbladH Je objavil veat "avobrainlh p<»dvr4»tlj" ustaviti, mrhariike. u|*»alene pri gradnji Iz Berlina, da Je bil «merel Ri- da na bodo dobili kimtroi* na»l projrktpv vojnega departmenU, chard von R»uti ubit na ruski kapitalističnim, radom po vojni, /smo na le odredil, da ti preje-frontl U d«rmkia General Je.Délje je r»kH, da a» detavom maj«! plačo in polj« čezumo de-bil poveljnik prhotn«. divizije na, nI treba ni^r bati, dokler Je lo. (Mredba je bila izdana za- fronti ob c«ki t>jn. R'MjfM»velt V Nell hiél. radi pomanjkanja delavcev. PROSVETA . THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of aad published by Slovene National Benefit Society I an Zdruiene drftave (isven Chicepe) in ne leto. M OO se pel lete, I1M ae ¿etri leta; an Chicago in Cicero f7J0 aa celo leto, M.7» te pol leta; aa lnoaetnatro Mi». Suhacrlption rates« lot the United Stalaa (except Chi rape) and MM per yenr. Chieepo and Cicero VIM per j—x. foreign pe dofoeeru —Rokopisi dopiaor la člankov ae ne vrečojo. Rokopisi literarne vaeMne (črtica, povesti. lid.) ae vrnejo pošiljatelju le v tlučeju. če Je ptiloiU Advertlainf ratea on agreement^Maauacripta of communication« and unsolicited artUaa trill not he returned. Other manuscript*, auch ae atoriea. plays. poems, etc.. will be returned to sender only whan accompanied by aelf-addreaaed and stomped envelope. Naslov na vae, kar ima stik s liaton» PROSVETA 2057-M So. Lawndale Ave* Chicaflo, Illinbia MEMBER OP THE FEDERATED PRESS 12« Datum v oklepaju na primer (December 31, 1942), poleg vašega imena na naslovu pomeni« da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da ss vam list na ustavi. Demokracija mora biti tudi cilj! Po velikem prevratu zadnjih pet ln dvsjsetih let, v katerem so bile stsre vrednote postavljene na glavo ln ko so stare besede dobile nove pojme, stari pojmi pa nove besede, je bolj in bolj jasno, da so imeli prav oni socialisti, ki so pred nekaj leti resno priporočali prevrednotenje socialističnih principov. V veliki konfuziji, v kateri blodi človeštvo že več ko dve desetletji, so stare socialistične ideje in principi izpred prve svetovne -vojne izgubili skoro vso vrednost in pomen. Poudarimo takoj, da je to prišlo proti volji marsikaterega zvestega sqcialista, vsekakor večine socialistovvv demokratičnih deželah, ki je bila brez moči napram toku novih razmer, iz katerih se je Izclmlla konfuzija. Pred prvo svetovno vojno je bil socializem kot Ideja, kot program ln kot princip—jasen vsakomur, kdor se je hotel zanimati zanj. Socialisti so se med seboj pričkall glede taktike, to je glede načina in metod boja, nikdar se pa niso prepirali glede cilja; < cilju so bili vsi edini ln spora o tem nI bilo. Takrat so socialisti, vsaj ameriški, zvesto verjeli, da je sociall zem istoveten z industrijsko in ekonomsko demokracijo. To je bilo tako enostavno in samoumevno, da ni bilo treba tega označevati posebej. Politično demokracijo že Imamo ln ko jo razširi mo na Industrije in gospodarstvo v splošnem,^e socializem tukaj. Kdo bo Izvrševalec te razširjene demokracije? Ni bilo nobenega pomišljanja. Vlada! Vlada bo nacionalizirala aH bolje soclalizi-rala industrije, rudnike, banke in druga podjetja in potem bodo državljani volili "bosse" ln manažerje, kakor zdaj volijo ¿upane in prezidenta. Splošna demokracija! Ali je socialistom kdaj prišlo na misel, da v tem preobratu de-• mokraclja lahko nekam izgine? Da se nova vlada lahko pretvori v blrokrattčno mašino, ki porazdeli najboljša dela med svoje kimavce, ostali državljani pa ne bodo imeli nobene besede ne v politiki in še manj v industrijsh? Ali so kdaj pomislili, da centralizirana politična kontrola industrij in ekonomije lahko prinese politično dlktsturo, ki pretvori delavce enostavno v brezpravne sužnje, kakršni niso nikdar bili v kapitalistični družbi? Nikdarnlso mislili na to—nikdar niso razglabljali o psihologiji Človeka. Bila je vera, rekli bi, naivna vera, da s.proklamacljo socializacije postanejo vsi ljudje—angeli, vsi pridni, pošteni in pravični! Na človeške slabosti, na kaprice in defekte človeške na-ture, ki jih imajo bolj ali manj vsi ljudje, socialisti kakor kapitalisti, ni mislil nihče. Te silno važne objektivnosti ni bilo^-i socialistih pred prvo svetovno vojno—če je bila, je niso ponaU ospredje. Danes vidimo, kako so se socialisti varali. Danes vidimo iz prskse, da socializem brez demokracije je največje nasprotje onemu cilju, ki so si ga pošteni socisllsti zamislili nekoč. Danes imamo besede za ta izkrivljeni ali kljukasti socializem: fašizem, nacizem, državni socislizem, držsvni kapitalizem, komunizem! Vse te besede značijo nov ekonomski in socialni red brez demokracije— in ta novi red je°(upajmo, da le začasno) danes fakt v Evropi. Danes vemo, da je aocializem brez demokracije največje tiran-stvo sa vse one ljudi, vštevši delsvce, ki ljubijo demokracijo ln se zato ne strlnjsjo z diktatorji. Včasi nismo nič debatirali, kako bo s opozicijo v socialistični družbi—niamo pomislili, da takšne človeške družbe ne bo nikdar, ki bi bila stoodstotno zadovoljna vsem, kar pride. Danes vemo iz prakse, da "socislističnlm" diktatorjem ne bo nikdar zmanjkalo pretvez za enostavno likvidacijo vsake opozicije. . . Dsnes vemo, da brez demokracije ne more biti socializma in ga nikdar ne bo. •'Soclalizeffc" je že in morda bo še več drugih "Socializmov"—ampak to ni noben socializem, to Je največja karlka tura ali izkrivljenost socializma. v Zato je največji nesmisel danes ¿e govoriti in pisati, da je "demokracija sredstvo za doseg»» socializma" ali pa. da "smo obenem za demokracijo in socializem." Demokracija in socializem sta neločljiva. sta v bistvu eno in isto—zato demokracija ne more biti le sredstvo, pač Je obenem tudi cilj socializma ali pa—kakor hočete—je socializem cilj demokracije. Iz tega razlogu je putrebna revizija socialističnih načel. Socialistom ne more več biti vseeno, kdo naj bo uvttni organ aociall atične družbe. Ce ne vemjemo v diktum, da namen posvečuje sredstva—In noben pošten socialist ne more verjeti v to—tedaj moramo postaviti, da Je večina ljudstva, demokratična večina izvršni organ, ne pa politična centrala. To pomeni, da vlada ne kontrolira ekonomije, temveč Jo kontrolirajo državljani aaml ko operativno. Edino na ta način je industrijska in ekonomska demokracija motfoča. Srednja pot. Proč z obema ekstremoms Proč s privatnim kapitalizmom in proč z Javnim ali državnim kapitalizmom' Niti privatniki in niti politični birokratje ne smejo izkoriščati ljudske mase! Masa naj kontrolira posameznike in vla do!—To naj bo široka demokracija! Socialistične teorije In principi nlao dogma Ujemati se morajo i časom m razmerami, zato ae morajo neprestano razvijati m izpre-minjati Edu»«» v tem smislu so soctalietična naeela živa stvar, ne pa mrtva dogma Kdor ae zaveda te resnice, ne bo avtomatično ponavljal mrtvih fraz. ki nimajo več jedra Zavzel se bo sa novo vrednoto eocialis ma, ki ae ne da zlorabiti po demagogih in sleparjih. Ob praznikih Cleveland.—Iz naše metropole se le bolj malo sliši, kar je znab, da smo pač vsi zaposleni — nekateri še čez glavo. Tudi pri nas na Ciiy Transit Systemu delamo kar štiri, pet in šest ur nadurnega dela na dan. Ko sem dobil ukaz, da bom moral delati "overtime" in da bo v petek pondelj-kov vozni red, nisem šel domov po moj zajtrk, ampak sem v restavraciji naročil "hot cakes" s slanino. Pa me je opozoril dober katoličan, da bi ne smel jesti i peha, ker je petek. Odgovoril sem mu, da slanina ni meso in da ni petek, marveč pondeljek, ker delamo po ponedeljkovem voznem redu. Opozoril sem tudi svoje prijatelje Prosvete, da letos ne bom pošiljal božičnih voščil. Kljub temu naročniki nočejo pozabiti svojega dopisnika in karte prihajajo dan za dnevom. Thank you aH! Tudi oba moja sinova sta zelo zaposlena na pošti. Danes je četrtek in Eddy je že odšel ob dveh zjutraj na delo, da raznesejo vso pošto, kar jo bo prišlo do pozne ure ta dan. Nekaj je le dobro za nas, ki delamo za mestno vlado. In to je, ko ae potniki prično "krišta-ti" radi postrežbe napram nam, jim kar odgovorimo: "See your councilman, see your mayor .. Ml smo tukaj samo uposlenl in izvršujemo delo, ki nam je od-kazano. Nekateri so mislili, da bo sedaj, ko je mestna vlada prevzela poulično, vse z rožami poslano, da se bodo zastonj vozili,"da bo poulična ustavila pred vsakim "porčero" in da bo "free lunch." No, pa gre tako kot je šlo prej, ker niso mene imenovali za transportnega komisarja. Če bi me, bi jih malo izučil čikaškega sistema, da bi potniki malo bolj litro stopali, pa tudi zmetal bi na smetišče nekaj tistih rdečih svetiljk, ki oykajo cestni promet. Ampak kdo se bo brigal, saj so nam plačali vse, kar so nam bili dolžni. Zadnjo plačo za nazaj" smo prejeli meseca decembra. Se razume, da smo \e dni prevažali veliko božičnih daril, ki pa niso naša. Naše dobre ženice še vedno verujejo, da se mora obdariti prijatelje o božiču In sirote so tako nosile Iz "down towna", da so se ml smilile. Nekaterim bi se bolj prllegel sta-rokrajski koš in tudi lažje b nosile na ramah kot v naročju. Se bolj smešno pa le bilo, ko ao stali možakarji inl celo od rasla dekleta v dolgih vrstah pred Ukerskimi prodajalnami da si nabavijo požirke "špirita" za praznike. Pred nekaterim trgovinami te vrste so bile 400 čevljev ln tudi več dolge vrste in so morali stati po več ur. Spominjamo se, ko smo čitali pri tožbe, ko so staU gladni v krušnih vratah, all pred tovarnam čakali dela, sed^j pa stoje v vratah za kavo ln sladkor. Ampak če kdo stoji v vrsti ln zmrzuje zato, da dobi šnopsa, tedaj naj le zmrzuje! Naša slovenska dekleta v metropolian tudi drugje posekajo marsikatero drugo narodnost Ko prevažam in opazujem posebno Italijanke in druge, bi na ša dekleta lahko poalall v Holly wood radi nji,h lepote. In so tu di pridne delavke! Ko smo bili na slovenskem kongresu, se nam je predstavi Anton Grdins kot pooblaščenec vlade. Radoveden sem bil, kdo ga je "pooblaatil" ln kakšno službo ima. Mislil sem, da "G-man". Povedal pa je le. da njegova banka prodaja vladne vojne bonde. Well, sem si mislil, potem sem tudi jaz pooblaščenec vlade In Ostali navzoči, če ne za drugo, pa za to, da jih kupujemo. In bondi se dobe na vsaki pošti, po mnogih trgovinah in ponekod jih prodajajo Ae na cestnih voglih kot "poenutee". Jakob Zupan v Chicagu jih vam lahko nroda sa tisoče ali pa tudi milijone dolarjev. Tone ae je oglasil kot kokoš, ko znese Jajce, da ga oglaša. On Je poč J oglašal "svojo bapko". kar smo in pač razumeli Tone se stara ga lomi — in včasih še kako! Ko sem danes zjutraj oprav-jal službo, sta se postavila pred vrata poulične mahi ženska srednje starosti in mož-velikan enake starosti. Mislil sem ai: Če bi bila ta dva mož in žena, kako bi M moral on pripogibati, da bi jo »ljubil! Gotovo bi moral na colena kot pred Bogom in — "daj no, da te kušnem . . Citati sem vprašanje, katera zvezda naj bi bila, ki je svetila isti večer, ko se je rodil odre-enik. AH je bila zvezda nova? Ta zvezda je ie večkrat iznena-dila astronome, ker se pokaže bolj kot kateri drugi planet — če je planet. Seveda, ljudstvo se danes ne briga dosti za zvezde, razen če je kakšen "diverse" Hollywoodu. Vse drugače je bilo v starih časih, ko je vsak pastir imel "svojo" zvezdo — da ne imenujemo mornarjev, katerim so bile zvezde za kompas. In tako ai nekateri ljudje še dandanes belijo glave, katera zve* da naj bi svetila tako svetlo, ko se je rodilo oboževano dete. Namen astronomov je, da pokaže-o ljudstvu, da ni bil čudež, marveč čisto navadni pojav zvezde, katere sicer ne vidimo vsak dan. Koliko mož je korakalo v Betlehem, ko se je rodil otrok? Zagonetka: Kako so vedeli, da se bo rodil, ko še ni bilo telefona aH brzojava?) Tem možem pravimo tudi trije kralji — Mei-lijor, Gašper (ne elevelandski Gašper Krče!) in Boltezar. (Oni z Puebla? I don't know.) Kdor e hodil v šolo in se učil kate-tizma in zgodb svetega pisma, bo seveda trdil, da so ti trije sle-dlH zvezdi v betlehemski hlev, kjer je ležalo dete v jaslih. Ampak mi amo čitali, da je to le legenda, ki se je ukoreninila z a p a d n 1 h deželah. Legenda vzhodnih dežel namreč pravi, da je bilo teh mož dvanajst. V svetem pismu je baje zapi samo v prvi vrsti, drugo poglavje evangeUja sv. Matije: "Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu Judeja, za časa kralja Heroda, so prišli modri možje iz vzhoda v Jeruzalem." Pozneje v sedm vrsti sv. Matija zopet imenuje te modre može, toda ne pove njih števila. Da so bili trije možje sodijo stari pisatelji po tem, ker so prinesli tri darila. Da so bil trije možje — Gašper, Miha (al Melhijor) in Boltezar, je v sred njem veku zapisal menih z imenom Bende. All Van Dyke je zapisal v svoji knjigi, da so bil štirje. Ker ta dopisnik ni bil poleg ne bom nič trdil, kako veliko zmešnjav so napisali sveti mož je. Tudi ti so ga včasih lomlU Pišem vam o tem zato, ker smo v velikih praznikih. Zadnjič sem vam tudi omenil, da sem se rodil ravno nekaj dni pred praz niki. Kaj sem delal prej, ko sem se rodil, tega pa res ne vem Neki Frank Bash je bil obtožen, ker je vrgel ob mizo štiri letnega Jamesa Jasickiewisca tako silo, da ae nahaja v bolnišnici in bo menda umrl. Mati dečka je upoaiena ln James bil v varstvu Bashove žene. Bash ki je star 12 let ln ima štiri otroke, je bil doma. „ Sel Je na tro-toar, da ddmeče sneg in ko se je vrnil, je videl, da Je mali James s Škarjami malo odrgnil klavir To je brutalpaia tako ujezilo, da je vrgel dečka ob mizo in ga ta ko poškodoval, da bo lahko posledice — smrt. Baah Je* to nekaj časa zanikal, toda pozneje Je prizna). Le malo je mož, ki Čutijo dobrosrčno do malih trok. In ubogi oni otročički. ki izgube svoje ljubeče matere. To ae je zgodilo pred nekaj dnevi pri nas v Clevelandu i William PhiUv Sims, ki piše za Scrippe-Howardov časopis, je obje vil fin članek, sa katerega fhu je dal material Louis Adamič. Tiče ae evropske politične situacije, največ pa Jufoalavije same. Cm želi. da se temu prepiru v Jugoslaviji napravi konec. V In sa prenehanje tega prepira je vae leteče od Roosevelta. Churchilla In Stalina, največ pa od Rooeeveita Zadeva, kolikor jo moremo ra- zumeti, je pač U, da je bil Mihajlovlč tisti, ki se je pričel boriti proti osišču. In tako zvani partizani", ki so brez dvoma pod kontrolo komunistov, so to uvideli m *o pt milili, zakaj ne bi bili tudi oni podobni junaki kot je MihajloviČ. In tako so začeli borbo proti osišču na svo-10 pest in seveda tudi hujskati proti Mihajloviču. Ampak ta bratomorna borba ne prinaša pravega rezultata proti osišču. Ta borba je dokaj podobna ravsu in kavsu, ko je šlo za razkosanje socialistične stranke v Ameriki In sedaj ni ne enega ne drugega. Krivda je na komunistih all would-be komunistih in na nikomur drugemu, pa naj to še tako zanikajo. Adamič pravi: "The President must act in Jugoslavija, not merely for the sake of Jugoslavija, but for the sake of Europe and the world. Both precedent and principle are involved." Vse to kaže, da je tak možak kot je Adamič potreben za reševanje ; ugoslovanskega problema in ahko več stori kot stotisoč drugih Slovencev aU pa Jugoslovanov. Kar jugoslovanski narod potrebuje v Ameriki, je dobra )ubliciteta, ne pa kavsanje med Srbi in Hrvati. Frank Barbič, 53. V lisi s potovanja na kongres Pueblo. Colorado.—B o ž i č je bil kriv, da se nisem mogla prej oglasiti z mojim dopisom. Kako lahkotno je bilo v stori domovini: v kot smo postavili jas-ice, zapeli par božičnih, skuhali "župo pa meso" in Božič je bil kraju. Tukaj je pa dirindaj Šest tednov poprej e in glavobol tri mesece pozneje. Namenjena na slovenski kon gres kot zastopnica društva 21 SNPJ, se naložim v Pueblu na vlak, kateri je imel pet ur zamude za začetek. Cincal je enkrat danes, enkrat jutri, kolesa so hreščala, neka. poredna žilica me je silila, da bi povedala sprevodniku, da so jih pozabili namazati Potovanje mi je krajšala vpokojena nadzornica ljudske šole gdč. Walker, katera je bila prva, ki je vzela moja dva sinčka pod svojo perut. Ravno ko sem zvedela vse njene dobre in slabe vrline, smo pricincali Denver ob 5:30 zvečer. Zephyr ki vozi iz Denverja do Chicago, je odšel ob 4. uri, torej ni bilo druge pomoči kot čakati do dru gega dne do 4. ure popoldne, ker vozi samo enkrat na dan. V Denver ju poznam Regino Skiff, našo Pueblčanko, ki sta nuje v domu sv. Roze. Od zuno; starinsko poslopje, od znotra, najmodernejše urejeno, je obra tovano od nun za delavska dekleta. Vsa hotelska Udobnost za manj kot polovično ceno, skup-iica in o obsežna čitalnica vsakega ljubitelja spominjam katerega lista) Mary Sular, obe iz Milwaukeeja. Od tam je prišel tudi slovenski logrebnik Frank Ermenc. Frank e dober družabnik, prikupljive-ga značaj in če bi bil moj mož, )i se malo bala, da ga kdo odnese, če bi ga pustila samega na pot. Naš društveni tajnik Frank Pechnik me je poslal v svet s >olno torbo navodil, da se ne zgubim; poskrbel je tudi, da me počakal na kolodvoru "zau ber" fant Milan Medvešek. Berem njegovo kolono "Od časa do časa" in zdelo se mi je, da ga kar poznam. Bil je nadvse prijazen naložil še nekaj drugih in nas peljal dokaj daleč. Odložil nas e v S. N. domu, skrbel, da smo registrirali naš prihod. Tam sem se srečala z Johanno Mervar, katera je bila rojena v Pueblu in s katero sva, predno se je orno-žila, dostikrat delale za "narod". Johanni se pozna, da ima košček srca še vedno v Pueblu. Milan me je peljal na stanovanje k Zupančičevim, skrbel, da bom vedela kako priti do Narodnega doma. Po kratki poti me je pe-jal enkrat, dvakrat, ko je spoznal, da še vedno nisem na jasnem (menda radi teme) in se je izrazil dobrodušno: "All right, t>omo šli pa še enkrat." Taka potrpežljivost je vse hvale vred na. * •<• Max Traven je poskrbel, da se nisem zgubila tisti večer, svojim avtom je zašel na 65 t>lok namesto 62. Ko opomnim da je zašel tri bloke predaleč se zasmeje in pravi, do samo enega. Takrat, ko so delali ceste v Clevelandu, so se zmešali kot ob času zidanja babilonskega turna. Če poslušaš sprevod nika poulične železnice, kliče nekako takole: 66—15 49 65. Ko se domisliš, da si mogoče zdajle nekje, da moraš doli, mu poka žeš naslov in vprašaš, če bo prav. V odgovor se zadere: said 65." Sploh so elevelandski uslužbenci pouličnih železnic najbolj neuljudni ljudje, kar sem jih srečala na mojem potovanju. Barbicha nisem videla torej se to ne tiče njega. Z rt j im sem se spoznala na kongresu Govori kot piše, rad pokritizira ln ni mu zamere, ker tisti ljudje katerim je vedno vse prav, niso vredni piškavega oreha. Ko sem se prvič srečala z njim, je bi brez klobuka, čez nekaj časa mi je bil po naključju zopet pred stavljen s klobukom na glav: Razlika je tako velika in Bar-bich tak fant v klobuku, ako bila jaz na njegovem mestu, še spala v njem. Tisti večer sem bila prijetno iznenadena, ko zagledam mojega soseda iz stare domovine Zvonko A. Novaka. Živel je svojo družino pred leti tudi Pueblu. Ves čas je imel na kon gresu poleg drugih stvari tudi to opravilo, da mi je šel v vseh ozi rih na roke. Dne 5. dec. zjutraj smo se se-šli, ko je bila v Clevelandu tema — uro imajo pomaknjeno dve uri naprej za vojni čas. T sto jutro so se pripravljalni od bor, govorniki in delegatje združili v eno samo veliJco dušo in ta duša je poslala onkraj morja sočutje do naše trpeče domovine Odprla so se srca, privrele so na dan besede iz ust izvrstnih govornikov. katere bodo ostale spominu vseh pričujočih. Na zbornici se je poznalo, da so se sešli misleci, inteligentni ljudje na tem prvem sestanku naših ameriških Slovencev. Zbran amo bili od vseh vetrov, vseh prepričanj, a združila nas je ena sama velika želja, da pomagamo naši zatrti rojstni domovini na noge. Iz govefrov se je poznalo, da se ni še mogla začrtati pot, kako priti do cilja. 2)reba bo truda-polnega dela, predno bomo prepričali ostali svet, da so evropski Slovenci zmoini vladati mi sebe. Koliko koristi bo izšlo iz navdušenja na kongresu, bo pokazala prihodnjoat ln volja naših Slovencev v Ameriki In govorniki! Človeku se topi duša, ko vidi oeebno. sliši govoriti precenjuje smožnooti vseh tistih oseb, o katerih bore v časopisih. Duša vsega je bil brezdvamno Vincent Cainkar, gl. predsednik SNPJ in zbornica ni mogla it- sif ta j na jedUn je veselje knjig. Zephyr na burlingtonski liniji ima vso ugodnost, kateto poto-valec le more želeti. Navijejo tudi radio, da ti ni dolgčas. Če bi v Pueblu ne bila dreves* gola bi zgledalo kot poleti, takoj oc Denverja so se pa začele vleči snežene ravnine, katere je bilo videti prav do Clevelanda. Na denverskem kolodvoru tare vojaštvo in civilisti, vse zmešano v eno veliko maso. Pred informacijskimi prostori je taka gnječa, da lahko zamudiš 10 via kov predno prideš na vrsto. Sku šaš izvedeti od uslužbencev potrebno prasnilo, nikdo ne ve ni česar, pot teče z njihovih zarip-Ijenih obrazov od prevelikega napora, vsepovsod sama zmešnjava. Na čikaškem kolodvoru so pa bolj mirne krvi, vse gre kot po olju. NI treba nobenih vprašanj, sami skrbe, da te "pri lifrajo" na pravo mesto. Ko nsložijo na vozila, katera preva žajo potnike z Union postaje na postajo Le Salle, je smešno vi deti uslu&ence, kako letajo gori ln doli in iščejo lastnike kovče-gov. V Denver ju potniki letajo za prtljago iq na vprašanje, jo lahko dobiš predno odide vlak. lakonično zmignejo z ra mami. Vlak New York Central, ki te pripelje i« Chicaga do Clevelanda, Ima skoro iste ugodnosti kot Zephyr Na vlaku aem srečala Slovence, namenjeno teto pot Vesela Mm bila. ko sagledam voliti bolj zaslužnega Franka in Angelo Zaitz. stara predsednika kongresa. Vodil je znanca «poznala sem leno Vin-1 zborovanje sigurno, mirno, procenta Pugla (Vmcenta sem po-1 račun jeno* V vseh oaurih mu jo znala, kp je bil zastopnik, se ne pomagal U. podpredsednik koo- DECEMb* gresa Anton £bašnik, gi ABZ, kateri je pa bolj V! ven; to, da sta se menjala goce pomirjevalno vplJul naše živce. Človeka srbijo J da bi opisal ves kongres p2 lil, ker splošno je bilo priznanja vredno, okrcml ti tega in onega, ker tistim h^Z ki po navadi vse hvalijo, ¿1 verjame, n. pr. govorniki z J ired svojim imenom. 0 teh ml bili gotovi, da so imeli začrtj >ot do svojega cilja. Dotakniti se pa moram naš* Johna Germa, ker "loncmanl loncman"; Poklican je bil l oder kot gl. predsednik JSKJi govoril je izredno dobro. Ob J ključku kongresa je bil poklicj da zapoje ameriš.ko himno k "Hej Slovenci." Pel je ^ V splošnem je bil kongres naj večje delo našega ameriškega sveta. Uspel je sijajno, ibu^ nas je in gotovi smo, da seu» nje", zaradi katerih je bil can, lahko uresničijo in pos o realnost. Na kongresu sem srečala J0& fa Durna in Ivana Jonteza, oba mlada, fejst fanta. Prejšnji v«, čer sem bila vesela videti tudi Rudeta Trošta. Poznala sem ^a še v Ljubljani. Čudila sem se, kako se more iz tako nežnem, Doječega fanta razviti tako bojeviti junak. Pred večerom v soboto me vzameta mr. in mrs. Menton u Detroita v naš slovenski muzej) katerem so poleg drugih zn* menitosti tudi starinske zastan iz onih časov, ko so naši pionirji korakali z godbo na čelu a temi zastavami; kgrakali so 1 velikimi brkami pod nosom pc vzgledu Franca Jožefa in spre» Ijevali svoje sobrate k zadnjemu počitku. Ne morem se spomnit napisov, ampak nič se ne bi ¿u dila, če se ne glasi nekako tab le: "Vse za vero, dom, cesarji Bog ohrani našo Avstrijo!" Največja znamenitost vsegi muzeja je pa gotovo osi Erazem Gorshe. Govori pi čevalno, živo, suka se z vk spretnostjo med tistimi starin mi* Pri vhodu plačaš 25c v p» kritje stroškov, ampak da si Erazma, je vredno tistega dra". Tisti večer sem hotela anj rati Ivana Molka, a spo; sem, kako neznatna sem, ker $ je bolj zanimal Matija Pogoreli Na opazko, da dobro zglrf kljub temu, da je. bil bolan, I Matija razhudi in pravi, da i moral pisati v papir, da on nibe lan. Po precejšnji debati rt prišla do zaključka, da je on b< lan kot on misli, ne pa tako h ljudje mislijo. Situacijo je rešil dr. F. ki nas je povsbil v svoj avtoj nas popelje v mrzli cleveluj ski zrak. V družbi so bili AU Krasna, Frank SuhadolnikJ Zvonko Novak. Anna je po« na urednica Glasa Naroda inj liko mlajša kot sem si jo p« stavljala. Pozna se, da jo m ma njeno delo bolj kot pa sp« nost pogovora. Frank je nadzfl nik ljudske čitalnice v ClevdJ du, mlad mož, sanjavega pop da. I Kernov lep, prostoren ožarov, ki bi običajno potrebovali vsak 30 gasilnih strojev, 40 ognjev, ki bi |h>| trebovali vsak 10 strojev in blizu 1000 manjših ognjev, ki bi vsak zase postal senzacija v mir- mrtvih, 10,000 težko ranje-n£ Ista povest so nadaljuje okto^ $imo «ne noči v vsem mesecu * bUo da ¡8U vest nove^,. vgako nofi r„en treh. ^^daJevtehtrth mesecih padlo * u>ndon 36.000 bomb ali 6,600 ton izstreliva. Tak je bil začetek. Vo treh mesecih smo že vsi dobu» v^eli marsikaj o bombah. . Ved»vv JJ; smo le, kuko dolgo bo Jo trajsh,, zakaj bi se nehalo. Sledili so meseci "lahkih napadov". Decembra, januarja, februarja, murca smo imeli dosti mirnih noči, samo 8 težkih napadov. Aprilu 16. in 19. je prišlo nad nas kakih 450 zrakoplovov, vsaka noč je zahteval« več kot 1000 mrtvih. To je bila "sreda in "sobotu". Londončani ju niso imenovali niti "krvava", le "sreda", "sobota". Zudnji veliki napad je bil 10. maju, ko je bilo 143« mrtvih, 1792 ranjenih. Življenje pomeni največ in spričo življenjskih žrtev smo po-zubili nu druge i/gube. Pa vendar ni brez pomenu, če nu otoku, kamor pripeljejo mornarji z veliko nevarnostjo in tudi živ-ljenskimi žrtvumi najpotrebnejšo hrano, ni brez pomena, če gorijo veliku skladišču žita in sludkorju. Znanec mi je s sme-lom pripovedoval, kuko Je gasil poslopje, kjerse je vse cedilo in kupljulo od ruzstopljenegu sludkorju, kuko se je vrnil domov kot marcipun-možiček, ki ai gu bili otroci veseli nu božič; kako je pri drugi priliki začela shajati moka, "sclf-raising flour," ko so Jo -močili iz gasilnih strojev in jo jo grel požar, shajula je in shajula, dokler ni dosegla stropa in zlezla ven skozi okna. Gasilci Vam lahko pripovedujejo dolgu ure zabavne stori je, ki so jih doživeli. Spo-minjum se njihovih trudnih o-arazov v jutranjih urah po požarih: kakor muske bledi z globoko zarezanimi.potezami, udr-timi, podplutimi očmi, a še vedno so delali, reševali. Pravijo, da so bili nekateri na delu nepretrgano po 40 ur. Kolikokrat jim je pošla voda; glavna cev prebita . . . treba je bilo najti drugi rezervoir . . . Velike žerjave smo dobili iz Amerike, 14,000 pijonirjev-vo-jakov je šlo na delo po londonskih ulicah, 25,000 težkih delavcev. škodo so sproti popravljali, kolikor s«* je dalo. Tri mesece je trajalo, da je prebivalstvo v 28 londonskih o-krajih padlo zu eno četrtino: od 3 miljonov na 2,280,000. Počasi so odhajali nu deželo: taki, ki so izgubili svoje domove in taki, ki so bili v onih čusih le na poti v Londonu. Na vrsto so prišla druga angleška mestu. Celo vasi in osamele kmetije so bile žrtve bomb. Kakih 190,000 bomb je padlo na Veliko Britanijo do konca 1941. Padlo je mrtvih 43,667 civilistov, težko ranjenih jih je bil^ 50,387. Vojna je šla dalje, tovarne so delale naprej, pristanišča so delala naprej. Tako se je obnašala Anglija. Italija je naznanila, da se bo ravno tako; 16 vlakov vozi dnevno izseljence iz Genoe, pravi pr«*kooceansko poročilo. Potniki, ki prihajajo v Švico, pravijo, da vse beži iz mest, kamor kdo more. Izdan je bil zakon, da pazniki za civilno obrambo, "wardens", pod kaznijo ne smejo zapustiti svojega mesta mod napadom. Tukaj se spogledujemo, ko slišimo o takem zakonu: ker si domišljujemo, da \enu> veliko, o bombah, ali o takem zukonu nismo še slišali. •» - Dolenjka. Členi enij CIO. ki ee dobil! nagrade od predsednik» Roeeevelle v snsk prtsnenie prispevanja i produkciji vojnega msieriala. Vladna posojila za popravljanje hiš ttotim je federalna vlada, do-vojni traja, strogo omejila gradnjo novih hil in poslovnih poslopij, ki niso nujno potrebna za vojni napur, nI nikake prepovedi proti rabi materiala, da se sedanje hiše drilj« v dobrem stanju ali da obsloječu zgradbe preuredijo v stanovanju m vojne delavce. Za te svrhe se morejo dobiti posojila v vsej deželi po vec kot 5000 bankah in posojilnicah. Z.« ta posojila jamči vladna organi zaeija, ki se bavi s financiranjem hišnih poprav in preureditev. Jako lahko je dobiti posojila za popravljalno delo in potrebne izboljšave, kot je opleskanje, halepljanje novuga stenskega papirja, popravljanje cevi. Denar za to se izposojuje do zneska $2,500. Ta posojila so pa podvržena kreditnim pravilom federalnega rezervnega sistema glede plačevanja v obrokih in se morajo odplačati v teku dvanajstih mesecev. Ni treba nikakega dovoljenja s strani War Production Boards, da se kritični ms-terial porabi za popravljalna dela. Ako se hiše popravijo s temi posojili, ne sme se spremeniti zunanja gradbena oblika poslopja. Popravki v razkošne svrhe, oziroma katerih namen je le olepšan je, niso dovoljeni. . Lastniki hiš, ki bi radi izvršili popravljalna dela v svrho, da se hrani količina kuriva, kakor na primer za konvertiranje peči od olju na premog ali za boljše in-sullranjo stanovanj, smejo tudi dobiti posojila. Taka posojila so izvzetu od kreditnih pravil federalnega rezervnega sistema in se smejo odplačevati v teku treh let. Du se dobijo posojila v svrho rcmodeliranjft hiše ali poslopij, da se preuredijo v stanovanje vojnih delavcev, Je treba zadostiti gotovim pogojem. Prvič mora biti hiša v takem okraju, kjer je stanovanjski položaj za vojne delavce kritičen in neprimeren. TJ okraji so oni, ki jih je predsednik označil, da nimajo zadosti stanovanjskih udobnosti za vojne delsvce v dotični okolici in za vojne delavce smatrajo člane oboroženih sil v kakem podjetju, ki Izdeluje vojni material, in vladne nastavljence, ki se bavijo z vojnim delom. Dru* gič morajo vsi prosilci za posojilo zagotoviti banko, ki daje posojilo, da se bo 60 dni po končanem delu dajala prednost vojnim delavcem za najemanje stanovanj. Ako se tem pogojem zadosti, se morejo dobiti posojila do $5,000. Ista so povračljlva do dobe sedmili let ln se morejo povrnili v mesečnih obrokih, Remodelirsnje hiš, /a katere se dajejo posojila, uključuje tudi spremenitve podati oš) J, kleti ln drugih nedovršenih delov hiše v sobe ali apartment«, kskot tudi k/m ver tu an je poslopja, ki ni bilo zgrajeno za stanovanje, v hišo enega sli več stanovanj lastnik h tie, ki ¡o hoče rento-deli rat l, more dobiti dovoljenje od Wsi Production Boards, ako hoče rabiti kritični material, razen ako skupni stroški bod«» manj od $200 Da lastnik dobi takozvani "preference rating" po War Production Uoardu. se nima obrniti s prošnjo na najbližji lokalni urad Federal Housing Ad miMlatrsclje. Za natančnejše informacije ar morete obrniti na vsako banko ali ns lokalni urad federal Housing Administracije Council-FLIS. Moje misli po kongre: Rev. K. Zakrajšek. tajnik SANS (Nadaljevanje.) IV. Edini neprijeten in razburljiv trenutek med kongresom je bila demonstracija proti jugoslovanskemu ambasadorju g. Fotlču. Odbor gu je povabil, da pndv pozdravit kongres. Prišel jo drugi dan kongresa in ga tudi s kratkim brezpomembnim nagovorom pozdravil. Že med njegovim govorom so se slišale o-pazke proti njemu, kakor "fašist!" "buuu". Ko je pa po govoru g. ambasadorja govoril Mr. Rude Trošt in gu imenoval, je Izbruhnilo. Toda predsednik je hitro udaril s kladivom ln bil je red in zbornica je ploskala. Kakor je bil ta dogodek malenkosten ln ga vsi .obsojamo, vendur pu ima svoj velik pomen, ki ga omenjam zato, da se tega ne bo več ponavljalo. Kdo Je kriv teh demonstracij? Po mojem kongres ne! To je bil SLOVKNSKI kongres. Ko bi bil to srbski kun-gres, pa M bil ambasador Slovenec, stavim glavo, du bi na "i" pike ne naredil v slovenščl nI, temveč bi pozdravil Srbe v »ihskem jeziku, ker bi se small»! tudi za ambasadorju srbske ga delu Jugoslovanov. In vs Slovenci bi mu ploskali. Ali nt mogel g. ambuaador povedat svoj pozdrav v slovenščini, da b bili navzoči začutili, da ae čuti tudi slovenskega ambasadorja? Malenkost, ki bi mu bila takoj pridobila sroa in preprečila vsak izbruh proti njemu Časi, ko so se Slovenci mirno pustili potiskati v kot, so minuli. To še bo Jasno pokazali po vojni. Vsi vemo, ¿Ju je sedanja jugoslovanska vlada v Londonu s« Veliko Srbijo, vsaj v večini, to-raj proti Jugoslaviji, vsaj proti federativno urejeni. Zato si pusti glasilo umerlšklh Srbov pisati na p&: "Jugoslavlzem je enak antiamerlkanizmu", toraj, vsi, ki smo ta Jugoslavijo, smo isdajalci Ahtorike, kar je nekaj strašnega. Ta list dela s vso silo proti Hrvatom, llrez Hrvatov pa kako naj bomo Slovenci del Jugoslavije. Mostu čez Hrvatsko ne moremo narediti! Potem vsi vemo, da je minister sunanjllMMdev sedanje jugoslovanske vlade velik prijatelj Italije, najvočjega sovražnika Slovencev danes. Ko Je bil letos v Ameriki, se Je zakotno sestal s Bforrom. To ve vss slovenska Ameriks. In vender g. Ninčič slovenske javnosti nI smatral za yredno, da bi bil izdal vsaj kratko izjavo o tem sestanku, da bi pomiril razburjene duhove. In g. ambasador enako nI storil koraka, da bi bil vsaj on dal kako pojasnilo. Tu so Primorci, katere ta sestanek žge in peče naravno! Bsj je g Ninčič bil Usti, ki je podpisal rapalsko pogedbo, katere bi nikdar ne bil smel podpisati, ker je slovenski narod ni nikdar sprejel, pa 4e so jo stokrat sprejeli tudi slovenski ministri ln poslanci. Pp mojem, ko bi bil jaz ns njegovem 'mestu, bi to priliko izrabil, da bi bil pomiril slovenski narod, dal izjsve, ki bi povedale, kar narod želi izvedeti. Omenil sem xgorsj, kaj zahtevajo naši hrabri borci po slovenskih gorah ln gozdovih ln vendsr je bil nagovor g. ambasadorja na kongresu tak, kakršnega bi prav lahko govoril sam H for/a sil kuk drug tujec, Narod je pa pričakoval, da bo to tudi s/oernski ambasador povedal, kako dela njegova vlada za Ziitubrno hlovenijo, /u pravilno Jugoslavijo, koliko tudi on dela za vs« to v Washington u. In kei tega nI storil, je naiav-no ptlmorslui ki i zavrela, Naši Primorci grwJo skozi strašno Kalvsrijo že oo rapalske |x»god-be Kri p« nI voda Oni ln ml vsi Klovenc<< ljubimo svoj narod teiu'. kako» Srbi svojega ln mi smeriški Hlovenu moramo denes vedeli, kako je z narodom doma, kako z bodo/o Jugoslavijo, da vemo usmeriti svoje korake u našim Amer slov svetom Za nas j« to velika reč. Slovenski delegati so pe pa /brali, d« lil vse to izvedeli Zato rečem, demonstracij J« bil kfiv semo mr/el in hladeti nastop g ambasadorje samega Tu naj bo pe nauk za vse vlad- ne zastopnike za bodoče? več kake "slsdkorne vode" ljub in lepih frsz. Teh je dai dovolj. Danes hočemo dejai in zagotovil za svoj narod doma, da mu lahko povemo, zakaj se bori ln umira. 2e več kot eno leto se nam obeta in obeta, da bo bolje v jugoslov. vladi, da se bo spremenila itd. Na to a-merlškl Slovenci danes ne damo nič več. Mi sumimo, da se na-ušč zavlačuje Izjava o združeni Sloveniji in federativni Jugoslaviji, da bo prej vojne konec, >otem bodo pa rekli Slovencem, takor je rekel P«Aič Trumblču, ko je 1018 kabel Jugoslov. Narodnega Sveta skrival v žepu pet mesecev: "Tu imate telegram, pa je prepozno! Če ae domu res širi komunizem, dolžlm jaz za to samo to nekorektno in ne jugoslovansko zadržanje JUGOSLOVANSKE vlade v Londonu. Samo na lepe besede slovenskega zastopnika v vladi v Londonu narod doma očlvldno ne da nič več. Zato gre ln mora Iti prisiljen svoja pota. Zu me je to Jasno ln jasno tudi za a-meriške Slovence." Vsi vemo, do bi bilo naše slovensko vprašanje popolnoma varno, ko bi se jugoslovanska vlada, plačuna tudi 35% s slovenskimi žulji, čutila tudi SLOVENSKO vlado. In ker se ne, potem pa demonstracije, Ml ameriški Slovenci vemo, da je jugoslovanski umbasador g. Fotič najspretnejšl diplomat, kar jih ima danes Jugoslavija v zamejstvu. Zato upamo, da bo tudi alovenakl ambasador, ne kakor je pisal Srbolu-an, da jo samo srbski, in ae* bo zavzel s vso energijo in s vsemi svojimi lepimi «možnostmi diplomata tudi za slovenske zahtove tako, da bomo tu videli ln tudi čutili, pa bo na vsakem našem zborovanju dobil ne več "buuu," temveč navdušeni "žlvloP Naš je tisti, ki 4tlft ga nas! Ko bi bil to srbski kongres, koj vse bi se storilo od stisni vlade v Londonu in od strani ambasado v Washingtonu sanj. To všl vemo ln to smo tudi zelo bridko čutili na kongresu. Predsednik Roosevelt je rekel na kftttferencl, ki Jo Je imel v Dell h lil skupaj s Churchillom, krsijem Petrom II., g. Cor. Hul-lom in g. Ninčičem odločno: "Vlsds Združenih držav se prav nič ne zanima za kako veliko Srbijo, tudi no za kako veliko Hrvatsko, temveč za veliko ln močno Jugoslavijo!" Za nas a-merlške državljane slovenskega, rodu so te besede našega predsednika program alovenskega narods, ker vomo, da Je ravno to, ksr narod doma hoče! Dokler pa bo obstujsla situacija v Jugoslovsnski vladi, kakršna Je danes, bo pa vsak njen zastopnik dobil uri vseh slovenskih zborovanjih Juno "buuu," in sicer vodno glasnejši. (Dalje prihodnjič.) ' Zavezniške čete v Somali ji Vojatt« posadk« v Džibutiju lojalne Lavalu London. 30. dec.—Radiopostuja v Vlehjrju jo naznanila, da en brltake ln svobodne franetadt« čete Invadlrsl« Somalijo, francosko kolonijo v vzhodni Afriki. Nekaj dni pioj so britski letalci metali letak« ne Džibuti, glavno mosto Somalijo, s naznanili u invaziji. Govornik na radlopostaji je dejal, da so svobtidne francoske lete zbran« «no miljo proč od Dtibutljs. Angleži že dolgo kontrolirsjo francosko Omislijo s izjemo Diibutljs, glavnega rnests in lu-ke ob Rdečem morju, Prsncueks vojaška posadks v tem mestu je Še lojalna I ! Ko sva sc na kolpdvoru ločila, sem obljubil, da ga drugi dan oHščem v njegovem ateljeju. Dovolj sem imel to notf tvarine za premišljevanje. i t - PETO POGLAVJE ; * Corpuit delicti f ^ > / Meseca decembra Je bilo — miren, meglen dan. Na strehah in hišnih nastavkih Je ležal debel sneg. Marljiv« kolona cestnih čistilcev je očistila BroadwaK vse umazanosti, in v ozkih povprečnih cestah Jb vrelo živahno življenje. Nenavadno zgodaj «o gorele električne svetilke v ateljeju Le Droit Connersa, kajti nebo je bilo polno gostih .snežnih oblakov. V teh dneh,.ko sva morala oba neprostovoljno počivati, sva sedela nekega fropoldne mirno in razmlšljeno skupaj terpokadila nebroj cigaret. Od afere v poslaništvu ni Conners nastopal kot detektiv, vendar pe je «ačel pripovedovati dogodbo o nekem agdntu Hudson Bay kompanije in njegove in^ftenske žena, ki me Je zalo intereslratt ln ki ¿M jo je že pred frpom obljubil povedati Na ta «limoni r*«6in j? morala biti v zvezi s tajfhstVeno Aiko Indijanke v lepi Connersovl zbirki slik, ki so bile vse v dragocenih okvirih — tega «em bil gotov. . Že večkrat me je dirnlto čudno,,s ponosom in žalostjo namešano razpoloženje, ki se je Connersa vedno polutllo, kadarkoli Je začel govoriti o značajih ln lastnostih Indijancev. Njegov temni obraz, katerega študirati se nisem utrudil, je na me učinkoval z neko čudno privlačno silo, ln njegovo Čudovito nadarjenost za opazovanja ln logično sklepanje «em moral še vedno občudovati. Navzlic temu, de je bil Irskega pokolenja, kar je pričalo njegovo Ime, se mi Je zdel Conners še vedno nenavadno vesel; edino le dejstvo^da^ je.imel nenavadno «niUžllPIt,Tirnatf6aifi~ae vsaki situaciji, je spominjalo na to, da se pretaka po njegovih žilah irska krt Čeprav sva sčasoma sklenil« le tako Iskreno prijateljstvo, svoje preteklosti mi ni zaupal. ' Nikdar ni bil siten, nikdar nI mrmral, vendar pa je bil navadno žalosten. Zdelo se je, kakor bi ga nekaj težilo. In tako Je bil z dušo in tele-aom detektiv, da ae ml je zazddo, da mora biti to njegovo veliko zanimanje za zločine v ožji Izvozi z njegovo osebnostjo, nego sem si upal bi mogli tako razbijati,! tolčejo njej žile na sencih, ko lahko se osveti! (Dalje prihodnjič.) SLUŽBO DOBI o**la amoino stenografije pisja in knjigovodstva. Ttc plača «26.50*—Pri) * vi „I Jos. Trinor Cor*. 1331 South land Ave„ Chicago. IH. H TIJs official U. 8. Army ««Hal Corps photo Is proof that the American troom la Oraa, Th** have everything under control. Note the basinesalike manner of tha Yanks in this armored make a turn on a busy corner near Oram Soldier at the right is e^ejring m smoke^ * are moving up assault fsases from Algeria read/ for an attack on Tuxtfsia. zares H rezijansko življe- prcdstavtjgU. Podoba izza mladosti Povest. Spisal loo TroJt (Nadaljevanje.) Petrov oče je zabavljal na glaa. ko se je zadoatl napil, da bo Imela nevihta premalo dote. "Kaj? Ali da kdo dan«« aamo za lepoto voz in konja? Pa vse to bo imel po moji smrti naš Peter, a? Lepota je ceno." Tako je govoril, brezkončno poveličeval samega aebe. povedal trikrat, sedemkrat »n devetkrat, koliko je pridobil v življenju, koliko je izkusil in pristavljal Je, gotovo ne bie/ | »".stranskega namena. da je lepota mladim ženam silno nevarna. "Mi vemo" —ae je ponosno )x>trkal na pral —'"tako dobro vemo, kakor Rib-ničani in Kotevarji. ki nam Je I vred Areča podpisala kr- vavi zasluiek na ceMi" Nihče nI govoril k njim, nihče mu ni ugovarjal. Vsi so pozoall Btrtlča Reatjana, ki )e I "Jan go-vt»rU oblastno in dolgo, a tre/en uatel vedno skiotonf vol i rek Svatba V je nategnila nad krčmtrjevr) pnt ikoi^üe, t njo te je pri tako zanesljivih lju- deh pričel' bati za avoj izkupiček ln vprašal Blažiča tako mimogrede, če ae pije danes za gotovino ali i\a kredo. "To plačam Jaz," zarentači Marec. "Če smo RezlJanl, nismo cigani; ml smo poštenjaki." Sicer je vedel krčmar, da Blažiča nikdar ne zgrabi takšna jeza, ki bi mu velela plačati tolikšen račun; plačali no pa le, če* prav nr izlahka. Tudi Peter in (Dalje prihodnjič.) mi—naaaa»gg=a od objema vinakih duhov že precej trda, pa se niso mogli pogoditi, koliko plača vsakdo. Razra-čunati je morala Mlnka. Tudi njej je aegla pijača nekoliko pod črne kodre, da je gledala vedno razločneje zopet gosposkega lovca na klancu pod kostanjem. Zopet jI je kakor nekdaj govoril besede: "Ta ae bo lahko motila, Zabrcda?" In res ae nI težkOw «I je priznal« s bridkim naame- prav nje Vendar ni bilo prva leta tako nemirno, kakor so prorokovali zlobni jeziki. Minki je sicer onemogla mati, da ni šla nikamor izpod strehe. Petru je umrl oče, dobila sta drugo hčerko, ki je bila vsa podobna Petru, toda oči je imela velike, temne, sanj ave — mamine oči. Peter je uredil življenje, kakor J ni pričakovala niti sama Mlnka, ki si je prizadevala ljubeznivostjo krotiti njegove strasti in robatostir skrbel je za ženo ln hčerko noč in dan. Le Minka je včasih trpela grozne, muke, ko so jo preganjale nekdanje misli,. nadlegovale jo kakor strupeni • komarji, neuspele nade Izza nedavne mladosti. Če je le «mogla, se je ognila deseti maši ob nedeljah v sosedni vasi. Tedaj je prežalo nanjo dvoje poželjivo strastnih oči pred cerkvijo. Ni se ozrla nanje, vendar se ji je zdelo, da ji prebadajo srce kakor nabru-šenl noži. In vendat si ni mogla kaj, da ne bi mislila o tistih o-čeh, ki so jo gledale nekoč na Klancu. Nikdo drugi nego Karel Martinič nI znal gledati tako poželjivo koprneče. A Minka je vedela, da preži samo na u-goden trenptek in da plane na njo kakor jastreb na golobico, ter stare njo in njeno, gnezdo. Kako se mu ubrani? To je on, čegar vplivu ne odoli nobena ženska. Al| mu nI padlo že toliko žrtev? vPa bi ga zmogla ona, ki se ji pretaka njegova moč po vseh žilah!: Čutila je premalo lastne moči, da bi se * branila njegovi sladki prekanjanosti. O neki priliki, ko se mu ni mogla izogniti, ji je očital izdajstvo njegove ljubezni in' izdajstvo "svetih" nazorov, ki bi rešili človeštvo: "Ali je to sad linogoletnega truda?" Mlnka mu nI odgovorila, ker «e je sramovala govoriti i njim, kec se ga Je bala ln mu tudi — kljubovala, ker je Imela ona pravi vzrok, njemu očitati izdaj stvo. O, Karel je bit Izvrsten poznavalec ženUkih src. Čakaj, jI je zapreltl, kakor se spenjaš visoko, gotovo ie padeš. Minka! Le Opiraj m na mole. Človeško ner Ali bi bilo potem Še človeško, ko bi zadobilo vztrajnost, stalnost? Minka se je obupno premetavala na postelji neki večer, ko je rosa pokrivala livade in je prozorna megla objemala hribe* "Prosta si nocoj! Uživaj! Pojdi, 1 . ... • __ -t' J__-i:_ Kiti rmi \r naww>m ' sanje o src glušela mati pijani Peter v, slednjič dna tužni seifanej zmedlo v mu tega jo je vat in ji je klici ločnosti, o-{v kuhinji in li *asT, Uom na se ji je ti. Poleg opolzlo po ; njena mladost THE NEW ENCYCLOPEDIA 0| MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W. BARNWELL Institute of Technology v angUäd Spisal saani profesor na Stevern da je gledal mesec na zemljo kakor skozi gošlo kopreno. V nedriju je tiščala listek, ki Jo je pekel kot žerjavica in vendar se ga je bala zagnati v ogenj. Mala Pavlina je spala v zibelki poleg njenega ležišča sladko ' m mirno, kakor da jo zibljejo sami nebeški krilatci. "Ubožica!" vzdihne, "ko bi ti vedela, s kakšnim sovražnikom se ima nocoj boriti tvoja mama! Trikrat ubožica — tvoja mama se bori brez upa na zmago. To peče, to! Koga naj zmagam? Kdo naj premaga mene?" Zopet je segla v nedrije pfc> listek — krvavo rdeč listek, popisan s srčno krvjo: "Moja mala! Pridi ob 10., uri nocoj v hrastovo senco za domačo hišo. Petra ne bo nocoj; pije. Luna bo najina spremljevalka ln varuhinja. Pridi, pjridi mala! Željno te pričakuje tvoj Karel!" Petra res ni bilo domov, toda pričakovala ga je sleherni hip. Namestu Petra je prilomastil v hišo nekaj trenotkov predno je spravila dete počivat, pijan voznik .in. ji je izročil ta listek'. Iz njega so jo gledale one nepozabne oči. Iz njega so zlasti svetile besede: "Petra ne bol" . . . Zunaj se Je dvignila megla. Mesec je pogledal na zemljo in se sočutno nasmehi j al svojim znancem, češ: vidim vas, zopet vas vidim. Le pojte veselo! In fantje v sosednji vasi so prepevali: Že lun'ca sveti, moj*ga ljubčka ie ni. • kaj dela tak' dolgO, mudi — mudi? Minko je zabolelo v srcu. Ali niso bile krasnejše one noči, ko je bila še prosta ln ko je še sanjala samo o gosposkem lovcu na klancu? Koliko prevare je do danes? Kaj se pe še pripravlja, da jo potegne kakor v morski val za seboj v globino, v blato, pogubo? MaUiničevi nauki ln krasne oči prorokovalca na klancu, bedno sedanje življenje ln nekdanje hiti mu v naročje! In vendar jo je žgal listek na prsih vedno huje. Očltalb jI je srce že znano resnico: " Zakaj 1: je on skvaril zlato mladost, obe tal najsijajnejšo bodočnost, str! slednjič tvoje peroti, dobro ve-doč, da te ne more zasnubiti? Maščuj se mu! Kdaj laže? Orož je ti je v rokahf Minka! vSamo Petru povej, pokaži mu listek ko se vrne, pa bo maščevana tvoja prezgodaj strta mladost." Sladka je osveta! Kri ji je vrela kakpr hudourniki v možgane. Podlago za mehanično znanj« g morete dobiti s knjigo NEW EN«. CYCLOPEDIA OP MACHINE SHOP'. PRACTICE (v angleščini). Ta velik* knjiga popisuje in v slikah pokaži temeljna dela mehanike. Razloži vis natanko, kar mora znati najbolj^ mehanik; pojasnjuje vporabo vsake« ga stroja, orodja in meril Pouči tm, kako je treba vporabiti načrte (bloa prints) ter vam tudi daje mnogo tv čunskih tabel, da morete pnipiij svoje delo. No glede na to, ali d»'' šele početnik, vam bo u knjiga zelo koristna in mnogo potrebna.—1001 slik in risb. 576 strani, trdo vezan» knjiga stene 8AMO »1.98.-Poltnk no plačamo mi. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th ST, NEW YORK.—Zaloga ni v« Naročite to važno knjigo Se Zdelo se ji je, da vsi kovači ne AGITIRAJTE ZA PROS TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ?._ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARHI ____Vs« pojasnila daje Sodstvo tiskarne v . . . . Cene «mera«, unlj-dco dalo prva vrsta Pišite po Informacije na naslov: SMPJ P RlN T E RY 2657-59 S. tevNjdale Avenue - • Chicago, Illinob • ROCKWELL SLOVENCI tEDERAL SAVINGS U LOAN ASSN naznanja, da poaelujemo denar na prve hlpo-(Flrst Mertgeges) pod najboljšimi pogoji in pred PO NAJNIŽJIH OBRESTIH V sapaM atranl Chlcaga. V slučaju, da rabite denar sa poeojDo. obrnite ae na naš «rad. kateri aluftl v polno tadoeoljatvo slovenake-g« naroda še nad M let. Tedna In poštena postrežba Vam )e aagotevllena prt podjetju. Za Vale naklonjonoat ae Van prtperota * jfc-. LEO JURJOVEC Sr. prtéeednlk I RELIANCE-FEDERAL SAVINGS A LOAN ASSOCIATION ltM WEST CERMAK ROAD. CHICAGO. ILL. - CANal 71*0 - naroČite si dnevnk prosven Po sklopu 11 rodno fconfenOfo so lahko naroči na list P"»"*!" priitejo eden. dva. M. štiri all pot «aoov U ono družina k eni mtd^ ni nI. Ust Proovota ktano m vaa enako, m člana ali nettano IMJ ■ ono letno narošnlno. Ker pa ttanl ie plačajo pri ososmeniu S tednik, oo Jtpa te prišteje k naroinlaL Torej sedaj ni rsroks ^ da Jo list prodra* sa člana SNPJ. Usi ftosveta Jo vaša tortah« « gotovo 1« v vsaki feuilnl nekdo, kt W rad čllal Ust vsak dsn- ■ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU čh" SNPJ, ali če so preseli proč od družine ln bo zahteval sam «voj i« i tednik, bode moral tisti član lz dotične družine. Id jo tako skup* naročena na dnevnik Proeveto, te takoj naznaniti upravniltvu »» in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako u*» stori, tedaj mora uprtivnlštvo znižati datum za to vsoto naroča» Cona listu Prosveta Joi Za Zdrui. driave in Kanado M M Za Cicero in Chica«o Jo ** 1 tednik in__U* 1 tednik in - t tednika in_____8J0 1 lodnika ln 3 tednike In . . __ 2^0 « tednike ln 4 tednike In_____US 4 todulko in I tednikov in----niš • tednikov in Sa Evropo ................°0 Ispoinito spodnji kupon, priioftito potifeoo vsoto aonsrje Money Order v pismu in si naročita Prcvefo Ust ki Jo vata PROSVETA. SNPJ, MS7 So. Laurndalo Ave. m.