oglašajte v Najstarejšemu
SLOVENSKEMU dnevniku V OHIO
Iv. *
"^^ujemo vsakovrstne Hskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
-leto XXIX.
Snstracije za y« Italiji
"stu in Pulju
hupel padlih «anov se spremenil >°nsiracijo za "Soslavijo
&Gwrca. -- Včeraj
Neitin« i mestu do veli-L	proti in za Ita-
. 'iiapet ^ večkrat skraj-
">	tw
»Hov v P®' dvanajstih par-
»liki ?"»''=«« i« dal iviin demonstraciji za Ha 1- • ^ J^'^tami je ko-ov, ki	delavcev in
to' ^ Povorki nosili m Ha-
II	2 rdečimi zvez-
toslri
sopilina. ^^ci o n a 1 i s t i so '"Istra Beir Unita pro-^®kom katere splezali na dro-> ^	privezali
B ^ezdft zastave brez 6 ^ koth,, .^^dljivi klici na-li-ko ^®tov so bili zadu-J ' ^nionstranti začeli f . "'"»ke patrtotiJne pe-
v Pu,ju
/ ^®^iška
J" fe	komisija je
i 2a.r "^vanja v Pulju % med raznih pre-%alg:	tudi škofa,
^kepa'	po večini
so prire-^^"lonstracijo za Ita-
skozi
' yPjaiigu 'JI dolga povorka
^sta	in ita-
I	^ se kot ma-
^ tisočerih oken.
si^Patičarji so TV ^^ezn •» ^""^tidemonstra-if, t ^ bila i" lokalna po-
leT i^ejj la demonstran-
knijm je
(^enjg ^ in padalo je
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). MARCH 27, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 61
Zed. države v nevarnosti, da zablodi jo v vojno z Rusijo
Pomemben govor* ravnatelja Chicaške univerze Roberta Maynarda Hutchinsa
W, h '«.6(1	^cinunstran-
hmjrn je #uSeiiie	padalo je
Sp "
se mejna ic'	svojega
upravo.
^S^®p^OCIM
iNniM ^®^02ENJA
IT ^^iatiia ^ — Zavezni-Vv 1%ak ^icarsko misi-[F	80 ob-
L' He ker Svica
/ W se'„ah^°® T"
?a »a,	V ŠV1-
V ®z*iiške repara-
^OVED
'SlPTr
\ "sn. avb
S»^« S' """'•
Sft ' ^ J	z na-
Sl» ^ gradnjo X^ticn"® ^®terane / V^bo^ odredbo, s , J	tovar-
lOwi	poslo-
ii	je iw
i A S^'	za Civil
izda-civilno ie vse
Hil se bo v
^ posebno do-' p™-
J V^jih H ^ zgraditi
Iz tega razloga čitamo, da namerava armada obdržavati vojaške manevre v Arktiku v bli- odpira nova doba Jugoslovan
v pondeljek zvečer je imerravnatelj Chicaške univerze Robert Maynard Hutchins pred "Modernim forumom" V Los Angelesu govor, v katerem je odločno kritiziral zu-nanje-politični program Zed. držav in politiko tajnosti z ozirom na atomsko energijo. Nekateri pomembnejši deli njegovega govora se glasijo:
»-
"Nihče ne oporeka, da bi atomska vojna pomenila svetovni samomor—da v taki vojni ne more biti nihče zmagovalec.
Noben znanstvenik, vreden tega imena, ne dvomi, da bi v teku petih let sleherna dežela s količkaj industrije posedala atomsko bombo, vključivši Španija in Argentina, da niti ne govorimo o Franciji, Angliji in Rusiji. Nimamo torej več kot pet let časa za gradnjo miru.
"Gospodje Truman, Byrnes,
Vandenberg in Churchill govorijo o tem, kako se bo mir vzdržal s silo, v glupem preziranju dejstva, da sila pomeni vojno.
Njihovo vztrajanje, da atomska bomba ostane naša tajnost, brez dvoma podžiga druge narode k razvijanju smrtonosnejših plinov in učinkovitejših sredstev aiologičnega vojskovanja. Oni nočejo razumeti, da alternativi pred nami danes sta mir ali samomor . . .
Ob peti-obletnici "črnega petka" ^
Danes pred petinrt fgti je "črni petek" razgrnil svoja krila nad glavami ljudstva Jugoslavije. Do tedaj ponižen narod, ki je hlapčeval tiranom^ ki so ga ob trenutku, ko bi ga ifnorali ščititi, pahnili v naročje sovražnika, se je ponosno &ignil kot en mož v trdni odločnosti, da enkrat za vselej napi^vi konec domačemu in tujemu Zatiranju.
V tistih težkih dnelk se je porodila Narodna osvob&iilna vojska.	.
Dan 27. marca 1941 bo ostal neizbrisen v zgodovini prerojene Jugoslavije. S tem dnevom se
Sovjetska delegacija zcipretila zapustiti sejo varnostnega sveta
Predsodki in neokretnost državnikov vodijo v nevarnost
"Zaradi predsedkov naših državnikov in njih neokretnosti, ali radi njih nesposobnosti, da bi rešili probleme, katere je ustvarila atomska doba, smo zablodli na poti, ki vodi v vojno Rusijo.
"Oni predlagajo, da moramo imeti največjo armado, mornarico in zračno silo na svetu. Predsednik Truman je to jasno izpovedal že v svojem govoru na Mornarični dan. Nobena izjava za začetek svetovne oboroževalne tekme bi nfe mogla biti bolj jasna kot je bila dotična izjava. Izjave, ki sta jih podala, ne še tako dolgo tega senator Vandenberg in državni tajnik Byrnes tudi niso mogle biti usmerjene, da bi podprle stvar svetovnega miru. Rožljanje z atomsko bombo nikakor ne more navdihovati zaupanja v mirovne namene Amerike.
"Zunanja politika, katero so nastopile Zed. države, je ^največja bedastoča, in končala se bo s katastrofo . . .
Obvezna vojaška služba je vojaška nesmiselnost
"Ta filozofija sile je ustvarila zahtevo za obvezno vojaško službo naše mladine, ki je tolika nesmiselnost z vojaškega stališča, da moremo edinole upati in želeti, da nam bodo v tem pogledu sledili naši poten-čni sovražniki. Potem bodo trosili svoje vire v brezplodnih pripravah, ki jih bodo zazibale v lažni sen varnosti in jih odvrnile od edinega upanja, da nas vojaško nadkrilijo, ^i leži znanstvenem raziskovanju in razvoju.
"Poleg tega nas ima svet pra vico vprašati, proti komu" se oborožujemo.
"Celotna zamisel, da se drži atomska energija tajna in da ostane pod kontrolo vojaških oblasti, ima za svoj namen, dr žati jo kot orožje proti Rusiji,
žini Sovjetske Rusije.
"Mornarica zahteva, da pograbimo Pacifične otoke kot vojaške baze, in na odgovornih mestih pri naši vladi ni nobenega razpoloženja, da bi se proti
temu nastopilo.
t
Obstoječi položaj v luči fiaskov iz preteklosti
"Priznavam, da se z Rusi ni lahko shajati. Ne prija mi njihova oblika vlade, njihova filozofija, ali njihova vera, ki je evangelij po razlagi Marksa. Ne ugaja mi njihova sedanja, po oblasti stremeča politika, kakor tudi ne njihovo očividno prepričanje, da je ves svet proti njim.
"In vendar, ako bi bili mi v položaju, v katerem se nahaja Rusija, se mi zdi, da bi se obnašali prav tako kot se obnaša Rusija, ali celo slabše. Ako bi nas Rusija skušala, ustrahovati, bi reagirali tako kot reagira Rusija.
"Grožnje naše vlade proti Rusiji se mora gledati v luči številnih fiaskov kapitalističnih držav z ozirom na ruske zadeve, odlašanju s priznanjem Sovjetske unije, v ignoriranju ruskih predlogov za razoroženje v minulem desetletju, in v vtisu, ki ga ustvarjamo, da kapitalistične dežele tvorijo proti-ruski Dlok, ki se mora ojačiti.
Ni mi znano, da-li se bodo Rusi spremenili, ako bi se spremenili mi. Vsekakor pa je vredno poizkusiti.
Nova doba zahteva demokratizacijo izobrazbe
"Mi moramo gledati, da bo delo Združenih narodov uspelo. Organizacija Združenih narodov ne bo rešila vseh naših problemov. To bi bilo mogoče šele, ako bi imeli svetovno državo, ampak poprej se moramo iznebiti naših zastarelih idej narodne suverenosti.
"Kar potrebujemo ni obvezna vojaška služba, temveč narodna izobraževalna ustanova, ki bi izenačila izobraževalne prilike med državami in pomagala slehernemu Amerikancu, da gre tako daleč na polju izobrazbe, kolikor daleč ga ponese njegova sposobnost . . .
"Med inteligenco otrok in dohodki njihovih staršev ni nobene zveze. Danes imamo nešteto najbolj nadarjenih mladih ljudi, ki ne morejo na univerze, ker njih starši nimajo denarja, dočhn pohaja v univerze mnogo največjih glupcev, ker imajo njih starši denar. Narodni sistem tekmovalnih izpitov s prilikami do podpor, h katerim bi imela dostop vsa ameriška mladina, je demokratični način za dvignjen je narodne inteligence.
"Mi moramo izobraziti ljudstva sveta, da postanejo državljani sveta. Danes velja: svetovno edinstvo, ali konec sveta."
skih narodov, ker na ta dan je spregovorila volja ljudstva, da hoče živeti svobodno v svoji lastni hiši.
Vatikanski list pohvalil Stalina radi izjave za mir
VATIKAN, 26. marca—Vatikanski časopis "Osservatore Romano" je v svoji včerajšnji izdaji pohvalno komentiral o izjavi sovjetskega premierja Stalina, da vsi narodi želijo mir ter izjavo označil za krščansko.
Omenjeni list pravi, da je Stalinova izjava "klic za mir, ki ne zre samo naprej k uresničenju miru, temveč istega dejansko pospešuje."
Potem "Osservatore Romano" nadaljuje:
"Medtem, ko so danes na svetu taki, ki prisegajo, da pod pepelom tli zubelj vojne, pa nekdo, ki je glavar velike politične sile, naglasa, da se mora negovati samo plamen miru. To je krščansko. So na svetu tudi taki, ki dvomijo nad Stalinovimi motivi, kar je manj krščansko."
Časopis dalje pravi, da je v Stalinovi izjavi "samo na sebi zapopadeno zanikanje, da Sovjetska unija ogroža svetovni mir, kar se je tako pogosto namigovalo od tistih političnih tendenc in sil, ki prerokujejo in napovedujejo vojno."
"Osservatore Romano" med ostalim kliče v spomin, da je Lenin leta 1915 v imenu ruskega socializma v Zimmerwaldu izdal manifest proti vojni, kar je bilo v soglasju s prizadevanji za mir, ki sta jih vodila papež Pij X in Benedikt XV, in dostavlja, da je komunizem takrat pokazal, "da je pripravljen za mir žrtvovati svoje neposredne interese v proletarski revoluciji, katera je, kakor so pokazali poznejši dogodki, potom Leninovih lastnih činih, našla svoj največji pogon v vojni."
Novi grobovi
JOSEPH PECKOL
Po daljši bolezni je preminil v Lakeside bolnišnici Joseph Peckol, star 57 let, stanujoč na 17802 Melvern Ave. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem, kjer zapušča brata Franka in sestro Marijo. Tukaj je bival 40 let in zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Jelovšek, hčer Mrs. Josephine Mierke, sina Willia-ma, brata Johna in Andreja, ki biva v New Yorku, ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega
zavoda, 458 E. 152 St.
* # *
JOHN MEKHAB
Po mučni bolezni, radi katere se je pred petimi tedni podal na operacijo, je včeraj ob 9:15 uri zjutraj umrl na svojem domu John Merhar, stanujoč na 1391 E. 41 St. Na 21. junija bi bil 75 let star. Doma je bil iz vasi Pri-gorica, pošta Dolenja vas pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je med slovenskimi pionirji v Ameriki. Večina svojega življenja je delal težka dela, nazadnje je delal za mesto Cleveland. Tu zapušča soprogo Thereso, rojeno Boje, in tri sinove: Johna v Forest Park, 111., ki bo prišel na pogreb; Jo-sepha in Franka, brata Ignaca in pet vnukov. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ in društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na
Calvary pokopališče.
* # *
FRANK MOŽE
Včeraj popoldne je preminil na svojem domu dobro poznani Frank Može, stanujoč na 657 E. 159 St. Pogreb ima v oskrbi Josip Žele in sinovi pogrebni ■ zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Poseben odbor imenovan, da reši krizo, ki se je pojavila vsled ameriške zahteve za takojšnjo obravnavanje iranskega problema
Nad sejo varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku, ki se je pričela v pondeljek v ožračju splošnega optimizma, so se včeraj pojavili črni oblaki, ko je načelnik sovjetske delegacije poslanik Andrej Gromiko zaman ape-iral na zborovalce, da se obravnavanje rusko-iranskega vprašanja odloži, dokler Moskva ne bo v stanu završiti pogajanj z iransko vlado.
«■ -——•
Ameriški državni tajnik Byrnes je takoj nastopil proti ruskemu pozivu in zbornica je devetimi glasovi proti dvema zavrnila sovjetski predlog.
Gromikom je glasoval edino le načelnik poljske delegacije Oscar Lange.
Ko je postalo jasno, da so se Zed. države odločile, da izsilijo debato o spornem vprašanju, je Gromiko izjavil, da ako bi zbornica vztrajala na svojem stališču, ne bo nadaljnim sejam sveta prisostvoval niti on sam, niti nihče drugi od sovjetske dele-
CITALNIŠKA SEJA
Seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
se vrši nocoj, ob 8. uri v čital-niških prostorih. Vabi se vse zavedne čitalničarje, da se te seje udeleže, da pomagajo do boljšega razvoja te prepotrebne na- zadnjih par letih rodne ustanove.	premogovnikih.
PREMOGARJI BODO NAJBRŽE V NEDELJO NEHALI DELATI
WASHINGTON, 26. marca-John L. Lewis je danes izjavil, da ako se do konca tedna ne doseže sporazuma s podjetniki mehkih premogovnikov, bodo premogarji v nedeljo ostali do ma, oziroma da bodo odšli na stavko.
Lewis predvsem zahteva, da se v novo pogodbo vključijo določbe za večjo varnost premo-garjev ter zahtevo utemeljuje z velikimi nesrečami, ki so se
primerile v
SKUPAJ V IZDAJSTVU - SKUPAJ PRED UUDSKO SODBO
Pod lem naslovom bomo pričeli le dni objavljali v "Enakopravnosti" poročila s sodne razprave slovenskih kolaboratorjev z naciji. Ta avlentična poročila o počel ju onih, ki so se vezali s sovražnikom in izdajali svojo laslno kri, mečejo novo luč na razmere, ki so vladale v naši rodni zemlji tekom štirih let strašne okupacije. Čila j le in potem povejte o teh poročilih tudi svojim prijateljem!
Novi ameriški poslanik gen. Smith odpotoval v Moskvo

gacije.
Predno pa se je današnja seja odgodila, je bil imenovan poseben odbor, sestoječ iz državnega tajnika Byrnesa, poslanika Gromika in francoskega poslanika Henrija Bonneta, ki bo skušal najti pot iz zastoja. Posebni odbor ima poročati seji najkasneje danes do 3. ure popoldne.
Medtem ko je Gromiko na se-poročal, da sta Rusija in Iran za praktične svrhe že dosegli sporazum, pa je načelnik iranske delegacije trdil, da ni o tem ni prejel iz Teherana še ni-kakega poročila.
TEHERAN, 26. marca. — Britski zastopnik Farquar je danes rekel, da je govoril s premier jem A h m e d o m Kvavam glede vesti iz Moskve, da je prišlo do sporazuma med Rusijo in Iranom glede olja, da pa je odšel z vtisom, da med obema deželama ne obstoji še noben tak "tajni sporazum".
WASHINGTON, 25. marca. — Včeraj je z letalom odpotoval od tu v Moskvo novi ameriški poslanik gen. Walter Bedell Smith, ki bo prevzel eno najbolj važnih diplomatskih postojank v dobi, ki se gradi podlago za mirovno dobo.
Gen. Smith nasledi W. Aver-rellu Harrimanu, katerega je predsednik Truman prošlo soboto imenoval poslanikom Zed. držav za Veliko Britanijo.
Gen. Smith, ki bo tekom vr-šitve diplomatske službe obdržal svoj vojaški čin, je bil štabni načelnik gen. Eisenhower j a tekom kampanje v Evropi in je v tej dobi ustvaril tesne stike z ruskimi vojaškimi voditelji.
Tukajšnji diplomatski krogi verujejo, da bo njegova navzočnost v Moskvi izvajala globok vpliv za ustvaritev nove harmonije med Zed. državami in Sovjetsko unijo.
LADJE HITIJO PO RUSKO PŠENICO ZA POMOČ FRANCIJI
Pred par dnevi je Rusiji sovražni tisk raznesel vest, da se ameriške ladje vračajo iz Odese, ker tam ni pšenice, katero je Rusija obljubila prodati Franciji, da ji priskoči na pomoč in odvrne lakoto do prihodnje žetve. Toda laž ima kratke noge.
Iz Pariza se sedaj poroča, da hitijo proti Odesi in drugim ruskim lukam ameriške, francoske in sovjetske ladje, da naložijo in odpeljejo v Francijo 250,000 tonov ruske pšenice, katere je kupila francoska vlada.
Polovico ruske pšenice bodo odpeljali ameriški parniki, ostalo .polovico pa sovjetski in fran coski parniki.
Pogodba med Češko in Jugoslavijo
BELGRAD, 26. marca. — Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je včeraj ob svojem povratku z obiska v Pragi naznanil, da je bil med jugoslovansko in češkoslovaško vlado dosežen sporazum za podpis 20-ietne pogodbe z a medsebojno pomoč in prijateljstvo, ki je slična pogodbam, ki jih je Jugoslavija sklenila s Sovjetsko unijo in Poljsko.
Pozdravljajoči množici, ki ga dočakala na kolodvoru, je maršal Tito povedal, da sklenjene pogodbe predstavljajo slovansko vzajemnost,, da te pogodbe nimajo ničesar skupnega z ustvarjanjem blokov in zarot, kakor je bil to vedno slučaj pri pogodbah, ki so se sklepale pred vojno.
IZ BOLNIŠNICE
Mrs. Jennie Gospodarich se je vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom na 14928 Sylvia Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske v bolnišnici kot tudi za darila in voščilne kartice.
Preskrbilo potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži
Glasbena matica
priredi
KONCERT
v nedeljo, 31. marca
v Slov. nar. domu na St« Clair Ave.
Pričetek ob 7. uri zvečer
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27.1#%^
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ____________________________________________$7.00
For Half Year—(Za pol leta)___________________________________________ 4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece)______________________________________2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)______________
For Half Year—(Za pol leta)_____________
For 3 Months—(Za 3 mesece)______
.$8.00 - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)____
For Half Year—(Za pol leta) ________
_$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
SVETOVNA PRESTOLNICA IN NJEN POMEN ZA AMERIKO
Izbira Zed. držav kot trajni gl. stan organizacije Združenih narodov nalaga slednjemu Američanu posebno odgovornost za uspeh te nove in znabiti "zadnje najboljše na-de" za mir. Ta odgovornost se razteza od problemov izravnavanja povojnih vprašanj, pa do načina potom katerega bo ta organizacija iste reševala. Naša odgovornost obsega tudi vsa prizadevanja ZN za podvig temeljnih človeških pravic po vsem svetu, kot tudi to, kakšen bo ustroj, ki ga bo ta nova svetovna organizacija vzpostavila za obvarovanje in ohranitev bodočega miru. Dejstvo je, da sloni up obvarovanja bodočih generacij pred šibo vojne na principu človeških pravic, na katere polaga 52 narodov združenih v organizaciji za ohrano miru, svoje največje zaupanje. Upoštevajoč nekatere teh temeljnih pravic, so se svetovni državniki, zbrani na prvi U. N. O. konferenci v Londonu preteklo zimo, izrekli zato, da se poišče stalni dom za organizacijo Združ, narodov v Zedinjenih državah. ,
Vsakomur je znano, da je bilo izbrano mesto New York za začasno prestolnico Z. N., dočim je zemljišče, izbrano za vzpostavitev trajnega domovanja te organizacije, v Westchester okraju, v državi New York, ter v okraju Fairfield, v državi Connecticut. Vprašanje nastane, zakaj se pri izbiranju primernega kraja ni komisija ozirala na zgodovinske točke kot n. pr. Mt. Vernon, dom George Washingtona, ali pa izbrala kak krasen kos zemlje v predel ju južnega gorovja—recimo v bližini Monticella, kjer je dom, ki si ga je dal zgraditi Thomas Jefferson, eden izmed avtorjev Izjave neodvisnosti in tretji predsednik Zed. držav? Ali pa zakaj ni iskala primernega kraja ko^ ob lepi floridski obali ali pa v državah ob zalivu?
Odgovor na taka vprašanja leži v namenu za katerega je bila organizacija Združ. narodov ustanovljena. Kot je razvidno iz čarterja sestavljenega v San Franciscu, je eden glavnih namenov te organizacije dosega "mednarodne kooperacije . . . pospeševanje in spodbujanje k spoštovanju človeških pravic ter temeljnih člpveških svoboščin, brez razlike na raso, narodnost, spol, jezik ali vero." Prostor za bodoči dom Z. N. je bil torej odbran na podlagi določb državnikov, ki so na zborovanju organizacije za ohrano miru vzeli v poštev dejstvo, da mora stati dom Z. N. v takem kraju Zed. držav, ki bo v splošni l^^arakteristiki, izraženi v krajevnih postavah ali zakonih, običajih, v tisku, na radiju ter javnem mnenju, kolikor mogoče v skladnji s čar-terjem, ter njegovimi cilji.
Naših čitateljev pač ni treba izrecno opominjati na dejstvo, da imajo nekatere od ena-in-petdesetih dežel, tvo-rečih organizacijo Združ. narodov, temnopoltno prebivalstvo, ki bo, razumljivo, zastopano potom svojih lastnih predstavnikov. Ti bodo seveda imeli svoje potrebno uradniško osobje, ki bo tudi temnopolto. Za dosego trajnega miru je potrebno sodelovanje vseh narodov in rodov in zato bo dom Z. N. imel pod svojim krovom državnike temne polti, ki pa so člani rodov ponosnih starih civilizacij.
Morejo li Američani tem ljudem pojasniti in dopovedati zakaj ima dežela zgrajena na principu enakopravnosti človeka—torej na> principu, ki tvori temeljni kamen organizacije Z. N.—predele, kjer črnci ne smejo voliti, kjer morajo njihovi otroci pohajati v ločene šole, kjer postave določajo, da se morajo črni voziti v posebnih vagonih, bu-sih, tramvajih; da ne smejo v zabavišča'belih? In ali bodo mogli Američani opravičiti diskriminacijo izvajano napram tolikim Mehikancem, ki garajo v naših tovarnah ali pa na naših poljih? Kako bomo mogli raztolmačiti stiskanje naših ameriških Kitajcev v takozvane "Chinatowns" v naših velikih mestih?
Celo v sami newyorski metropoli, ki je določena za začasno domovanje Z. N., bodo delegatje zaznali, da obstaja rasna mržnja napram Židom, črncem, katolikom ter napram tujerodcem. Resnica je, da ima država New York zakon proti diskriininiranju in širjenju masne mržnje potom zapostavljanja pr i uposljevanjuf Toda medtem, ko je organizacija Z. N. zborovala v Londonu, smo čitali, in delegatje so lahko čitali, da je ameriški senat preprečil uved-
bo zakona, ki bi v tem pogledu ščitil delavce ter postavil FFEPC na trdno in trajno podlago. Kaj težko bi bilo tolmačiti, na podlagi principov čarterja, opozicijo v senatu, ki ni hotela, da se za zgoraj omenjeni predlog glasuje ter tako zagotovi vsem Američanom pravico do dela in zaslužka, brez razlike rase, prepričanja, polti ali narodnega izvora.
V svojem nedavnem komentarju o neuspešnem prizadevanju uveden j a takega zakona, je dejal zvezni delavski tajnik Schwellenbach naslednje: "To vprašanje bo neizogibno vplivalo na razvoj prizadevanj za mir v naši deželi ter v ostalem svetu. Naša lastna dežela in naš način življenja je na preizkušnji."
Organizacija Z. N. ne more realizirati svojih ciljev ako narodi, ki so jo ustvarili, ne prevzamejo odgovornosti podpiranja teh ciljev kot stoje zapisani v čarterju. Kjerkoli ti principi in cilji potrjujejo in podčrtujejo človeške svo-bodščine in pravice, tam dobesedno soglašajo z našo lastno slavno Izjavo neodvisnosti. Nadejati se je, da bo prisotnost svetovne prestolice v Zedinjenih državah pospešila čas, ko se bo narod ozir. ljudstvo, ki je prvo osvojilo te cilje in principe, tudi iste v polni meri udejstvilo.
Severovzhodni YMCA ima sedaj polni štab uradnikov
'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
PISMA IZ STAREGA KRAJA
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
Do osvoboditve so se borili
Joseph Zakrajšek, 5186 Stanley Ave., Maple Heights, O., je prejel pismo od svojega brata Franca iz Kramplje, št. 8. pošta Novavas pri Rakeku, v katerem sporoča imena in priimke padlih žrtev iz tiste okolice. Njiju mati je ostala med vojno, zapuščena od vse svoje družine in Je umrla. Niti sin France, ki je bil tedaj v gozdu, se ni mogel udeležiti pogreba. Pismo je sledeče :
"Kramplje, Novavas
pri Rakeku
25. novembra 1945.
"Dragi brat Jože!
"Tvoje pismo sem prejel z največjim veseljem ravno na božični dan. Zjokal sem se, ko pozdravljaš mater, katera že od 29. oktobra čez eno leto leže v hladnem grobu. V zgodnji grob 30 odšli ne toliko radi bolezni, pač pa radi strahu, trpljenja in žalosti od vojne. Jaz in moj sin France sva bila 14 mesecev v ■nternaciji na Rabu. Potem je bil France vseskozi v vojski. Vas je bila zažgana; sv. Duh bombardiran; Ravnik do zadnje stavbe požgan; pet sosedov ubitih. Urban Jože, Tvoj prijatelj, Godič Jože in Matevž, ustreljeni. Andrejčkova iz Skrabčeva oba, oče in sin; od sv. Duha, Žekeovi trije, eden na naši se-nožeti v Zaknju; iz soseske okoli 30; Petrov sin Jože iz Škuf-3ega; Jožlovi trije sinovi in
Tunčev Janez; Srnelovi trije; Neredov Jože od Krampljev, doma na polju. Pa kaj Ti hočem naštevati, ker me je še danes groza. Na Rabu je pomrlo od gladu, kjer smo bili skupaj, nad 4,000 ljudi. To je strašno. Jaz sem stal pred puškami ob treh zjutraj, pri Velikih Blokah. Le mila usoda mi je takrat rešila življenje.
"Tako in enako se je godilo skozi štiriletno borbo. Toda junaško in vztrajno smo prenašali vse do srečne Titove republike Jugoslavije. Ostali smo goli, bosi, toda upamo, da tudi to bomo srečno preboleli. Dragi brat, ako niste skupaj, sporoči bratom in očetu, da zlate mamice ni več
I
' med nami. Imela je štiri sinove in hčerko, toda niti eden je ni spremljal na njeni zadnji poti. i Jaz sem bil ob tistem času v I gozdu, ker je bilo od sovražnika ' zasedeno. Mati so mnogo trpeli i in želeli videti še vse svoje I otroke. Na žalost niso imeli ni-I ti ,enega poleb sebe, ob svoji j smrti.
I "Ne pozabite nas trpeče v do-, movini, kot tudi mi nismo pozabili, ko smo se^ do zadnjega bo-' rili za njih; smo stradali, umi-i rali, videli domačije požgane, I bili smo uklenjeni in preganjani, ; kljub vsemu smo junaško zma-' gali. Pozdravljamo Vas prisrč-I no vsi. Tvoj brat '	'»France Zakrajšek".

Prva vrsta, od leve proti desni: Fred Thompson, Jack Saive, Lois Bowyer, Alice Scharlotte, Frank Kosmerl, Louise Merlin.
Zadnja vrsta, od leve proti desni: James F. Whyte, Louise Theodosion, Richard Leonard, Homer Shadle, Elmer J. Fair-child.
S pridobitvijo Elmera J. Fair-childa, fizičnega direktorja, ima sedaj severovzhodna podružnica YMCA isto število osobja, kot ga je imela pred vojno.
Stalno uposleno osobje je sle-
deče: James F. Whyte, izvršni tajnik; Elmer J. Fairchild, fizični direktor, in Alice Scharlotte, tajnica v uradu. Lois Bowyer pomaga ob svojem prostem času izvrševati posle Miss Scharlotte. Paul Fiening, kateri ni na tej sliki, član učiteljske skupine iz Collinwood višje šole, ima v oskrbi basketball lige in deške igre, kar nadzoruje ob sobotah dopoldne.
Fred Thompson, Jack Saive, Richard Leonard in Louis Theodosion pomagajo kot voditelji raznih Gra "Y" klubov. Ti se
shajajo po šoli in
ibotah,
i iz ni* redov šol. Potrebuje
ne pohode ob	-siilii
se udeležijo dečki iz
moč v pisarni in v
sobi za
Ob tem času Frank Lois Merlin in Dick vršijo svoje posle o i ■
Oliver Smart in sta aktivna kot vodja Hi Y skupino. Ta času sestoja iz dveh iz Sokolov in Theata datni oddelki bodo do' hitro se formirajo no^e
Pismo iz Celja
Mr. John Modic, 19713 Ormis-ton Ave., kateri vodi gostihio Mountain Inn, na oglu E. 45 St. in St. Clair Ave., je prejel pismo od svojega brata Jožeta, po domače Zupanov od fare iz Blok. ki je sodnijski uradnik in živi sedaj v Celju. Pismo je vseskozi družinskega značaja. Brat poroča, da je France žrtvoval svoje življenje za boljšo bodočnost, je padel zadet od nemške krog-I je nekje na Primorskem, Njegov mali sin Danilo pa se jc; smrtno ponesrečil, ko je hotel razdreti neko zapuščeno bombo doma. Ludve in Lojze sta pogrešana, se še nista od nikoder vrnila.
V ostalem pravi brat Jože: "Vojna nas je hudo prizadela. Vendar bi pa vse še bilo, da bi I se le Ludve in Lojze vrnila. Raz-I mere se iz dneva v dan boljšajo, j Tako upamo, da bodo kmalu za-yceljene rane, ki jih je prizadjala I ta strašna vojna. Le tistih, ki so I padli ,ne bo več nazaj. Tolaži pa j nas zavest, da so žrtvovali svoje najdražje za boljše življenje
j nas vseh."
!
i "Jaz sem bil med vojno v in-iternaciji v Nemčiji ter so nas 'Amerikanci osvobodili. Veliko smo prestali, vendar je pa vse ' minilo."
Jože Modic''
Novice iz Moravškega okraja pri Domžalah
Mrs. Ivanka Žaubi, 1413 Pen-burst Rd. Cleveland, O., je prejela pismo od svoje sestre Marije Urankar, vas Vodenice, št. 24, ])ošta Moravče pri Domžalah, v katerem ji sestra pove kako so bili ljudje tam veseli, ko so ameriški bombniki pluli bombardirat Nemčijo, v upanju, da bo kmalu konec vojne. Drugo pismo pa je od nečakinjo, hčere zgoraj navedene sjstre, ki je istotako zelo zanimivo. — Priobčujemo ju eno za drugim tukaj.
Vodmice pri Moravčah, Domžale.
"Draga sestra in Franki "Hvala za P^mo, ki smo ga z veseljem sprejeli. Mame ni več med živimi, so umrli 14. januarja 1945 leta. Blag jim spomin!
I "Tudi tukaj čez je šlo nešte-! to ameriških aeroplanov podira-I ti Nemčijo. Mi smo kar noreli j veselja, ko smo jih gledali. Tudi I ameriški piloti so bili pri nas v hiši, ko so jih partizani rešili i^ hudičevih nemških krempljev.
"Zato so nas pa Nemci tako preganjali, morili, ropali in po-žigali, ker mi nismo bili pokorni ijemški oblasti. Sedaj je pa, hvalabogu dobro, akoravno imamo skoraj vse opustošeno. Tudi nimamo zadostne živine, pa se bo že počasi uredilo. Manjka nam tudi orodja in obleke nimamo, pa bo že šlo, saj imamo novo državo in novo svobodno življenje.
"Iz Amerike je prišlo že zelo v^eliko paketov v našo državo potom Rdečega križa, to pa samo tisti dobijo, ki so najbolj potrebni, kateri so požgani in bili izseljeni. Ni mi mogoče popisati vsega, kaj je bilo. To bi bilo mogoče se samo ustmeno oogovoriti. Sedaj pa končam in Vas vsi prav lepo pozdravimo.
"Marija Urankar". *
"Draga teta!
Najprvo Vam popišemo naše življenje v vojni. Tudi mi, ko smo še mladi, smo veliko prestali v tej vojni. Nosili smo vedno pošto v gmajne našim partizanom, da sedaj gredo Nemci in odkod.
"Ko so Nemci prišli, so nas ;epli, da je bilo strah in groza. Prišle so hajke. Nemcev je bilo kot listja in trave; pobijali so naše fante in dekleta v gmaj-aah. Po gorah je tekla kri curkoma. Nas otroke so Nemci gonili k mrtvim partizanom, so nas tepli in rekli, da jih moramo poljubovati in da so to naši bratje in očetje.
"Res, padali so očetje, bratje in sinovi po gozdu. Mati ni smela spoznati svojega umirajočega gina, čeravno ga je našla. Roš-kova mati je stala zraven, ko so ji Lojzeta na vse mogoče načine mučili in trpinčili in ga tam ubili, pa ni smela eno stvar narediti za njega.
"Iz naša gore je ))odlo tudi dosti fantov in očetov, katerih ne bom naštevala, jih je preveč. Draga teta, kako bi Vam mi radi opisali naše doživljaje, pa ni mogoče. Oh, če bi Vi vedeli, koliko smo prestali. Kakor kače smo se zvijali pod udarci Nemcev in streli, ki so dan za dnem žvižgali mimo nas ift naših voglov. Kakor pošasti so nas trpinčili in hoteli upihniti naše življenje. Toda mi smo bili trdi in nismo izdali naših fantov v naših gozdovih. Vedno smo govorili in mislili, da hočemo postati Titovi pionirji.
"Draga teta, da bi Ti vedela, kako je pokalo in kako so bombe padale zraven naše hiše; kako so se naši fantje klali, tr-|)eli z ranami in bolečinami in kako so jih Nemci trpinčili. Ko
so jih Nemci odrli, so jih kar zraven hiše v gmajno vrgli, jih niso niti pokopali. Namesto grobov so bili kupi vej.
"Koliko grobov je v naši gori. Sedaj jih svojci iščejo in pokopavajo na pokopališča. Bilo je, da je brat brata ubil, mati sina itd. Bila je to resnica in v več slučajih. Tudi požganega je veliko, da ni za opisati koliko. Domove so požigali in ljudi odgnali v internacijo. Tudi ženske so v večjih krajih odgnali v internacijo; otroke so pa na bajonete nasadili in v ogenj metali. Moške so pa na pod privezali in poslopje zažgali, žene pa tepli in trpinčili, da so od lakote in bolečin umrle. Nemci so nam skoraj vse pokradli. Toda bo Ž2 bolje, samo da smo dočakali svobodo. Sedaj je zima, je res težko, ko nimamo obleke. Za :imo pride zopet poletje, in bo spet gorko in nas ne bo zeblo. Tedaj se bo že kaj dobilo, upamo. Sedaj je čas dela, da si sa-. mi pridelanjo kruh, da ne bomo lačni, kot smo bili med voj-lo, ker š? tisto malo, kar smo meli, so nam Nemci pokradli. ,
"Tukaj prirejamo sedaj igre, | je veliko tujcev, ki pridejo gle- j dati. Če bi Vi imeli tam tako j gro, ki kaže resnično življenje; n doživljaje, bi ljudje radi gle-! dali. Če so tam taki ljudje, da' bi igrali, jo Vam pošljemo. [
"Urankar Minka."
solin, ki je zelo no še, če ni kaj v r® je zarujavel ali če sp gasolin.
Clevelandski varnost tor Frank D. Celebre^^ dni izdal z ozirom . no svarilo. Mnogo nes^ di s temi na parnimi strojcki, ki pir na steni. Nevar" eksplodirajo, nevarno se ljudje pri delu nimajo tako urejeno. ^ pri tem dobro krozi-pgčic ima na ljudi is ' g,; izloček od avtoniobi a krat se delavec Ta priprava sicer m P na, vendar je pn trebna največja P , previdnost, da ne zan in da se pri tena ši.
Tečaj za
nepismenost'
-TTZk oKf"!
Prosvetni oddeie ljudskega odbora ^ pX organiziral zborovan ^ nih delavcev,
delali načrt za čim


t
A
i "I
v %
Nevarnosti pri čiščenju hiš
Spomladi imajo ljudje nava-:Iq čistiti hiše. V velikih slučajih na novo papirajo sobe. Predlo se začne s papiranjem, mnogokrat želijo spraviti raz stene ves star stenski papir. Pri tem r abijo posebni grelec na ga-
uBian naci L - j.;
stranitev nepismeno
V samem BihaČu j gi pismenih oseb od 0 Ea bi čimprej ^ i pr"®'■ menost, je organize' oddelek šest tečaje^ iskuje 300 udelež^i^
Posnelo iz "Slovc"^
- l|t
Vaš donesek ^3	,
nico v Sloveniji
irebnih. V prispevate tudi ^ kopravnosti"!
K
Mm

Celoten College Kun
STROŠKI
Tukaj je važna niče v starosti ^ ^
letni z dovoljen) q),!«' j/ Potom GI Bili	jjf. ,
vpišete v Arma	j» |
Držav pred 6.
za 3 leta, boste ^ . s' izstopite,
loge," trgovske ske izobrazbe.
do 48
I)" r
za navadno šolsko
cana. mesečno
$90 ako sto oi
dobile pri Vaši Army Recruit'"® ^ j
1268 Ontario Street, Clev^jSJ'
%
9#
A
^»arca, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN s.
^^ovenski ameriški narodni svet
i
3935 W. 26th Street, Chicago 23, Dl. '	konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept.
izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani
Cajtji	ČASTNI ČLANI:
predsednik: LOUIS ADAMTC, TMUford, N. J.
1944 člani šir-
,P®^l''®dsednica: -K»an, Wis. ^ «lan: DR. F,
MARIE TRiSLAND, 1034 Dillingham Avenue,
Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE:
I,	KRISTAN, 23 Beechtree St, Grand Haven, Mich.
•'*NK0 N. rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, o. fred A. vider, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. 2»|iij„jj^,^CENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. 0*m. ■ '■^CQB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
/UO^^OVEC, 1840 W. 22ad PL, Chicago «, HI. UOpo,^^®NC, 1836 W. Zlst PL, Chicago «, DL
KVSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. NOVAK, 6111 St Clah- Ave., Cleveland 3, Ohio ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU.
lOCig ZP	NADZOKNl ODBOB:
predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, IlL a jT^'^SEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ^'AVEBTNIK, 309 TenaHy Kd., Englewood, N. J.
sibsi odbob:
'OSEpq J^VC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. 'OSEpajj.'15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. ^®^AVEC, 527 No. Chicago St., JoUet, 111.
334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
J%ONt Tr	No. 4, Princeton, 111.
h! ■ ilATl? » *676 Washington St., Denver, Colo.
KEBE, 223—57Ui St., Pittsburgh 1, Pa.
Kl *TV	' *»wa*"-S> < Ml	Alilouiugu
S^A KI^®' ®®^3rd St., N. W., Chisholm, Minn. 1 '^SUtfp ' 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. 1 ^	Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
!®8N	Station St, Bridgeville, Pa.
I	Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
^?®INETtp ' Menahan St, Brooklyn, N. -Y.
' , o ® SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
*658 Rosa Ave., St. Lo^ 16, Mo, 1 M.	Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
T'IOv zuf?®'!®®« 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. ">8epa	a. F. U. Bldg, Ely. Minn.
1045 Wadsworth Av
Chicago, ni.
ustava Jugoslavije
"Kkem i
G. Kuhel
^irko	priredil

novi ikej
f Sitve
'f S
m
- rPh	Federativne
^ ^ijo .Jugoslavije se izoblikujejo velike demokraciji in sa-si jih izvojevali osvobodil-
ki
tp ^ v J"'
\bo	med
' k pridobitve
objavilo

se utr-
Ono
Osnovna podlaga naj-
-Ustave.
obljube. Spremembe, ki so omogočile oblast, so globoke. Ne samo, da je spremenjen sestav vlade, oziroma administrativni vstroj ter podlaga za oblast: sprememba je bila napravljena v samih koreninah sistema—revolucionarna sprememb^, ki posega v vse vodilne dele. Namesto stare vladajoče velesrbške klike, ki je s pomočjo reakcionarnih skupin Hrvatske, Slovenije in drugih delov vladala Jugoslavijo preteklih 22 let, je ljudska Jugoslavija sedaj vzela oblast v svoje roke. To pomeni ljudstvo vse Jugoslavije, velika večina, katerega je navadno delavstvo iz mest in vasi.
Ustava ščiti ljudsko oblast na
predložile nooravke	"^^in. Ena primera je
i. !: končna oblikfu^ta-r®^^''''^ Postava, ki jamči po-
I sredne volitve in tajno glasovanje. Izvoljenci so odgovorni svo-
biti
'^to i "^'^strstvo za Kon-e nkj predloženi osnutek 1- decembra ilo, državi širno raz-po 2^ ^"inja dva meseca \^%oslaviii sesta-^*"^6 organizacije— delavske itd. disk utirale
C J® bil	oblika usta
^^46 ^ sprejeta 31. janu-či« ' Vključuje ^ Predi
mnogo na ..
a8%a&8pn!rn«nb.|J""	^	H,
^ glavnem vtelesuie odijoklicani iz urada, ako ne de-
L/IC'tedv-'' ki 80 bUi postav,	I")	Ijiidstv*. I)ru,;o
fi * u. ^ Vo]%Q in . ^	jamstvo obvezuje razne državne
" in so naiprei do- ""	, , .. . , , • ,
organe, da branijo delovno ljud-
Sv v
o agrarni .	,	,.
ritd r^'Uanstvu svobodi stvo m mu pomagajo obvarovati
^Lp%ih ' *0 bile fHX)gla8e,ie I""** g;ospodarsl(o zloriibo m ^*04^ , dveli	izkoriščaiijem. I)emokratične
'^(Kkj^'^^'^^isticneKa ve-	ljudstva so še bolj pou-
'%) 1®8vobojenja Jugo- ^^^^jene v določbi, ki pravi, da ne
o k
y /i
Na^ju in 1943
l^S-^DolSeno	fp rojtva, gospodarskega po postave prav-
*ii,,^%ik ^ novo ustavo v	, ^ ^ , i;
'5k, "^esecpv •	vse državne organe, da bledijo
%A , po spreie-	,.. . .
*"■ bT"" 1- avgusta 1946.	volj. pn .■a.rea.tv, vpra-
Sestoji v	šanj na nacin, da so državljani
ter
more nihče imeti posebnih pred-pravic ali privilegijev radi svo-
ložaja itd.
Ustava v splošnem obvezuje
^	"deležem pri reSevanju tekočih
bodoči razvoj
nost, ki predstavljajo tri glavne oblike v razvoju jugoslovanske ekonomije. Državna podjetnost ima glavno vlogo v novem gospodarstvu dežele; v ljudski državi je to pač razumljivo. Drugi vzrok za njeno važnost je dejstvo, da se je državna imovina precej povečala vsled zaseženja premoženja sovražnika in njegovih kolaboracionistov. To je tudi glavni gospodarski pogoj za veliko večino ljudstva v njegovem stremljenju za družbeni napredek. Poleg tega pa tudi dovoljuje državi bolj izdatno kontrolo nad vso ekonomijo. Končno pa tudi omogoča razvoj splošnega programa za načrtno gospodarstvo.
Zadružniška podjetnost igra važno vlogo pri takem načrtu, toda pri tem ne sme biti nikake iluzije o kaki zadružniški državi. Faktično zamore zadružniška podjetnost obstojati le, če se more zanašati na državno ekonomijo za podporo, kadar koli je ta potrebna. Brez močne podpore od strani države bi zadružniška podjetnost zopet postala žrtev finančnih velesku-pin, kakor se je dogajalo prej, in bi izgubila ves pravi pomen v življenju dežele.
Privatna podjetnost ostane važni del njenega ekonomskega življenja. Na en način ima ljudska republika kontrolo nad njo, kajti funkcionira v okvirju splošnega načrta, drugače pa ji je v splošnem dovoljen normalni razvoj. Ampak lahko je razumeti, zakaj privatno podjetje ne sme biti rabljeno, da bi skupnosti na kateri koli način škodovalo. Zasebna lastnina sme biti omejena in celo odvzeta, če ljudske koristi tako zahtevajo, toda le na podlagi zadevnega za-, kona in proti odškodnini.
Država daje smernice celokupnemu gospodarstvu države potom načrta, ki vključuje vse tri vrste / podjetnosti. Zunanja trgovina spada pod oblast zvezne (federativne) vlade.
Lastnina zemlje
Osnutek ustave proglaša, da spada zemlja onim, ki jo obdelujejo, in prepoveduje obstoj vele-posestev. To načelo je v ustavi samo povedano; podroben načrt za agrarno reformo in razdelitev zemlje pa je zapopaden v postavi od 23. avgusta 1945. Zemlja, ki spada pod področje te postave in ki bo razdeljena, sestoji iz: Veleposestev, obsegajočih nad 25 do 35 hektarov oralne zemlje (velikost se razlikuje v krajih, kjer so razmere drugačne) ; iz zemlje, ki pripada bankam, delniškim družbam in podobnim društvom; iz zemlje, ki so jo lastovale cerkve in samostani (razen 10 hektarov, ki jih sme vsaki izmed teh obdržati; tisti, ki imajo zgodovinsko ali kako drugo posebno znameni-

bila le slučaj-i nost, da se je Jugoslavija nazva-! la federativna ljudska republi-Osno 7" "načela	j ka. Je ljudska država v pravem
principi usta-' pomenu besede v tem,* da prvi
h. JO Vplib-»> _________I. . _____J	14..J,,4^,,,
^°vna
^osv	osnovne'krat v zgodovini dežele ljudstvo
°	borbe—' samo odloča, kaj je najbolje za
tiče oblastne I veliko večino ljudstva. ^ i)/„	ima '
l^rugi se na-
la ,2
V socialno-
f %
;
n'
^\.
i
/
\ -..l v
\ I,	frcfji pa
f	MiGd 7-a2-
ki sestavlja-k_. jlo. Vsp ^----- ,.
n, %J^^Ž
drugo V
Spremembe v gospodarskem sestavu
Nov socialno-ekonomski sestav Jugoslavije je tesno povezan s to bistveno spremembo. V gospodarskem sestavu so trije
'^i^^ni*3^'janske pravice, glavni razdelki: državna podjet IV treh bistvenih
'ti ■	I ------
nost, zadružniška podjetnost ter zasebna kapitalistična podjet-
JOE CROWNS QV'EEN . . , Jpc DiMagKio, New York Yankee baseball star, places crown on Silvia Sells, queen in the first national carnival celebrated in Panama City, Panama, in four years. It was a legal holiday.

Kb'-i	republiki
® pravi, da v lyL , —' republiki iV ^ oblast iz
V	toda V ju-.
vse-!
Pripada ljudstvu, lahko naj-
^^Polnitvi te ea-'
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdIcott 0583
Avtomobili In bolniški voe redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI UBAI*;
152 East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3118
tost, zamorejo obdržati največ 30 hektarov); lastniki, ki ne obdelujejo svoje zemlje, zamorejo obdržati tri do pet hektarov, vsa ostala njihova zemlja pa bo na razpolago za razdelitev. Za razdelitev bo na razpolago tudi: zemlja, ki je ostala brez Ustnika ali dediča vsled posledic vojne; zemlja, ki je last državljanov nemškega rajha; zemlja, ki je pripadala kolaboracionistom in ljudskim sovražnikom, in končno zemlja, ki jo država odvzame od svoje lastnine.
Prednost do zemlje imajo borci narodne osvobodilne vojske, vojni invalidi in družine ter sirote vojnih žrtev ali fašističnega terorizma. Zemlja se deli kmetovalcem, ki nimajo ali imajo premalo zemlje, ter osebfim, ki spadajo v zgoraj označeno* kategorijo, če tudi niso kmetovalci, ako sprejmejo odgovornost za obdelavo zemlje. V smislu odredbe bo oddeljeno vsakemu prejemniku ne več kot osem do 12 hektarov in razen v izjemnih slučajih, ki jih postava omenja, bo Jugoslavija ostala dežela majhnih in srednjih kmetoval-valcev.
Zemlja se prepiše na posameznike, toda na zahtevo več posameznikov, se zamore dati skupinam kot skupna imovina zadruge. Znamenito je, da je
j zemlja takoj prešla v roke onih, j katerim je bila dana, ter da je j lastninska pravica bila takoj za-nešena v uradni register. Na ta način so uradne oblasti zamogle preprečiti špekulacijo in črnoro-štvo, kar se je dogajalo v stari Jugoslaviji, ko lastninska pravica ni bila vpisana in je nastalo mnogo zlorabe. Druga zelo važna točka postave določa gradnjo šol, delavnic itd. za vojne sirote na skupni zadružniški zemlji.
Te določbe, ki se tikajo socialnega in gospodarskega sestava pri delitvi zemlje, kar je redkokdaj omenjeno v kaki ustavi, so bile vključene, ker se smatrajo za mogočno obrambo ljudskih pridobitev. Ustava hoče onemogočiti kaki močni protidemokra-tični finančni skupini polastiti se oblasti potom gospodarskega pritiska.
Pravica podedovanja premoženja je popolnoma zaščitena v ustavi in država nudi mladoletnim (pod 18 let starim) polno pravno protekcijo.
Zvezna država in federalne republike
(Čitatelji morajo razločevati med pridevnikom "federativna" in -'federalna": federativna se nanaša na Jugoslavijo kot celoto, torej pomeni federativna vlada zvezno vlado Jugoslavije. Federalna pa se nanaša na eno
NOVE STREHE!
Ako potrebujete novo stre-
-V'-P-?
ho, ali popravilo na starih, fr'r^i lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo priporoča
Roof Repairing
Jerry Glavač & Son
SHEET METAL & ROOFING
1052 ADDISON RD	HE 5779
Naznanilo in zahvala
s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja dragemu bratu
FRANK VIDMAR
Blagopokojnik je podlegel poškodbam, ki jih je dobil na nogi pri delu v tovarni. Star je bil 63 let ter je bil samski. Umrl je 15. marca, 1946, pogreb se je pa vršil dne 18. marca 1946 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih, smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojniku, in sicer: Društvu Slovenec št. 1 SDZ, sodelavcem tovarniške unije št. 468 za venec in darilo v gotovini, BUss Mili Associates, glavnemu odboru SDZ, ker je bil pokojnik med ustanovitelji SDZ, družini Noda, Mrs. Eva Nose in sinovoma Frank in Robert, Mrs. Theresa Fink in Mr. in Mre. Rudolph Paik, Milan Jaksic ter John Jakšič.
Najlepša zahvala bodi izrečena Mr. Louis in Mrs. Mary Noda. Mrs. Catherine Vidmar, Mrs. Mary Bolden in družini, Mr. in Mrs. Frank Pengov in družini, Mrs. P. Ml-nello, Mrs. Mary Milavec, Mr. Ludvig Krivačič ter Mr. John Janežič za darovane sv maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Posebno zahvalo izrekam svakinji Mrs. Catherine Vidmar, ki je prišla iz Jolieta, 111., na pogreb pokojnika.
Lepa hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Hvala lepa tudi pogrebnemu zavodu August F. Syetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najlepšo poslugo.
Iskrena hvala bodi izrečena vsem, ki ste nam stali ob strani v dneh naše bridkosti in nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi.
Ako smo slučajno izpustili kakšno ime po pomoti, prosimo oproščen j a, ter se enako najlepše zahvaljujemo.
Tebi, dragi brat, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni ameriški grudi. Prestal si trnjevo pot lega življenja in ss preselil v večnost, odkoder ni več vrnitve. V naših srcih Te ohranimo v blagem spomin, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj!
Žalujoča ostala ~	MARY NOSE, sestra
Cleveland, Ohio, dne 27. marca, 1946.
ali več izmed šestih republik Jugoslavije, torej na posamezno državno vlado ene podrejene republike.)
Enakopravnost narodov Jugoslavije, zagotovljena z izgradnjo skupne države na federativnih principih, kot je bilo zaključeno na drugem zasedanju AVNOJa dne 29. maja 1943, je druga velika posebnost. Ustava zajamči popolno neodvisnost in samostojnost vsakemu narodu pri reševanju vseh vprašanj, ki se ne nanašajo na skupne ljud-% ske interese. V zvezi s tem našteva ustava vse panoge, ki so v področju zveznih (federativnih) oblasti, ter natančno deli delokrog zvezne republike od delo-
kroga posameznih državnih republik. Ta ^izrecno razmejitev pravomočnosti je posebno zajamčena v samostojnosti vsake republike.
(Dalje prihodnjič) , ji
—:- ' ■ 'a
DOPRINOSI AMERIKI! \
Nobena posamezna narodnost v Ameriki si ne more prisvajati prednjašiva. Kar je Amerika danes, je posledica koordinacije vseh narodov. V knjigi "A Nation of Nations" je naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič temeljilo pojasnil. O tem se lahko prepričale, ako si nabavite in prečita-le omenjeno knjigo, ki je v zalogi v uredništvu Enakopravnosti.
24-URNA POSLUGA NA RADIO APARATIH VSEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČENO
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE.
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega srca naznanjamo, da je nemila smrt odvzela življenje našega dragega in nikdar pozblj^-nega brata in sorodnika
Luka Kržmanc
ki je »previden s svetimi zakramenti po dolgi bolezni v bolnišnici zatisnil svoje trudne oči dne 22. februarja 1946 v starosti 68 let. Doma je bil iz Bevk pri Vrhniki.
Po .cipravljeni sveti maši v cerkvi svetega Vida je bil položen k večnem počitku na Calvary pokopališče. dne 25. februarja 1946.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente in za cerkvene pogrebne obrede.
Lepo hvalo naj - sprejmejo vsi, ki so pckojnega obiskovali v času bolezni doma in v bolnišnici in vsem, ki so ga prišli pokro.pit, čuli in molili ob krsti in se udeležili pogreba
Prisrčna zahivala naj velja vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojnemu okrasili mrtvaški oder s krasnim cvetjem in sicer:. Mrs Frances Slabe, Mr. Frank Skodlar, Mr. in Mrs. Antton Mulec in družina, Mr. in Msr. Henry Laurich, Mr. in Mrs. John Kržmanc in družina, Mr. in Mrs. Frank Longar in d'ruzina E. 40 St., Mrs. Anton Zupančič in družina E. 53 St., Mr. in Mrs. Henry Leslie in družina, Mr. Anton Ba-sca, Mr Stanley Duohe in družina, Mr. in Mrs. Edward Zak, in društvo Slovan, št. 3 SDZ.
Lepa hvala tudi številnim darovalcem za svete maše: Mrs. Frances Slabe, Mr. Joseph Slaibe, družina Anton Mulec, Mr. in Mrs. Edwrad Skcdlar, Mr. in Mrs Anton Kersman, Mr. in Mrs. Valentine Ogrin, Mr. in Mrs. Jim Zupančič in družina, Mr Anton Ba-sca, Mr. Henry Leslie in družina, Mr. in Mrs. Stanley Duche in družina, Mr. in Mrs. Edward Zak, Mr. in Mrs. Jim Bartol, Mr. Frank Bricel in d'ruzina, Mrs. Mary Erzen, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. In Mrs. John Lenarčič Grovewood Ave., Mr. Jack Lenarčič, Mr. Wm. Maier, Mr. John Merzlikar Sr., Misses Nettie in Rose Merzlikar, Mr. in Mrs. John Merzlikar Jr., Mrs. Johana Močilnikar, Mr. in Mrs. Jack Perko, družina Pirnati Addison Rd., Mr. in Mi-s. Rheinhold Scheel, Mr. in Mrs. Edward Skully, Mr. Antcn Urbanic, Mr. John Zakrajšek E. 74 St., Mr. in Mrs. Luka Yamnik in družina, Mr. in Mrs. Wm. Zabkar.
Obenem tudi prisrčna zahvala onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolaga pri pogrebu.
Nadalje naj sprejmejo iskreno zahvalo člani društva Slovan št. 3 SDZ za udeležbo pri pogrebu, posebno še nosilci krste, ki so ga spremili da grofoa in položili k večnem počitku.
Iskreno zahvalo naj sprejme Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejen pogreb. Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpustili prosimo oproščenja ter se jim želimo ravno tako prisrčno zahvaliti.
Predragi in nikdar pozabljeni, kmičala se je Tvoja težka pot življenja in mirno počivaj sedaj, v zasluženem počitku. Večna luč naj ti sveti. Priporočamo ga v molitev in blag spomni .
Žalujoči ostali
SORODNIKI
Tukaj zapušča sestro Frances Slabe, v stari domovini pa sestro Marjano,
Cleveland, O., 26. marca 1946.
-/P*\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27. marca,
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
Iv Florido na zagovor. Morilci so mrtvemu Danielsu odnesli $4,500. Clevelandska policija je našla na domu Mafricija $1,000. Od tega je bilo za $60 srebrnih dolarjih. Obtoženca krivdo tajita.
^	(Nadaljevanje)
Gospodje porotniki, za nas je popolnoma nebistveno, kdo izmed obtožencev je dal arzenik v stekleničico. — Potem ko se je stari mož vrnil domov, ju je zasačil, pri njunem tete-a-teteu. To priznavata oba. Prvič sta imela pogum, da sta mu kljubovala. Iz njunih izjav vemo, da je nastal hud prepir. Anton Jakob je bil divji, brez dvoma. Brez dvoma jima je grozil. Brez dvoma je že vedel, da ne sme več zaupati svoji mladi ženi. Kaj ju je brigalo? Steklenica ga je čakala . . . Čez nekoliko časa je šel v posteljo. Bolehal je na prebavnih motnjah in ker se je spomnil zdravnikovih navodil, je vzel dozo soli za jetra. Ob šestih zjutraj je planil Gottfried Muller preplašen iz hiše. Zdravnika je moral pripeljati. Zakaj? Ker bi bilo nenaravno, če ne bi poklical zdravnika. Sumljivo bi bilo, če bi dopustil, da umre stari mož skrivnostne smrti. Tako je torej dejal Rothlisbergerju, da je prebdel vso noč z gospo Mullerjevo in stregel svojemu očetu. Da, brez dvoma sta stregla staremu možu! Ob desetih
je umrl. Pojavil se je na pozo-rišču zdravnik, ki je bil preveč zgaran in ni ničesar slutil. Nevroza gcspe Mullerjeve je postala tako akutna, da se je moral pečati z njo. Tolažil jo je, pomi-loval jo je. Uboga ljuba žena! Vaš mož je mrtev. Preveč se je najedel. Srčna kap kot posledica napora!"
Gutenberg je za sekundo utihnil. Nato je nadaljeval in pogledal profesorja Langbeina:
"Porotniki so videli, da deluje spomin obtožencev izredno natančno, da ni niti najmanj zabrisan, kakor bi lahko pričakovali, pri ljudeh, ki bi zagrešili zločin v napadu duševne zmedenosti ali akutne nevroze, kakor je izvajal učeni psihiater in zdravnik za živčne bolezni profesor Langbein. Odkar sta Muller in gospa Mullerjeva v rokah pravice, sta se oba na žive in mrtve trudila, da bi prikrila krivdo komplica, da bi zmedla justico in igrala heroixem. To vse se je zdaj končalo. Vemo, da sta kljub vsemu njunemu razkroju ohranila zunanjo dostojnost
(Dalje prihodnjič)
Mestne novice
SIN PROGLAŠEN MRTVIM
Mr. in Mrs. J. Star z RFD 1, Granger Rd., Ashtabula, Ohio, sta prejela od vojnega depart-menta sporočilo, da je njiju sin Sgt. John A. Star, kateri je pogrešan izza 9. marca 1945, sedaj proglašen mrtvim z dnem 10. marca 1946. Vojni department je upal, da se je Sgt. Star, ki je bil član leteče trdnjave B-17, ter je s parašutoirl skočil iz letala, ko je bilo isto od sovražnikovih krogel zadeto, rešil in da se bo zglasil, toda do slej ni ne duha ne sluha o njem. Letalo je odplulo iz Horhama na Angleškem ter je bilo na potu bombardirat Frankfurt na Nemškem.
Pokojni mladenič je bil najstarejši sin družine Star, ter je bil 21 let star, ko se ga je pogrešalo. Zapušča žalujoče starše in dva brata. Njegov brat Lawrence H. Star je bil pred kratkim časom častno odpuščen iz armade, potem, ko se je boril na Filipinih. Najmlajši sin Frank J. Star, je pravkar prestal zdravniško preiskavo in bil pott-jen za vojaško službo, v katero bo vstopil čim bo dovršil višjo šolo.
ko nabavite vsakovrstne potrebščine za moške, ženske in otroke kot tudi perilo za dom, po zmernih cenah.
Veterani si bodo zadružno gradili domove
Maj. Fayette M. Latham, svetovalec za veteranske zadeve pri OPA, je predložil veteranom načrt, po katerem bi si vetera-|ni sami gradili svoje domove, od j katerih bi vsak stal $6,772. Mejni j o, da bi po 60-dnevnih pripra-Ivah mogli zgraditi po dve hiši na dan. Veterani bi imeli po $1.50 plače na uro, kar bi se raču nalo k stroškom. Delo za zgraditev male hiše bi stalo $1,982; maj;erijal stane $3,979.94 in lota pa $800. Ta načrt predvideva zgraditev 386 hiš na tak način.
REDNA SEJA
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Waterloo Grove, št. 110 WC v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se članice, da se gotovo udeležijo polnoštevilno.
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Redna seja Norwood Community Council se bo vršila jutri večer ob osmih, v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Navzoča bosta councilman Edward Kovačič in Mr. John Howard od City Planning Commission, ki bosta podala popolen obris nameravanega načrta za novo zono te naselbine. Ker bo ta načrt vplival na posestvo slehernega-lastnika, se vabi vse, ki se zanimajo za podatke, da pridejo na sejo.
Preiskava zloglasnih pivskih prostorov
Koncem tedna so državni agentje s sodelovanjem mestne policije obiskali 8 zloglasnih gostiln v mestu, o katerih je bilo znano, da imajo odprto skoro celo noč in da protipostavno prodajajo pijačo. Toda agentje so imeli slabo srečo. Razen v enem prostoru, niso nič našli ali pa celo vstopa niso dobili. Edino v gostilni Ten-Eleven, 1011 Ches ter Ave., so po uri, ko bi imel biti prostor zaprt, kupili sedem kozarčkov žganja, kar so spravili za dokaz. Vstop so dobili s ponarejenimi članskimi kartami.
Franco ima težave v Argentini
BUENOS AIRES, 20. marca (O.N.A.) — Unije pristaniških delavcev v Buenos Airesu in fe deracija poromščakov so sklenile, da ne bodo. raztovorile španskih ladij v znak protesta proti uboju španskih republikan cev.
Vozniki tovornih avtomobilov so sklenili, da bodo podpirali sklep unije pristaniških delavcev in ne bodo prevažali tovorov iz španskih ladij. Javnost v Argentini je jako razburjena proti Francovemu postopanju. Pojavlja se močan pokret za prekinje-nje diplomatskih odnošajev Francom.
Osumljenca v umoru Dan-ielsa prijeta
Pred nedavnim smo poročali, da je bil v Tampa, Fla., v svoji trgovini umorjen in oropan bivši Clevelandčan Frank Daniels. Sedaj je policija izsledila dva osumljenca v Clevelandu, in sicer Davida F. Tiburzio, star 22 let, 1374 Lakeview Ave., in Dominika Mafrici, star 26 let, 1945 E. 123 St., katera se bo poslalo
Bevinova izjava o poljski armadi
LONDON, 20. marca. (O.N. A.) — Bevinove izjave glede demobilizacije poljske armade v parlamentu so povzročile mnogo ugibanja, ker ni v njih povedano s popolno jasnostjo, kaj namerava angleška vlada ukreniti gle^Je onih čet, oziroma vojakov, ki se ne bodo hoteli vrniti nazaj v svojo domovino.
Dobro poučeni krogi v Lon donu si razlagajo nejasnost Bevinove izjave tako, da angleška vlada ne bo hotela jamčiti zaposlitve onim Poljakom, ki bodo odklonili povratek domov.
Bevin je dejal, da bo vlada po svojih najboljših močeh podpii rala tudi one, ki nočejo domov. Toda, kar je nejasno, je, kaj pomeni ta "po svojih najboljših močeh"?
Opazovalci zaključujejo, da Bevin ni hotel navesti nobenih podrobnosti, ker angleška vlada danes še ne more reči, kaj bo zares storila.
Vsi londonski krogi — oni, ki
RAZPRODAJA Z MODNIM BLAGOM
V Anžlovarjevi trgovini z modnim blagom, 6202 St. Clair Ave., je v teku velika razprodaja, ker se bo trgovino v kratkem preselilo v lastne prostore na 6214 St. Clair Ave. Tu si lah-

so Varšavi naklonjeni in oni, ii so nasprotni sedanji poljski vladi — so v skladu z nazira-njem, da je bila Bevinova izjava v parlamentu odločno "hladna" napram poljskim vojakom, ki še služijo v vrstah angleške armade. Nekateri poljski prvaki trde, da bo ta izjava poglobila strah moštva, da bodo vsi oni, ki se ne bodo hoteli vrniti, ostali na cedilu.
Toda število onih poljskih vojakov, ki bodo šli domov, bo tudi radi tega naraslo, ker je zime konec in je pričakovati boljših življenskih pogojev v bodočih tednih in mesecih.
Škofje Loke na Gorenjskem. Iz| starega kraja je prišla pred 45 leti. Z možem, ki je umrl že pred leti, sta si tukaj uredila svoj dom in ves čas živela v tej naselbini. Zapušča sina in hčer, v Jolietu, 111., brata in več drugih sorodnikov.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Eveleth, Minn. — Tukaj je naglo umrl John Intihar, star 56 let in rojen v starem kraju. Zapušča ženo, dva sinova in sedem hčera, vsi odrasli, kakor tudi štiri brate in dve sestri. Po poklicu je bil zidar.
Port Washington, Wis. — Po kratki bolezni je za pljučnico umrla v bolnišnici Johana Ber-nik, stara 82 let in doma iz
Ali hočete pravo m-ves+icijo? Tu je!
Lepo zidano poslopje s G stanovanji; 5 sob vsako; blizu E. 113 Si. in Si. Clair Ave. Nove strehe, novi porči, posamezni fornezi na plin. Mesečni dohodek $177. Samo $15,-800. To posestvo se bo hiiro prodalo. Pokličite za dogovor. Govori mo slovensko. Vprašajte za Mr. Pausic.
PORATH REALTY
RA 5777 - 10522 Superior - RA 6853
Cleveland Orchestra
ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE četrtek, 28, marca, 8,30 DVORANA soboto, 30. marca, 8.30 program vključuje dela Mozarta, Prokofieffa in Brahma Vslopnice v Severance dvorani QE 7300
OLAJŠA BOLEČINE
Hrbtobola
Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbto-bol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost. Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost
Kromatične harmonike
120 basov, piano type proda za $450.
MUSIC way.
HOUSE, 5800
Pošten fant
star 35 let želi dobiti v najem sobo in hrano pri mirni družini v okolici med E. 140 St. in Euclid Village. Kdor ima za oddati, naj pokliče v ponedeljek ali sredo večer, IV 4864.
Naprodaj je ^
40 akrov zemlje,
Gates Mills na County Krasen gozd. Za podroW kličite SHadyside 2l2^_^
Proda se
Radi selitve nimam več uporabe za "sun room set," vsebujoč enega "settee," dveh stolov in mize. Set je bil rabljen samo 4 mesece in je kot nov. Proda se za polovično ceno—$70. Zglasite se na 1125 E. 174 St., ali pokli-'čite IV 4234.
BLOSSOM TIME ARRIVES IN WASHINGTON . . . While many parts of the nation were still covered with snow, blossom time came to Washington. For years one of th* show features of the national capital has been the blanket of blossoms from the thousands of trees on government grounds.
1946
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti v preveliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši dragi in nikdar pozabljeni soprogi, hčerki in sestri
Josephine Gieenwald
ROJENA KRALL
ki je tako nenadoma preminula ter se preselila v večnost dne 23. februarja 1946 v nežni mladosti 22 let.
Po opravljeni sveti maši zadjušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bila ^ložena k večnemu počitku dne 27. februarja 1946 na pokopališče sv. Pavla.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Vic Tomcu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede in molitve.
Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem, ki so pokojni v blag spomin okrasili krsto s krasnimi venci, ravno tako tudi vsem, ki so darovali za svete maše. da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala pevskemu zboru Ilirija za tako lepe žalostinke. Iskrena hvala članom in članicam sv. Jožefa KSKJ in članicam Oltarnega društva za molitve in tako veliko udeležbo pogreba, še posebno pa nosilcem krste.
I^epa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala Mr. in Mrs. Lavrič, ki sta prišla iz Indiane na pogreb. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč in postrežbo, ter tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predraga in nikdar pozabljena soproga, hči in sestra, volja Vsemogočnega je bila, da si nas morala zapustiti in iti v večnost. Spa-vaj zdaj v preranem grobu, mir naj Ti bo in blag pokoj, duša Tvoja pa naj večno srečo vživa tam pri dobremu Bo^.
Žalujoči ostali:
ROBERT GREENWALD, soprog;
MATI IN SESTRA.
Cleveland, O., 25. marca, 1946.
PRIPOROČILO HIŠNIM
GOSPODARJEM
Sedaj je čas, da si vaše stanovanje prebarvate. Naše delo je točno in jamčeno, ter po zmernih cenah.
Barvamo hiše znotraj in zunaj.
V. Kovačič
1253 Norwood Kd.
EN 2549
$50.00 nagraJ®
dobi kdor da ali dobi s 3 ali 4 sobami nemu in zanesljivemu
Je
pričakuje novorojenca' puščen vojak, ki je^'^^ nad tri leta. Pokličite
Po zmerni ceni
Na NoHingham Rd.
je naprodaj krasna hiša za eno družino; 9 sob; vključene so tudi preproge. Avtomatična gor-kota na plin. Velika lota, 70x200. Razkošni dom in prav lepo spla-niran. Cena $11,400. Pokličite
VERA SULAK
zemljiška prodajalka KE 6275, po 6. uri zvečer
se proda gasolinsko posestvo. Tudi postaja % jo ledu z vso oprenio-kraj na E. 161 St- ^ , pol
Rd., severovzhodni v# g
čite lastnika na IV hodite povpraševatj^^
KČE SE
za delo na uradu, zmožna knjigovodstvi' v tednu. Dobra plača- ^
BLISS RD. COAt SUPPLY I
%
PoV( b«
2i k
h
22290 Lakeland Blv^
Prileten
nw®
V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti." «
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
George Tomasir
Cement Coniraclor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 1423 E. 39 St. — EN 5677 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730
fan""
dobi stalno delo na y Madison, O. Naslov uradu tega lista.
Pošten nit
Vi*5tV^
išče dve sobi brez po ' f ima kaj primernega naslov v uradu tega
Hiša napro
M

za 2 družini; ena g® Št. Clair Ave. in
v dobi"
.$4,500. Kdor zeli nakup, naj se zglas^ Clair Ave., ali pokl'^^^®
h

Kadar kup^,
Posestvo,
šče, trgovino ali .jj pOj % obrnite za zanes J p(,|po
postrežbo v vaše
voljstvo vedno o jplo' J i "I Splošna zavare	. jj
ognju, nezgodam,
le itd.	d"'
Gradimo tudi n"
vašem, okusu.
se
Edvard Kovac, r ^
KOVAC^
960 B.1%
Stvaren nja, ne besed-otroško bolni^^^
%

v.

MODERNEM#
TKETELEf^,, t,
'"cTi '"V
tENSgi,^ delavke &
Downtovm^g r Slalno
Polni .«
6 večere« ^«)' v, 5:10 do 1* pg \ Zglasite ^{V^j Employ*"®"
700 Prospect ^ p., ^
od 8. zj. do »-% g
razven ob
THE 0<^
TELEPHO^"