Zdravstvena sluba in stroki zaite zavarovancev Zdravstvena zaita je sestavni del skrbi skupnostl ra naSega delovnega loveka. Zato J leta v leto vlagaroo velike napore za zagotovitev potrebnih sredstev. Po tej za-slngi je mrea ambulantno-poliklininih ustanov preeej razirjena, zgrajene so bile nove bolninice, izobrazili so ge novi kadri zdravnikov in drugega medicinskega osebja, imogljivosti toplikih in klimatinih zdravilie so se pove-aJe itd. To dokazuje, da daje naa skupnost dosti sredstev in naporov za zdravje naih ljudi. Po drngi strani pa mora skupnost gledati na to, da se ta sredstva im bolj racio-nalno troijo, da ne pride do nepotrebnih izdatkov, zaprav-Ijanja in podobno. Sknpnokt je tako dvakratna zainteresira-na na deln zdravstvene slnibe. Ta svoj interes ostvarja po ustanovah in samoapravnih organih socialnega in zdravstve-nega zavarovanja, ki imajo na prvera mestu dolnost skrbeti ca zdravstveno zaito najh ljudi in za uporabo srcdstev, ki so za to namcnjcna. neobhodno potreben, aU pa bo sprejel tudi take, lti jim ta pre-gled ui nujno potreben? Ali bo zdravil zavarovance tako, da bl im prej zapustili bolninico, all pa jim bo med zdravljenjena dajal vsa zdravila Iz bolnike lekarne (kar spada v ceno bolni-ko oskrbovaln&ga dne), ali pa bo predpisal draga zdravila v breme saciatoega zavarovanja? Jasno je, da zdravnik seveda aa podlagj pagojev v zdravstveal ustanovi zavarovanca tako zdra-vl, da so strold im bolj nor-malnl, uinkovitost zdravljenja pa 6im veja. Objektivno oviro takeaa Dostooka Dredstavlia ne- Zdravstvene ustanove (ambu-lante, poliklinike, specialistinl centrt, sanatoriji, klinike in bol-ninice) tmajo veino svojih bol-nikov li vrst zavarovancev. S tem pa obe-nem dobivajo tudi glaval dei doho&kov \z skladov 6ocialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje krije 90 odstotkov Btrokov ambulant, bolninic pa 70 odsfotkov. Ostanek dobijo ix proraunov Ijudskih odborov, kl plaiuoejo zdravljenje socialno oepreskrbljenih in tistiti o&eb, kl taiajo nalezljive bolezni. Privat-ne osebe pa so udeleene s samo majhaim delom, ko plaujejo eame svoje zdravljenje. Taka struktura kritja strokov zdravstvenih ustanov samo e poveuje zanimanje skupnosll za njihovo delo. Tu prihaja v prvl vrsti v potev vpraSanje, kako se zavarovaoci zdravjo, koliko stane zdravljenje ali imajo po-veani stroSki za posledico bolje in uinkoviteje zdravljenje in aH je bolje zdravljenje vedno tudi draje. Pri anaJizl stroSkov zdravstve-ne zalte zavarovancev pridemo do vei zakljuCkov. N&kateri ini-teljii delujejo na poveanje stro-kov zdravstvene zaite, ne pa tudi na izboljanje zdravljenja. Drugi iaiteJji pa pomagajo k boljemu zdravljenju, ne pove-ujejo pa strokOT. So prav tako tudi taki &nitelj.i, ki delujejo hkratl tako na izboljanje zdrav-ljenja kakor na poveanje stio-fekov. Siroko lestvica cen bolnikih uslug Na porast cen zdravstvenah uslug vpliva-jo tudi doloenl ukrep4 dravnih organov. Tako je ukinitev normiranih cen ma-sti in kruha privedla do povea-nja cen ambiilanlnih pregledxv za 20 do 60 din, medtem ko je v bolninicah porastla cena za vsak boluiki os-krbo-valni dan za 60 do 450 din. Tu se postavlja po sebno vpraSanje, ala je bilo res povsod upravieno povefiati rene v toli-kni meri, kolikor se 3e to Cgodilo. V vsakem primeru pa to poveanje cen nl vpUvalo na \z- ' boljanje zdravljenja, razen v ' nekaterih bolninicah, kjer so poveali normative ivil na po-sameznega bolnika. Ob tej priloaosta ]e treba po-udariti tudi to, da na poveanje cen zdravstvenih uslug vpliva tudi vsako poveanjc pla, zlasti dopolailnih, ki se ponekod gib-ljejo tudi do 35.000 din, ponekcMj pa iih prejemajo vsi uslubencl. Tudl vzdrevanje vakih ambu-laat, kjer se zdravi zelo malo zavarovancev, pada veJinoma v breme soeialnega zavarovanja. Na podlagi Izdatkov it dohodkov stane vsak pregled v vakl am-bulanti 200 do 350 din, vplauje se pa samo 120 ddn. Ce ne bi bilo teh vakdh ambulant, b! stal pre-gled v drugih ambulantah z tiravajo tudi na tem podroju. Iz vsega, kar smo povedaM vldimo, da )e krepka In trajm zveza med zavodom za social no zavarovanje in ustanovam dravstvene slube glavni pogo za pravilno ureditev lzdatkov z; zdravstveno zaCito zavarovan-cev. Ta zveza mora slonetl na sodelovanju in medsebojnem razumevanju, ln navdihovati ]o mora zavest, da gre za drubene sklade, za katerih pravilno upo-rabo sta obe slubi enako odgo-vornl. Prav zato je skupnost tudl postavila pravilo, da se vsd prl-hranki v skladdh socialnega za-varavanja uporabijo za pospee-v-anje zdravstvene slubc. Cira bolj realno se troS in varfuje v zdravstveai slubl, toliko boij ]e to drubeao varevanje v njeao korist. Poglavltna vodilna lde}a za osebje sodalnega zavarovanja in zdravstvene slube mora biti iim bo.lje tn 6im uiinkaviteje zdravljenje zavarovancev ob Cina manj^ potronji sredslev. Vse ]e pravzaprav odvisno od ljudi. V prvl vrs od zdravnikov, od organizacdje dela ta od samih zavarovancev. Prl tem morajo vsl upotevatl, da gre za dru-bena sredstva, s katerimt Je treba najbolje gospodaritl. Sika Petrovit Skupni stioki zdravstvsnega zavarovania Leto mihjonov 1953 26.302 1954 33.307 1955 40.400 odtotko* 100 127 154 Stioki amLulanlnega in bohukega zavarovanja Leto tnilijonov odilotko*t 1953 10.877 100 1954 14.841 137 195 18.60* 171 P0PRAVEK V 4. itevilki t doe 25. febrnarjs 1956 smo v lanka Nepravilnostt pri nstanavljanjn in aporaM amortizacijskih skladov objavlU. da znaJa v rodarski delavniet Arsenije Spasi v Zajefarm razlika med Ktvarno in prikaza-no vrcduostjo osnovnlh sredsteT 307,000.) din. Raxlika pa inaS V resnici 37,000.000 din. S tem po-pravljamo stor.jpno ti-ikarsk napako Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana