Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
Štev. lO^.	7 Ljubljani, v ponedeljek 7. maja 1888.	Letnik XYI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 6. maja.
Schonerer obsojen.
Državni zbor ima jednega poslanca manj; sinoči ob 1lill. uri je bil Schonerer obsojen na 4 mesece težke ječe poostrene z dvakratnim postom na mesec in na izgubo plemstva, ker je bil v noči pred smrtjo nemškega cesarja Viljema z 28 tovariši prihrumel v vredništvo ,N. W. Tagblatta" in se grozil do-tičnim vrednikom. Sozatoženec Gerstgrasser dobil je dva meseca težke ječe. Vsled te obsodbe zgubi Schonerer za pet let volilno pravico in neha biti državni poslanec. Sodnijska obravnava je trajala dva dneva in dunajsko občinstvo tako zanimala, da so nekateri listi napravljali posebne izdaje in da so bili mahoma pokupljeni navadni večerni listi ter je bilo skoraj težko kateri list dobiti, ako človek ni prišel o pravem času.
Sinoči se je pred deželnim sodiščem zbralo na tisoče občinstva, ki je bilo radovedno zvedeti izid soduijske obravnave. Na vseučiliški cesti so stali večinoma židje, ki so z nekakim nemirom pričakovali obsodbe svojega najhujšega nasprotnika. Pred deželnim sodiščem pa se je vse trlo prijateljev Schonererjevih, antisemitov in vseučiliščnikov, da je bilo nemogoče preriti se skozi klopčič. Ker tudi vozovi niso mogli prodreti, nastavil se je na dolenji strani oddelek vojakov, na gorenji pa oddelek javnih redarjev ali policajev, ki so skrbeli za red in mir. Mnogo ljudstva je čakalo po sosednih krčmah in kavarnah, da bi hitreje izvedeli izid.
Ko je ob polu enajstih zvečer Schonerer prišel iz deželnega sodišča in se vsedel v voz, zagrmelo je iz tisočerih grl: Živi o Schonerer! Pa pri tem ni ostalo; ljudje so drli za vozom, ki se je zaradi gnječe le počasi pomikal naprej, spregli konje in Schonererja samotež peljali proti državno-zborski cesti. Ker pa zaradi množice niso mogli naprej, Schonerer izstopi iu gre peš domov spremljan od svojih prijateljev, ki so neprenehoma kričali: Živio Schonerer! Pros't Schonerer! Ko je odšel v
hišo, ostali so zunaj in zapeli: „Die Wacht am Rhein", potem pa ponavljali krik: Živio Schonerer! Na tla z židovskim časnikarstvom! Na tla z Židi! čez nekoliko časa pride neki človek iz hiše in jih v imenu svojega prijatelja Schonererja prosi, naj se razidejo, ker je jeden njegovih otrok za škrlatico bolan in on sam tudi potrebuje počitka. To je pomagalo, ljudstvo se je mirno razšlo. Na ulicah so se pa še pozno v noč shajale gruče Schonererjevih pristašev, zlasti vseučiliščnikov, ki so domov gredč prepevali in kričali: Živio Schonerer! Pros't Schonerer!
Posebni neredi se pri vsem tem niso zgodili; prijeli so samo troje mladih ljudi zaradi neubog-Ijivosti vojaškim ukasom in naredbam za vzdrževanje reda in miru. Kdor je imel priliko te dni in zlasti sinoči po javnih shajališčih poslušati pogovore ljudi, lahko se je prepričal, da se antisemiti na Dunaji čedalje bolj množe, in da se bo njih število po obsodbi Schonererjevi še pomnožilo. Ali to ni čuda, ker predrznost in nesramnost židovstva res že presega vse meje. Eno pa je, kar so ljudje splošno obsojali pri Schiinererju, namreč njegovo proti-avstrijsko veliko-aemško mišljenje. Pravi Dunajčani se od nekdaj odlikujejo s svojo udanostjo do cesarske rodbine in Avstrije; izjemo dela tuji židovski živelj, ki spodkopuje rodoljubje, in čigar listi, kakor je Schonerer sinoči pred sodiščem rekel, ljudstvo pripravljajo za republiko. To je jeden vzrok, da se pravi avstrijski rodoljubi odvračajo od Židov; to je pa tudi vzrok, da so se Schonererja pošteni rodoljubi kolikor mogoče ogibali, dasi so sicer morda odobravali njegovo vojsko proti zidom iu zlasti proti židovskemu časnikarstvu.
Lueger — Svoboda.
Poslaniška zbornica je včeraj razpravljala vprašanje, ali se je dr. Lueger s svojim govorom o poslancu Svobodi pregrešil zoper parlamentarno dostojnost ali ne. Dr. Lueger je rekel, da hoče vse, kar je trdil, dokazati, ako se v ta namen izbere poseben odsek. To se je zgodilo, ali odsek je odločil,
da po opravilnem redu nima preiskavati, ali so trditve Luegerjeve resnične ali ne, ampak samo izreči, so bile li za Svobodo razžaljive ali ne. In v tem oziru se je odsek soglasno izrekel, da je bilo za poslanca Svobodo žaljivo, ker mu je kot poštarju očital, da so se pisma političnih nasprotnikov na njegovi pošti odpirala, iu ker mu je rekel, da je sramota za nemško ljudstvo v Avstriji. Poročevalec je bil dr. Tonkli, ki je kratko pa jasno razložil stališče od-sekovo. Dr. Lueger pa je mirno in točno z raznimi listi dokazoval, da si češki rodoljubi res niso upali svojih pisem ja njegovi pošti oddajati, da je pri razdelitvi podpore o priliki neke povodnji nepošteno ravnal, da je iz dotične knjige iztrgal neki list in vtaknil nov z vse drugačnim izkazom i. t. d. itd. Ker Svobode ni psoval naravnost, ampak le pogojno rekel, da se ne zmeni za to, ako ga imenuje Iažnjivca, opravljivca in obrekovalca, dokler samega sebe ne opere, bile so njegove besede opravičene, ker človek, kakor ga opisujejo od njega (Luegerja) našteti dogodki, res ne more biti na čast nemškemu narodu.
Govorili so še grof D u b s k y, W e i 11 o f in K o p p , ki je Luegerju podtikal, da je .perfidno obrekoval" poslanca Svobodo. Mož se je spozabil, da tudi to ni parlamentaren izraz, in da ne gre v istem trenotku, ko se obsoja nedostojnost nekega govornika, enako nedostojno ali pa še bolj žaljivo koga napadati. Ali pa si je dr. Kopp morda mislil, da je njemu kot staremu parlamentarcu vse dovoljeno ? Toda dr. Lueger je bil druzega mnenja in je prosil predsednika, naj se tudi za ta osebni napad izvoli poseben odsek, ki naj starega parlamentarca Koppa pouči, da ne gre tovarišev osebno napadati in žaliti. Predsednik mu je to obljubil in dotični odsek se bode volil v torek 8. t. m. pred sejo, ker jutri zaradi grških velikonočnih praznikov ni seje. V sredo bomo imeli torej zopet enako razpravo kakor včeraj, morda ne ravno tako dolgo, pa tem bolj zanimivo, ker se bodo levičarji gotovo upirali temu, da bi zbornica pokarala enega njih glavnih voditeljev, dr. Koppa! Po njih mnenji se to spodobi
/
LISTEK.
Prijatelja.
(Poslovenil J. Steklasa.)
I.
„Ste že slišali, da je Ivan Ivanič umrl?"
.Da, pa ste tudi že slišali, da je ves svoj imetek zapustil Semenu Semeniču? Vidite, to je vendar pravo iskreno prijateljstvo! Več let, odkar sta vkup živela, delila sta med seboj vse enako, radost in žalost, dobro in zlo. To je nekaj nenavadnega v našej praktičnej dobi!"
.Gotovo! Redkost! Pa veste tudi, da se je Semen Semenič odrekel dedščini?"
.Tega nisem slišal."
.Je, je! Pripoveduje se celo, da je radi tega bil pri gubernatorji. Naj izvoli naša prevzvišenost vse vrediti — rekel je on — kakor se jej rači, meni ne treba nič, jaz grem romat."
.Romat?"
.Tako je rekel."
.Pa kaj mu je šinilo v glavo?"
.Bog si ga vedi! Misli se, da je tako vplivala nanj smrt Ivana Ivaniča. Saj priznati morate tudi sami, da je to umljivo. Kako tudi ne?! Toliko let skupaj, a zdaj naenkrat .... moralo je starca v srci zaboleti, pa mu je prišlo na pamet, da se posveti pobožnemu življenju."
„Da, da, ali pri tem so vplivali bržkone tudi kakšni grehi, za katere hoče zdaj pokoro delati."
.Pa to se razume; saj sem tudi sam o tem marsikaj slišal. Morda veste, da je bil poprej blagajnik v gledališči, a da je nekega krasnega jutra izgubil denar . . ."
.Izgubil?"
.Da! Tako je namreč trdil. Ravnatelj je takrat bil bogat človek, pa mu je odpustil."
.Razumem, to je Semiču prav prišlo — počasi je bogatil."
.Oh, ni mu to nič pomoglo."
.Pa vendar je imel denar?"
.Kaj še, nikdar mu ni bilo dosti."
n.
Semen Semenič Kedrin je bil v n-skem gledališči blagajnik. Vsak ga je imel rad. Opravljal je svoje dolžnosti kot blagajnik točno in vestno ter so
vsi ga smatrali za uzornega človeka. Ako se je dogodilo, da je kdo za stiske pri blagajni preveč plačal, Kedrin mu je precej oni prebitek povrnil. DA, enkrat se mu je dogodilo nekaj posebnega, radi česa so ga tovariši i občinstvo zasmehovali. Preštevši denar v blagajni, uvidi, da je v njej jeden rubelj preveč. Ni premišljal dolgo Semen Semenič, nego je pribil na blagajno objavo, v katerej prosi, naj se tisti, kateremu se je to pripetilo, na vsak način zglasi pri njem v blagajni. Naravno, drugi dan se je prijavilo do stotine ljudi, ki so se nadali dobiti ta nesrečni rubelj. Čudno, da Semen Semenič ni znorel, pa da se ni v to vmešalo redarstvo, ne bi bil znal, kako da se vsega tega oslobodi.
Tako je tekel čas. Ali enkrat se je iznenada raznesel glas po gledišči, da je Semen Semenič izgubil denar, tako okoli tisoč rubljev. S poeetka ni nobeden tega verjel, ali kmalu se ta glas potrdi.
Zmešan, bled, opotečega koraka stopi pred ravnatelja ter mu javi, kaj se je pripetilo.
.Pa kako se vam je moglo to dogoditi?" vpraša ravnatelj.
.Ne vem niti sam!" odgovori z drhtečim glasom Semen Semenič, .ali me jo Gospod Bog kaznil ali mi je to sramoto priredil sam peklenšček!
samo dr. Luegerju; zato so včeraj glasovali za predlog odsekov; mnogi izmed njih so se bili pa glasovanju umaknili; desnica je bila skoraj vsa odšla ter jih je komaj 30 ostalo v dvorani, med njimi pa jih je glasovalo kakih deset, namreč nemški kmečki pa slovenski poslanci z antisemiti in demokrati zoper to, da bi bil dr. Lueger nedostojno govoril in zaslužil pokaranje. Bomo videli, bodo li levičarji enako rahločutni tudi pri obsodbi dr. Koppa ali ne.
Budgetna debata
se jako počasi vrši. Zaradi gori popisane razprave bile so včeraj rešene samo velike šole; tržaški poslanci so pri tej priliki govorili za resolucijo, ki vladi priporoča, naj v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče ali vsaj pravno fakulteto, za katero hoče mesto preskrbeti potrebno poslopje. Ko bi kedaj prišlo do izvršitve te resolucije, primerno bo pač po-vdarjati, da nimamo nič zoper to, da morajo pa ob enem kaj enakega za slovenski narod napraviti v Ljubljani.
V torek pridejo na vrsto srednje šole, pri katerih bode poslanec K 1 u n vtemeljeval že zadnjič oznanjeno resolucijo glede obstanka kranjske gimnazije.
Iz predzadnje seje naj še omenjam, da je bila sprejeta resolucija, ki vladi vnovič priporoča še tekom te sesije predložiti načrt zakona, ki vravnava plače bogoslovnih profesorjev.
Govor poslanca Klima
v državnem zborn dne I. maja 1888.
Visoka zbornica!
Kedarkoli kak govornik na desnici visoke zbornice ne hvali naravnost vladnih naredeb in odlokov, oponaša mu kaj rada levica, da bi' se moral všteti med opozicijske govornike. Pri obravnavi o bud-getu naučnega ministerstva zaslužili bi to očitanje skoraj vsi govorniki z desnice in tudi jaz. Zato si dovoljujem takoj v pričetku opomniti, da ne bom pobijal nobenega postavka naučnega ministerstva, marveč si le srčno želim oni čas, ko bi bilo mogoče pogrešati velike svote za vojaške namene in jih mnogo koristneje uporabiti za ljudsko omiko in vzgojo.
Vendar me to ne ovira, da se ne bi popolnoma odločno obrnil proti sedanji upravi za uk in bogočastje in izjavil, da jaz in moji ožji somišljeniki, in kakor ste se prepričali iz dosedanjih govorov, tudi druge skupine v visoki zbornici nimamo nobenega vzroka, da bi bili zadovoljni s sedanjo naučno upravo (Prav res! na desnici), in sicer mi zato ne, ker tudi najskromnejšim našim zahtevam in željam ni pokazala najmanjše prijaznosti ali bla-govoljnosti.
Leto za letom smo v tej visoki zbornici pri raznih prHikah izražali svoje želje, nismo zahtevali koncesij, prednostij in privilegijev, marveč le v naj-ponižnejši obliki svoje pravice, ki so z davkom naše krvi in premoženja dovolj drago plačane in tudi zajamčene v državnih temeljnih postavah, vendar je nas naučna uprava prezirala in nikakor ne uslišala navzlic krepki podpori visoke zbornice, ki je spre-
sem jih preštel doma dvakrat, zjutraj sem jih pregledal in spominjam se, kakor da je to zdajle, da sem jih zavil v čist popir ter jih vtaknil v žep."
„Niste li nikjer ostali? Premislite dobro."
„Bog obvan ! Nisem navajen kamorkoli zahajati z denarji, to sploh ni moja navada."
„Pa kako se je to vendar zgodilo?"
„Bog me je gotovo kaznil!"
Denar se ni našel, čeravno je redarstvo napelo vse sile. Semen Semenič je predložil ravnatelju, da odvzimlje od njegove plače, dokler se izgubljena svota ne poravna, ali ravnatelj ni hotel na to pristati.
„Pustimo to!" odgovoril je na Kedrinovo ponudbo.
„Oh, kakor da me je prebodel s temi besedami!" pripovedoval je kasneje Semen Semenič.— „Da me je imenoval tata — bilo bi mi laglje. Da me je raje izročil sodniji, ali tako, misliti si, da sem denar ukral, ali da me raje pusti v miru, ker mi nima kaj vzeti."
Semen Semenič se je sam odpovedal blagaj-niškej službi ter životari od onega, kar si zasluži s prepisovanjem.____(Konec prih.)
jela od nas nasvetovane resolucije. (Prav res! na desnici.)
Morda bi imeli večji vspeh in bi več veljali pri gospodu naučnemu ministru, ko bi sedeli na levici visoke zbornice (Pritrjevanje na desnici. — dajte! in veselost na levtci) in bi po vzgledu, ki smo ga videli pri prvem branji akademiČne društvene postave, najglasneje vpili in napadali vse mogoče osebe.
Akoravno je razdražen slovenski narod in njegovi zastopniki vsled preziranja, vendar bi ne hotel, da bi bila visoka zbornica priča takih prizorov, ki smo jih tedaj videli in ki niso primerni časti visoke zbornice in tudi ne časti člana vlade.
Listi, ki so v ožji zvezi z naučno upravo, opomnili so tedaj po pravici, da se kaj tacega ne more zgoditi v nobenem parlamentu na svetu.
A ti listi niso storili pravo, ko so zatajili dogodke, ki so se vršili pred našimi očmi in katere je gosp. poslanec Pernerstorfer potrdil v „Deutsche Zeitung" dne 28. februarija, in so hoteli krivdo izostale graje zvaliti na desnico visoke zbornice. Bolje bi bili storili, ko bi bili molčali, ali če so že hoteli deliti nauke, obrnili naj bi se bili na drugo adreso.
Gospoda moja! Slišali ste včeraj pritožbe slovanskega prebivalstva na severu. Dovoljujem si navesti pritožbe, ki leže na srci deželam, v katerih prebiva moj narod.
Najprvo moram izraziti svoje obžalovanje, da visoka naučna uprava tako malo ceni sklepe visoke zbornice (Tako je ! Čujte! na desnici), in nam očitno dokazuje, kolike vrednosti je zbornica v njenih očeh. V tej visoki zbornici so se večkrat sprejele resolucije, ki so se živo vladi polagale na srce, da bi v južnih kronovinah tako vredila srednje šole in pripravnice za učitelje in učiteljice, da bi slovensko, oziroma italijansko in hrvatsko prebivalstvo moglo v svojem materinem jeziku vzgajati otroke.
Kar se tiče ustanovitve slovenskih paralelnih razredov, rekel je prejšnji naučni minister v bud-getnem odseku, da hoče počakati najprvo poskus v Ljubljani in po tem ravnati se v ostalih deželah. Kakor pa je sedanji gospod naučni minister moral že lansko leto priznati v budgetnem odseku, izkazal se je ta poskus. Toda beseda ministrova se ni uresničila. (Pritrjevanje na desnici.) V Mariboru, Celji, Gorici, Trstu, Pazinu se še sedaj niso ustanovili slovenski, oziroma italijanski in hrvatski paralelni razredi; zato je moral budgetni odsek letos zopet ponoviti dotično resolucijo.
Danes smo torej ravno tam, kakor pred leti, ali v resnici smo še na slabejšem, kakor prej (Tako je! na desnrci), ker so nam vzeli edino spodnjo gimnazijo za slovenske učence v Kranji.
Kot glavni vzrok te naredbe navajali so ofici-jozni listi, da je odpravljena gimnazija slabo obiskovana, da se mora štediti v državnem gospodarstvu in se je treba bati preobile množice duševnega pro-letarijata. Jaz znam dobro ceniti varčnost v državnem gospodarstvu in želim, da bi konečno prišli na dan vspehi in nasveti pred nekimi leti v ta namen sestavljene komisije. Kajti gotovega ravnotežja v državnem gospodarstvu ne moremo pričakovati edino le od večjih dohodkov, ako se ob jeduem tudi ne zmanjšajo troški.
Ali ravno pri tem ministerstvu, o katerem sedaj razpravljamo, glede varčnosti v drugih slučajih niso tako natančni.
Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanji obravnaval o premembi postave glede odkupa bire duhovnikov in cerkva in jo po želji prebivalstva in ustavnih načelih tako premenil, da se ta odkup še le tedaj izvrši, ako ga zahteva večina zavezancev.
Akoravno je jasno, da bi po odkupu bire državni zaklad imel večje breme, ker bi moral po novi kongrui večje svote plačevati katoliški duhovščini, in da torej hitra izvršitev te postave ne bi bila na korist upravi bogočastja, vendar se je vladni zastopnik izrazil jako reservirano in nam dal le malo upanja, da bo potrjena ta postava. In, gospoda moja, kaj mislite, zakaj?
Samo zato, da bi se ne predrugačila birokratska „šablona", kateri bi se precej izpodmaknil temelj z novo potrjeno postavo o kongrui, in da bi se postava na Kranjskem strinjala z dotičnimi postavami drugih dežela. Tako torej je bila vlada pripravljena takoj odbiti gotove prihranke in prevzeti večje državno breme.	(Dalje prih.)
ni
Govor poslanca Jafc, Hrena
v državnem zboru dne 25. aprila 1808.
(Konec.)
Kar se tiče izvršitve teh del, so v resnici tako nujna, kakor se bo visoka državna uprava lahko poučila iz poročil nižjih političnih organov in stavbenih oblastev. In če sem prav poučen, pričela je visoka državna uprava sama to delo, ker je, kakor se mi je reklo, ukazala, da se izdelajo načrti in troškovni računi glede preloženja ceste pri Kapiteljskem in Kačjem hribu. Ako je to resnica, moram biti hvaležen visoki vladi, da je spoznala to nadlogo in storila prvi korak, da se odpravi. Želim le in prosim, da tudi v prihodnje do izvršitve obrača podjetju svojo pozornost in delo hitro skonča; to tembolj upam, ako dobi vlada pri zbornici primerno podporo, in se sprejme naslednja, od mene priporočena resolucija (bere):
„C. kr. vlada se pozove, da ukaže hitro izdelati potrebne načrte in proračune za odpravo promet ovirajočih strmin na državni cesti iz Ljubljane v Novomesto, in da se brez odlašanja more delo pričeti, postavi za to v proračun prihodnjega leta primerna svota." (Dobro! na desnici.)
Dovoljujem si še kratek čas poslužiti se Vaše potrpežljivosti, ker hočem tudi o budgetu govoriti in k točki 1. in 2. § 6. staviti predlog, da se primerno zviša od visoke vlade iu budgetnega odseka nasvetovana podpora za karlovško iu zagrebško državno cesto, ki je določena na 9000 in 3600 gl.
To je ista cestna črta, o kateri sem zdaj govoril, to je dolenjska državna cesta, ki drži iz Ljubljane do hrvatske meje in se pri Novem mestu deli v dve črti, čez Gorjance in Metliko v Karlovec (karlovška cesta) in skozi Št. Jernej in Kostanjevico v Zagreb (zagrebška casta).
Tudi na teh dveh črtah so bile enake nadloge in prometne ovire, kakor sem jih. prej opisoval glede ceste iz Ljubljane v Novo mesto, nadloge, o katerih so zastopniki Dolenjske v tej zbornici v prejšnji in o pričetku te sesije mnogo govorili.
Ker je visoka zbornica blagovoljno podpirala vlado in sprejela resolucije, da se odpravijo one ovire, pričela je visoka vlada potrebne priprave na teh cestah.
Za dela na zagrebški državni cesti stavilo se je že lansko leto 6000 gld. v proračun, ki jih je visoka zbornica dovolila in so se gotovo tudi že porabili.
Kar se tiče troškov, proračunjeni so za karlovško cesto na 45.000 gld., za zagrebško pa na 86.000 gld.
Visoka vlada pa letos zahteva za karlovško cesto 9000 gld. kot prvi obrok, za zagrebško pa 6300 gld.; s tema zahtevama se strinja tudi predlog budgetnega odseka, če se bode tako delil znesek za grajenje, trajala bodo dela na karlovški cesti celih pet let, na zagrebški pa celih trinajst let. Kaj je to?
Predlagani dotacijski zneski so tako neznatni in majhni, da zastopniki Kranjske ž njimi ne morejo biti zadovoljui, temveč morajo zahtevati, da se dela hitreje nadaljujejo, kakor je mogoče s temi podporami. (Bes je! na desnici.) Državna uprava je spoznala, da so ta dela potrebna, in so tudi tako nujna, da se ne morejo več odlašati; na korist so revnemu, stiskanemu dolenjskemu prebivalstvu, ki se mora večkrat izseljevati s trebuhom za kruhom v druge dežele in druge dele sveta. Kakor pa sem že prej pojasnil, so ta dela tudi državne in politične važnosti, in vendar se hočejo razdeliti na več let, na pet, oziroma trinajst let!
Ne verujem, da je tu vlada prav razumela svojo nalogo, zlasti če se pomisli, da ne gre za podporo kake konkurenčne ali deželne ceste, marveč za državno cesto, katere važnost je priznana tudi v strategičnem oziru. Mi ne zahtevamo, da se morajo dela izvršiti v jednem ali dveh letih, a vendar naj se razdeli na primerno krajše število let, v prvem slučaji na tri, v drugem še na daljša štiri leta.
Dovoljujem si v tem oziru staviti predlog, da bi visoka zbornica blagovolila od vlade in budgetnega odseka predlagana doneska primerno povišati, in smem visoko zbornico tembolj prositi, da podpira moj predlog, s katerim se strinjajo tudi drugi zastopniki Kranjske, ker so se doslej za ceste na Kranjskem zahtevale le najskromnejše podpore iz državnega žepa. Priporočam torej visoki zbornici slednji predlog (čita) :
»Visoka zbornica naj sklene: Da se hitreje iz-vrš<5 od c. kr. vlade že potrjena, prelaganja in druge poprave na dolenjski državni cesti, dovoli se namesto po budgetnem odseku pri poglavji 7, naslovu 6, § 6. za 1. 1888 nasvetovanih potrebščin 9000 gld., oziroma 6300 gld.:
1.	za dela na karlovški državni cesti 15.000 gld. za prvi obrok;
2.	za dela na zagrebški cesti 20.000 gld. kot •drugi obrok." (Pohvala na desnici.)
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 7. maja.
Notranje dežele.
K otvorjeuju spominka cesarice Marije Terezije na Dunaji bodo prišli vsi člani cesarske hiše. Troški, mej kojimi je mej drugimi tudi znesek 34.000 gld. za slavnostno predstavo v gledališči, pokrili se bodo iz cesarjevih zasebnih sredstev.
JVaučui minister Gautsch je bil dne 4. t. m. pri cesarju v avdijenci. Kakor se brzojavno poroča z Dunaja „Agr. Tgbl.", potrdil je Gautsch še isti dan vodjam desničarskih klubov Taaffejeve obljube glede ustanovitve novih čeških in slovenskih šol. Parlamentarni krogi trdijo, da je ta Gautscheva krotkost v zvezi z avdijenco pri vladarju.
Gospodska zbornica bo imela svojo prihodnjo sejo v petek dne 11. t. m.
Državni zbor nima danes seje zaradi grško-iztočnih praznikov.
Budimpeštanski dopis v »Pol. Corr." meni, da se bodo vsled posvetovanja mej Tiszo in Dunajevskim nujneje vršila posvetovanja pododbora za davek od špirita. Gospodarskim žganjarijam se bodo dovolile neke prednosti, vendar pa ne v taki meri, kakor to zahteva pododbor. Zato se bodeta pa še bolj omejila davka prosta izdelovanje in zaloga; na tej podlagi upa prodreti vlada s svojim načrtom.
V h 3a Bije države.
Srbski kralj Milan se bo sešel koncem tekočega meseca na Dunaji s kraljico Natalijo; pri tej priliki se bo določilo, na katerem vseučilišči bo nadaljeval prestolonaslednik svoje študije. — Nikola Kristie se jako žuri proglasovati, da nikakor ne namerava omejiti tiskovne prostosti, kaznoval bo strogo le tiskovne pregreške. Umevno je, da se trudi Kristie pokazati se inozemstvu v luči pravičnosti; toda skušnja uči, kakova je tiskovna prostost pod enacimi vladami, kakoršna je sedanja srbska. Grm, za kojim tiči zajec, je postopanje zoper tiskovne pregreške, kajti odvisno je vse le od tega, kaj se bo zljubilo vladi smatrati »tiskovnim pregreškom". Glasilom srbskih vladi nasprotnih strauk so skoraj gotovo že dnevi šteti. — Trdi se z neke strani, da se je v Srbiji izvršil zadnji vladni prevrat v interesu armade. Kako malo resnice je na tem, razvidi se iz okoliščine, da je prosil nadzornik pehote, znani general Lešjanin, zaradi razpora z vojnim ministrom Protičem za svoje umirovljenje. Umirovljeni mini-sterski predsednik, general Gruič, ki je bil tudi zapleten v to razprtijo, je dobil neki dvatedenski disciplinaren zapor.
Pred nekaterimi tedni poročali so razni listi o bolgarski vstaji v Oirpanu. Kmetsko prebivalstvo tega kraja se je branilo plačati davke ter se vspešno ustavljalo vojakom, koje je odposlala zoper nje vlada. Več ko mesec dni je minolo, da se ni od nobene strani preklicala ta vest. Havasovo izvestje je »post festum" še-le objavila preklic, ki pa je zaradi tega že sumljiv, ker je došla dotična brzojavka iz Tirnove, kjer je v isti dobi praznil kozarce Koburžan v veseli družbi svojih čestilcev. Havasovo izvestje imenuje popolnoma izmišljeno, da so kakovi nemiri v Cirpanu, marveč dohajajo davki še veliko redneje, nego druga leta. — Ruski listi so neki iz zauesljivega vira izvedeli, da so zadnje dni tri močne čete izseljencev planile v Bolgarijo. Vstaja narašča v desetih okrajih. — Bolgarija je v resnici dežela volitev. Dnč 29. m. m. vršile so se volitve okrajnih šolskih nadzornikov, ki imajo tem važnejši posel, ker je šolstvo še na jako nizki stopuji. Do 300 učiteljev, oziroma 15 do 20 tisoč prebivalcev i*ia nadzornik v svojem okraji; gotovo prevelik delokrog za eno osebo, ki pa še vsigdar ni kos svojemu poklicu, kajti tudi pri teh volitvah vplivajo preveč politiški nazori. — Kazenska pravda zoper kutloviške vstajnike, ki se je vršila v 'Lom-Palanki, imela je jako ugoden izid. Sodišče je vse zatožence oprostilo zatožbe ter jih izpustilo iz zapora. To je napravilo na narod jako dober vtis, v nasprotnem slučaji pa bi bile strasti še bolj vsplamtele ter bi bila cela vas materijelno ugonob-Ijena, ko bi bila izgubila več ko dvajset družinskih rediteljev.
Petrograjski krogi, ki so v tesni zvezi z ruskim finančnim ministrom Višnjegradskim, •oporekajo trditvam inozemskega časopisja o novem ruskem posojilnem načrtu. Z nobenim tujim glav-ničarjem se ne vrše obravnave o kakem posojilu, •da, finančni minister je celo odločno odklonil došle
mu ponudbe glede posojila. Sploh se zagotovlja, da Višnjegradski nikakor ne namerava zboljšati položaj ruskih financ s pomočjo posojila. Radovedni smo, katera so njegova ostala tajna sredstva. — Na ruske liste napravile so jako slab vtis razprave avstro-ogerskega časopisja, da so provzročile nemire v Rumuniji, Srbiji in Bolgariji ruske spletke. Ruska glasila enoglasno povdarjajo, da žalostnih današnjih razmer na Balkanu ni kriva Rusija, marveč le srednjeevropska mirovna liga.— Postopanje s tujimi vojaškimi beguni se je potom nove naredbe jako poostrilo. Ubežniki smejo odslej bivati na ruskih tleh le tedaj, ako je njihovo življenje vzorno, iu to le v krajih, ki so dosti oddaljeni od zapadnih državnih mej.
Nemška cesarica Viktorija se je odpeljala v preplovljene okraje ob Labi, ker so se izjavili zdravniki, da za sedaj ni še nujne nevarnosti pri cesarskem bolniku. Cesarica s princesinjo Viktorijo bo izostala osem dni. Zdravniški krogi, ki natanko poznajo cesarjevo bolezen, uaglašajo, da so taka občasna zboljšanja, kakoršno se je sedaj pokazalo pri vladarju, le znamenja raka, ki nikakor ne opravičujejo prevročekrvnih nad.
Včeraj vršile, so se volitve francoskih županov v novih 36.120 občinskih zastopih; izmed vseh županov je 172 tacih, ki so člani parlamentov, in sicer je 126 poslancev in 46 senatorjev. — »Lan-terne" se divje huduje nad predsednikom Sadi-Car-notom, ker je odlikoval usmiljeno sestro. Očita mu, da je izdajica svojega ministerstva, ki si je zapisalo na svoj prapor boj zoper vse, kar je v zvezi s cerkvijo in vero. Ta list se tudi togoti, ker je ukazala duhovščina zvoniti, ko se je vozil republikanski predsednik skozi dotične kraje. Toda kako bi bila »Lan-terne" zagromela nad duhovščino, ako bi tega ne bila storila. Najmanj bi jej bila očitala javen upor zoper državnega poglavarja. — »XIX. Siecle" napada pariškega nadškofa, ker ni dovolil cerkvenega pogreba slikarju Dupuisu, ki je padel v dvoboji. Francoski liberalci nočejo ničesa vedeti o veri, in vendar se predrznejo dajati svete škofom. Povod temu dvoboju bil je kakor navadno malenkosten. Neki mazač z imenom Habert, ki pa je imenoval samega sebe umetnika, zavidal je umetniku Dupuisu slavo ter ga je brezznačajno napadel v nekem zakotnem lističu. Žaljeni Dupuis moral je po postavah časti v tako zvanih »boljših krogih" pozvati na dvoboj obre-kovalca. — V ministerskem svetu je naznanil Lockroy, da so ga naprosili pariški poslanci, naj podpiše njihovo izjavo zoper boulangistiško gibanje. Sovet pa je bil mnenja, da je ministerstvo solidarno v svoji celoti odgovorno nasproti zbornici in da ne smejo posamezni ministri podpisavati politiških listin. Sploh pa je Tirard že zadosti odločno obsodil plebiscitsko politiko v imenu skupnega kabineta.
Dne 4. t. m. posvetoval se je italijanski ministerski sovet o odstopu finančnega ministra Maglianija, ki je za trdno sklenil, da se odpove svoji službi.
Angleška spodnja zbornica je dne 3. t. m. nadaljevala debato o proračunu; pri tem je vladi nasprotna stranka ostro izpodbijala povišanje davka od vina, koja točka pa je prodrla pri glasovanji z 207 proti 115 glasovom. — Vsi listi razpravljajo znano papeževo pismo. Vladna glasila je močno hvalijo, Gladstone ovi listi je strogo kritikujejo in radikalno časopisje, ki je v ožji zvezi z anglikansko cerkvijo, celo očitajo ministru Salisburyju, zakaj je klical papeža na pomoč za protestantsko Anglijo. Splošno mnenje menda najbolje zastopa »Observer", ki pride do sklepa, da bo pismo sicer ojačilo vlado v boji zoper irsko gibanje, vendar pa ne v toliki meri, kakor upajo to vladni krogi. Bogatejši Irci se bodo morebiti izneverili narodni ligi, s tem bo pa postala irska politika veliko bolj boj mej posameznimi vrstami človeške družbe. Vendar pa hvali uni-jonski list postopanje papeževo. Ako poroča konservativni »Standard", da so dobili katoliški duhovniki nalog, naj ne dajejo odveze članom narodne lige, je to le ponižna želja. V papeževem pismu ui o tem niti črtice.
Irski poslanec O' Brien je bil zopet obsojen na trimesečno ječo brez prisilnega dela, in sicer zaradi govora, ki ga je imel dne 14. aprila v Longhrei.
Turški poslanik Feridun bej je naznanil dne 3. t. m. grškemu ministerskemu predsedniku, da je njegova vlada razveljavila ukaz, s kojim ga je odpoklicala iz Aten. Pravijo, da je to jasen dokaz zboljšanih razmer mej obema državama.
Dunajski listi so razširili vest, da bo v kratkem navstal v Rumuniji splošen polom v trgovini. Trgovski krogi v Bukareštu odločno zavračajo to trditev, ki je navstala vsled tega, ker je v resnici velika tvrdka Ferrao napovedala konkurz. Toda ravno ta tvrdka je bila v zvezi večinoma z inozemstvom, tako da vsled tega padca ne bodo trpeli domači trgovci skoraj nobene denarne škode.
Izvirni dopisi.
Iz Leskovca, 3. maja. Srečno smo potovali v večno mesto Rim, in nekateri tudi v Neapolj in Pompeji; vrnili smo se tudi srečni in zadovoljni na
svoj dom. Da se nam je pa tako povoljno godilo, imamo se zahvaliti vodjam, ki so mnogotero sitnost in težavo z nami prenašali; pa kdo je med njimi največ delal? Kdo je hodil točno k posvetovalnim shodom, kdo nam programe za drugi dan prinašal? Kdo je skrbel za vozove, za red v njih? Kdo prinašal in odnašal poštne zadeve? Kdo zamenjaval denar? Kdo brzojavil, dopisaval v časopise? Duša romarjem s Kranjskega je bil blagi gospod Mihael A r k o, in v svojem imenu in imenu mnogih, ki so mi naročali, se mu tukaj presrčno zahvaljujem ter kličem: Gosp. Mihael, Bog Vam stotero povrni!
Dr. J. Sterbenc, dekan.
S Kočevskega, 30. aprila. Prišla je ljuba spomlad, kajti vse je živahno na polji. Od rane zore do poznega večera vidiš na ravnem polji marljivega oratarja ali oratarico, ker le marljivi in skrbni ženski spol tu na Kočevskem se peča s poljedelstvom. Moški prihajajo polagoma domu in tudi od ovih se poprime eden ali drugi poljskega dela, kar se seveda mnogemu smešno in toliko bolj težko zdi, ker je navajen v tujem svetu le na gosposko življenje. Pa Kočevec ljubi neizmerno, za kar mu gre vsa čast, svojo obitelj, radi tega se nobenega kmetijskega dela ne sramuje, da mu le trud izplača. Skrben gospodar je Kočevec v vsakem oziru, bodisi doma ali na tujem, to se mu ne more odreči. Samo da ne mečejo narodnost in vero v eden in isti koš. Pa nebo je visoko in Bog je visok, Kočevje leži visoko in Dunaj visoko.
Glasba.
(O Fr Goršičevcm 51. delu) — novih orgijah za samostansko cerkev »gospa od Dobrega pastirja" v Gradcu — ima graški »Volksblatt" dne 2. maja 1888 vrlo pohvalo, iz katere posnamemo sledeče: »Trebalo je tu s primeroma malimi sredstvi napraviti orgije, ki bi mogle zbor jasnih in krepkih glasov spremljevati. Priznati se mora, da je ta naloga rešena izvrstno. Posamezni spremeni so med seboj razumno odmerjeni, tako da drug druzega vrlo podpira. Dubleta z oktavnim sklepom nadome-stuje miksturo, ki bi bila tu odveč. Viola Gamba ima prost, jasen in poln glas, ki se točno oglaša. Zbiralniki se umikajo eden druzemu. Pianissimo učini se po lahnejši sapi. Meh-magacin z dvema zajemnikoma — goni se brez vsega truda. Vse je prav lično in solidno narejeno, kakor smo to zmiraj opazili pri mojstru Goršiču, ki v resnici dobre novosti svoje umetnije vselej uporabljuje." — Nas jako veseli, da tuji veščaki toliko cenijo izdelke slovenskega umetnika!
(Štiri Marijine pesmi.) Za moški in mešani zbor z orgijami čveteroglasno postavil Ivan P o -gačnik. Op. 2. — Založil skladatelj. — Tiskarna Blaznikova. — Cena 40 kr.. — Tako je naslov najnovejšemu cerkveno-glasbenemu delu, katero nam podaje v lični obliki za majnikovo pobožnost. Kdor se peča s cerkveno glasbo oziroma z nje napredkom v zadnjih letih, temu ime g. Pogačnika ni neznano. Njegova dela, priobčena v »Cerkv. Glasbeniku", kakor tudi njegova pred dvema letoma izdana latinska maša, ki je bila od strokovnjakov toplo priporočena, kažejo, da ima g. Pogačnik veliko nadarjenost in temeljito znanje v svoji stroki. Vajeni smo sicer od njega malo, zato pa tembolj spiljenih in melodijoznih skladeb dobivati, katerim se kritike ni bati. Med te pa še posebno spadajo njegove zgoraj omenjene Marijine pesmi. Težko se bo našel organist, naj si bo že tega ali onega nazora o cerkveni glasbi, da bi se mu to najnovejše delce Pogačnikovo ne priljubilo. Ugajalo bode zato, ker pesmi vseskozi dihajo pobožnost in prisrčnost. Zlasti velja to v zadnji, za mešani zbor in orgije zloženi »Češena si Marija" (Ave Maria), katera se sme krasna imenovati. — Pesmi odlikuje poleg tega lahek slog, nizka cena in to, da se di! tekst za celo leto porabiti. — Z mirno vestjo se sme tedaj reči, da ne bode nikomur žal, kdor seže po tem sadu Pogačuikovega uma. — Dobivajo se pesmi v »Katoliški Bukvami" ali pa v Vipavi pri skladatelji. Za poštnino naj se pridene 2. kr.
Dnevne novice.
(Kranjski deželni odbor) je razposlal posestnikom lož pogorelega deželnega gledališča dopis, v kojem jih v smislu deželnozborskega sklepa z dne
21. januarija t. 1. opominja, da pridejo v štirih tednih po zavarovalne zneske proti pobotnicam, v katerih se morajo izjaviti, da ne zahtevajo razun zavarovalnega zneska nobene druge odškodnine.
(Preiskavanje podzemeljskih jam na Krasu) nadaljeval bo letos c. kr. gozdarski azistent, gospod Viljem Putick. Namen teh preiskavanj je ta, da se iztrebijo podzemeljske jame na Notranjskem in narede predori za hitrejše odtakanje vode. Letos bo g. Putick zvezal s predori več podzemeljskih jam na severni strani planinske doline. Preiskaval bo tudi podzemeljske vodotoke mej Ribnico in Kočevjem.
(Shod kranjskih požarnih bramb) vršil se je včeraj ob napovedanem času. Po sv. maši v cerkvi sv. Florijana, katero je daroval č. gosp. profesor G n j e z d a , zbrali so se zastopniki požarnih bramb ob 10. uri v magistratni dvorani, da se posvetujejo o pravilih zveze kranjskih ognjegasnih društev. Shoda se je udeležil kot zastopnik kranjskega deželnega odbora cesarski svetnik g. M u r n i k in v imenu ljubljanske občine župan g. G r a s s e 11 i. Zastopanih je bilo trideset društev. Zborovanje je otvoril stotnik ljubljanske požarne brambe, gosp. Doberlet, in pozdravil prišlece v nemškem in slovenskem jeziku. Ces. svetnik gosp. M u r n i k je v imenu deželnega odbora izrazil željo, da bi se še bolje razvila ognjegasna društva po deželi, in obljubil, da bo deželni odbor primerno podpiral društveno zvezo. Enako je pozdravil zastopnike požarnih bramb župan g. G r a s s e 11 i ter izrekel željo, naj bi današnje zborovanje unelo obilo sadu. Pravila zveze požarnih bramb so se potrdila z malimi premembami. V odbor zveze so bili izvoljeni gg.: Franc Doberlet, predsednik; Karol Riiting, namestnik; Albin Achtschin, blagajnik; Karol Hinterlechner, tajnik. Namestniki odboru so gg.: Josip Močnik iz Kamnika, Karol Žagar iz Kranja, J ure a z Velikega Otoka, Ver bič z Bistre, G u s t i n iz Novega mesta, A d 1 e š i č jiz Šmartna pri Litiji.
(Ponesrečil) se je včeraj zvečer č. g. župnik ižanski, Jakob Dolenec. Ko se je peljal iz To-mišlja domov, zavozili so konji ob grapo, preobrnili kočijo, in ob tej priliki si je gospod župnik zlomil nogo.
(Na graškem vseučilišči) sta bila dne 4. in 5. t. m. promovirana gg. Franc Božič iz Poddrage doktorjem vsega zdravilstva in Pavel Zupan iz Novega mesta doktorjem pravoslovja.
(Novo načelništvo tržaške moške podružnice sv. Cirila in Metoda) je bilo izvoljeno v glavnem zbaru dne 29. aprila. Izvoljeni so gg. M. Mandič, načelnik, Ivan Bunc, njegov namestnik, Ljudevit Furlani, zapisnikar, Lovro Žvab, njega namestnik, Srečko Bartel, blagajnik, in Fran Žitko, njegov namestnik.
(Stritarjevih zbranih spisov) je izšel 45. snopič.
(Povozil) je danes dopoludne neki hlapec z vozom in konjem necega ljubljanskega izvozčka na Št. Jakobskem trgu gosp. Jožefa Kočevarja, posestnika iz Pudloga v velikolašiškem okraji, ter mu je pri tem stri levo nogo. Vozniku se je splašil konj, pridivjal je po starem trgu pred Virantovo hišo ter tii podrl dve osebi na tla, g. Kočevarja in necega druzega človeka, ki pa je bil le lahko ranjen na roki. Voz je trčil ob vogal Virantove hiše, os se je zlomila, voznika je vrglo čez konja na tla, a prihiteli so brzo ljudje na pomoč, da se je preprečila vsaka nadaljna nezgoda.
(Razpisana) je učiteljska služba v Smledniku. Plače 500 gold. s postavno doklado in prostim stanovanjem. Prošnje do konca maja c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kranji.
(Zgrudil) se je danes dopoludne neki tuj berač v Spitalskih ulicah; prenesli so ga na magistrat, kjer je bil previden in je brž nato umrl.
(Ogenj). Kakor se poroča, pogorelo je včeraj pri Laverci na Dolenjski cesti več poslopij.
(Ogenj) je dn6 2. t. m. v Podovi na ptujskem polji uničil 9 hiš in 8 gospodarskih poslopij; zgorelo je tudi mnogo perutnine. Ko bi bila neugodna sapa, škoda bi bila še večja. Pohvalo zaslužijo gasilci iz Račjega, ki so hitro prihiteli pomagat pod vodstvom g. Ivana Pavelška.
(Sodišče v Čakavci) išče nekega dr. Franca Szadarja, ki je zginil in ž njim nekaj tujega denarja. V svojem popisu piše sodišče, da imenovani človek govori nemški, slovenski in štajerski.
Telegrami.
Barcelona, 6. maja. Nadvojvoda Karol Ludovik došel; vse oblastnije so ga najsve-čaneje sprejele. Ogledal si je razstavo, kjer je predsednik L i n d h e i m pozdravil nadvojvodo s patrijotiškiM govorom. Nadvojvoda je rekel, da občujti pravi ponos, ko vidi Avstrijo tako veličastno umeščeno. Avstrijski odsek jo do sedaj edini, ki je dodelan. Nadvojvoda je čestital razstavljavcem.
Berolin, 6. majja. Oesar je imel vsled večjega gnojenja slabši dan, vendar pa je bil brez mrzlice.
Pariz, 6. maja., Liga patrijotov objavlja oklic, v kojem prizlnava Boulangerja kot načelnika narodne sti-anke.
Pariz, 7. maja. „Journal des Debats" zahteva, naj se razpusti liga patrijotov. Prvi zvezek Boulangerj<£ve knjige „L' invasion des Allemandes" s<3 bo v 2 Y2 milijona iztisih zastonj razdelil. V predgovoru želi Boulanger, da bi še dolgo izostala vojskina šiba, vendar je organizacija narodne obrambe potrebna, kajti osoda velike flržave je dostikrat neodvisna od želj naroda. V knjigi natanjko in jako nepristranski opisuje dogodbe in može leta 1870 z namenom, da bi iz tega posneli Francozje koristne nauke.
Uiturli so:
4. maja. Elizabeta Wilf, mestna uboga, 84 let, Karlovska eesta it. 7, vsled kapa.
Vremensko sporočilo.
opazovanja
6.
1.	u. zjut,
2.	u. pop, 9. u. zveč.
7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u.zvee.
S t a n j d
zrakomera t mm
740.2
740-1
741-1
742 1 739-9 742-0
toplomera po Celziju
6-0 116 76
4-3 17-6 11-2
Veter
sl. svzh. sl. vzhd.
brezv. sl. vzh.
Vreme
dež oblačno del. jasno
megla jasno
5 o IN
4-50 dež
000
Dno 5. dopoludne dež, potem oblačno, zvečer hladno. — Dne 6. zjutraj megla in slana, potem jasno. Srednja temperatura 8 8° in 110°C., za 3-4° in 1-1° pod normalom. >
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	79 gl. —	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ 16% „	80	„ 55	„
avstr. zlata renta, davka prosta ...	110	„ 25	„
Papirna renta, davka prosta......93	„ 60	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	874	„ —	„
Kreditne akcije ..........281	„20	„
London.............126	„ 75	^
Srebro ............._	„ —	n
Francoski napoleond. .........	10	„ 03	„
Cesarski cekini ....................5	„ 95	„
Nemške marke . ..................62	., 121/«..
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolezni in ob smrti predragega nam očeta gospoda
Martina Kreka
skazali svoje sočutje, posebno pa: prečast. duhovščini, gg. učiteljem, darovateljem lepih vencev in sploh vsem, ki so izkazali umrlemu zadnjo čast. V Smledniku 2. maja 1888.
Žalujoči ostali.
! ! g-lel. 38 a.v.I!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol> no pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
1 iifoia Obreza,
tapecirar in dekoratžr
-v LJubljani, Šelenburgove ulico št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dala v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
ustavlja po najnovejšem američanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sieer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
je tisi s po3c£ami, fvi pzinasa sa9* jazsfie in spfcfi vztnazsfie iCanfie. i^zlnaz" izdaja dvafizal na mesec.
c>o6e nazečnifii „3Cmelo~ vafca" zastonj.	^
Umetne (19)
lili Ii aobovja
Brata Eberl,
izdelovalca oljnatih harv, firncžev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najftneje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
PT* Cenilce na zahtcvanje.