I**]« <« mdšrz 1947 kot tednik - Od 1. januar-Ja 1958 kot poltednik - Od *• Januarja 1960 trikrat te-™**o, in sicer ob pone> ^jfch, sredah in sobotah Sjj A s I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ — SOBOTA, DNE 18. MAJA 1963 — LETO XVI. — ST. 57 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan ZA GORENJSKO Kranj _ Sk©f- -Slneffa 1>ođJcl">a Krani s popravljanjem ceste Loka vztrajno prodajo proti cilju Pripombe in pojasnila o naših cestah groženo imetje Zaradi izrednega stanja na cestah je odobreno novih 40 milijonov dinarjev za vzdrževanje — Na vrsti: Jeprca—Loka—Gorenja vas Mnogo besed in utemeljene kritike pa tudi pismenih pri-1 tožb na razne organe je bilo v zadnjem času zaradi slabih cest. Tudi na nedavnih zborih volivcev so marsikje opozar-1 jali na slabe ceste ln upravičeno zahtevali hitrejše urejevanje cest, ki so luknjaste, slabe in je po njih prevoz zcio težaven, vozila se kvarijo in je škoda dvojna. Kot so povedali v Cestnem podjetju v Kranju, gre za hude posledice letošnje zime. Ze novembra so bili prvi snežni plazovi na cestah. Skupno je 42 krat zapadlo toliko snega, da ga je bilo treba plužiti ali pa posipati s peskom in soljo. V dolini je padlo povprečno 142 cm snega, na Poklju- S seje OLO Ljubljana ki pa celo 5,5 metrov. Namesto 30 milijonov dinarjev za vzdrževanje cest v zimskem času. kot je to bilo navadno v prejšnjih letih, so v letošnji izredni zimi porabili okroglo dvakrat več. V treh mesecih (do konca marca) so na gorenjskih cestah zgolj v »boju« proti snegu in ledu porabili 70 od- stotkov vseh sredstev za letošnje vzdrževanje cest. Toda največje potrebe so se pokazale šele, ko je izginil »neg. Zaradi takega izrednega stanja so pred kratkim odobril; novih 40 milijonov dinarjev za vzdrževanje cest I. in II. roda na Gorenjskem. — Skupno je sedaj na razpolago 70 milijonov dinarjev n;imo za to namene. Dela tečejo z vso dano možnostjo. Trenutno je na teh delih zaposlenih 60 delav cev več in dnevno vgradijo samo na asfaltiranih cestah 100 do 200 ton asfaltne mase. Zlasti so bila obsežna dela na glavni gorenjski cesti od Naklega proti Jesenicam, Nadaljevanje na 2. strani 1 Ugodnosti za uslužnosl no obrt Okvirne stopnje občinskih doklad od samostojnih poklicev O problemih obdavčenja obrtnikov oziroma samostojnih poklicev je bilo zadnje čase veliko razprav. Vse te razprave pa so bile enotne v tem. da je treba določiti take instrumente obdavčitve, ki bodo hkrati stimulativno vplivali na razvoj obrti in obenem prinašali občinskim proračunom ustrezne dohodke. Dosedanja obdavčitev obrtnikov v zadnjih letih ni imela ekonomskih opravičil. Progresija stopenj dohodnine in občinskih doklad je bila tako ostra, da ni bilo nika-kega sorazmerja med davčno osnovo, predpisanimi davščinami in ostankom čistega dohodka, s Nadaljevanje -na 2. strani « Nezmanjšana skrb za borce LJUBLJANA, 17. maja — Odbor-rilki obeh zborov OLO Ljubljana so se danes zbrali na zadnjo sejo, na kateri so sprejeli določene I sklepe glede stanovanjske in socialne problematike borcev NOV v okraju ter glede nekatere nadaljnje stanovanjske gradnje. Ljudski odbor je sprejel tudi ^SJlobčinskega ljudskega odbora Škofja Loka pričakovanja niso povsem lzPolnjena delov? *A LOKA, 17. maja — Predvčerajšnjim Je bila zadnja LoltaK i- * scdan'csa občinskega ljudskega odbora Skofja 8 Pom b lemu da so se <)dbarniki razšli dokaj zadovoljni ra^voj^1*"!111 delom. ki SO ara nekaj več kot pet let vlagali za pre^p. 'škofjeloške komune, • so poudarili ,da s tem še ne bo **ku'$n« I^lhnvo aktivno delo. Poudarili so namreč, da bodo l*vajav SJSg» * -et za ^oč ' Zakaj n *n . finance pri nju gospodarskih re- Slo ObLO Milan Osovnikar, !"ls'Je za *pr?,eu .še predloge presenetil zlasti ugoden rezultat • v Zvezi z -° ln imcnovd- proizvodnje v marcu. Le-ta je bila r* 80stinsklmcnovaniem direk- za 28,5 odMotka višja od lansko- u* Gorenja ^8a . Podjetja »Ta- letne in je\ vrednostjo 1.075 mi- ranivCa n-^8,^ Javnega pra- lijonov dinarjev skoraj dosegla ^Vobra„:?,dobeinskega javne- ______■ '.....■ ' >■ ■ ' eno dvanajstino planirane letne proizvodnje. Prav rezultati v marcu in hkrati zagotovila podjetij, da je v aprilu pričakovati boljše, so nas utrdili v prepričanju, da bo planirana letna proizvodnja tudi izvršena. Ta pričakovanja pa se v aprilu niso uresničila. Ne le, da podjetja v tem mesecu niso uspela obdržati marčnih rezultatov v proizvodnji, temveč je rezultat v aprilu za skoraj sto milijonov nižji od marčnega in dosega le 992 milijonov dinarjev. Nadaljevanje 0 na 2. strani 3 ustreze odloke, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajavcev ter potrdil več zaključnih računov. Iz uvodnega poročila, ki ga je podal Franc Konobelj-Slovenko o stanovanjski in socialni problema tiki borcev NOV, kakor tudi iz razprave je moč povzeti, da je bilo na tem področju veliko na rejenega zadnja leta, da pa je vendar še kopica nerešenih problemov. Od sodelovanja in pomoči ljudskih odbroov in organizacij združenja borcev in tudi od razu nihanja v delovnih kolektivih je največ odvisno nadaljnje reševa nje socialnih in stanovanjskih težav posamezih borcev in postopno izboljševanje njihovih življenjskih razmer. V ljubljanskem okraju pravzaprav ni veb borcev, ki ne bi imeli stanovanja, vendar je v mnogih primerih kvaliteta teh stanovanj nevzdržna. Na današnji seji so sprejeli stališče, da je treba hitreje reševati take ln podobne probleme, da je treba načrtno izdelati kriterije, po katerih naj bi te stvari reševali brez subjektivnih vplivov. Občinski ljudski odbori naj bi predvsem skrbeli za reševanje socialnih in stanovanjskih težav ti-sith borcev, ki so izven delovnega razmerja ali pa so zaposleni v takih zavodih in organizacijah, ki nimajo sredstev za stanovanjsko gradnjo. — I. P. ° k<>t Je bil v n> Gorenjskem{■ košnje Štafete v*Trt,s4tafete tudi pre- NvJ^nov J6 zbral° okoli *itu i»krenih 7 sp Pozdravili *a dJ, } Vrha cl -1e Prineslo no Pa so1™3' č,an« iste mCllri\'tu«, iz Gojzda. občanov Je star- Hdu* ^lvc\ KovorJ« "i Je- Srečanja z našimi kandidati SREČANJE NA JESENICAH ionirji, Plhaii0 S(HleJ ',."re"I'a proti | a tr>lžke^oa ,l,dl godba. sko Jesen< so Po obisku Jeseniških šolnikov, mladine in predstavnikov občinskih organov v mestu Trbižu v sosedni deželi Italiji, ki Je bil lan- v četrtek, 16. maja, o t S"""« I *-----' '»vobode«. tudi Trbiža«! vrnili obisk. Prvo srečanje je bilo že ob 6. uri zjutraj na obmejnem bloku v Ratečah, kjer so Jeseničani pričakali in pozdravili svoje goste. 2e med potjo do Jesenic so se ustavljali in si ogledovali razne zanimivosti okolice. Na Jesenicah so se zlasti dolgo ustavili v tamkajšnji indu- strijski šoli in v metalurškem muzeju. V drugem dnevu obiska so gostje obiskal! še nekatere druge zgodovinske ln turistične zanimivosti Gorenjske in se preko Ljubljane ln Postojne vrnili domov. Na sliki srečanje med predstav nlkl občin .z Jesenic ln Trbiža. Individualno nagrajevanje ■ »Merilo za notranjo delitev gih dežel z uveljavljanjem po-dohodka, . pravzaprav merila za vprečnega delovnega Časa za po-nagrajevanje v kolektivu so pri samezna opravila oziroma delo. nas dokaj neurejena. Ustavili smo se pri ekonomski enoti. Nismo šli naprej, da bi namreč iz ekonomske ali obračunske enote približali nagrajevanje neposrednemu delavcu. Nismo izoblikovali niti dovolj uporno iskali oblik, da bi z nagrajevanjem stimulirali posameznika za njegovo individualno prizadevanje in doseženo rentabilnost. V našem sistemu nagrajevanja je premalo poudarjena osebnost.« Tako je povedal kandidat za republiški zbor JOŽE FENDE, ki Je član kolektiva kranjske tovarne Iskra. Kot pravi, so tam zadnja leta precej delali na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja, toda vodno so težave, da se križajo težnje s praktičnimi možnostmi in trenutnimi pogoji. Prevelik je poudarek na uspehu podjetja kot celoto in na ekonomskih enotah, premalo pa na prizadevnosti in udeležbi pri gospodarjenju vsakega posameznika. Nasploh je sedanji sistem preveč kompliciran. Delno je to posledica kompliciranih organizacijskih oblik proizvodnje, kar je v Iskri v nenehnem spreminjanju in je ob tem nemogoče najti neke ustaljene norme, kot je to morda drugod. Končno, kot meni tov. Fende, pri nas vse preveč stojimo ob delavcih z nekimi »štoparicami« in premalo koristimo izikusnje dru- JOŽE FENDE Naš standard zahteva vetje izdatke za idravstreno ii socialno varstvo ■ »Ne bi se rad spuščal t to, povečanje Izdatkov so nujno po če je utemeljena kritika o visokih vezani s povečanim življenjskim stroških za. zdravstveno in social- standardom naših ljudi. — K. M. no varstvo. Mislim pa, da je to sestavni del dosežene stopnje življenjskih razmer — standard« naših ljudi, njihove prosvetljenosti in tudi organizacijske in ekonomske možnosti, da se tega poslužujejo. Včasih ljudje niso hodili k zdravniku za vsako malenkost, danes v* pnidejo k rdravniku, ker se zavedajo nevarnosti infekcije in ker imajo na razpolago te usluge. Tako Je na vseh področjih zdravstvene In socialne službe. Seveda pa marsikdo te ugodnosti celo namerno izkorišfe in pa v previdnosti celo pretirava. Res je, da pride po vrednosti v naši občini povprečno največ zdravil na prebivavca v okviru Slovenije In menda v Jugoslaviji sploh.« Dr. MARKO PETRlC, kandidat za socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine SRS, je nato še dopolnil svoje trditve, zakaj se namreč povečujejo izdatki za zdravstveno in socialno varstvo. Občina ima zelo izpopolnjeno zdravstveno službo, uvedene malone vse ordinacije specialistov, oskrbni dnevi v bolnišnicah (in tudi teh je vse več) so vedno dražji ob splošnem porastu cen in podobno. V bistvu torej ni mogoče reiM, da je neutemeljena kritika o visokih izdatkih za te službe. To nikakor ne. Toda glavni vzroki za dr. MARKO PETRlC TE DNI PO SVETU # PREDSEDNIK NASER SE JE VRNIL V KAIRO Predsednik ZAR Naser *e je z letalom vrnil z obiska v Jugoslaviji. Velika množica Kairčanov je predsednika toplo pozdravila na* njegovi poti od letališča do njegovega sedeža. Na letališču v Pu-iju se je od predsednika Naserja poslovil predsednik Tito. 0 PRVA SEJA NOVEGA ITALIJANSKEGA PARLAMENTA V Rinili se je sestal novoizvoljeni italijanski parlament po splošnih volitvah. Imeli so ločeni seji senata in skupščine, na katerih so izvolili organe skupščine. * SMRTNA KAZEN NAD PENKOVSKIM Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je zavrnil prošnjo za pomilostitev Olega Penkovskega, so* vjetskega državljana, ki je bil pred nekaj dnevi obsojen na smrt zaradi vohunstva. Smrtno kazen so tudi že izvršili. # UKINITEV POTNIH LISTOV Sirijska vlada je sklenila, da bo odpravila potne liste v potniškem prometu med Sirijo, Irakom in ZAR. • HUD POŽAR PRI KAIRU Osem oseb je zgorelo, 4.000 pa jih Je ostalo brez strehe v katastrofalnem požaru, H Je zajel vas Alabadljo pri Kairu, škodo cenijo na 120.000 dolarjev. % PRISTANEK COOPERJA Ameriški astronavt Gordon Coo-per je po 22 poletih okrog Zemlje pristal na Pacifiku blizu otoka Midway. Ljudje in dogodki #Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki • Ljudje in doto$ Najbolj prometno križišče afriške celine je v teh dneh etiopsko glavno mesto Adls Abeba, kjer so na ulicah razvrščena že vozila z diplomatskimi oznakami številnih afriških držav. Konferenca afri- države in njihove medsebojne odnose. 2e na prvi pogled Je mogoče ugotoviti, da si afriške države med seboj ne bodo po nepotrebnem kljuvale oči, razen tistih izjemnih primerov, ki za afriške Na afriški celini so v večini držav že pometli s kolonializmom, te tri države pa so v bistvu izrodek afriške samostojnosti in moderno tlačaustvo s sodobnim zatiranjem človeških pravic in rasnim zatira- Vsa Afrjka je na ških voditeljev, ki se bo začela 22. maja na etiopskem dvoru bo vsekakor najpomembnejši politični dogodek v vsem letu na afriški celini. Pripravljalno delo je zdaj v rokah afriških zunanjih ministrov, ki že zasedajo in pripravljajo dnevni red tega pomembnega političnega srečanja afriških držav. Zunanjim ministrom je naložena težka naloga, da postavijo na rešeto številna vprašanja, ki danes bremenijo afriške razmere pomenijo kolonialistlčne novotvorbe. Med osrednja vprašanja, ki so vredna obsodbe so do sedaj postavili tri. države: Angolo, Južno Rodezijo in Južnoafriško unijo. V pripravljalnem postopku in pripravah afriškega vrha so bili afriški zunanji ministri enotni, da proti tem državam morajo uskladiti skupno politiko, ki bo dobila bolj izrazite oblike prezira in izobčenosti iz afriškega občestva. njem. Verjetno bo ena izmed točk dnevnega reda posvečena tem trem državam. Predlogi gredo celo nekoliko dlje in priporočajo enotne ukrepe zoper, te države in materialno pomoč ljudstvu teh ogroženih in zatiranih afriških področij. Do sedaj so zunanji ministri za okroglo mizo pretresali številne predloge za razpravo na afriškem vrhu. Osrednje mesto so imeli predlogi o prepovedi opravljanja jedrskih poskusov na afriškem ozemlju, ki so ga do sedaj vedno znova kršili Francozi s svojimi poskusnimi izstrelki atomske bombe v Sahari. Hkrati s prepovedjo opravljanja jedrskih poskusov na afriškem ozemlju naj bi neodvisne afriške države, ki se bodo zbrale na konferenci v Adis Abebl, razglasile Afriko za brez-utomsko področje. Tem splošno svetovnim vprašanjem se pridružuje tudi zahteva afriških narodov, da velesile čimprej sklenejo sporazum o razorožitvi. Druga vrsta predlogov se nanaša bolj na notranja afriška vprašanja. Afrika je pravzaprav skoraj edini kontinent, ki ve, kje jo čevelj žuli. Večina držav Je pri odkrivanju kurjih oči enotna. Na konferenci naj bi sestavili afriško ustanovno listino, razpravljali pa naj bi tudi o boljših oblikah gospodarskega, kulturnega in social- nega sodelovanja med afrižkil1tl državami. Posamezni zastopniki $° v ^ pravah afriškega vrha P^'JL tudi, da bi ustanovili P°»e^ sklad za osvoboditev in P" kolonialnim državam, Pre*?v. j„ pa za pomoč Južnoafriški uflU ^ njenemu zatiranemu ,.iudstvU'ra|l mnenju nekaterih držav bi &v fl v Adls Abebl razpravljati tu« ureditvi posebnih vojaških v« Hšč, kjer bi urili afriške JJ osvobodilnih gibanj v kolon"*' državah. ^ Brez dvoma bo »afriški pretresal številna vprašanj«-bodo znatno vplivala na P"'1' podobo prihodnje Afrike. » ^ Jim ugledom in pomenom »° „ ikl vrh dal temeljit žig P*d Franc Mali. Vozil je od žej proti Naklem, na odcepu ceste pa je če/ cesto pritekel divji zajec pod kolo, da je motorist padel. Pri padcu se je Mali težje telesno poškodoval (pretres možganov in rane na glavi) in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilu je škoda ocenjena na 50.000 dinarjev. # POLTOVORNJAK V OBCESTNEM JARKU Pollovorni avtomobil. K TI 36-33, ki ga je vozil Ivan Cindričseje v četrtek ob Ti. url na Jesenicah zaletel v obcestni smernik, nato pa zapeljal v jarek. Na vozilu je nastalo za okoli 10 tisoč dinarjev škodo, voznika pa iso odpeljali na odvzem krvi, ker je kazal znake vinjenosti. # MOTORIST V OSEBNI-AVTOMOBIL Na Škofjeloški cesti pred hišno številko 31 v Kranju je v četrtek ob 12.10 trčil Alojz Koprivnikar (sopotnik Jožo Cviklč)" z motornim kolesom L J 19-221 v osebni avtomobil GO 19-36 (voznik Jože Kumar). Kumar je izpeljeval izza roba ceste, kjer jo panlkiral proti sredini ceste, ko je izza ovinka pripeljal motorist. Motorist in sopotnik sta se lažjo poškodovala, medtem ko jo na vozilih škoda ocenjena na 170.000 dinarjev. « SEKAL JE OVINEK >f I? Na križišču nad tovarno ►►Iskra« v. Kranju jo v četrtek ob 17.10 trčilo motorno kolo NM 12-141 (voznik Alojz Košmrlj) v osebni avtomobil KR 14-11, ki ga jo upravljala Darinka Zorzot. Le-ta je pripeljala v križišče, nakazala pravilno smer v levo in se pravilno postavila na' sredino ceste ln [ustavila. Motorist, ki je hotel zaviti na cesto, kjer je stal osebni avtomobil, je ovinek sekal in zadel V prednji del avtomobila. Na vozilih je nastala škoda, ki jo ceni je na 100 tisoč dinarjev. \ Ogroženo imetje na cesti proti Tržiču, proti Gorjam, proti Železnikom in drugod. V glavnem so povsod končali s prvim grobim popravilom in tudi z drugim »finim krpanjem--. Na tržiški cesti, ki je na nekaterih odsekih zelo slaba, bodo dodali še celotno novo asfaltno prevleko. Najmanj pa je bilo doslej narejenega na cesti Jeprca~-Laka~-Gorenja ugs, in to iz tehničnih in organizacijskih razlogov. Sedaj pa je tudi ta cesta na1 vrsti in postopoma bodo "ublažene (ne Odstranjen«) hudo posledice izredne zime na naših cestah, ki sodijo med najobčutljivejši del naše skupne imovine. 0 Seveda pa ta izredna letošnja dela in izdatki za ceste niso spremenili izdelanega načrta o drugih večjih delih in rekonstrukcijah cest. Sem sodi zlasti cesta. Šenčur—Lahovčc, cesta na Jezersko, na Podkoren-sko sedlo, ua Vršič in druge. k;m; 2 Ugodnosti za uslužnostno obrt katerim naj bi se davčni zavezanec preživljal in del vlagal za izboljšanje proizvodnih pogojev. Cisti dohodek, ki je preostaja! obrtniku po obdavčitvi, je bil pogosto dokaj nižji od povprečnih osebnih dohodkov uslužbencev in delavcev z enako kvalifikacijo v gospodarskih podjetjih. Pomembna ugotovitev je, da je takšna davčna politika deslimulalivno vplivala na večanje prometa. Omejevanje prometa je končno vplivalo tudi na uresničitev proračunskih dohodkov — tako zveznega kakor tudi občinskega prometnega davka. Spričo ostre obdavčitve so obrtniki skušali uta-jevali tako promet kakor tudi čisti, dohodek. Nemalokrat pa je bila takšna obdavčitev povod tudi za odpovedovanje obrti ' al! morebitno minimalno opravljanje obrtne dejavnosti brez dovoljenja. Znani so namreč statistični podatki, ki kaiej« upadanje števila obrtnih delavnic oziroma obratov v zadnjih letih. Omenjeno problematiko obdavčitve obrtnikov je obravnaval tudi zvezni izvršni svet, ki je temu ustrezno sprejel tudi stopnjo dohodnine. Posebno pozornost so posvetili prav uslužnostni obrti, za katero določajo predpisi, da 80 lahko tem dejavnostim dohodnina zniža še za 20 odstavkov. 1 Skladno s temi zveznimi ukrepi IS seveda potrebno spremeniti tudi stopnjo občinskih doklad. Hkrati s tem pa je treba poskrbeli, da bi bile občinske doklade po občinah bolj ali manj usklajene in da bi med njimi ne prišlo do prevelikih razlik. Slednje naj bi onemogočile okvirne stopnje za območje celotnega okraja. Te okvirne stopnje so za ljubljanski okraj usklajene z republiškim priporočilom in se v primerjavi s povprečjem dosedanjih stopenj obdavčitev zniža pri nižjih davčnih osnovah približno za polovico, pa ludi progresija je pri višjih osnovah precej omiljena. Občinski ljudski odbori v našem okraju naj bi letos predpisovali občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja različno za dohodke uslužnostno obrti, ki dela neposredno za individualnega potrošnika in za dohodke gostinske dejavnosti ter na dohodke proizvodne obrti in na dohodke drugih samostojnih poklicev in premoženj. Na prvo vrsto, to jc na dohodke uslužnostne obrti in gostinske dejavnosti, naj bi bila stopnja občinske doklade do 100.000 dinarjev od 1 do 2 odstotka. Za vsakih nadaljnjih 50.000 dinarjev se meji razpona stopnje povečata za 0.5 odstotka, le za dokončno osnovo od 300,000 dinarjev do 400.000 naj bi bili me.1l razpona stopnje občinske doklade 3.5 odstotka do 4.5 odstotka, nad 400.000 pa 4 do 5 odstotkov. Na dohodke proizvodne obrti pa naj bi se določila okvirna stopnja občinske doklade takole: od sto tisoč dinarjev davčne osnove od 2 do 4 odstotka, za vsakih nadaljnjih 50.000 se obe meji povišata za 1 odstotek do zneska 300.000. od 300.000 do 400.000 naj bi občinski ljudski odbori določili stopnjo v mejah od 7 do 9 odstotkov, od 400.000 do 600.000 pa nad 8 in 10 odstotkov. Prijavljene so tudi posebno stopnje za dohodke od odvetniške dejavnosti. S takimi ukrepi naj bi, kakor smo ponazorili že uvodoma, pospešili razvoj prizadetih dejavnosti in odpravili dosedanja nesorazmerja in nepravilnosti. — L P. 3 Pričakovanja niso povsem izpolnjena Res je sicer, da je bila tudi lanskoletna industrijska proizvodnja aprila nižja od tistd y marcu in je bilo tako doslej normalno v Sloveniji, vendar pa letošnji rezultati kažejo v republiki ugodnejša gibanja. Proizvodne planske naloge j ■jc najboljše dosegla lesna indu-j strija s 43,3 odstotka, Odeja s 33,4 odstotka in Gorenjska predil- j niča s 31,1 odstotka. V nasprotju s proizvodnjo pa j beležj industrija ugodna gibanja v plačani realizaciji. V prvih treh mesecih je znašala 2,318 milijonov dinarjev, v aprilu pa opažamo nadaljnji porast za 1.494 milijonov in jc tako s 3.86S milijoni dosegla skoraj 31 odstotkov planirane. Tudi izvoz je v aprilu v nasprotju s proizvodnjo" beležil nadaljnjo tendenco porasta. Medtem ko je v marcu s 428.000 dolarji znašal le 17,4 odstotka letnega plana, je bil • v aprilu izvršen z 208.000 dolarji, \ tako da dosega že 26 odstotkov j letnega plana. Izvoz je v tem obdobju višji od povprečja v lanskem letu za 20 odstotkov. Ugodne rezultate v izvozu dosegata predvsem Gorenjska predilnica (37,6 odst. letnega plana) in MLIP Cešnjica s 33,7 odstotka, medtem ko ostala podjetja, zlasti Šešir, LTH in Iskra Železniki močno zaostajajo. Doseženi rezultati v prvih štirih mesecih 1963. leta v proizvodni realizaciji in izvozu kažejo kljub posameznim izjemam le bistveno ugodnejša gibanja od lanskoletnih. Za ta gibanja pa je v prvi vrsti značilen nadaljnji porast gospodarske aktivnosti v državi, zlasti v proizvodnji. Naloga gospodarstva v škofjeloški komuni Je, da se tem gibanjem prilagodi in naj-de možnosti za izpopolnitev svojih planskih nalog. — St. S. Od 1957 do danes. Skrb za šolstvo Co hočemo dobiti vsaj bežno sliko o potrebah in razvoju v bližnji -preteklosti, moramo najprej omeniti proces šolske reVfl)ii ki se je dejansko pričela izvajati šele v letu 1957. Sama ki je med drugim dokončno odpravila dvotirnost v obveznem stvu, pa je zahtevala nove pogoje in jih še zahteva, zaradi cesar morali že doslej investirati v šolstvo precejšnje vsote Omeniti pa moramo, da so bile zaradi pomanjkanja učnih P1^,^ potrebne in da so še potrebne številne nove gradnje in to n* na reformo. In kaj je bilo doslej narejenega v posameznih za razvoj šolstva? # V ŠKOFJELOŠKI OBČINI sta bili dograjeni dve na Malenskem vrhu in na Trati. # V JESENIŠKI OBČINI je bilo v letih po letu 1957 za investiranih 817 milijonov dinarjev. Razen tega pa naj ^^a-da jfc bilo v jeseniški občini leta 1958 12 osnovnih šol s 101 <**^ kom in 3.308 učenci s 113 učnimi močmi ter dve strokovni ^'j, ni pa je bilo 13 osnovnih šol s 120 oddelki, 3,685 učenci in 1 ^, nimi močmi, ena gimnazija in 3 strokovne šole. Ze v bli^^, h od nosi i pa se-bo spričo predvidenih novih gradenj število o**6 še povečalo. V gradnji je žo nova šola v Mojstrani, naročeni P9 načrti za novi šoli na Plavžu in v Kranjski gori. , q Kako so naraščale potrebe za šolsko dejavnost v ^^^^fi' OBČINI, najlažje prikažemo s podatki o portstu sredstev za no dejavnost šol v zadnjih letih. Medtem ko je bilo leta 1 ^, rabljenih, 112,721.000 dinarjev, jo bilo lani porabljenih ek ^ j« rikrat več sredstev — 431,943.000 dinarjev. V istem obdobju ^ od število osnovnih šol povečalo od 24 na 27, Število učencev na 7.363, število predavaleljev od 238 na 322, število učilnic P* 102 na 141. % V RADOVLJIŠKI OBČINI so v teh letih investirali v 98 in pol milijona dinarjev. Z omenjenim denarjem sta bi" y ljeni šoli v Lescah in Kamni gorici, izgrajena je bila nova ^ Gorjah, obnovljeni pa sta bili tudi šoli na Koprlvnik« & hinjski Bistrici. ., * V TR2ISKI OBČINI je sedaj v izgradnji na Zalem I°vl^esjff šola. Nova šola pomeni prav gotovo doslej v tržaški občini ^ investicijo, ki je bila vjožena na področju šolstva v ^^^^fj^1 Za doslej izvršena dela je bilo že potrebnih 90 milijonov & ^ za dograditev, kar je predvideno za letos, pa bo potrebnih % 100 milijonov dinarjev. Leta 1959 je bil dograjen tudi pf* p šoli v Krizah (22,294.000 dinarjev), kljub temu pa se dlje ^prf' treba po gradnji nove šole, česar naj bi se v Krizah lotfl* hodaije leto. Razdelitev denarja iz zdravstvenega investicijskega sklada Upravni odbor medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada je na svoji zadnji seji razdelil sredstva sklada štirim zdravstvenim zavodom; za katere je posebna komisija UO ugotovila, da denar nujno potrebujejo.' Tako so za gradnjo bolnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju namenili 140 milijonov dinarjev, za gradnjo zdravstvenega doma na Jesenicah prav tako 140 milijonov dinarjev, za adaptacijo kuhinje v inštitutu za TBC na Golniku 20 milijonov dinarjev in za adaptacijo in uredi- Vreme VREMENSKA SLIKA Področje nizkega zračnega prilika nad Sredozemljem se polni in dovaja z vzhodnimi vetrovi nad naše kraje sorazmerno tople zračno mase. S severnega Atlantika pa se preko Anglije proti srednji Evropi pomikajo vedno novi valovi frontalnih motenj, k L bodo neoslabijene vplivale na vreme pri nas. NAPOVED VREMENA ZA DANES IN JUTRI V dopoldanskem času bo prevladovalo' lepo vreme, medtem ko so v '-popoldanskem čajni možne krajevne plohe in ponekod celo nevihte, anes in jutDv.1 bo ozračje nekoliko hladnejše, kar je le prehodnoK;i značaja, zakaj v ponedeljek je pričakovati, da so živo srebro dvigne nad 20'stopinj Celzija. VREMENSKE RAZMERE V PETEK OB 13. URI Ljubljana zmerno oblačno, 24. stopinj; Planica zmerno oblačno, 17 stopinj; Jezersko zmerno oblačno, 15 stopinj; Vršič oblačno, 5 stopinj, "it) cm snega; Krvavec oblačno, 7 stopinj in 50 cm snega na Njivicah in Lesce zmerno oblačno, 21 stopinj, pritisk 1014 milibarov pritisk rahlopa tev centralne kurjave v bolnici za duševne in živčne bolezni v Begunjah 8 milijonov dinarjev. Ker sklad sedaj ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi, bo moral najeti v banki premostitveno posojilo. Drugi festival mladih . Prosvetna deuštva radovljiške občine tudi letos pripravljajo veliko glasbeno revijo, na kateri bodo sodelovali pionirski pevski zbori osnovnih in drugih šoL Glasbena komisija sveta Svobod je zelo uspešno izvedla podoben festival že lani maja meseca. Ce bo letošnji zajel tolikšen obseg, bo akcija dosegla svoj nn-men. Po kvaliteti pa naj bi bil še boljši od lanskega. — h. » OPRAVIČILO Pisec članka, ki je bil objavljen dne 19. januarja 1963 v Glasovi panorami pod naslovom »Mraz najde pijane oči« in opisoval življenje in smrt Alojza Hafnerja iz Bitnja, se opravičuje, , ker je bil članek pisan brez vsakega spoštovanja do pokojnika in močno pretiran s pripombo, da članek ni bil pisan s tem namenom, da bi žalil pokojnika, temveč z namenom, da bi opozoril na določen negativni družbeni pojav. Opravičilo se podaja na predlo« aakonitih dedičev. V četrtek je bila v dvorani zadružnega doma v Naklem otvoritev razstave »5 let deJav«osw «r irfP komune«, ki jo je priredil ObO SZDL Kranj. Razstava, ki Jo sestavljajo številni grafiko ni > grafije, zelo nazorno prikazuje uspehe kranjskih občanov, ki so jih dosegli v letih P° ^ 0i\'P Razstava bo v Naklem odprta do danes popoldne, nato pa Jo bodo prepeljali v Cerklje, kjer rltev že jutri ob 9. url ^""ta. ». maja bičani v Počastitev dneva jnladosti spored Prireditev Dr^I Je do letošnjega tJ^**Vanja dneva mladosti šc •<> v tridškl občini P"*ell s praznovanjem ozl-7u* ^»tlm sporedom prlre-pT^V Počastitev tega dne, ko Zajemo tudi rojstni dan Tha. J^osnji spored bodo tako P^iSnJa leta v glavnem Z™*1* »Portnikl. Priredit-I *■* tlstih Progah, občal, 86 ukvariaJ<> triiškl ie^T Ke^lačl in strelci so ae*H s tekmovanjem, vče-Pa so »startali« tudi tek-v namiznem tenisu. "Jih d n,lh SC b°do v Prihod- a« ZVrsUU 86 rokometa-etl' Uništi, člani AMD in d 8 Sk,roJi> kole«1. mopedi U Met> vsemi šport ni- Posebe7edilVaitli moramo * ^**TT,ror,tev av- ki bo 24. maja. Hazgj, «„ pr«dvld POrln,h Pnreditev je Med d ku,tll«-nlh skupin. ^ revlT"1 ^ prihodn» te" lb°rov nI™adinskih Paskih p,Wl , S 1,0 23 maJa Oajo ,i> ,OKalno radijsko od- Ckaii' ka* " ^ieve^^0™ »><> Gradnja samopostrežne restavracije Kranj — Pred kratkim so ob vajenskem domu v Kranju (za kinom Center) začeli z gradnjo novega obrata družbene prehrane, ki naj bi bil dograjen že do 19. novembra letos. Prav gotovo bo pomenil velik preobrat v tolikanj kritiziran; neurejenosti družbene prehrane. Novi obrat bo samopoedro/.na restavracija. Predvidevajo, da bo sem. ki se bodo v njem hranili, na voljo po več jedilnikov in bo-uo isami lahko izbirali hrano, ki jiQ1 bo najbolj ustrezala. Vsak dan bodo pripravili okoli 1200 obrokov, od tega okoli 700 kosil. V jedilnici bo naenkrat lahko obedovalo 240 ljudi. Ko bo samopostrežna restavracija dograjena, bo prenehala obratovati Ljudska kuhinja, kuhinja v domu šolske- mladine pa bo pri-pravtjalfl le hrano zn otroke. Več pozornosti izumiteljem V Iskri so ustanovili sekcijo društva za izume in tehnične izboljšave V petih letih so racionalizatorji v Iskri prihranili 58 milijonov 669 tisoč dinarjev V I.skri .so se preti dnevi na pobudo uprave tovarne zbrali vsi tisi! člani kolektiva, ki so v zadnjih petih letih dali kak koristen predlog- za /bol jšave delovnih po- stopkov in dejavnega procesa .sploh. Kot je poudaril v uvodnih besedah direktor tovarne in«. Dolgan, je bil namen tega seslau- ziratl zaradi zapletenosti samega postopka. Končno bo ustanovili v tovarni sekcijo kranjskega društva izumiteljev, ki bo prek 3-članskega odbora skupno s komisijo za izume in tehnične izboljšave sku&al sproti reševati vse nepravilnosti in pomagati svojim članom realizirati ■ KURIRCKOVA POSTA« je naslov pohoda pionirskih odredov, Ui ga je organiziralo uredništvo »KURIRCKA« in republiški odbor za proslavo dneva mladosti. V njem .sodelujejo tudi pionirji — kurirji i/ šol na Gorenjskem. Po nekdanjih partizanskih poteh prenašajo v kurirski torbi pozdrave predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Na sliki: .sprejem ►►Kurirokovc pošto« na osnovni šoli v Zabnici. Aktualne naloge društev prijateljev mladine Priprave za krajevni praznik Jezersko — Na Jezerskem so le pričeli • prvimi pripravami za praznovanje letošnjega krajevnega praznika, Iti ga bodo, kakor so sklenili, praznovali od 17. do 23. junija. Tako bo lahko program kar najbolj izpopolnjen in tudi po vsebini pester. V zvezi s praznovanjem je treba še marsikaj urediti! glede či-stočr kraja, ureditve' oz. popravila šport neM Igrišča itd. Letošnje praznovanje nameravajo uvrstiti v turistično dejavnost. Svet krajevne skupnosti je na zadnji SSjI »'-klonil, da bo imel 1!). junija slavnostno .sejo. na katero bodo povabili razen vseh predstavnike družbenih in političnih organizacij tudi vse prebivauslvo kraja. — C. Peler Col je eden izmed prvih avtokonlrolorjev ln pravi, da mu stružnica kar dobro di/i mere-. Tit » ve- rjevem*""*aUK°m 50 v Can" 1 domu v počastitev oveKa vesna r°Jstnega dne slo- drat»8ka !emija'V sredo bo bot|e,( skuPhia tržiške »Švo-Ijfro, n Uprlzor"a mladinsko do z7 aien teSa Pa bo od 21. ,n,aja razstava fotokluba. 2«aU boJa Prireditev med di,:> Pra^P.rav gotovo na sam l Wu 3 m,a<'osti, ko bo - leri bodorada m,adosti' " Izgradnja mreže otroš! ih igrišč Preveč negotovosti pri izbiri zemljišč Or;';>ni/a''"ao sodelovale vse . "''oi/ac-;: _ -"«tiwvciic vse °b0i*c S' ZMS * oh'»<*Ja ,ac,Je.'sn« Pio,"rske organi- Ra*en f?a dru*tva i" dru-na ti.«.. _ le8a bo po paradi ,tr8u Sv " ^oro.a .a"1 Povaib,0rovanJe ™ Trii. ^eN,Tl!?0ab:" tovarišico VA-£ jo Tr,i TOMLJETOVO, ki '^c vo,iC;',ni kandidirali za v° v zvezni zbor. m > *• H Staiet» i . , Pr«tcki kur»rjev KRANJ — V ponedeljek popoldne bo v Kranju ustanovni občni zbor občinske zveze DPM, ki je sicer že delovala, vendar formalno Še ni bila ustanovljena. Na skupščini bodo delegati vseh društev iz občine obravnavali vprašanja varstva in vzgoje otrok ter vlogo DPM v krajevni skupnosti. Tako bo na skupščini govora o problematiki varstveno-vzgojnlh ustanov ln vseh ostalih oblik razširjenega varstvo otrok; delo na Igriščih, izleti, dnevna letovanja, letovanja in podobno. V ospredju bo tudi Izgradnja mreže otroških igrišč — najcenejše ln najosnovnejše oblike skrbi za otroke. predložili svetu za urbanizam. Potem bi oddelek Ea komunalni' zadeve lahko izdal lokacijo, "V Cerkljah igrišče žo urejajo, v Preddvoru in na .Jc zn ;d;trn pa bodo prostori za iRrišča določeni ob Izdelavi ureditvenih načrtov* *'?'•>" . i-< r V.. • ka su uirali dosedanje uspehi-, predvsem pu ugnloviti vzroke zastoja novih predlogov. lTpra\a tovarne In \%i člani kolektiva -so že danes v prihodnjo pa še bolj zainteresirani za, to splošn;> iniciativo, ki bo pomagala hitreje Ln lažje izpolnjevati družbeni plan. kar l»o prišla >e toliko bolj \ poslov takrat, ko ho uvoden 12-urni delovnlk. V petih lotih je komisija potr- j dila 76 predlogov izboljšav, s čimer je tovarna prihranila 58 mi-HJohov «fifl.29:i dinarjev, in izpla- j čala 57 izumil oljem 2,745.309 dinarjev premije. Ugotovljeno je ' bilo, da je bilo danih mhogO več ! predlogov, da pa Iz raznih vzrokov nivo bili vsi'realizirani. Tudi' število racionaliz.'rtor.U'v .samih bi '. bilo lahka ,spri:'(t rblik n<:> i .števila delavcev vejjo. kot je. Tudi t dosedanji pravilnik, ki regulira odno.se in obveze izumifeljev do mulativen, Idej jo pri ljudeh dovolj, damo da jih je težje reuli- I njilio\e ideje. Da bi poživili za-nimanje za to dejavnost, so sklenili povečati v tej smeri propagandno dejavnost; po tovarni postaviti več skrinjic, kamor bi imel možnost vsak član kolektiva vreči napisano idejo; vsak predlog ali idejo — ne glede nato ali je uporabna ali ne — bodo nagradili z. določeno enotno vsoto; vsakomur bodo izJjll potrdilo v določenem roku. da je njegov predlog sprejet in v obravnavi; dalje bodo vnesli v nov pravilnik bolj ja.«ne določbe in poenostavili nje-' |OVa zapleteno definicije: v komisiji za izume in tehnične izboljšavo pa naj bi tail obvezno tudi član odbora sekcije, ki bi po-magal do realizacije idej članov društva. , To skrb za i-acionalizatorstvo V tovarni Iskra je treba oceniti kot zelo pozitivno in spodbudno, saj obeta več iclvj med člani kolektiva, ki pa bodo za razvoj avtomatizacije in ispocializacile lahko odločilnega pomena. — M. S. štafete kurirjev.' vi! *he'-oja B°r!ani*irala osemletki! ^ kulturni' ki jC Pripra-o Sy ivci,l,,ln». spored. Sodelo- i Z 1lni na a na Pihala. Vsem , ■ V|'<"ii "p^.0 kurirjih govori. iS Kokiu1 UIanski k«rir Kri-! občinskoa sedai opravlja ,sk«8a tajnika. - F. j Z urejevanjem igrišč v Kranju so velike* težave, in to predvsem zaradi.tega, ker še niso izdelani ureditveni načrti za posamezna naselja in tako za večino dodeljenih lokacij nihče ne jamči, da bodo vedno namenjene potrebam otroškega igrišča. Tako so na primer na Primsko-vem zemljišče, ki je dalj časa .služilo kot šolsko igrišče* pravkar razparcelirali in zakoličili ter začeli z ostalimi pripravami za gradnjo stanovanjskih hi.' (učenci še kar hodijo med telovadnimi urami, sem, saj jim nj nihče določil drugega prostora). Na Zlatem polju je bila sicer lokacija odobrena, vendar s pripombo, da le začasno, ker še ni gotovo če tekmovanje L^f;°darskii"i modeli ^V^^ir^kth PU "J"*<»^n. 1q niCnr ki , ^ 1Rer<< »LETO oV Poeast^TDRE MLADIH« 2*!?MS^ dneva mladosti bJo^eli p/f^6 2 brodarski-V* kopa,, etokl° n«3«lJo je ^°V^io r^U v ^ofji Loki ' - - SelSk« in Poljanske rJcv t0kmovanja so bili >. J^ovan- 2'T^h- ni01nPi."ni,i"v do 14let fti. »K. Loka, " ^ - - Uredili bodo pVupen prostor Breg pri Mavčičah — Da bi ugodili želji prebivavcev glede i ureditve prostorov, v katerih bi se | lahko sestajali oz. bi služili vsem potrebam kraja, so so v Vaflfl Breg pri Mavčičah odločili, da bodo' uredili take prostore v Rasivskem domu. Gasivsko društvo Breg je za to misel pokazalo mnogo ra- j zumevanja in tako kaže, da bodo kaj kmalu tudi na Bregu sledili j drugim krajem, k; so take prosto- j re že uredili. Za ureditev prostorov bo krajevna skupnost tudi prispevala nekaj 6redstev. — R. ' bo na tem mestu šola; če je no bo. bo tudi igrišče treba premestiti drugam. Na Planini so v gozdiček, ki so ga v bližnji prihodnosti nameravali prruredlti v Igrišče, neznanci (do sedaj nam-• / hA, ,' : * prosto delovno mesto računovodje Pogoji: srednja šola z večletno prakso v ra ^Q stvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. PlaC vodstvu. Nastop tarifnem pravilniku. 1». el^Tlblov* Toda vsakega ** P^mal«11^1 Je in veliki j ^Jub požrtvovalnosti ^SJallakt vf107111 vnemi kranjski dovolj^.jubitelii ne morejo za-so biia j" Pogreb, a gostovanja krogu nkx dostopna le ožjemu Krani^ anov- Res 3«. da Je di bližuT^ - teoretično — zara '« in spričo izrednega raz- ft^--BLEDU Svobod« .p,^ lctošnji sezoni je 510 »rtiBleS\ °lfa Jedretiča« Rib-««J usmerjala svojo de-, zimski VStvo' izobraževanje **aj Pa ipVK2f°J°- Izmed vseh S^ka 8 bUa najbolj delavna ^skj dan- i,Je naštudirala dve £*Ce in LlIadžićev° : Hotel za ^hurna^6 te«a Somerseta H^Btovaif eti Plflmen. S prvo fovsod ut: po raznih krajih in S *«ej , J^1*11' Sveti Plamen ^u, v BtoS*^1 na domačem ta l1Cl' minul° soboto in \G°W v Mošnjah^ voja tako javnega prometa kot zlasti še individualne motorizaei-je odprla pot v ljubljanska gl< lisca — in nekateri jih tudi res redno obiskujejo — toda krog ljudi, ki hodijo v gledališče udno in stalno, ker jim je postalo nepogrešljivo, kljub temu ostaja slejkoprej relativno ozek in majhen. Prepad, ki je. zazeval med tehnično civilizacijskim razvojem ili gledališkim življenjem občanov kranjske komune, je treba tedaj zasuti. Vsaj most čezenj bi morali sezidati, kajti bistvena vsebina in bistveni namen socializma je skladno izoblikovan, kulturno visoko razvit človek, a najbolj neposredno, najbolj živo in potemtakem najbolj učinkovito umetniško sredstvo za oblikovanje duhovne podobe današnjega človeka pa je prav gledališče. Ko so pred kratkim z novo upravno razdelitvijo Slovenije odpadle teritorialne pregrade in meje in sta Kranj in Ljubljana postala, če lahko tako rečemo, še bližja soseda, so se odprle tudi večje možnosti za sodelovanje ljubljanskih gledališč s Prešernovim gledališčem v Kranju. Prvi rezultati tesnejšega sodelovanja se bodo pokazali v sezoni 1963/64: Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo v Kranju redno in sistematično, predvsem pa več kot doslej. Repertoarno naj bi se predstave Prešernovega gledališča in predstave MGL dopolnjevale ter tvorile razumno in organsko sezonsko repertoarno celoto. Ce pravimo, da bo gostovanj več kot doslej, mislimo s tem predvsem na število ponovitev posamezne predstave v Kranju. Doslej so namreč gostujoča gledališča posamezno predstavo igrala v Kranju največ dvakrat, kar pomeni, da jo je v najboljšem primeru lahko videlo 700 občanov, kar je glede na število prebi-vavcev, zlasti neposrednih pro-izvajavcev in mladine, občutno premalo. Zdaj nam je v skupnem organizacijsko - finančnem aranžmaju kranjskih in okoliških gospodarskih delovnih organizacij, PG in MGL uspelo najti možnost in način, da pridemo z isto predstavo v Kranj večkrat in da r\» široko odpremo trs'« v Prešcr- jemu številu ljudt. Gospodar*! delovno organizacije, sindikati i Zveza Svobod .so izpričale pripravljenost, da s skupnimi napori Začnemo graditi most ponovnega zbliževanja med občanom kranjsko komune in gledališko umetnostjo. Uspehi so za začetek slfcer relativno skromni, vendar ohra brujoči in taki, da upravičujejc perspektivni optimizem: štirje redni abonmaji za delovne kolektive in druge občane so "že skora; razprodani. Repertoarno programska usmerjenost Mestnega gledališča ljub Ijanskega je Kranjčanom — vsr' gledališko najbolj zainteresiranim — dovolj znana: uprizarjamo piriti vsem sodobna družbeno kritičn.-dramska dela, sodobno satiričr.« komedijo in satirični kabaret. 7 besedo gledališke umetnosti skušamo kar najbolj pogumno obravnavati vse tiste žive in aktualne probleme današnjega časa ki dajejo misliti našemu človeku obenem pa s satirično komedije in humorjem izpostavljati zdravilnemu posmehu in zdravemu vedremu smehu napake in,slabost' ,pa zablode nas samih, posameznikov in skupnosti. Izpolnjevati želimo osnovno in bistveno dolžnost in nalogo gledališke umetnosti: držati času in ljudem zrcalo, v katerem bomo vsi videli na.š pravi in rr-sničnl duhovni obraz. Prepričani smo, da taka reper-toarna usmeritev vodi k resnično živemu gledališču, ki bo doseglo pristen stik z obiskovavci, jih živo zainteresiralo pa pritegnilo, doseglo močno individualno in družbeno resonanco ter pomembno in odločujoče vplivalo na duhovno podobo in na zavest današnjega človeka. Seveda boelo ostala vrata Prešernovega gledališča odprta tudi občasnim gostovanjem vseh drugih gledaliških snsamblov: Drame SNG itd., kajti z dopolnitvami iz njihovega repertoarja bo kulturno in umetniško življenje kranjske komuno dobilo široko, s zaokroženo, kompleksno organsko podobo. Na svidenje torej jeseni v kranjskem Prešernovem gledališkem hramu, kj bo z novo sezono SirSe in večkrat kot zadnja leta odpri svoja Vrata, Pred četrHm jazz festivalom na Bledu Iz leta v leto bolje Številna udeležba iz tujine — Spet bodo nastopali veliki domači orkestri Prhior i'- lilcruino satiričnega kabareta MALA 2EHTA, ki ga izvaja Mestno gledališče ljubljansko. Na sceni; N. Juvanova, J. Eržen in D. Bezlaj. . , , y Dve likovni razstavi ho hiu Kamnik — Pred kratkim a ta v okrilju kamniškega muzeja v dvorani Delavske univerze v Kamniku razstavila svoja likovna dela slikarja Gabrijel Humek iz Stične in Mira Pregljeva iz Litije. Oba i slikarja sta pripadnika povome generacije, vzgojene in šolano na le pa poučen in zanimiv vpogldd rasti in razvoja likovnika. Njegovi interjeri, tihožitja dihajo mirnost, umerjenost in skladnost barv in tehnike, ki gledavca priteguje in vi.v.e. Pokrajine, očitno vir njegovega snovanja, slikane v zadnjem easu naka/.u je jo novo ra/.vojno pot, seveda vse v okviru ivali/ma. Od slikarja lahko priča- naših akademijah. Humekova dela v olju - likovni izbor Vsebinsko n • niegov —i so i/ .adnjih Jet. '-.)•■■■.■. stilno radič- bo se igravci ze- ?atl boSVrt20,rlh Poskusili za-JJS^0 ln brez preti-^kovaia r?^3' * uprizoritev ^odno zf^eje m bolj ne-K?!ia>ri*«' so igrav-V^>o zelo lično ta lZk * ow!l ^ži^r Jerne 2dr^> "stopali: Anic S. P. Smole> Anica Fer iP^?0 111 Albma Li-OTO bodo še gostovali. j. b. j Prizor iz drame >Svcii plamen«, ki ju je b»edia Svoboda Kibuo : kujemo se mnogo kvalitetnih del. Popolnoma različna so dela dru-gega ustvarjavca or. razstavijavke Mire Pregljeve. S svojimi razstavami v Angliji, Romuniji. Madžar-• Ce^ki in nas;li glavnih mestih si je pridobila sloves in prizna-ljc. Njenih trideset gvašev, r;,-b, >snutkov tapiserij in nekaj olj laje svojevrsten prika/ novih ■meri in potov slikarstva. V prika-'ovanju pokrajin, mestnih ulic in trgov ali ljudi v razgovoru in Igri se poslužuje svojevrstnega1 načina Izražanja izbrisanih kontur krepkih potez, poenostavljenih barvnih tonov. Obe razstavi sta vzbudili zanimanje in pritegnili krog stalnih in občasnih občudovavcev lepe umetnosti. Spodbudno in hvalevredno je obiskovanje in zanimanje šolske mladine, ki se likovno seznanja in vzgaja, kakor tudi obiskovanja preprostih ljudi, likovno nešolanih. Manj razveseljiva je brezbrižnost drugih občanov do podobnih kulturnih manifestacij. Za zelo živahno dejavnpst delavske univerze, ki jc v letošnji sezoni pripravila vrsto kvalitetnih predavanj, dostikrat ni skoro nobenega zanimanja, tako da jc pri predavanju dvorana domala prazna. Kje so vzroki? — S.Zabrič Priprave za največjo letošnjo jugoslovansko glasbeno prireditev z mednarodno udeležbo — za IV. festival jazza na Bledu — so v polnem teku. Organizacijski dd-bor s sedežem na Bledu je imel doslej že tri. redne posvete; na zadnjem so se dokončno odločili, kateri ansainbM bodo sodelovali na festivalu. Razen številnih že znanih jugoslovanskih jazz zborov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane. Novega Sada, Sarajeva je organizacijski odbor povabil k sodelovanju tudi številne ansamble iz tujine, in to z Madžarske, Sovjetske zveze, Poljske, Cehoslovaške, pričakujejo pa, da bodo prišli na Bled tudi Italijani, in sicer 2 ansambla, dalje iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice in Francije. Tudi letošnjega festivala se bo udeležil sloviti pianist in vodja Modem jazz kvarteta John Levvis, znanec iz lanskega leta na 3. festivalu. Med domačimi glasbenimi zbori so že lani vzbudili precejšnjo pozornost veliki jazz orkestri jugoslovanskih radijskih postaj. Tudi letos bodo nastopali vsi tovrstni orkestri iz Ljubljane, Beograda, Novega Sada in Zagreba, zraven pa tudi Ljubljanski jaz/ ansambel in zbor Udruženja jazz muzičara iz Zagreba. Ce bo zasedba tujih ansamblov tolikšna kot pričakujejo, bo letošnji fest: val dobra preizkušnja domačih zborov v primerjavi z odličnimi jazz glasbeniki in ansambli iz tujine. Novost IV. jazz festivala bo pogovor o jazz glasbi, ki ga bodo vodih strokovnjaki Joachim Be-rendt. John Levris in drugi. K sodelovanju so povabili tudi radijske postaje in televizijo, ki naj bi prireditve prenašala neposredno. Organizacijski komite je že napravil približen razpored sodelujočih ansamblov za vse štiri festivalne dneve 6., 7., 8. in 9. junij. Ob tej priložnosti bi bilo zanimivo ugotoviti, kako se je ta velika vsakoletna glasbena prireditev iz leta v leto od 1960. leta dalje večala po številu udeležencev, rasla pa je tudi kvaliteta, tako da je festival jazza zaslovel ne samo doma, marveč je nalete! na močan odmev tudi v tujini. Na 1. festivalu 1960. leta je sodelovalo skupaj 92 izvajavcev, na dru-gem naslednje leto že 156, na tretjem lani pa 162, med njimi so prvikrat nastopali tuji glasbeniki, in sicer s Poljske, Italije, Zahodne Nemčije in ZDA. Na vsakem dosedanjem festivalu so se razen instrumentalnih ansamblov predstavili tudi vokalni solisti in zbori. — J.B. afera . **Naii Jnle^iškoPDoCfVala-* ~ Odložil sem slušalko. — Ura na trgu pred Poč6 odPeljaldn6 kazala čas: ,8- in 34 minut. Najel sem taksi \e lta' To k ^vornega vrta. Tam sem naročil .vozniku, naj me &t 1 ni šlo T- SeT^ nameraval storiti, ni bilo brez nevarnosti, brifa drevesa gače- Naglo sem odšel po Cecilijinem drevoredu. tjjxfv- In pod60 na,t5.l° zgubljala listje. V žepu sem nosil bavarsko pj^l Sem ca sulcniičem sem imel drog avtomobilskega dvigala, emai0i *d 2 levico. S seboj sem ga nosil, ker je bila britev Bror*1*! Jo hlače mi ^e Pritulil I1asproti po jesenskem parku. ftic-K ^u in nnJ' Ve.nxiar Jib ni spoznal. Z naglimi koraki sem odšel fese* Je bU °niK 0dPl1 Je služabnik. Imenoval se je Richard. ustn*0s:ek in nnT i in koščen, imel je kratko pristrižene sive ^o!0?' TrepalmcS at obraz pa P°smehljivo našobljeno zgornjo *rno t ProgastT ^° ^ile P°smenlJivo dvignjene. Richard je nosil » v v.kravato, p C ^ a^e.' belo srajco, zelen žameten telovnik in ' Ulv*ar je čistil bakrovinaste posode, ki so stale jjj, "ie, U,'>ki Je vodJin?u»bom priše1'* sem odvrnil ln odšel po hod-^o duhovi, B/ummerjevi delovni sobi. ^ku* avtn je rekel Richard. Ni me trpel. -\Q CCSt*» Sc oglasil se odPelial takoj k preiskovalnemu sod- " pn gospodu Brummerju. Sem me pošilja. Na njegovi pisalni mizi naj bi poiskal nekaj pisem In mu jih prinesel. Doktor Dettelheim jih potrebuje.« »Da,« je rekel Richard, »poklicali so iz njegove pisarne* Odprl sem vrata v Brummerjevo delovno sobo, se obrnil in videl, da Richard spet Čisti baker. Tako je bilo prav. Pa tudi, če bi se premislil in v naslednjih desetih minutah prišel za menoj, bi ne bilo slabo. S seboj sem imel drog avtomobilskega dvigala. Tn kasneje bi vse zapisali na račun mojega dvojnika. Tudi jaz nisem trpel Richarda. Vrata delovne sobe so bila i/, dveh, dvojno oblazinjenih delov. Dušila so sleherni zvok in to je bilo kakor nalašč za moje delo. Pohiteti sem moral. Tako sem pričel pri obeh perzijskih preprogah. Z britvijo sem ju razrezal na kosec, ki sem jih pomešal. Zatem sem vzel s sten trt dragocene oljnate slike, raztrgal platno in brez težavo z drogom razbil zlate okvire. Potem sem razrezal zavese in usnjene prevleke naslonjačev in sicer tako globoko in dosledno, da so peresa povsod pogledala skozi volno. Radijski sprejemnik pri pisalni mizi sem dvignil nad glavo, in ga spustil na tla. Potem sta zadoščala le še dva udarca z drogom. Pri oknu je stala stara steklena omarica z razdrobi j ivimi starinami. Presenetilo me je, kako lahko sem jo razbil, skupaj z vsebino. Potem sem jemal knjige s polic in jih trgal. Raztrgal sem papirje na Brummcrjevi pisalni mizi. Zdrobil sem tudi Ninino fotografijo v okviru. Razbil sem tudi židovski svečnik. Slednjič sem razbitine, pisalno mizo in stene še oškropil s črnilom. Pogled na sobo je bil veličasten in bil sem zadovoljen. Zdelo se je, da je po sobi pustošil blaznež, ki želi v omami vse uničiti. Ura je kazala 19 in 05 minut, ko sem stopil v vežo, kjer je Richard še vedno čistil baker. »Ste našli, kar ste iskali?« »Kajpada,« sem odgovoril. »Povejte novi kuharici, naj pripravi gospodu Brummerju večerjo ob osmi uri.« iNi mi odgovoril. To je bila njegova običajna navada. Nikdar ni poslednji odgovoril, to se mu je najbrž zdelo imenitno. Odšel sem po mračnem parku na cesto in zatem ob temni Reni do Dvornega vrta. Tam sem sedel v svoj taksi in se odpeljal nazaj do glavne postaje, kjer sem se znova preoblekel v umival- nici. Ko sem oddal svoj kovček v garderobi, sem spet nosil modro vozniško obleko z zlatimi črkami J in B in Čepico s še i t kom. Zdaj sem imel čas. Britev sem pustil v kovčku. Drog sem spet spravil v cadillac. Močno zaprašeni avtomobil sem počasi odpeljal proti Reni. Pripeljal sem do vile in namenoma močno ropotal, ko sem odpiral vrata. Zatem sem glasno pognal motor in razbijal 7. vrati v garažo.. Ura je kazala 20 in 15 minut. Popolnoma se je stemnilo. Vsa his>na okna so bila razsvetljena. Zapihal je veter. V golih drevesnih krožnjah jc orglal veter in ko sem stopal proti V golih drevesnih krošnjah je orglal veter. Nisem prišel do vile, ko so se naglo odprla vhodna vrata. Med podboji se je prikazal Richard, služabnik. V obraz je bil bled kot kreda, roke so mu drhtele in glas trepetal, vendar ni bil prav nič več ošaben: »Gospod Hoideu...« »Da, kaj je?« »Ste vi, gospod Holden?« Gleda! je vame kot v prikazenj Kdo naj bi sicer bil? Ste pijani, Richard?« Ah, nocoj ni bilo v njegovem podolgovatem obrazu nič več nadutega, celo trepalnice, ni^o Vee posmehljivo štrlelo kvišku. Možakar se je bal in to je bilo dobro, da, čudovito. Zaktakal je: »Odkod ... odkod prihajate?« »iz Schlicrseeja. Kaj je narobe? Kje je gospod Brummer?« »V... v svoji delovni sobi...« Stopil sem bliže pa se je umaknil. Tako je dobro, sem pomislil, tako je prav. »Vi... takoj morate k njemu i..« , , Tako sem odšel po kratkem hodniku do vrat delovne sobe in snel čepico pa vstopil. Gorele so svetilke na stropu. Namizna svetilka ni gorela, ker sem jo razbil. Svetilka je ležala na razrezani preprogi. Crriilo je umazalo senčnik. Na naslonjalu fotelja, ki sem ga razrezal, jc sedel .Tulius Maria Brummer. Videl sem, da le stežavo sedi zravnan. Pred irl j Iva svetloba stropne svetilke je neusmiljeno razgaljala njegovo znojno golo lobanjo, modre ustnice in črne solzne mešičke. Brummer je hripavo dihal in kratko in piskajc lovil sapo. Tako je sedel s povešenimi rokami in me gledal od spodaj in krog njega so bile razbitine, drobci, cunje, razbite starine in raztrgane knjige, uničene slike in strgani papirji. Med vstopanjem sem hotel pozdraviti, vendar sem umolknil in namesto tega dejal: »Ljubi bog v nebesihl« OLAB sobota; n »»X *! Odlični rezultati na srednješolskem prvenstvu Na 'občinskem srednješolskem prvenstvu, ki je bilo v sredo na stadionu Mladosti v Stražišču so bili doseženi odlični rezuitali. V teku na 100 m za moške je kar 9 tekmovavcev teklo bolje od 12 sekund. V skoku v višino za ženske je Slokova postavila nov gorenjski mladinski rekord — 144 I centimetrov, odrezali pa so se še Roos v skoku v daljino — 626 cm, I Suštaršič v skoku v višino — 173 I centimetrov, Ankelctova in Križ- I narjeva v teku na 60 m — 8.3, i kar je izenačen gorenjski rekord, in Hafner v teku na 1000 m — 2 minuti 43,0. i Ekipno je pri moških zmagala I tekstilna šola s 7890 točkami, pri \ ženskah pa gimnazija s 56 46 toč-kami. REZULTATI — dijaki — 100 m: Pirjevec (Iskra), Galjot (TTS) in Roos (TTS) 11,4; 300 m: 1. Hafner (TTS) 40,0, 2. Frfolja (Iskra) 40,4, 3. Bajželj (TSS) 40,7; 1000 m: 1. Hafner (KESC) 2:43,0, 2. Klofutar (G) 2:44,4, 3. Pavlin (TTS) 2:46,7; višina: 1. Suštaršič (TTS) 173, 2. Trgovčič (TTS) 163, 3. Pirjevec (Iskra) 163; daljina: 1. Roos (TTS) 626, ?., Prtstov (KESC) 608, 3. Pro-tič (TTS) 504; krogla (5): 1. Bav^c (TSS) 13.56, 2. Konc (KESC) 13,22, 3. Marontič (TTS) 12,61; kopje (600): 1. KlemenčiČ (Tskra) 42,45, 2. Konc (KESC) 37.85, 3. Stare (TSS) 35,65: 4 X100 m: 1. Iskra 49,2, 2. KESC 49,4, 3. TTS 49,8; Za naslov republiških kegljaških prvakov V Kranju starejši člani Po republiškem ekipnem in posameznem prvenstvu za moške ter ekipnem prvenstvu žensk bodo danes in jutri na sporedu še ostala tekmovanja za naslove republiških prvakov v kegljanju. 2enske se bodo za naslov najboljše posameznice pomerile v Kočevju. Zaradi slabega kegljišča ni pričakovati boljših rezultatov, medtem ko borba za najboljša mesta ne bo izostala, ker se za prvo mesto poteguje vrsta izenačenih tetemovavk. Po odličnih rezultatih na nedavnem ekipnem prvenstvu lahko prištevamo med favorite za naslov prvaka tudi Športniki so proslavili krajevni praznik Mošnje — V počastitev krajevnega praznika je bilo dopoldne 6trelsko tekmovanje z MK puško. Zmagal je Biček s 104 krogi od 150 možnih, pred Luznarjem s 86 krogi, Gre^orcem s 76 krogi itd. Na brzopoteznem šahovskem turnirju sta si s sedmimi točkami delila prvo mesto Kopač in Zonta pred Resmanom ln Globočnikom s šestimi točkami itd. V nogometu pa so nogometaši premagali ekipo z Otoka s 4:0. Gole sta dala Luznar in Pene po dva. Sodil je odlično Reš iz Mo-šenj. — R. A. Kranjčanki Zumrovo in Cade- ževo. Mladinci bodo nastopili v Celju. Gorenjci, ki so bili pred leti med najboljšimi v državi, so v zadnjem času izgubili celo primat v Sloveniji, zato bo pokal verjetno odšel v Maribor ali Ljubljano. Republiško prvenstvo starejših članov (nad 55 let) bo izvedel kranjski Triglav. panes je na sporedu ekipno tekmovanje, jutri pa se bodo pomerili posamezniki. Največji favoriti za oba naslova so ljubljanski kegljači, zaradi prednosti domačih stez pa jim Kranjčani prav lahko prekrižajo račune. — L. S. ekipni vrstni «*ed: 1. Tekstilna tehnična šola 7890 2. Iskra 7695, 3. Kovinarsko elektrotehnični šol-skj center 7387, 4. Gimnazija 6660, 5. Tehnična srednja šola 6278, 6. Ekonomska srednja šola 4?9t. — Dijakinje — C0 m: Ankele (G) in Križnar (ESS) 8,3, Gruden (TSŠ) 8,5;400 m: 1. Trstenjak (TTS) 70,7. 2. Bergant (ESS) 74,6, 3. Krist«n (G) 76,0; višina: 1. Stok (G) 144, 2. 'Salmič (TTS) 137; daljina: 1. Ankele (G) 447, 2. Belehar (G) 421;krogla (3): 1. Ankele (G) 10,10, 2. Skoberne (ESS) 0,79, 3. Košir (G) 8,97; 4x100 m: 1. ESS 59,2, 2. TTS 59,8, 3. Gimnazija 60.1; ekipni vrstni red: 1. Gimnazija 5646, 2. Ekonomska srednja šola 5545, 3. Tekstilna tehnična šola 5324, 4. Iskra 2260. — M. Jeza Kranjski pionirji so dobri strelci Ljubljana -\- Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani letošnje republiško strelsko prvenstvo z zračno puško, ki so se ga kot ekipa udeležili tudi kranjski pionirji v postavi Marjan Mravlje, Roman Zagola, Ljubo Marinšek in Bogo Pristovnik. V rezervi pa je nastopil Franc Jereb. Na letošnjem republiškem prvenstvu so nastopili z Gorenjskega samo pionirji iz Kranja in pokazali izredne strelske vrline, saj cio dosegli 610 krogov, tako da so bili le za 4 kroge za prvoplasira-no ekipo iz občine Maribor-Tabo-. Kranjskim pionirjem je torej za las ušlo, da niso postali republiški prvaki in se udeležili .še zveznega tekmovanja, ki bo 25. maja v Beogradu. — R. Jutri odločilna tekma Jutrišnjo prvenstveno kolo slovenske nogometne lice bo nedvomno odločilo, katero moštvo bo osvojilo naslov prvaka — ali bo to kranjski Triglav ali pa Ljubljana. Ob 16. uri se bosta namreč na igrišču Mladosti pomerili ti moštvi med sabo in tako bo konec ugibanj, katera enajstorica je toliko boljša, da zasluži nositi naslov republiškega prvaka. Domači imajo še I točk prednosti pred jutrišnjim nasprotnikom. Ce zmagajo ali igrajo vsaj neodločeno, se jim ni treba ničesar več bati, če pa bodo obe točki osvojili Ljubljančani, potem so naslednje štiri tekme skorajda premalo, da bi triglavani postali prvaki, zakaj Ljubljana ima nekoliko lažje nasprotnike. Igravci Triglava so pred srečanjem dokaj samozavestni, saj menijo, da njihov način igranja Ljubljančanom ne »leži« preveč. \Tov slovenski rekord tletov Triglava Na atletskem tekmovanju ob sprejemu štafete mladosti na centralnem stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani je z uspehom nastopilo tudi nekaj atletov in atletinj Triglava. Štafeta starejših mladincev v sestavi Marjan Galjot, Stane Galjot, Protič in Pirjevec je postavila nov slovenski rekord za starejše mladince v štafeti 4 X 100 m s časom 44,2. Ta rezultat je, obenem tudi nov gorenjski članski in mladinski rekord. Nova gorenjska rekorda sta dosegla tudi Janez Kleč v teku na 400 m s časom 50,9 in Francka Salmič v skoku v višino s 146 cm. Rezultati: 1. Zaletel (KI) 10,9, 5. Pirjevec (T) 11,2, 400 m: 1. Stanovnik (OS) 49,5, 3. Kleč (T) 50,9, 4X 100 m: 1. Kladivar 43,3, 2. Triglav 44,2, Imenske — 400 m: 1. Podmilj-r.čak (Br) 59,1, 5. Udovč (T) M,2, višina: 1. Urbančič (KI) 148, 2. Salmič (T) 146. — M. J. Cvirn tretji NA -TEKU ZMAGE« V torek je bil v Litiji »TEK ZMAGE«, ki so se ga udeležili tudi kranjski atleti. Rezultati — člani: 1. Vaš (Litija) 9:02,3, 3. Cvirn (T) 9:12,8, 6. Verdnik (T) 9:39,2; mladinci: 1. Kosaber (Rudar) 4:43,9, 3. Hafner (T) 4:55,5, A. Klofutar (T) 5:00,3. — M. J. Preteklo nedeljo se je na Bledu žarelo državno ekipno prve** v šahu. Na prvenstvu sodeluje deset najboljših moštev iz Ju&° ' vije. Ta zanimiv moštveni turnir bo končan prihodnjo net,e"°^ju. Na sliki: srečanje med Mariborom in novosadskim šahovskim bom. Na prvi deski je mednarodni mojster Stojan Puc (de8 premagal mojstra Kulžlnskega Gorenjska rokometna liga Prvi in zadnji že znana Kranj - Čeprav morajo moštva v gorenjski rokometni ligi odigrati do konca tekmovanja še štiri kola, že sedaj poznamo zmago-vavca in najslabšega člana. Duplje, ki so igrale že v jasenskem delu dokaj dobro, so svojo tehni najboljše moštvo ima še vedno možnost, da se uvrsti v consko tekmovanje. Zaradi zaostale tekme med Iskro B in Storžičem je prvenstvena lestvica še vedno nepopolna in je takale: Vrstni red v konkurenci l*j| naslednji: Duplje 24, Sava 1, > ^ dovljica 12, Križe 10, Za^^g, Savica 8, Triglav 8 in stoff1Ctudi V nedeljo bodo nastopila ^ ko igranja •še izpopolnile, tako da Duplje 18 17 0 1 338:209 34 zares sodijo v višji tekmovalni Mladost B 18 14 0 4 387:244 28 razred. Storžu', ki je med tekmo- Sava 18 11 1 6 450:268 23 vanjem že enkrat odstopil, tudi Radov- sedaj kaže s svojo igro, da pri ljica 18 10 1 7 325:281 21 njihovem klubu ne delajo siste- Tržič B 18 9 2 7 326:273 20 matično, pa tudi 6 točk, ki so jih Križe 18 10 0 8 336:342 20 Golničani osvojili v tekmovanju Zabnica 18 7 0 11 317:331 14 v konkurenci, je jasen dokaz ne- Tržič C 18 6 1 11 166:271 13 resnosti. Pravo nasprotje pa je Storžič 17* 6 1 10 208:272 13 kranjska Sava, ki glede na orga- Savica 18 6 0 12 238:395 12 niziranost ekino in ■•odistva zaslu- Triglav 18 6 0 12 222:255 12 ži naj višja priznanje. Kot drugo i Iskra B' 17 2 0 15 185:257 4 dekleta, ki se bodo P^"1* prve točke v okviru gorenjeK kometne lige. Njihova ude' ^. je precej skromna, saj v n^eu-stopajo le štiri ekipe. P° J skem delu tekmovanja Je v red naslednji: „ ESS Storžič Tržič Mladost B 3 0 3 0 2 0 0 0 0 «*. 1 27:15 3 7=22 ° Iskra, ki tudi ni osvojilan°^c. točke, je odstopila od nadalje ga tekmovanja. M. ili oglasi • maii oglasi prodam Ugodno prodam PRIMO — 175 ccm. Tudi na ček. Vlado Stri-tih, Tržič, Cesta JLA 8 Poceni prodam klavir primeren za začetnike. Marija Stegnar, Jesenice, Prešernova 20 1791 Ugodno prodam kombinirano sobno pohištvo z dvema kavčema, pisalno mizo in klubsko garnituro. Ogled popoldne med 16. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku 1803 Zaradi bolezni prodam 4 A Z panje čebel. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1821 Prodam strojček in iglo za pobiranje z^nk v odličnem stanju. Voglje 4 v« 1822 Na prometnem kraju V Kranju prodam poslovne in skladiščne prostore velikosti ca. 250 m2. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1823 Osebni avtomobil Morris in kozolec s štirimi okni prodam. Šenčur 150 1824 Prodam drobni krompir. Poizve se na Odpadu, Primskovo 1825 ZAHVALA i , Ob smrti našega moža in očeta * JOŽETA UMNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonii številne vence in cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili isožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom za njihovo pomoč. Posebna zahvala g. župniku Skrlavaju za spremstvo in obiske v bolezni, pevskemu zboru iz Predoselj za lepo in občutno petje in dr. Bohincu za dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala gasiv-cem za častno stražo in številno spremstvo pri pogrebu ter tov. Kovaču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Za vse izraze plemenitega sočutja vsem še enkrat prisrčna zahvala. Nepozabnega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu. Suha 15. maja 1963 Žalujoči Umnlkovi ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naš« mame MARIJE DOVIC, roj. Stefe iz Tdpalič, ki smo jo pokopali v sredo, 15. maja, se zahvaljujemo vsem, ki so nam s toplim razumevanjem ln najboljš;mi močmi pomagali. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki so na kakršen koli način počastili spomin pokojne mame. Mož France!j z otrokoma Marico in Jožefom, zetom Karlom in tremi vnuki Izdaja !h tiska c P »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta S — Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-133 — Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo ln uorava 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 1)0 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Prodam kombiniran otroški voziček, košek in stajico. Kranj, Vodopivčeva 17, 1826 Prodam kratek klavir s kovinsko konstrukcijo. Naslov v oglasnem oddelku 1827 Dobro ohranjeno PRIMO prodam po ugodni ceni. Terezija Lipovec, Poljšica 23, P. Gorje 1828 Prodam uto z opeko krito primerno za garažo in kozolec s cementnimi stebri na Kriškem polju, in to s takojšnjo odstranitvijo. Poizve se Marija Košir, Križe št. 22 1829 Kmetijska zadruga Naklo prodaja na lastnem sadjarskem obratu Podibrezje kvalitetni sadni mošt in sadnjo žganje 1830 Prodam 400 kg težkega konja. Janko Svetina, Moste, Žirovnica 1831 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Zalog 45, Cerklje 1832 Kravo s teletom prodam. Grad št. 24, Cerklje 1833 Šivalni stroj Singer zelo dobro ohranjen in žensko športno kolo Superta ugodno prodam. Ivana Zupan, Retnje 15, Križe 1G34 Prodam telico 1 in pol leta staro. Sp. Brmki 60 1835 Prodam tri plemenske vole od 2 do 4 leta starosti in bikca. Naslov v oglasnem oddelku 1836 Prodam globok bel italijanski otroški voziček skoraj nov. Bodene, Kranj, Koroška 47 1837 Prodam 2 prašiča težka od 60 do 70 kg. Dobropolje 8, Brezje 1838 Rabljeno skobelno mizo (ponk) prodam. Kranj, Huje 3 1839 Za motor DKW 200 ccm prodam: kompletni bat za prvo brušenje, zoWanik in vzmet za zaganjae, -špice«, usnjeno obleko in 2 čeladi. Sp. Bela 10 1840 Visok bel odlično ohranjen otroški voziček prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1841 Trodam fiat 600 letnik 1958. Zasavska 28, Orehek, Kranj 1842 Prodam proso in oves. Sp. Br-niki 44, Cerklje 1843 Prodam dobro mlekarico po teletu aU s teletom ln bika za pleme starega 1 leto. Britof 86 1844 Prodam motorno kosilnico »Re-forem«. Alojz Lah, Klane 13, Komenda 1845 Prodam dobro oHranjrn italijanski moped na 3 prestave znamke DEM novejše izdelave. No-msnj 42, Boh. Bistrica 1846 Prodam motor PUCH 175 ccm. Valentina Grošelj, Mavčiče 18, Smlednik 1847 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo »Trlumph« 250 ccm. Anton Resman, Zgoša 23, Begunje 1865 Prodam kombiniran italijanski otroški voziček. Kranj, Titov trg 12 1866 Prodam malo rabljen železen kombiniran okopalnik in osipal-nik ter 2 brani plohari-i. Vcleso-vo 7 1867 Prodam suho sadje. Angela Eržen, Cerklje 48 1868 Prodam dobro ohranjeno omaro. Naslov v oglasnem oddelku 1869 Kravo bohlnjko, vajeno paše, po drugem teletu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1870 Motor DKV 175 ccm z rezervnimi deli prodam tudi na ček. Jera-la, Poljšica, Podnart 1871 Prodam motor BMV 250 ccm. Britof 13 1872 Prodam skoraj novo krušno peč. Rebernik Peter, Strahinj 3, Naklo 1873 Fiat 1100 letnik 1961 prodam. Delno vzamem ček. Ogled v popoldanskem času. Cesta St. Žagarja 10 (garaža)' , 1874 Prodam motor Panonla. Kranj, Ručigajeva 3 1875 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Tupaliče 51 1876 Prodam JAWO 150 ccm ali zamenjam za dvosedežni moped. Gorice 10, Golnik 1877 Prodam kravo po telitvi. Ceš-njica 5, Podnart 1878 Ugodno prodam motor ZUndapp Bella. Naslov v oglasnem oddelku 1879 Dvosobno stanovanje parketira-no z balkonom in kopalnico takoj vseljivo prodam. Kranj, Koroška c. 37 1880 Poceni prodam dobro ohranjen radio z dvema zvočnikoma. Bernard, Kranj, Zlatnarjeva 1, Stražišče 1881 Prodam suhe smrekove deske colarce, samokolnico z gumi kolesom In zidarske* opornike. Naslov v oglasnem oddelku 1882 Dvosobno stanovanje v Ljubljani prodam. Oddati ponudbe "vv oglasni oddelek pod »Takoj vseljivo« 1883 Dobro ohranjen emajliran štedilnik prodam za 5.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 1884 Prodam 4 m3 tesanega lesa, dolgega po 8 metrov. Golnik 20 1885 Prodam lepo kuhinjsko omaro. Ulica Mladinskih brigad 8, pri vodovodnem stolpu 1886 Prodam mizarske stroje. Naslov v oglasnem oddelku 1887 Prodam plšce za rejo ln pohan-ce leghorn in vajtrok. Okroglo 24 1888 Kupim dobro ohranjen planino. Naslov v oglasnem oddelku 1849 Kupim okopalnik. Naslov v oglasnem oddelku 1850 Kupim opremljeno otroško posteljico. Naslov v oglasnem oddelku 1851 Kupim motorno kosilnico za hribovite kraje. Naslov v oglasnem oddelku 1889 ostalo kupim Kupim kovaški litoželezni pri-mož. Bister, Selo, Žirovnica 1848 Sprejmem 3 pečarske pomočnike. Plača po dogovoru. Peter Močnik, pečar, Kranj, Tekstilna 2 1361 AMD Podnart obvešča, da bo pričelo s tečajem za voznike motornih vozil A in B kategorije v nedeljo, 19. maja, ob 8. uri v društvenem domu 1745 Mlada zakonca iščeta stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Za uslugo dam nagrado 50.000 din. Zglasitl se pri Optika, Kranj Koroška 17 1^36 TVD Partizan Gorenja va« priredi 19. maj« 1963 ob 16. uri veliko TELOVADNO AKADEMIJO. Po končani akademiji prosta zabava s plesom. Igral bo »Cadežev kvintet«. Vljudno vabljeni 1806 Obveščam cenjene goste, da bom 19. maja 1963 odprl novo gostilno in se toplo priporočam. Grilc, Apno, Cerklje 1811 Dam v najem delavnico, vrt ln njivo. Rateče 47 1852 Upokojenec — sam. Išče v Šk. Loki ali bližnji •kolici dom in domačo preprosto hrano. Pohištvo imam. Plača po dogovoru. Oddati ponudbe pod »Dom« 18 3 Iščem delavko, ki dela na 2 izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 1854 Sobo oddam samskemu moške« mu — Slovencu. Poizve se v trgovskem podjetju »Merkur«, poslovalnica »Ideal« 1855 Za, eno leto odstopim brezplačno sobico tistemu, ki mi proda moped v treh obrokih. Vinko Hočevar, Kranj, C. kokrškega odreda 23 1 1856 Trem fantom dam stanovanje v, opremljeni sobi. Naslov v oglasnem oddelku 1857 Skladišče, veliko 100 m', visoko 5 m, damo v najem za daljšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku 1858 Ženini ln neveste! Izdelujem vse vrste poročnih prstanov po naročilu kakor tudi vsa ostala zlatarska dela ter popravila. Ivan Levičnik, zlatar, Kranj, Zupančičeva 2 (preko novega mostu pri hotelu Evropa prva hiša desno) 1859 Sobo In kuhinjo v Ljubljana-Moste menjam za Kranj. Oddali ponudbe pod »Zamenjava« v 1860 Iščem pošteno zdravo ^f^9^? pomoč v gospodinjstvu l" nj, stvo otroka. Cilka Gorjanc, Koroška c. 4 ^ Kvalificiranega kolarja - ^ zarja aH nekvalificiranega de' ej. s hrano in stanovanjem 'P^, mem. Jože Legat, kolar —|aV ^2 roserija, Naklo 100 -o- 3-članska družina išče *°JJJjj dlnjsko pomočnico, ki zna j kuhati. Informacije dobite ^ Mikuš, Kranj, Koroška 14/1 £ rja, Našel sem nemškega °Vwjiart starega približno 1 leto. M ^ Volkar, Kranj, Stirnova 8 objave ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Ce bolehate na želodcu al' ^ trih, žolču aH črevesju, fc vafli muči zaprtje aH hemeroidi i«1 ^ umetna zdravila ne pomagaj0*^, svetujte se z zdravnikom »,n fv^ju u ,it«. /dra v : MMi jo k(*^jH ro£»s prirodnim sredstvom: -Donat« vrelcem. Zahtevajte _* svoji trgovini — te ga P* ^^LtjU grosistienem trgovskem P" jfl< -Živila« Kranj, Veletrgovin« KA« Skofja Loka in podjetju * no Gorenjka« Jesenice. OBVESTILO Obveščamo občane, ki n** vajo graditi stanovanjske h>- j„ področju mesta Skofja 1^** 40 Trate, da se osebno ztf,aS"*n0 dne 25. maja 1963 pri ^'f^fl-za urbanizem, gradbene ln «j,afja nalne zadeve na ObLO Loka soba št. 10 II. Oddelek za finance ln gospodarstvo Skofja Upravni odbor doma SKO KLIMATSKO ZDRAVIL15^ Podljubelj — Tržič sprejme z» zono 1963 administratorja s praks«-Stanovanje in prehrana Je skrbljena. Ponudbe poslati n* slov zavoda. V DOMU NA KRVAVCU fJ KOCI OB ŽIČNICI nttdI.Tle-časuod 15. maja do 30. Jun«* tos ob delavnikih ^ 20% IZREDNI POPU»L^U na redne cene vseh g0*1 uslug po ceniku, če skttP*"» vsaj 20, oseb ln če je konzu^^ skupinska. Popust velja tu vozovnice žičnice. rgafl&' Sole, športne in druge °r* gt zaci je, izrabite ugodno P«"110Lcfi> in obiščite Krvavec v poml»a cvetju. itvo Planinsko