DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7» . Uprava: Trst, ulida S. Anastasio 1-a: - tel. 2-30-39 1 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. .CENA: posamezna številka L 25. -r£ Naročnina: f mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto V H. - Štev. 10
Trst - Gorica 13. marca 1953
Izhaja vsak petek
2a petletnico 20. marca
Novejša zgodovina je polna uso-iepolnih obletnic zablod in napak, ki so prinesle človeštvu toliko gor-
h NAMESTO
Le nekaj naj jih obudimo v spominu.
28. julij 1S14, ko je 50-milijonska Avstroogrska napovedala vojno 4-milijonski Srbiji in izzvala prvo svetovno vojno.
7. avgust 1914, ko je nemški kancler Bethmann - Hollvoeg označil mednarodno pogodbo o belgij-slci nevtralnosti za krpo papirja in jo pogazil.
7. november 1917, ko se je peščica boljševikov polastila oblasti nad ruskim narodom.
28. oktober 1922, ko je peščica fašistov vkorakala v Rim brez vsakega odpora in. izsilila kapitulacijo demokratične Italije.
30. januar 1933, ko je Hitler postal kancler in gospodar Nemčije.
25. avgust 1939, ko sta Hitler in Stalin sklenila prijateljsko pogodbo za začetek druge svetovne vojne.
In prav tako usodepoln ne samo ea Svopodno tržaško ozemlje, ampak za mir na Jadranu in v Srednji Evropi je bil tudi oni nesrečni tO. marec 1948.
Ta dan ostane zapisan kot črni d a‘n v analih Trsta, toda tudi v analih vseh podonavskih narodov.
Ko je že bil sprejel ves italijanski narod mirovno pogodbo in ustanovitev Svobodnega tržaškega o-zemlja kot naravno logično posledico zgodovinskih dogodkov, ko je skupno mirno sožitje in medsebojno spoštovanje italijanskega in slovenskega prebivalstva na STO-ju postalo že dejstvo, ko se je razmerje med Italijo in Jugoslavijo že pričelo normalizirati, ko sta se i-nazemski kapital in inozemska industrija že pričela zanimati za tržaške investicije, ki bi bile dvignile Trst z njegovim Ozemljem v mogočen gospodarski trgovsko-pomor-ski emporij, odprt vsemu svetu — tedaj je počil z Zahoda oni usode-polni glas: naj bi STO vrnili Italiji, in sicer proti mirovni pogodbi in proti volji prebivalstva.
V'začetku ni ni kdo pripisoval temu v očigled italijanskih volitev sproženemu propagandnemu predlogu nikakega pomena. Sele pozneje pod pritiskom iredentističnih krogov se je pričela rimska vlada oprijemati predloga in ga tolmačiti kot obvezo, četudi ni ta predlog vseboval nikake pravne obveze.
Lani so obletnico 20. marca proslavljali z umetno uprizorjenimi demonstracijami po tržaškem kor-zu, ki jih je Rim napihnil v nedogled. Izkoristil jih je zato, da je Italija dosegla londonske koncesije in prišla v obliki trojanskega konja do tržaške civilne uprave. Kaj zato, če je bilo treba tudi prekršiti pariško mirovno pogodbo?!
Toda Italija ni v Londonu dosegla vse, kar je hotela. Policija, pra-vosodstvo, radio, vojska so ostale v rokah Angloamerikancev.
Tudi letos so pripravljali proslavo 20. marca. Priprave so pričele rano. Napadali so Zavezniško vojaško upravo. Vsa krivda za sedanjo gospodarsko krizo, zlasti za stanovanjsko bedo so hoteli zvaliti na ZVU.
Ni namen teh vrstic to upravo braniti, ker je tudi ona jpomagala odpreti vrata v tržaške urade rimskim emisarjem. Vendar je vsakemu objektivnemu opazovalcu delal ta pripravljalni aparat vtis, kakor bi hoteli organizirati za letošnjo petletnico 20-marčnega predloga demonstracije na širši podlagi. Hoteli so spraviti na ulico ne samo 15 do 18-letne dijake, ampak široke delavske mase, da demonstrirajo proti temu, kar je še ostalo od bivše angloameriške uprave, kateri o-čitaijo, da je kriva pomanjkanja, stanovanjske krize in bede.
Tržaške demonstracije bi bile n-tegnile sprožiti odziv v vsej Italiji kot lani. In kdo ve, morda so pri čakovali še eno londonsko konferenco — z novimi koncesijami in novimi nagradami. In Trst bi bil prišel v dejansko posest Italije vkljub vsej mirovni pogodbi s podpisi 21 držav.
Toda zgodilo se je, da je peklenski stroj, ki je moral igrati odločilno vlogo pri bodočih demonstracijah, ob priliki petletnice t-rostran-skega predloga, prerano počil v rokah samih organizatorjev.
In tako je bomba, ki jo je vrgla iredentistično-fašistična avantgarda v nedeljo na tržaškem korzu, in ki je ranila 25 oseb ter spravila e-najst demonstrantov — ne iz Trsta, ampak iz Verone in Padove pred sodnijo, prezgodaj odkrila svetu iredentistično organizacijo in
(Konec na 2. strani, stolpec 6.)
________S KAMENJEM NASTOPAJO LETOS Z BOMBAMI
TUJI IZZIVALCI NEREDOV
Dokaz, da je iredentizem v Trstu plod fašističnega razpoloženja, čeprav ni De Castro tega mišljenja, ko istoveti tržaški fašizem z nacionalizmom
Nedeljska številka lista »Mes-žjggero Veneto« se spodtika nad tašim člankom ob obletnici 20. parca 1952, ki smo ga objavili v jretekli številki. V zvezi s .tem čjjmkom nas je »Messaggero Venete« označil za izzivalce in izsiljevalce.	...	...
fsakomur moramo dopustiti, da sei poslužuje- svojega slovarja, in zap bi lahko mirne duše prešli preko tega Messaggerovega članka, tode ne moremo prezreti onega, karJe za nas dragoceno in ki tiči v izlavi, da so tržaški Italijani preveč Izkušeni in razumni, da bi se spuštali v vratolomne podvige, kot so t; 'storili 20. marca lani. Ta izkušnja in ta razumnost sta pa vredni omembe in mi bi radi kot prvi izrazili željo, da bi ta razumnost astala trajna lastnost in ne le trenu'-en pojav pri naših italijanskih {Održavljanih.
To želimo tembolj, ker se je prav istega dne, ko nam je »Mes-sagger3 Veneto« brezplačno prisil vlogo izzivalcev, dogodil primer, ki naj zgovorno razkrinkuje metode italijanske politike.
V gledališču »Politeama Rosset-,ti« je bilo iste nedelje najavljeno zborovanje Italijanskega socialnega gibanja (MSI) in kot glavni govornik je nastopal njegov vodja Augustd de Marsanich. Med prisotnimi in množico, ki se je zbrala okoli gledališča, je bilo kakih dva tisoč oseb, ki so ob prepevanju fašističnih himn in noseč črni fašistični prapor šle po Akvedotu proti korzu. Demonstrante je zelo obzirno spremljala policija, ki si je prizadevala, da bi jih umirila in privedla do tega, da bi se razšli. Med množico pa jih je bilo nekaj stotin, ki i'e niso hoteli odreči nasladi manifestiranja pod okni sedeža Fronte za neodvisnost. In tukaj je padla bomba, ki je ranila okoli petindvajset ljudi, od teh dva mladeniča težko.
»Slučajno« (prosimo, da se to zabeleži!) se je v tem trenutku znašel na korzu nihče drugi kot sam italijanski politični svetovalec Zavezniške vojaške uprave, profesor Diego De Castro. On sicer ni bil na zborovanju, vendar je pa gotovo po tem, kar je slišal, vedel, da je bil Marsanichev govor zelo umerjen in da je sam Marsanich pozval prisotne, naj bodo zaradi bližajoče se obletnice 20. marca mirni. On je vsekakor tudi zabeležil, da je policija nastopala in postopala zelo obzirno. Saj je on sam, De Castro, v svojstvu italijanskega političnega svetovalca pri ZVU, posredoval in svetoval policiji, naj bo kar moč umirjena in naj se izogiba vsakemu ostrejšemu spopadu s fašisti. Kazalo je, da se bo stvar iztekla gladko, ko je nenadoma počila bomba, ki je povzročila nesrečo. Med ranjenimi je bila tudi De Castrova sorodnica, gospa dr. Gabriella Gabrielli, ki se je tudi »slučajno« našla sredi demonstrantov. Glede ranjenca Dj Feliceja, ki je ostal brez noge, pa trdi De Castro, da je vzkliknil »Živela Italija«. Imel je pač razloga za vzklikanje in nočemo biti zlobni, da bi njegov vzklik spremili s komentarjem.
Vendar naj nam bo pa dopuščeno glede tega ugotoviti sledeče. Marsanichev govor je bil pretežni) izraz protesta proti delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, kakor ga najav lja sam De Gasperi v svoji poslednji izjavi, kjer govori o tako imenovani etnični črti. Marsanich je pa protestiral tudi proti temu, da je Italija molče odstopila od izjave 20. marca 1948.
Toda ta predigra je pokazala dvoje. Z ene strani popolno ravnodušnost samih Tržačanov, kajti od gruče manifestantov; ki so se zbrali okoli italijanske zastave, niti e-den ni bil iz Trsta, ampak so bili vsi po vrsti pripeljani v Trst, po-največ iz Verone in Padove, 'z avtomobili ali vlakom, tako da je vseh deset aretirancev moralo o-stati v zaporu, ker nimajo bivališča v Trstu. Ta dovoz ne-Tržačanov, da bi dokazovali italijanstvo Trsta pa kakor vemo, ni osamljen pojav Saj se redno dogaja ob občinskih volitvah, ko so potrebni posebni vlaki za »tržaške volivce«, ki imajo svoja bivališča v Italiji! In dokaj verjetno, če že ne prav gotovo, je bilo takih »dovozov« tudi ob manifestacijah lanskega 20. marca
Skratka, vse nacionalistične italijanske manifestacije, ki jih pri7 rejajo v Trstu, morajo biti netene od zunaj, od prilike tako, kakor so svtojčas nacionalistične manifestacije v Gdansku morali netiti iz Nemčije, ker domače pribivalstvo zanje ni hotelo ničesar vedeti. S to posledico za Nemčijo, da je doživela po drugi Svetovni vojni -razdelitev na dvoje.
Kar se pa vloge profesorja De Castra tiče, zadostuje, če zabeležimo, da je on človek, čigar pričevanje je po pisanju lista »Giornalc del Lunedi« vzvišeno nad vsak dvom (»testimonianza insospetta bile«). On je torej — in mi to moramo verjeti — »slučajno« zašel v manifestacijo in zopet »slučajno« prišel v položaj, da dvakrat osebno posreduje pri policiji. Ta »slučajnost«, ki je zajela profesorja De Castra in njegovo sestrično Gabrielli, pa ni osamljena, ker se je De Castro že tudi v letih 1945 in 1946 »slučaino« znašel sredi manifestacij političnega značaja.
Pri tem nam čisto »slučajno« pa-da_. na pamet, da so bile -tudi na ianskem koprskem procesu proti De Castrovi politični delavnosti izrečene kaj težke obtožbe. Zato bo potemtakem težko tudi tistemu, ki bo črtal De Castrove izjave, in jih primerjal z drugimi »slučajnostmi« njegove preteklosti, ne misliti, da se morda ni dovolj zavedal svojega položaja političnega svetovalca, in da se ni v dovoljni meri odmaknil od manifestacije, v- kateri so prepevali fašistične himne in nosili. fašistične prapore.
Pr.esojevanje o tem pa prepuščamo zavezniškim oblastem!
Kar se nas tiče, se pač zavedamo, da moramo biti budni bolj kot kdai prej in pripravljeni na vsak napad z italijanske strani.
Nam ni do koncerta, toda če ga bodo iredentisti hoteli, se Tržačani, ki se borimo za svobodo in samostojnost našega ozemlja, ne bomo branili, spremeniti ga v orkester.
Tilosia pot p London
Tito je preteklo nedeljo nenapo- 1 Karadjordjevič, ki je leta 1934 od-vedano in • nepričakovano odpoto- plul v Francijo na rušilcu »Du-val v London.	i	brovnik«.
Zc pred -tem se je govorilo, da bo svej obisk v britanski prestolnici anticipiral za en teden, toda prav do zadnjega trenutka nihče ni vedel, kako bo potoval, in kakšno pot si bo izbral. Tajnost, v katero so bile zavite vse priprave, je več kakor razumljiva in ni izključeno, da je že od samega začetka sporazumno bil sporočen javnosti tak datum njegovega prihoda, za katerega so že vnaprej vedeli, da ne bo držal.
S tem so zmedli štrene vsem morebitnim atentatorjem, ki se jih tako jugoslovanski kakor njegovi gostitelji v tem trenutku, pošteno boje.
Isto velja za izbiro prevoznega sredstva. Kaže, da nista Titu ne zrak in ne zemlja dovolj varna, zato si je izbral morje. Verjetno so mu to svetovala njegova dolgoletna izkustva in njegovi v terorističnih podvigih izkušeni prijatelji.
Ni pa izključeno, da ga je k temu zavedla tudi želja, da dokaže pomorski značaj Jugoslavije in s tem poveča njen pomen, podobno kakor pokojni kralj Aleksander.
JOSIPA STALIMA Ml MEČ
S Stalinovo smrtjo je izginil tretji veliki diktator prve polovice stoletja
Proti koncu preteklega tedna smo dočakali vest, ki smo jo pričakovali vse od trenutka, ko je sovjetska tiskovna agencija Tass poslala v svet sporočilo, da je Stalina zadela možganska kap.
Nobena zdravniška pomoč ni pomagala; Stalin je umrl. Mož, ki je poslal smrti v naročje toliko milijonov ljudi, je moral končno tudi sam kloniti pred njeno močjo. Nje-gpxg volja in ukazi mu niso mogli več pomagati.
Neiskreno bi bilo govoriti, da je Stalinova smrt svobodni svet uža-lostila. Z njim je vendar odšel e-den izmed diktatorjev, eden izmed tistih posameznikov, ki so uničevali svobodo in dostojanstvo človeka, ki na svoji poti niso imeli pomislekov, pa čeprav je bilo treba prebresti še tako široke in globoke reke človeške krvi. Za vse svobodoljubne ljudi prinese odhod tiranov v večnost kvečjemu ola;-šanje in upanje na izboljšanje. Tako je tudi v Stalinovem primeru.
Stalin je stopil pred večnega sodnika obložen z veliko odgovornostjo.. Prav takega ga bo sodila tudi zgodovina. V svojem skoraj trideset let trajajočem vladanju je Sovjetski zvezi postavil peklenski ustroj. Bil je krut in brezobziren človek, ki je svojo veliko o-blast 'raje izkoriščal za to, da je večal svojo moč in vzbujal strah, kakor pa da bi resnično služil človeštvu, mu utrjeval mir in širil ljubezen. Ce bi on hotel, bi današnji svet po drugi svetovni vojni vstopil v obdobje zaupanja in blaginje, kakršno ni še nikoli poznal. Ce bi on hotel, *bi mogli čudovite pridobitve znanosti, tehnike in medicine v borbi proti bolezni, v premagovanje lakote in v večanje človeškega gospostva nad naravo o-brniti v dobro vsem ljudem. Toda on ni tako hotel! Se otroci naših otrok bodo čutili posledice zla, ki ga je Stalin po svetu razširjal.
Hladna, vojna je na primer ena izmed takih Stalinovih zamisli. Prinesla je različne vrste nesreč na milijone mož, žena in otrok Vsilila je Zahodu drago oboroževanje, ki je mnoge narode oropala vseh sadov zmage nad Nemčijo. Trpljenje, v katero je spravil stotine milijonov ljudi, ki so morali živeti pod njegovo oblastjo, in id še danes ne vedo, kako se bodo rešili njegovega sistema, za katerega je sam predobro vedel, da je zgrajen na kosteh pobitih in uničenih življenj. V dvajsetem stoletju ie z deset milijoni internirancev v taboriščih za prisilno delo poskrbel za oživitev suženjstva in ječah njegove politične policije nove visoke šole za izpolnjeno srednjeveško torturo.
To so v grpbih obrisih grehi, za katere bo moral Stalin odgovaria-•ti, in dediščina, ki jo zapušča. Ali je torej kaj čudnega, če se ob njegovem odhodu v nepovrat svet najprej vprašuje, kaj bo s stavbo, ki jo je Stalin zgradil, in če se bo grožnja, -ki jo njegov sistem predstavlja, sedaj kaj omilila.
Zaenkrat je vse samo še uganje-
vanje. Dejstvo je, da je Stalin v sovjetski in sploh v komunistični mitologiji praktično trenutno nenadomestljiv. Z njegovim izginotjem je nastala praznina, ki je ne bo lahko izpolniti. Kot poglavarja najmočnejše diktature na svetu so ga zaenkrat nadomestili njegovi najožji sodelavci: Malenkov, Beria, Molotov in Vorošilov. Toda nihče od njih, niti vsi skupaj nimajo o-negv, orjaškega ugleda, kt^ga mel Stalin. Tega si bodo šele mo-■ali zgraditi. Ne pozabimo, da je Stalin potreboval celih trideset let, in med ostalim tudi eno zmagovito vojno, da se je od navadnega Leninovega sodelavca povzpel do položaja nekakšnega polboga. Možno je, da bodo njegovi nasledniki imeli enako potrpljenje, kakršnega je imel on, toda to so danes že priletni ljudje in ni izključeno, da se jim bo bolj mudilo. Notranja na-
lenkov bo uvedel čistke in bo odstranjene funkcionarje nadomestil s svojimi ljudmi. Ni izključeno, da se bodo posledice čutile vse do Trsta, kajti dosedanja zvestoba Vida-lija in njegovih oprod Stalinu jim ne nudi prav nobenega jamstva za varnost pod oblastjo novih kremeljskih gospodarjev.
V -teh okoliščinah je edina varna pot, ki danes preostaja svobodnemu 'švetuTTaT ~da~ ostane skrbno pripravljen, da ohrani nedotaknjenost, svojo edinost in moč, tako da ga nobena stvar ne bo presenetila, pa naj bo to komunistični pohird v novo osvajalno vojno, naraščanje samorazjedajočih notranjih sporov v Sovjetski zvezi ali pa nova umerjenejša politika in umik sedanje sovražnosti. Za vse mora pripraviti svoje načrte.
Toda izboljšanje, omiljenje napetosti, ki jo je komunizem pod Sta-
RESOLUCIJA SOZ
Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze ža STO je sprejel na svoji seji 12. marca 1.1. glede nedeljskih dogodkov sledečo
RESOLUCIJO:
OBŽALUJEMO, da je bilo tržaško mesto zopet pozorišče iredentističnih demonstracij in izgredov, ki ,s zahtevali toliko žrtev tudi med nedolžnim tržaškim prebivalstvom;
PROTESTIRAMO proti vpadu fašističnih »škvader« iz beneških mest v Trst z očitnim in izključnim namenom, da organizirajo demonstracije in bombne atentate zato, da ustrahujejo Jržaško prebivalstvo ter širijo narodnostno in socialno sovraštvo med nami;
ZAHTEVAMO od Zavezniške vojaške uprave, ki je odgovorna za varnost državljanov in za javni red v tej coni STO-ja, da končno prepreči prihod v Trst »škvadram« plačanih iredentističnih razgrajačev, in da ne dovoli nikaki-h manifestacij za 20. marec, da ne bo novih žrtev in novega gorja.
POZIVAMO slovensko prebivalstvo, naj ohrani mirno kri in vztrajnost v teh težkih dneh, v prepričanju, da pravica mora končno zmagati!
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE DEM. ZVEZE ZA STO
petost, ki je vsekakor očitna, lahko prav tako zaposli nove diktatorje z notranjim delom in medsebojnimi obračunavanji, toda prav tako jih lahko zapelje tudi do zunanjepolitičnih avantur. Vojne lovorike so za slavohlepne ljudi, ki so do danes sedeli v drugi vrsti ter so se kvečjemu tu pa tam pojavljali v Stalinovi bližini, lahko kaj zapeljiva stvar.... Zato pravijo nekateri opazovalci, da bi utegnil sedanjemu možnemu kratkemu oddihu slediti čas, ko bi mogli imeti opravka s sovjetskim vodstvom, ki bo bolj nujno potrebovalo nove velike u-spehe, kakor pa jih je potreboval Stalin, ter bo zato tudi pripravljeno tvegati.
Malenkov si bo zato nedvomno poskušal prilastiti Stalinovo slavo, podobno kakor si je Stalin prilastil Leninovo. Pri tem bo neizogibno moral hoditi po isti poti, po kajeršni je hodil Stalin, dvigati se bo, moral na oblast in jo utrjevati z likvidacijami svojih starih tovarišev. Zato lahko pričakujemo, da se bo v mednarodnem komunizmu mčd raznimi- klikami razvila neusmiljena borba za nadoblast. Ma-
linom izzval, sta še najmanj ver jetna. Demokratični svet ne sme izpregledati, da bo do tega gotovo prišlo šele, ko bo z zemeljske oble izginil zadnji tiranski režim.
Težave z nadomestilom T. Llea
Varnostni svet že dolgo poskuša premagati nasprotje med Vzhodom in Zahodom glede izvolitve novega glavnega tajnika Združenih narodov, ki naj bi nasledil Trygve Lieja. Sovjeti so doslej odbili še vsakega kandidata in nobenih dobrih izgledov ni imela niti seja, ki je bila včeraj, v četrtek.
Pravijo, da bi morali zaradi tega, ker ne bo mogoče dobiti sovjetskega pristanka na katerega od najsposobnejših kandidatov, iskati rešitev v tem, da bi sprejeli kakega manj pomembnega kandidata, ki je dovolj »nevtralen«, ’ bo zadovoljil Kremelj.
Težko si je predstavljati še kak bolj gotov način, da bi onesposobili Združene narode, kakor bi bila omenjena . rešitev vprašanja o glavnem tajniku. Toda Sovjetom je to vseeno!
Res je, da Tito ni kralj, temveč samo »predsednik« republike. To-' da zakaj ne bi posnemal gest kronanih vladarjev, če s tem lahko poveča svoj lesk? Ni izključeno, da se je tudi ta misel pletla po njegovi glavi:
Na vsej dolgi poti, mimo Malte in Gibraltarja do Londona, kjer ga pričakujejo v ponedeljek 16. -t. m., bosta jugoslovansko vojno ladjo »Galeb« (če bo sploh Tito vso pot potoval na njej!) spremljali po dve enoti mornarice Njenega britanskega kraljevskega veličanstva. Tito bo v Londonu sprejet na kosilo pri kraljici in britanski joarlament, ki si podobnega diktatorja še ni imel priliko ogledati, ga bo lahko posiušal dne 19. t. m., ko bo imel govor na seji Interparlamentarne unije. Mnogi listi poudarjajo, da je Tito v tem trenutku posebno dragocen gost, kei; bo lahko nudil Edenu pomembne informacije in mnenje o bodočem razvoju dogodkov v komunističnem svetu, ki je s Stalinovo smrtjo izgubil svojega dosedanjega glavarja.
Priznati je treba, da je Tito svojo pot politično temeljito pripravil. V London prihaja z Balkanskim sporazumom v žepu, pripravljen celo na sklepanje dvostranskih vojaških zvez. katerih se je do nedavnega otepal. Tik pred odhodom je pa z izjavo na posebni tiskovni konferenci odbil ost še italijanski propagandi s tem, da je Italiji ponudil sodelovanje v Balkanskem sporazumu na osnovi enakopravnosti in rešitev tržaškega vprašanja z medsebojnim sporazumom.
Veliki Britaniji je torej napravil nekaj velikih uslug in zato ni prav verjetno, da bi ga Eden skušal pripraviti v odnosih do Italije, ki jo Titovo potovanje najbolj vznemirja, do kakega j?osebnega popuščanja. V mednarodni politiki nam-
'dajrthr tfairafTTf**" Tito smatra, da je že dovolj dal.
Da bo Jugoslavijo vedno teže prisiliti na taka odrekanja, ki jih ne bi hotela prostovoljno sprejeti, priznava danes že ves italijanski tisk. Medtem ko je prej zatrjeval, da so Angleži in Američani izrazito na italijanski strani, čitamo danes, da sta obe ti dve državi v jugoslovansko - italijanskem sporu glede Trsta za izrazito nevtralnost. Tako smo od marčne izjave, ki je bistro in jasno predlagala povratek vsega Svobodnega tržaškega o-zemlja Italiji, preko podpiranja i-talijanskih zahtev v iskanju sporazuma z Jugoslavijo, končno prišli do nevtralnosti, t. j. do položaja, v katerem sta tako Italija kakor Jugoslavija obe enako važni ter se zahodne velesile nobeni ne marajo zameriti. In kakšna naj bo bodoča ureditev tega našega spornega ozemlja, če nočejo enostavno pogaziti italijanske ali jugoslovanske koristi in čustva? Mislimo, da je noro, iskati jo izven ohranitve in uresničenja samostojnosti, kakršno je za naše mesto in njegovo široko okolico predvidela mirovna pogodba!
Mi smo od vsega začetka govorili, da je to neizogiben zaključek, do katerega bo moralo priti. Italija, ki je vezala vse svoje upe na. uresničenje maksimalne marčne izjave, se bo pač teže pomirila s to stvarnostjo kakor Jugoslavija. Toda, ko bodo minile bližnje italijanske volitve, bodo, vsaj upamo, tudi v Rimu razmišljali z bolj hladnimi glavami in takrat bodo velesile izvršile še en skrajni pritisk, da se razpravljanje o usodi našega mesta končno zaključi. Pravijo, da sla to sklenila Eden in Dulles na svojih zadnjih razgovorih v Wa-shingtonu.
O obliki te rešitve in postopku bodo angleški državniki najbrž govorili tudi s Titom v Londonu.
Odveč bi bilo podčrtavati, da se mora jugoslovanska delegacija pri tem zavedati, da njihovi sonarodnjaki na Svobodnem tržaškem o-zemlju nikakor ne marajo več pod Italijo in da zaradi tega pričakujejo, da bo njihova matična domovina, ne glede na svoj začasni komunistični režim, to njihovo voljo tudi upoštevala, posebno še, ko v današnjih okoliščinah, kakor smo videli, Jugoslavije nihče ne more prisiliti, da bi popuščala tam, kjer noče.
Zgodovina bi namreč kaj čudno gledala na režim, ki bi svojo rešitev in utrditev kupoval s prodajo svojih rojakov.
Tega naj Tito in njegovi ne pozabijo!
j V E S T I z G O R I Š K I>G A
NEZAŠČI7777V/ Kmetijstvo na Goriškem
Kb je pred nedavnim jugoslovanski vlada Vtežila pri italijanski vladi svojo noto zaradi bbmbhega atentata na goriške slovenske šole od 2. februarja-, je Italija noto zavrnila, češ da gre za zadevo, ki se je dogodila v Italiji in proti italijanskim državljanom, smo pisali, da bi se bila Jugoslavija moraia pritožiti na Varnostni svet Organizacije združenih narodov, ki je vrhovni organ v nadziranju pravilnega ih točnega izvajanja mirovne pogodbe, katero je podpisalo ena-irtdvijset držav.
Pretekli teden jugoslovanska vlada Svojo hdto rimski vladi ponovila, sklicujoč se prav ha določili VftiVovftfe pogodbe in ha obveznost, ki jo Italija ima, da varuje in ščiti tudi slovensko manjšino v Italiji, kdt ščiti vse Italijane, La-dince, Nerrice v Foadižju in Francoze v Dolini Aosta.
člen 15 mirovne pogodbe Ih italijanska ustava
Besedilo člena 15 mirovne pogodbe je sledeče:
»Italija bo izdala vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi vsem osebam na področju njene zakonodaje, ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved, uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, vštevši svobodno izraževanje misli, svobodo tiska, svobodo veroizpovedi, misil in združevanja.«
Res je, da zagotavlja člen 3. italijanske ustave, da »so vsi državljani enake socialne dostojanstvenosti ter enaki pred zakonom, brez izjeme na spol, raso, jezik, veroizpoved, politično prepričanje in osebni ter socialni položaj«; res je •tudi, da člen 6. ustave trdi, da »Republika ščiti s posebnim zakonom jezikovne manjšine«, vendar do danes ni vlada iždala še prav nobenega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji!
Repetita juvant
Zavedajoč se svojih dolžnosti, je italijanska ustavodajna skupščina ,-lelta 1947 izglasovala deželno avtonomijo s posebnim statutom tudi za Furlanijo in Julijsko krajino, toda na tiho pobudo goriških italijanskih krogov, ki so se skrivaj podali v Rim prigovarjat vlado in poslance, je ista ustavodajna skupščina začasno odgodila v naših krajih avtonomijo s posebnim statutom, predvideno v členu 116 ustave, vendar je v členu X. prehodnih in končnih določil ustave potrdila, da »ostane kljub temu v veljavi zaščita jezikovnih 'manjšin po določilih člena 6 ustave«.
Ker ni italijanska vlada, kljub vsem gori navedenim določilom mirovne pogodbe in ustave ter zagotovilom od julija 1945 in septembra 1947, ki sta jih v posebni objavi dala rimska vlada in videmski prefekt dr. Candolini, objavila do danes še prav nobenega zakona za zaščito slovenske manjšine v I-taliji, na Goriškem in v videmski pokrajini, smatramo za popolnoma upravičeno, da se nekdo zaradi tega pritoži na Varnostni svet OZN, s posebnim ozirom na dejstvo, da se proti Slovencem in slovenskim šolam v Italiji pogavljajo bombni atentati, ki imajo očiten natnen gospodarsko ni kulturno ter sploh moValno slabiti Slovence kot take in jih na ta način poditi proč s tega ožeriilja oidnosno jih 'raznarodovati.
Ne samo, da vlada noče izdati zaščitnega zakona, ki naj zagotovi mirno življenje in razvoj Slovencev v Italiji-, ampak celo hiti »a vse mogoče načine, graditi italijanske otroške vrtce za slovenske «v troke v videmski Ukrajini, kjer nimajo ti naši otroci možnosti ta pravice, slišati niti besedice svoje materinščine!
Zato lahko mirne vesti rečemo, da smo Slovenci v Italiji neifaščf-teni in da je prav zaradi tega jugoslovanska nota upravičena!
Umetnost enakega postopanja l manjšinami
Te dni smo v listu »Giornale (M Trieste« videli s-liko propustnice za kretanje v posebnem pasu, ki so ;o izdale jugoslovanske oblasti na Reki. »Giornale di Trieste« se pritožuje, ker so propustnico izdali samo v hrvaščini, in trdi, da se zaradi tega nima jugoslovanski tisk kaj pritoževati o ravnanju s slovensko manjšino v Italiji.
Predvsem bi moral »Giornale di Trieste« povedati, da ena sama lastovka še ne dela pomladi, in da se neka manjšina rie ščiti samo z dvojezično propustnico, saj so vsi potni listi ter vse osebne Izkaznice v Italiji samo v italijanskem jeziku! Države morajo zaščititi manjšine predvsem z obveznim obisko-
vanjem posebnih manjšinskih šol. z Obvezno dvojezičnostjo v javnih uradih, i ‘obveznim uradnim spoštovanjem imenoslovja in sploh s spoštovanjem v-seh ■ posebnos-ti manjšine ter ji zagotoviti njen obstanek in mirni razvoj.
VSe to nudi Jugoslavija s posebnim zakonom Italijanom na svojem ozemlju! Ali nam »Giornale di Trieste« lahko navede en sam zakon v Italiji, ki ščiti slovensko manjšino? Niti enega!
'Nismo šovinisti in nočemo slabe-ga prav nobenemu, niti Italijanom v_ .Jugoslaviji, zato menimo, da bi bi¥ dogovor med obema državama §iede zaščite in sploh ravnanja z jezikovnimi manjšinami potreben in' umesten! Vendar bi se morala za njegovo pravilno in točno izvajanje imenovati tudi posebna me-šarla nadzorovalna komisija!
Glede mirovne pogodbe pa se I-talija ne more sklicevati na »diktat«! Italija je vojno hotela, Jugoslavijo z orožjem napadla in opu-stošila! Mirovna pogodba je le posledica izgubljene vojne!
»Proslava kihečkega dela« s 1. marca spada brezdvomno v vrsto ukrepov propagandnega značaja, s kalferimi bi vladni krogi radi he-kolikti Ublažili težki gospodarski položaj, ki je nastal na Goriškem po zadnji svetovni vojni.
Tudi take prireditve so koristne in potrebne. Toda samo 8 takimi manifestacijami je nemogoče rešiti težko gospodarsko, vprašanje! Vsi smo pričakovali, da bo napovedani prihod ministra za kmetijstvo odprl novo poglavje, in sicer lepše poglavje za goriško gsišpodarstvo sploh in še posebej za gferišitb kmetijstvo. Toda minister Fartftthi se je po svojem tajniku bol j a fi manj prepričljivo opravičil .iii Ostal v Rimu, njegov namestnik pa ni povedal drugega kot ponovil stare obljube in obžaloval, da se minister sam ni mogel na licu mesta prepričati o dejanskem stanju važnega vprašanja krminsko - gradiščanskega polja. Zastopnikom prganizacij, ki so kakor koli zainteresirane pri tem vprašanju, je obljubil, da bo morda še v teku meseca minister Fanfani poklical v Rim vse zastop-
nike, ki se bavijo z vprašanjem krminsko-gradiščanskega polja. Iz-gledi za Skorajšnjo rešitev te zadeve so torej bolj slabi.
Bolj praktičnega pomena je bil govor .ravnatelja Kmetijskega nad-zorništvas ki je s številkami dokazal zanimanje vlade za razvoj kmetijstva ha Goriškem. Po teh uradnih podatkih je bilo Goriški nakazano za leto 1951-52 145 milijonov lir vladnega posojila.
Tega sklada se je poslužilo 34 kmetij za nakup strojev v skupni vredndsti 25 milijonov lir;
30 kmetij za gradnjo kmečkih poslopij v skupni vrednosti 61 milijonov lir;
9 kmetij za razna namakalna de^ la pa v vrednosti 51 milijonov lih
Podtajnik kmetijskega ministrstva je pa povedal, da je vlada nakazala za izboljšanje kmetijstva v Italiji 125 milijard za dobo 12 let. S to vsoto bi med drugim poskrbeli za namakanje 1 milijona hektarjev zetalje, za nakup 80.000 kmečkih strojev in za gradnjo šte-vilhih kmečkih pošl«pij.
o zadeoi opcij
‘»Giornale di Trieste« od 10. t. tri. je pod goriško rubriko priobčil obširen članek v zadevi opcijskih izjav za ohi-anitev italijanskega državljanstva in njenih rešitev ter po svoje trdi, da je jugoslovanska oblast svojevoljno in na škodo I-talije sprejela ter ugodno rešila dva .tisoč opcij, ne glede na dejstvo, da bi jih ne bila smela, ker prizadete stranke nimajo italijanskega občevalnega jezika.
Stokrat smo s tega mesta že pojasnili, da moramo pod besedami »občevalni jezik«, ki mu Italijani pravijo »lingua d’uso«, razumet: jezik, ki ga uporabljamo v javnosti, in ne samo v krogu svoje družine, ker bi sicer uporabljali izraz »materin jezik«, kateremu Italijani rečejo »lingua materna«.
Nemci ločijo ta dva pojma takole:	občevalnemu	jeziku rečejo
»Umgangsprache«, materinemu pa »Muttersprache«.
Tozadevni člen 19. mirovne pogodbe uporablja izraz »občevalni jezik«, v italijanščini »lingua d’u-so«, v angleščini pa »customary language«.
Iz tega jasno izhaja, da so države podpisnice mirovne pogodbe mislile na »občevalni« in ne na »materin jezik«, ko so določile pogoje za izVrševanje opcijskih pravic. Saj so našim zastopnikom leta 1947 na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve rekli, da so pravzaprav na Goriškem in v videmski pokrajini pogosti primeri treh občevalnih jezikov pri eni in isti osebi: slovenski, it&lijaftski ih ftemški! Zato da i¥najo vsi bivši italijanski državljani, ki imajo te pogoje, pravitto, o^tirati za ohranitev državljanstva.
Protislovje uradnih krogov in tiska
Sicer pa moramo ponovno poudariti, da pravi mirovna pogodba £lede na urejevanje državljanstva t>o izvedbi mirovne pogodbe, da pridobijo jugoslovansko državljanstvo osebe, bivšega italijanskega državljanstva, M so 10. junija 19*0 imele svoj »domicil« na ozemlju, ki mimvna pogOdba priznava Jugoslaviji. Italijansko državljanstvo pa ohranijo zopet osebe, ki so 10. junija 1940 imele svoj »domi-čil« na sedanjem ftalijanskerti o-zemiju!
Tem posledhjfm osebam, ki so 10. juniji 1840 imele svoj domicil na sedanjem italijanskem ozemlju, ni bilo Tn ne bi bilo t»ba 'optft-sti za ohranitev italijanskega državljanstva, tako je zadevo tolmačilo tudi italijansko zunanje ministrstvo, ko je leta 1947 izdalo Svoje uradno tolrnaSenje tozadevnega besedila člena 19 mirovne pogodbe, in izjavilo, da moramo za »domicil« pojmovati to, kar določa člen 43 cfvifnega zakonika, ki pravi, da »je domicil neke osebe v 'kraju, kjer je orni postavila 'glavni sedež svofih Opravil in koristi«.
Toda 'kmalu za tem, in ne da bi italijansko Zunanje ministrstvo svojega tolmačenja preklicalo, so krajevna oblastva priznala ohranitev italijanskega državljanstva samo o-nim Slovencem, ki so dokazali z uradnim dokumentom, da so 10. junija 1940 imeli ha sedanjem o-zemiju Italije anagraftčno vpisano stalho bivališče, ki pa ne pomeni »domicil«! To pa zato, ker so ugotovili, da je v sami goriški občini imelo najmanj tisoč Slovencev svoj
domicil in so bili tudi vpisani na anagrafičnem uradu, toda samo za začasno bivanje, čeprav je ta »začasnost« trajala že več let,- v nekaterih pirme-rih tudi dvajset let. Za-kot pa pravi, da je treba uradno vpisati kot stalno bivajočega v občini vsakogar, ki v njej biva največ ji del leta.
Tako so italijanska oblastva prisilila, da so podali opcijsko izjavo tudi oni Slovenci, ki so imeli in imajo še danes vse pogoje za ohranitev italijanskega državljanstva, ne da bi jim bilo treba optirati! o
Krivica je očitna in namen jasen!
In ker se je tudi ta poizkus iztrebljenja Slovencev s tega ozemlja izjalovil, so si izmislili izgovor, da se pod izrazom »občevalni jezik« (»lingua d’uso«) mora razumeti samo materino domačo govorico.
Končno pa se je rimska vlada udala in je 23. decembra 1950 z Jugoslavijo sklenila dogovor, da Jugoslavija sprejme ih ugodno reši vse opcijske izjave ne glede na zadevo jezika!
Ko pa je bil dogovor že sklenjen, je baje italijansko zunanje ministrstvo doseglo od jugoslovanskega poslaništva izjavo, da ima Italija pravico, odreči priznanje ugodno rešeni opcijski izjavi! Oblastva se, sedaj opirajo v nekaterih primerih ha to dofriftevho izjavo, ki ne more imeti nobenega pomena in pravne veljave, ker je bil podpisan meddržavni dogovor, jx) katerem je bife zadeva jezika dokončno urejena.
Protislovje in nedoslednost obla-stev pa gre še dalje: danes nočejo dostaviti vsem Slovencem opcijskega odloka, ki jim pritiče, in »Giornale di Trieste« to zadržanje obla-stev podpira! Zakaj pa So odloke izročili mnogim drugim Slovencem in tudi Hrvatom? Saj mi vemo iz vsakdanjega občevanja z istrskimi izseljenci, d® je dobrih petdeset odstotkov samih Hrvatov, ki tudi tu v Gorici občuje jd i nartii in med Seboj v brvalčini'! 'Zakaj nekaterim Slovencem goriško županstvo pri-znive 'olpeljskO izjavo in temu posledno italijansko državljanstvo, drugim pa n,e?
V videmski pokrajini pa so opcijsko izjavo priznali celo županu, ki javno in doma občuje v svojem slovenskem materinem jeziku!
Naj oblast -rešuje -to delikatno zadevo bolj pošteno in pravično in naj veljajo za vse iste pravice in isti pogoji.
SOVOONJE Občinski proračun
Na izredni seji občinskega sveta, ki je bila v Sovodnjah v petek 6. t. m., so razpravljali o proračunu za tekoče leto 1953. Dohodki se predvidevajo v znesku 1-2,129.737 lir, izdatkov pa bi bilo 8,999.590 lir, kar pomeni, da znaša primanjkljaj 3,130.147 lir.
Ze res, da se primanjkljaj niža, a to še ne pomeni, da so občinske finance zdrave, če pomislimo, da ima občina velike potrebe, ki jim ne more zadostiti prav zaradi slabega finančnega položaja.
• » •
Goriški komirifOrmisti lepijo večkrat lepake po naših Vidovih, 'tiskane v našem jeziku, ki so polni slovničnih pogreškov, da se človek
kar zgraža, ko vidi to packarijo.
Ne vemo, kako to, da ne vidijo to naši domači koininformisti; a
oni so” glede tega popolnoma slepi!
Zato pozivamo goriško komunistično partijo, naj izstavlja svoje lepake, pisane v pravem slovenskem jeziku in brez slovničnih pogreškov, ker nočemo, da se naš slovenski jezik ponižuje.
Saj je v GoVici dovolj tiskarn, ki znajo tiskati pravilno slovensko besedo!
Domnu v spomin
Akademski klub iz Gorice je na svoji redni seji počastil spomin pokojnega Domna in sklenil, da — v znak zahvale zamejske mladine iz Italije, kateri je pokojni posvetil vse svoje sile in jo z očetovsko ljubeznijo vodil in vzdrževal v objemu plemenitih čustev do svojega naroda — postavi na rojstni hiši Petra Butkoviča - Domna spo, minsko ploščo, ki naj bodri tudi bodoče rodove.
O razvoju in poteku te akcije oo Akademski klub iz Gorice sproti obveščal vso slovensko javnost.
Akademski klub
Prijava dohodkov
Do 31. marca morajo pri
javiti svoje dohodke za odmere
davka:
1) laštiiiki stavb; če sd jirh te do-nesle lani vsaj 150 lir dohodki, na leto, in lastniki stavb, tud Že šo jim donesle m a h j ko 150 lir letnega dohodka, pa . majo traven tega še druge d. hodke (izpolniti stran B pu javnice);
2) vsi, ki so lani imeli kake dj-hodke od kapitala (obresti)
li trajne dohodke vsake vijte (desetine itd.). Te dohod-je je treba prijaviti ne glede fta njihovo višino, Ujdi, če gre/je za nekaj lir, ’% jih je tnfca vpisati na strani E prijavnee;
3) vsi, ki so lani imeli dohode, podvržene davku na premeno bogastvo (»Ricchezza mobie«)f ki so sami ali skupaj z dogodki od podrejenega dela (d<iav-ci, služinčad -itd.) presegli zne-sek 240.000 lir v letu ($rani C; B in £ prijavnice);
4) vsi, ki so lani imeli dohodke katere koli vrste (kot n? primer od zemljišča, stavb it’ premičnin, če niso obdavčlji^ fcot na primer: nove stavbe,'nov; čolni, nove industrije v, južni Italiji, obresti na državnjji obveznicah in tem izenačenj, ]n so vsi skupaj presegli <180.000 lir (brez stalnega odbitka 240 tisoč lir in onega za dn£jno), ker so podvrženi dopolnilnemu davku (»Imposta compUmen-tare«), strani A. E, F priiav-nice.
Iz tega sledi, da prijave čohod-
kov niso dolžni predložiti:
1)	lastniki stavb, ki niso lani i-meli nobenega drugega dohodka, kot samo onega od stavb ki pa ni dosegel 150 lir ta leto;
2)	vsi, ki so lani imeli dohodke, podvržene davku na premične bogastvo (»Ricchezza mobile«), ki vsi skupaj in združeni morebitnimi dohodki od podre-
-	jenega dela (kot so plače od
delavcev, dninarjev, služinčadi, zasebnih uradnikov itd.) niso presegli 240.000 lir. Tisti pa, ki so za leto 1952-53 že vpisani v imenik plačevalcev davka na premično bogastvo (»Ricchezza mobile«), je bolje, da prijavijo te dohodke, tudi če v letu 1952 niso presegli 240.000 lir ki toi jih sicer uradno vpisali za enak znesek, kot so že vpisani, in bi tedaj morali delati priziv proti novemu krivične mu vpisu;
3)	vsi, ki so lani imeli samo do hodke od zemljišča, precenjene za odmero dopolnilnega davka
Zaposlitev delavcev
(«Iitvpo3t& complementareH), Ki -
niso presegli letnih 480.000 . lir (•brez stalnega odbitka 240.000 lir in onega za družino);
4)	vsi, ki so lani imeli dohodke od svojega podrejenega dela (delavci itd.), ki so vsi skupaj presegli znesek 480.000 lir (brez stalnega odbitka 240.0C& lir in onega za družino). Tisti pa, ki so že vpisani V iinenik davkoplačevalcev te Vfste,ie bolje, da te dohodke prijaviije, tudi če he presegajo 480.000 Mr. da jlH zopet Uradno ne vpišej« in bi potem morali delati priziv piV)ti Vpisii.
Lastniki zemljišč in stavb naj ?.i preskrbijo točne podatke glede vršine in obsega prvih in drugih, ki jih dobijo na katastrskem uradu. Poleg tega pa naj si preskrbijo tudi točne podatke glede višine gospodarskega in agrarnega davka na zemljiščih (»Reddito domenica-le« in »Reddito agrario«), ki ga iu-di dobijo na katastrskem uradu. Dohodke od stavb (»Valore loci-tivo«) nudi pa davčni urad (»Uffi-cio dištrettuaie delle Imposte«). Vse to jim bo služilo Za izpolnitev prijavnice.
Za zemljišča velja navodilo, da se prijavijo samo dohodki za odmero dopolnilnega davka (»Imposta cortiplementare«), ker bodo redni davek na zemljišče odmerili u-radno po podatkih iz katastra.
Glavar družine prijavi tudi dohodke od ostalih članov družine, ki pa morajo prijavnico sopodpisati. Poleg tega velja od letos naprej pravilo, da morajo prijavnic« izpolniti tudi državni uradniki sami zaradi odmere dopolnilnega davka.
ZcipetletnicsZO.mapca
(Konec s 1. strani)
Na Uradu za delo vpisujejo specializirane delavce, ki so pripravljeni, iti na delo v Aden, v južno Arabijo. Pri sprejemu podpišejo delavsko pogodbo za 18 mesece/. Plača znaša 350 lir ha uro. Hrana in stanovanje kakor tudi potni stroški gredo v breme podjetju Angleški petrolejski družbi.
Tudi Brazilija sprejema specializirane delavce. Za vpis naj se prizadeti obrnejo na* izseljeniški oddelek na Uradu za 'deta.
Prav tako naj se obrnejo na Delavski Urad delavci, ki bi radi šli na delo V belgijske rudnike.
V Veliko Britanijo pa lahko gredo služkinje od 18. leta dalje.
Vse inflormaeije -daje omenjeni Urad za delo (ulica Crispi).
Delo je . sicer v teh vročih krajih naporno, a zato so 'poskrbeli z vsemi možnimi pripomočki, da bi Evropejcem naredili čimznosnejše življenje in delo.
Hrolni tečaj EHRE-UI v Gorici
V dneh 16. in 17. marca bo vpis za krojni tečaj Erre-Vi v Šolskih prostorih v ulici Croce 3. Reflek-tantkinje naj se zglasijo na zgor-njeo naslovu ob 19. uri, kjer bodo dobile tudi vse podrobne informacije.
Izplačilo pšenice
Okrajne in krajevne kmetijske zadružne trgovine so začele izplačevati končni račun za pšenico in oljnata semena, ki sb jih kmetje prostovoljno oddali državnemu skladišču lansko leto.
Za stot pšenice so kmetje prejeli 7.000 lir.
Ouhovnih Hnsjan obsojen
Iz Solkana nam je 'prišla vest, da je bil tamkaj obsojen na pet le^ zapora duhovnik iz Cerovega v Br-
dih, g. Ludvik Rusjan. Obtožnica ni 'bila niti jasna niti utemeljena in je slonela na namišljeni'nepokorščini »ljudski oblasti«.
NATEČAJ
Mestna bolnišnica razpisuje natečaj za eno uradniško mesto v u-pravi civilne bolnišnice. Prbšnjo je treba vložiti do 10. aprila 1953. Podrobna pojasnila daje uprava bolnišnice.
Dve smrti ir Doberdobu
V sredo 4. t. m. je v Doberdobu po dolgi in mučni bolezni zaradi raka umrla 57 let stara Ana Ger-golet. Pustite je lfW6ža samega, 'e isti -dan zvečer je umrl pa njen svak Andrej Ge r goret, star 64 Tet, ki je fciSstil ženo Th otroke. ,
Pbkojnika sta bila oba spoštovana od domačinov, kar je pokazala terdi lepa "udeležba pri pogrebu.
Preoš'talim sorodnikom naše sožalje.
tajnost njenih demonstracij in načrtov za letošnji 20. marec.
Zato letos 20-marčnih manifestacij ne bo.
To je ona politika nasilja nad, Slove&rto sklenjenimi rrted n\irodn--mi pogodbami in sp>-ejetimi obvezami, ki jo vodi italijanska iredentistična. javnost nasproti Trstu in STO-ju ter tu bivajočemu prebivalstvu. Nqben stvaren in trezno-misleč politik, ki mu je za mirno sožitje in strpnost slovenskega in italijanskega prebivalstva, ki že preko 1300 let živita skupaj na tem delu Srednje Evrope, ne more o-dobravati take politike.
Živimo v polovici XX. stoletja, po drugi svetovni vojni, ki je strhi nlacizem in fašizem, ter razgalila zablode šovinističnega rasizma. Je čas, da konča politika sovraštva med italijanskim in slovenskim ljudstvom! Je čas, da priznajo italijanski politiki Slovencem STO-jn na Goriškem in v Slovenski Benečiji one pravice, ki jih v kulturnem svetu vsak narod krvavo potrebuje za svoj obstoj in razvoj! V dvajsetem stoletju ni več mesta za politiko sistematičnega, namernega raznarodovanja in narodnostnega zatiranja.
Po prvi svetovni vojni so bili Slovenci na Svob. trž. ozemlju n v Italiji oropani vseh svojih kulturnih in gospodarskih ustanov, svojih krajevnih imen in celo svojih priimkov. Ali ni čas, da bi bil konec tega preganjanja in diskriminiranja? In Sedaj še že pet dolgih le borimo: mi ZA in vi PiROTI STO-ju. Koliko uničene energije hi potrošenih sredstev ter sil je v tern petletnem tfojul
Pojdimo Velikodušni) preko 2b. marca in si odkritosrčno podajmo roko. Svobodno tržaško ozemlje naj se ohrani kol most sprave fh zbliidhja med Jug'oslaiflj'o 'in Italijo. V prijateljstvu in ne v sovraštvu bo Vaf in naš napr&dek!
Dr. JOSIP AGNELfiTTO
ZAHVALA
Dne 27. ifebrutorrja. 1953 je po -doUgi in mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu
6. g« Peter Butko vič - Domen
župnik v Sovodnjah pri Gorici.
Pogreb se je vršil ob številni udeležbi duhovnikov in vernikov v nedeljo 1. marca t. I.
Ob tej priliki čutimo dolžnost, da se iz srca zahvalimo najprej prevzvišenemu gospodu nadškofu za tolažilne besede, dalje preč. g. dekanu msgr. Alojziju Novaku, častiti duhovščini, g. zdravniku Rutarju, vsem domačinom, ki so pokojniku stali ob strani za njegove bolezni ter zanj molili, domačim oblastem, učiteljstvu in šolski mladim, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetju in vsem onim, ki so s svojo udeležbo pri pogrebnih obredih iskreno sočustvovali.
NEČAK DRAGO BUTKO VIC IN SORODNIKI
tlovodnje, 3. marca 1953.
Demokrščani Posarje in Trst
Udeleženci Timske Konference Evropske obrambne skupnosti se bodo spet sestali v Parizu v upanju, da bo v razgovorih med poedinci uspelo tisto, kar iz raznih razlogov rti moglo biti zaključeno na februarskem zasedanju v Rimu. *
Nobena tajna ni, da udeležence rimske konference veže skupna katoliška ali pravzaprav demokrščan-ska ideologija. Tako De Gasperi kot Bidault in Adenauer izpovedujejo ista načela, toda po vsej pri-f liki tudi ostala gospoda, ki je za-*-sfopala Belgijo, Nizozemsko in-Luksemburg ni daleč od te struje.-
Pa tudi v Avstriji je po zadnjih volitvah prišla spet do izraza Fi-glova demokrščanska' stranka.
Razumljivo je torej, da so se zbrali ti zastopniki istega idejnega pravca z narnepom. da bi se sporazumeli o skupnem nastopu.
•Da je ob tej priliki prišlo do izkaza tudi tržaško vprašanje, je razvidno ne samo iz razlag italijanskega tiska, tfemveč še posebno jz izjav, ki jih je dal Bidault najprej v dokaj splošnih izrazih, nato pa določneje, kar je namreč zavi-selo od tega, kako je vanj silil u-rednik fašističnega dnevnika »Gior-nale d’Italia«.
Bidault je priznal — saj drugače ni mogel — da se je v razgovo-tu z De Gasperijem dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Jasno je, da se on na rimski konferenci, kjer je bilo govora o Posarju, in kjer je proti Adenauerju potreboval De Gasperijevo oporo, ni mogel spretneje izraziti proti izjavi od 20. marca 1948, katere začetnik je bil sam. Vendar je pa razumljivo tudi to, da si ni mogel kaj, da ne bi vodil računa o položaju, ki je nastal po 20. marcu 1948 in ki se je nedvomno razvijal j/ pravcu, ki je prilično nepovoljen za italijanske želje. Zato je tudi on čutil potrebo, da se izjavi za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, pri čemer naj bi se Jugoslavija in Italija sporazumeli. S tem se je pa naravno postavil na isto črto kakor Amerika in Anglija že iz enostavnega razloga, ker si Francija pač ne more dovoliti luksuza, da bi v tržaškem vprašanju zastopala od-dvojeno stališče, ko je itak že primorana, da tako oddvojeno stališče zastopa v drugih, zanjo važnejših zadevah.
• ■ Ono pa, kar je-še dalje naglasil, da ne bo podpiral nobenega predloga, ki bi bil protiven italijanskim koristim, in da bo predloge sporočil italijanski vladi, je le relativnega pomena in ni nič drugega kot vljudnostna izjava. Znana je stvar, da dve prijateljski državi sporočata druga drugi vse, kar izvesta s
tretje strani, in kar zadeva koristi države prijateljice, da bi pač mogli ohraniti pravico do protijisluge. Seveda pa taka obvestila ostanejo omejena na primere, ki se pač eni od obeh držav zde primerne in koristne. Stori drugemu tisto, ka>r že-' liš, da drugi stori tebi!
Da je Bidault to svoje dokaj zavito zadržanje v tržaški stvari povezal na protiuslugo z italijanske strani, je razumljivo. Saj mora biti pripravljen na to, da odgovarja svojim francoskim parlamentarnim nasprotnikom, ko ga bodo vprašali, kaj je dosegel za to, da se je v Rimu potegnil za Italija Brez te protiusluge ni bilo in mi smo jo ~e slutili: Bidault je potreboval in dosegel italijansko i»dpo-ro v vprašanju Posarja in angleške prisotnošti v Posarju ter se, v »kolikor bi tukaj imel uspeha, ob-, [vezal po Pesteh iz nemških virov,, podpreti Italijo v tržaškem vprašanju.
j Ta nevarnost je za nas očitna. Zanimivo pa je, da je nemški list »Frankfurter Allgemeine Zeitung« zaslutil isto’ povezavo med Trstom in Posarjem. Ta -ugotovitev pa ni nova, saj so zaupni krogi Quai
d’Orsaya že lanskega novembra našim ljudem naglaševali, da ima morebitno francosko zadržanje v tržaškem vprašanju na korist Italije svojo korenino v kompenzacijski protipostavki v Posarju, v kameri Francija pač pričakuje italijansko podporo.
Toda tudi sam De Gasperi je v itrenutku, ko je nekoč francoska stran pokazala nekako »neodvisnost« v tržaški zadevi, sodil, da je pametno, če iz Strasburga krene v Achen in tamkaj, v nekdanji pre-stolici Karla Velikega, naglasi italijanske simpatije za današnjo pošteno in pametno nemško politiko.
De Gasperi je vsekakor idejni somišljenik Bidaulta in Adenauerja. In prav zato — kakor BismaTck — nastopa pot »pošteni posrednik«, ki Jtoče iz svojega posredništva na ta ali drug način izcimiti .tudi nekaj v svojo korist. Zato se vsiljuje za pomirjevalca med Francijo in Nemčijo. To vse drži pod pogojem, če b6 italijansko pomir-jevanje uspešno in če bo De Gasperijevo prizadevanje zares u-činkovito glede bodočih odnosov med Francijo in Nemčijo. V tem primeru se bo Italija, naslonjena
na Vatikan, izkazala kot odločilen faktor v evropskih odnosih.
Toda tudi Vatikan more pri tem Italijo podpirati le do neke mere in — kakor izgleda — ni voljan prekoračiti te meje. To je pokazal že nekajkrat, ko je svojo akcijo, to je Katoliško akcijo, oddvojil od službene italijanske politike, kot na primer junija 1952, kar tedaj prav po volitvah De Gasperiju ni šlo 'ravno v račun.
Tudi zadnje dni bi morala vest, ki jo je prinesla rimska »Civilta Cattolica«, o možnosti, da se stolica sv. Petra premesti v Brazilijo, pomeniti posredno možnost, da se politika Vatikana oddvoji od italijanske politike. Ta možnost naj bi nastopila v trenutku, ko bi se katoliške ikoristi v Avstriji in Nemčiji'-pokazale kot močnejše od katoliških koristi v Franciji, in ko bi Vatiifaft1 zazrl svojo splošno korist v jačenju Adenauerja in Figla.
Nedvomno je, da bi v tem primeru Bidaultov položaj postal mnogo šibkejši. In njegova »širo-koerudnost« v primerih Gorice in Trsta bi tedaj brez njegove direktne krivde postala najmanj neumestna.
Zahteva po vdanosti Stalinu
vzrok čistk v kominformističnih strankah
Jeseni leta 1949 je norveški komunistični list »Friheten« poročal o izključitvi starega partijskega voditelja Pedera Furbotna. Po tem poročilu sta se dve frakciji borili za vodstvo v norveški partiji. Frakcijo, ki jo je vodil Furboten, so obsodili na strankini konferenci, toda kljub temu je Furboten nadaljeval in še celo okrepil svojo raz-kolniško dejavnost.
Naj'huje ga je napadal Strand Johansen, bivši poslanec norveškega parlamenta. Trdil je, da je Furboten »največji zločinec v zgodovini«, in ga obtožil, da je povezan z ameriško tajno službo ter da je pripravil zaroto za umor Johanse-na, »ker mu je dobavil avtomobil brez zavor«.
To je imelo čuden konec: kmalu po Furbotnovi izključitvi so sprejeli Johansena na opazovanje na psihiatrični oddelek Ullevalske bolnišnice v Oslu.
Ta pripetljaj v notranjem življenju norveške partije se zdi nepomemben proti praškemu procesu, ko so 11 od 14 komunističnih voditeljev obesili, ostale pa obsodili na dosmrtno ječo. Vendar so pri raz-
GOSPODARSTVO|
SKRBIMO ZA KRMO!
Letos je pomanjkanje živinske krme posebno občutno in zato so sedanje cene nenavadno visoke: do .3.500 lir za stot.
Krivdo temu pomanjkanju je pripisati lanski pomladansko - poletni suši in nasprotno trajno deževnemu vremenu v jeseni. Pri marsikaterem kmetu pa je pomanjkanju krme krivo tudi to, da premalo skrbi za njeno pridelavo.
Proti naravnim vzrokom — suši in deževju — ni pomoči.
Da pa dosežemo visok donos de-teljišč in travnikov, moramo te pravilno obdelovati. Predvsem bi morali stalne travnike predelati v deteljišča, ki nam dajo več in boljše krme. Deteljišča nam uspevajo tri do šest let, kakor je pač zemlja ugodna in pravilno obdelovana. To je, deteljišče mora biti vsaj vsako pomlad pobranamo in pognojeno. In če ni zemljišče vlažno, bo deteljišče uspevalo tudi šest let. Tudi v hribovitih legah, kjer je količkaj možnosti, nam deteljišča mnogo več donesejp kot senožeti: kosili 'bolno vsaj štirikrat namesto davkl-at ali celo ’ saTtio enkrat.
Sedaj moramo poskrbeti, da.bomo poleti izdatno kosili in da bo pridelek obilen in boljši. V ta namen moramo travnike, senožeti in deteljišča očistiti grmovja, listja in. kamenja ter dobro pobranati.
Pred brananjem bomo pogtiojili,’ in sicer: na 1.000 kvadr. m 'raztrosimo <0-50 kg superfosfata, 20-30; kg amonjaka in 10-15 kg kalijeve soli. V pustih, peščenih zemljah ;e dobro količino kalijeve soli zvišati na 20-25 kg. Težka in Vlažna zemljišča pa bomo namesto z amonja-kom pognojiti z isto količino apne-* nega dušika (»Calciononamide«),
Vsa ta gnojila lahko med sebo} pomešamo že pred trošenjem in jih kadar koli trosimo. Ge pa uporabljamo apneni dušik, moramo mqd seboj pomešana gnojila takoj raztopiti, ko se ohladi.
NOVA DETELJIŠČA
Splošna navada je, da sejemo deteljo med pšenico. Temu je gotovo vzrok pomanjkanje zemlje in pa tudi domnevna prihrane dela. Ce
pa hočemo doseči dobro uspevajoče deteljišče, moramo isto posejati z ovsem in deteljo, za kar je sedaj primeren čas. V ta namen preorje-mo zemljo in jo pobranamo, nato pognojimo s količino umetnih gnojil, kakor je zgoraj navedeno, nato posejemo 7 kg ovsa in 3 kg detelje na 1.000 kvadr. m in zabra-namo.
Ce hočeš doseči bogato košnjo, naj se ti navedena količina umetnih gnojil nikakor ne zdi previsoka!
Zelo dobro gnojilo za krmske rastline je seveda tudi gnojnica in straniščnica. Te polijemo kakih 30 hi na 1.000 kvadr. metrov.
GRINTAVOST JABOLK IN HRUŠK
2e enkrat prej smo opozorili, da se ^vrnemo na to bolezen ob primernem času. In sedaj to obljubo izpolnjujemo.
Proti tej bolezni moramo škropiti 7. \ 1/2-2 odst. brozge modre galice iti apna, in sicer ob iasu, ko se popije odpre in Se ne razcveta. Pazite, ker traja tak za škropljenje ugoden čas le dva do tri dni. To Stalil jen je je zelo uspešno, ker se -grintavost uniči do 100 odst.
■ŠKROPLJENJE CESENJ PROTI PED1CV
V eni zadnjih številk našega lista smo pisali o škropljenju češenj proti pedicu.
Danes hočemo poudariti, da moramo tako škropljenje opraviti v času, ko se cvetno pop je odpre in se cveti še ne razcvetejo. Med cvetenjem je škropljenje ne samo po zakonu prepovedano, temveč bi bilo tudi nam v škodo, ker bi s tem uničevali čebele, ki bi se po cvetju pasle in pri tem opravljale nenadomestljivo delo oplojevanja. Zato bo vesten kmet varoval te aše ljubljene koristne čebelice.
Ce tega predcvetnega škropljenja iz katerega koli vzroka ne o-pravimo, bomo lahko škropili proti pedicu po škropljenju. Za to škropljenje bomo napravili brozgo največ 3/4 kg modre galice in apna na 100 1 vode ter isti dodamo 300 -500 gr svinčenega arsenata.
kolu v norveški partiji uporabili isti jezik, iste obtožbe, vključno pripravo umora, kakor v praškem procesu. Ali lahko kdo dvomi, da ne bi Furbotna samo izključili, temveč tudi zaprli, če bi norveška partija bila na oblasti? Tedaj bi priznal, da je bil vohun »ang Lo-ameriškega imperializma«, ki je »organiziral sovražno, trockistično, titoistično, buržuazno - nacionalistično skupino« v stranki in tudi poskus umora z duševnimi motnjami prizadetega Johansena bi bil sestavni del obtožnice proti njemu in nje‘govim pristašem. Kdo lahko dvomi o tem, kako bi se to končalo?
Norveška zadeva in razdor v francoski partiji dokazujeta, da obstoja v vseh komunističnih strankah nenehen boj za osebno oblast. Lahko se trdi, da se to dogaja tudi v drugih političnih strankah, toda običajno politično nasprotje se ne. more primerjati s krutostjo, s katero stalinisti urejujejo svoja nasprotja.
Vendar boj za oblast v komunističnih strankah sam na sebi ne razlaga globine, v katero seže. Za tolmačenje se je treba spomniti politike sovjetske vlade.
Ključ vseh procesov v podložni-ških državah je vedno »nelojalnost do Sovjetske zveze«. To je bistveno vodilo za razlago. Tehnika procesov, kakor tudi »preiskava« pred njimi, je vedno ista kot na moskovskih procesih v letih 1936-38, isti je tudi cilj. V sovjetskih procesih sta Stalin in njegova klika odstranila vso tedanjo in možno opozicijo v sovjetski komunistični stranki. Ti moskovski procesi niso ie uničili stare boljševiške garde, izpostavili so jo tudi sramoti, proglasili jo za grešnega kozla za vse pogreške režima ter ustrahovali in prisilili k molku vse nezadovoljneže, ki so se rešili pred mrežo GPU-a. Ta postopek se je ponovil, ko so Stalinovi plačanci prevzeli oblast v vzhodnoevropskih državah. To bi se zgodilo, tudi če ne bi prišlo do "Titovega odpada. Po »likvidaciji« nekomunističnih strank in organizacij se je stalinski jastreb spravil na domači kurnik •— na trupla svojih lastnih tovarišev.
Ko se spozna ta zakon stalinske politike, se neha razmišljati o tem, zakaj je bilo treba žrtvovati tega ali onega voditelja. Tudi se več ne gleda v marksistične učbenike za razlago sovjetske politike, ker je njeno vodilno načelo, da je v vseh časih merodajna le politična opor-tuniteta.
Samo ena komunistična stranka se je polastila oblasti brez poznejše popolne odstranitve svojih vodilnih osebnosti, in temu se je izognila le tako, da je prenehala biti Stalinu pokorna. Jugoslovan ska komunistična stranka je izjema, ki potrjuje pravilo. Ce -bi Tito še nadalje služil Moskvi, bi ga prisilili, da ne žrtvuje le Velebita (v Moskvi so se razburjali, ko je Tito odklonil, da bi Velebita, sedanjega veleposlanika v Londonu, obtožil, kot »angleškega vohun*«), temveč vse ostale zveste sodelavce. Edini »voditelji«, ki jih sovjetska vlada dopušča v podložniških strankah so oni, ki nudijo poroštvo, da nimajo lastne volje, »mali Stalini«, ki se zadovoljujejo z Hšpom oblasti namesto njene vsebine. Čistka komunističnih voditeljev v Albaniji, Romuniji. Bolgariji, Poljski, Madžarski in Češkoslovaški ne more imeti nobene druge razlage.
Tako je seveda kljub poučni na-
ravi postranskih obtožb, ki so prišle do veljave pri izvozu procesov po moskovskem vzorcu v Vzhodno Evropo — ki pa ostanejo le postranske obtožbe. Toda uporaba antisemitizma za režiserje praškega procesa ne bi bila„ neobhodno potrebna za glavni cilj. To je bilo le propagandistično okrasje, kakor je tudi bil duh antisemitizma v procesu proti kardinalu Mindszentyju in igra s protinemškimi nacionalističnimi predsodki v procesu proti Rajku. Ce je primerno poudariti, da niso nekateri med obtoženimi samo »buržuji«, marveč tudi Židje, tedaj se bo to poudarjalo. Toda ivna stvar je pokazati največjo vdanost Stalinu, od katerega milosti se živi.
Bolgarski komunistični voditelj Kolarov (ki je 'umrl) je to stvar jasno obrazložil: »Ukrepe, ki jih ;e centralni komite izvajal proti Traj-či Kostovu, so razpršili zadnji sum zvezne komunistične stranke proti naši stranki in njenemu vodstvu.«
Kostova so obesili prav tako kot 11 prvakov v Pragi. Ni niti ene komunistične stranke v sovjetskih podložniških državah, ki ni izvedla potrebnih ukrepov, da pomiri sum vodstva sovjetske komunistične stranke.
Nej se pa lahko z gotovostjo prerokuje — da seznam še ni zaključen.
TOI\iJAZ e. borec za demokracijo
Naslednji članek je napisal O- vnet in neomajen borec za demo-
takar Odiozilik, ki je profesor na Kolumbijski univerzi v New Yorku, ob priliki obletnice rojstva velikega češkoslovaškega državnika, T. G. Masaryka. Prof. Odiozilik, ki je tudi tajnik Ma-sarykovega inštituta v Ne te Y orku, je danes eden najvidnejših poznavalcev pokojnega češkega državnika. Slovi kot zgodovinar in vzgojitelj. Prvotno je predaval na Karlovi univerzi v Pragi, kasneje na londonski univerzi in na mnogih drugih britanskih in kanadskih visokih zavodih in vseučiliščih v Združenih državah. Pri pripravljanju samostojnega lektorata na vseučilišču v Kansasu ga je doletela novica a ko-timniistiičnem. držtivnern udaru' Tako je ostal v tujini. Sedaj jf ho-norami član študijskega .c^^tra
v Vali in predava na MaScUri/ko-
vi stolici Kolumbijske univerze. Sedmi marec je dan Tomaža
Garrigue Masaryka.	,	ai.
Čeprav ni bil ta dan nikoli raz: glašen za narodni praznik, vendar ga v. svobodni Ameriki Amerikan-ci češkoslovaškega pokolenja z mnogimi drugimi prijatelji svobode praznujejo vsako leto z domoljubnimi svečanostmi.
Tomaž Masaryk se je rodil. 7 marca 1850 in je umrl 14. septembra 1937. Za časa njegovega življenja je doživel svet vrsto težkih ur velikih mednarodnih pretresov, med katerimi je bil največji prva svetovna vojna in to, kar je po njej sledilo.
Masarykovo življenje in delo je tako, da v marsičem v vsej zgodovini človeštva nima primere. Bil je najstarejši sin kočijaža na cesarskem posestvu stare Avstrije in od tu se je dvignil na najvišje mesto in do največjega ugleda sredi svojega naroda. Več kot 30 let je deloval kot profesor filozofije ;n sociologije na Karlovi univerzi v Pragi. Spisal je mnoge knjige, neskončno število člankov in bil je znan kot eden onih redkih intelektualnih vaditeljev, h kateremu so se zatekali visokošolci za duhovno vodstvo v najtežjih trenutkih narodne zgodovine. Bil je dvakrat član avstrijskega parlamenta, prvič od 1. 1891 do 1893 in kasneje od 1. 1907 do 1914. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je zapustil domovino in se vrgel v borbo za o-svoboditev in združitev Cehov in Slovakov. Deloval je v Rimu, v Švici, v Parizu in Londonu, v Rusiji in končno v Združenih državah. 20. novembra 1918 se je odpravil ’ • New Yorka na potovanje v domovino, kjer je prevzel najvišje mesto v novi češkoslovaški republiki, na katero je bil malo pred tem izvoljen.
Tomaž Garrigue Masaryk je že stopil v zgodovino človeštva kot
„0d morja do triglaua“
Dr. Metod Turnšek je neumorno na delu pri zbiranju narodopisnega gradiva na skrajnem zahodnem robu slovenske zemlje.
Znano je njegovo znanstveno delo na narodopisnem polju s celotnega slovenskega ozemlja, ki ga je izdal v štirih knjigah v Ljubljani (1943, 1944), Trstu (1946) in Gorici (1946) pod naslovom »Pod vernim krovom«. Po tisku teh štirih knjig pa je »pozneje na svojih potovanjih po Primorskem, Goriškem, Benečiji, Kanalski dolini in Koroškem nabral še dokaj novega, zanimivega gradiva iz cerkvenega leta kakor tudi premnogo dragocenih sporočil o nekdanji in sedanji ženitvi, krstitvi in pogrebu«, ki ga je objavil v prvi knjigi zbirke »Od morja do Triglava«, ki je izšla proti koncu lanskega leta v Trstu. Nekaj tega gradiva je avtor objavil leta 1950 in 1951 tudi v našem listu, in sicer poglavja o slovenski ženitvi v Trstu, fc istrskih figah, o pustu v Istri in o narodni noši na Tržaškem.
Prva knjiga zbirke »Od morja do Triglava* obsega narodopisne zapiske z ozemlja od Istre preko Tržaškega in Goriškega do Benečije. Avtor se pri zbiranju oziroma objavljanju tega dopolnilnega gradiva iz razumljivih razlogov ni držal snovne, ampak pokrajinske razvrstitve, čeprav bi bilo sistematično podajanje snovi bolj zanimivo zaradi primerjave razvoja narodopisnih vrednot v posameznih obrobnih slovenskih pokrajinah.
Objava nabranih zamejskih ljudskih vrednost se zdi avtorju umestna tudi »spričo potrebe po zgovornih, nespodbitnih dokazih za obstoj našega narodnega življa v teh predelih, obrobnih slovenskih krajih, Ri se jim najosnovnejše človečanske pravice tako skopo nudijo ali sploh odrekajo«.
Dr. M. Turnšek je snov prve knjige zbirke »Od morja do Triglava« zbral na 135 straneh (od
teh 24 strani ilustracij) pod naslednjimi poglavji: Istra, Brkini, Pivka, Trst in okolica, Kras, Vipavsko, Gorica z okolico, Banjščice, Tolminsko, Cerkljansko, Kobarid in Bovec, Seznam uporabljenega slovstva.
Na koncu vsakega poglavja navaja avtor imena oseb, ki so pri spevale razno narodopisno gradivo. Pregledni seznam poročevalcev in zapisovalcev z datumi zapisa i>a bo objavljen v drugi knjigi, ki izide verjetno še letos pred božičem. Vsaj tako nam je obljubil dr. M. Turnšek.
Knjigo je opremil akademski sli* kar Lojze Spacal.
'* * *
Ta nova Turnškov a knjiga je dragocen doprinos k poznavanju slovenske zamejske ljudske omike Je pa obenem tudi dokaz tesne povezanosti slovenske folklore, ki so ji zamejski običaji izrazit odtenek, ki tu pa tam odraža tudi neizogib ne tuje vplive. Prav zaradi tega bi bila drugačna razvrstitev obravnavane snovi v Turnškovi knjigi smotrnejša in preglednejša. Avtor pa je — kakor smo že v začetku omenili — objavil zbrano gradivo ne z vida snovne, ampak pokrajin' ske razvrstitve, kar jemlje delu morda sistematični znanstveni značaj, ki smo ga hili vajeni v prvih štirih knjigah zbirke ivPod vernim krovom«, daje mu pa zato tehtnejšo poljudno dokumentarično vrednost, ki je bila v tem primeru dr M. Turnšku glavno vodilo.
Naš namen je bil, da bi ob izidu prve knjige zbirke »Od morja do Triglava« objavili tudi pomenek avtorjem, misel smo pa opustili, ko smo izvedeli, da izide v kratkem druga in zaključna knjiga zbirke narodopisnega žitja zamejskih Slovencev.
Razgovor z dr. Metodom Turnškom bo tedaj za nas primernejši in koristnejši za našo javnost,
jj
kracijo. Kot predsednik Češkoslovaške je deloval v veri, da je demokracija najboljši vladni sistem. Neomajno je bil odločen braniti jo pred vsakim napadom od znotraj ali od zunaj države. Ze dolgo prej. ko je stopil kot predsednik na čelo novi državi, se je dobro seznanil z različnimi vladnimi sistemi. Sam je preučeval zgodovino in s pomočjo svoje žene Charlotte Garrigue, ki je bila po rodu Američanka iz Brooklina (New York), je skrbno preučil ideje, ki so vodile ustanovitelje ameriške demokracije. Štirikrat je obiskal Združene države. Najdaljši in najkoristnejši teh obiskov je bil ‘oni med aprilom in novembrom 1918, po katerem se je nato vrnil domov na Čelo nove države.
V svojem delu o 'politični in diplomatski borbi Za pravice Cehov in Slovakov, da si ustvarijo lastno državo, je Masaryk lepo obrazložil, zakaj se je odločil sprejeti a-•meriško zamisel demokracije. Preden se je vrnil v domovino, je v Združenih državah poromal na staro bojišče pri Gettysburgu, s čimer je hotel dati svoji novi politični poti še poseben jx>udarek. Globoko so nanj vplivali spomini na ameriško vojno za narodno e* dinost. Misli, ki so ga navdihovale ob tem obisku v ameriškem narodnem svetišču, je kasneje izrazil takole:
»Mnogo spomenikov sem videl v Gettysburgu.... A med vsemi pričami porajanja ameriške svobode e napravil name najgloblji vti^ Lincolnov govor.... Tega govora danes ni mogoče čitati, ne da bi te ganil.... V njem je Lincoln klasično označil ameriško demokracijo z neminljivimi besedami: »Vlada ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo.«
'Romanje v Gettysburg, stiki ?. ameriškimi državniki, pogosti razgovori s časnikarji, obiski v glavnih mestih, kjer se je srečaval z najbolj preprostimi ameriškimi ljudmi, in neposredno opazovanje ameriškega vojnega prizadevanja vse to je prepričalo Masaryku o varnosti ameriške poti. Ko se je v New Yorku vkrcal za Evropo, je v njem že prevladala odločenost, da bo pri ustvarjanju nove Češkoslovaške imel kot vzor tip demokracije, kakršnega je spozna! v Združenih državah. Prepričan in bil, da bo le tako lahko Češkoslovaška kot republika in demokracija prispevala k utrditvi evropske celine, še posebno Srednje Evrope, ki je po razbitem avstrijskem državnem kolosu ždela v kaosu in razvalinah.
Takoj po prihodu v Prago se je Masaryk pripravil k tvornemu političnemu delu. Pri tem ga je podpiralo prepričanje, da ne bodi končno le njegovi sodržavljani, ampak tudi sosedje češkoslovaške države le spoznali in znali ceniti blagoslove svobode in demokracije. Najznačilnejša poteza Masarykove osebnosti je bil namreč optimizem in zaupanja poln pogled v bodočnost. Nadaljeval je z izgrajevanjem demokratskih ustanov v državi in bil vedno znova na delu za navezovanje prijateljskih odnošajev s sosednimi narodi.
Tedaj sta dva sovražnika grozila mladi republiki. Nato in čim hitreje je bilo treba nastopiti najprej proti reakciji, ki so jo sicer porazili zavezniki na bojiščih, a ki nikakor ni hotela kloniti. Drugi sovražnik demokracije pa je bil ruski boljševizem, ki je postajal vedno bolj napadalen. Pod Masary-kovim razsvetljenim vodstvom je Češkoslovaška naglo stopala po poti obnove in stabilizacije. Se v prvih dveh letih, 1910 do 1920, je do* segla celo vrsto najlepših uspehov. V jeseni 1920 so komunistični a-genti prvič dvignili glave in poskusili spodnesti demokratično vlado. Njihova želja je bila, spremeniti Češkoslovaško v boljševiškft diktaturo, ki naj bi postala odskočna deska za komunistično napredovanje proti zahodni Evropi. Z lojalno podporo vsesplošne večine češkoslovaškega naroda se je Masajk s svojim odločnim stališčem tt-prl temu in uspešno zatrl komunistično prizadevanje, da bi se polastili oblasti. Nič čudnega oi zato, če se sedanja komunistična vlada na Češkoslovaškem na vso moč trudi izkoreniniti spomin v Masajka iz zavesti in duše češkoslovaškega ljudstva.
Od svojega povratka v Prago v decembru 1918 do odpovedi na predsedništvo v decembru 1935 jp stal T. G. Masaryk na čelu Češkoslovaške celih 17 let. Ves čas tega dolgega obdobja je neprestano služil stvari demokracije in branil demokratični nazor proti vsem nasprotnikom in nestrpnežem.
Masaryk je bil sodobnik Mussolinija in Hitlerja, Lenina in Stalina, a nikoli ni nehal dovolj poudarjati vere v demokratične ideale in demokratični način življenja.
O tak ar Odiozilik
Stras' 4.
DEMOKRACIJA
Leto VII. - Stev. 10
VESTI s TRŽAŠKEGA
Končno tudi De Gasperi
ne omenja več izjave 20. marca
V zadnjem času si zapovrstjo sledijo ugibanja in izjave v zvezi s tržaškim vprašanjem.
Zadeva z našim ozemljem stopa namreč vedno bolj v ospredje svetovnega zanimanja, čeprav istočasno z raznih merodajnih mest skušajo omiliti ostrino tržaškega spora in pomirjevalno vplivati na neposredno prizadeti državi, Jugoslavijo in Italijo.
Zadnjič smo se pomudili ob zanikanju britanskega zunanjega ministrstva v zvezi z insinuacijami italijanskega tiska o dozdevnih E-denovih načrtih glede razkosanja STO-ja in ugotovili, da pomeni znana izjava o Trstu, ki jo je dal ("rancoski zunanji minister Bidault v Rimu, dejanski diplomatski preklic »marčne izjave«, kateri je pred petimi leti botroval vprav isti Bidault.
Najnovejše izjave Tarchianija ;n •De Gasperija o Trstu so najzgovornejši dokaz, da je tako imenovana »menica 20. marca«, ki so jo zahodne sile v trenutku mednarodne stiske nepremišljeno podpisale, dokončno uničena. Ne Tarchiani in ne De Gasperi se namreč ne sklicujeta več na »svečano mednarodno listino« z 20. marca 1948, ki naj bi biJa osnova vse današnje italijanske diplomatske akcije glede Trsta!
Tarchiani je govoril pretekli teden na zborovanju ameriških Italijanov. Tožil je, da mora Italija, kljub svoji privrženosti atlantski zvezi in evropski zedinjevalni misli, še vedno omenjati Trst kot svoje glavno nerešeno mednarodno vprašanje, ki povzroča največje te-iave in napore italijanski diplomaciji in politiki. Vendar Italija —• po Tarchianiju — hoče doseči znosljiv in sprejemljiv »modus vi-vendi« glede Trsta, če že ni mogoče zaenkrat doseči sporazumno določene rešitve tega zapletenega vprašanja. Kakšen naj bi bil ta »modus vivendi«? O tem Tarchiani ni hotel ničesar reči! Tarchiani je bil v zadnjem času predmet silovitih napadov Timskega tiska, češ da si kaj malo prizadeva, da bi *ia svojem veleposlaniškem mestu v Washingtonu primerno podprl De G-asperijeve napore za izsilje-nje »italijanske rešitve« tržaškega vprašanja. Da je zamolčal stalno petletno sklicevanje na »marčno izjavo«, je to treba pripisati ne njegovi neprizadevnosti, kot mu to na primer očita »Giornale dTtalia«, ampak dejstvu, da so vendarle tudi Italijani odprli oči in se sprijaznili z resnico, da je »marčna izjava« samo še listina, važna za seminarsko preučevanje najnovejše diplomatske zgodovine.
Da je to res tako, dokazuje sama (De Gasperijeva izjava dopisniku agencije »Ansa«, ki jo objavlja »Giornale di Trieste« od 9. marca 1.1. pod naslovom »De Gasperi odgovarja Titu«.
De Gasperi trdi, da je italijanska Ylada že večkrat skušala rešiti trta šk o vprašanje na podlagi etničnega značaja tega ozemlja, pri čemer naj bi nova razmejitvena črta pustila Jugoslaviji pretežno slovanske kraje, Italiji pa dala one pretežno italijanske. V kolikor pa tudi taka rešitev ne bi bila mogoča, predlaga De Gasperi razpis plebiscita, ki naj bi se izvršil pod določenimi pogoji.
Prvič je, da opušča italijanski ministrski predsednik in zunanji
Sporočila SDD
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu poziva svoje člane, naj poravnajo zaostalo članarino, in to glede na bližajoči se občni zbor.
Slovensko dobrodelno društvo je pričelo s svojo baletno šolo, 4n sicer je pouk vsak ponedeljek in petek od 17.15 do 18.15 za začetnice in od 19.15 do 20.15 za naprednejše.
Vpisovanje traja še vedno na sedežu društva v Machiavellijevi u-Jici št. 22-11.
Poziu slovenskim učiteljem!
Slovensko dobrodelno društvo o-pozarja naše učiteljstvo, da potrebuje za nadziranje otrok letošnjega mladinskega letovanja v Devinu nadzornice za meseca julij in avgust.
Kdor se želi udeležiti obmorske kolonije, naj vloži prošnjo pri SDD v uli<;i Machiavelli 22-11 z navedbo izmene, katere se misli u-deležiti.
Prednost imajo učiteljice, ki so *e prejšnja Ie>ta sodelovale v kolonijah.
minister De Gasperi že zares vsemu svetu nadležno sklicevanje na »marčno izjavo« 1948! Zares velik napredek....
Ugodno nas je presenetila tudi uradna izjava, ki sta jo o Trstu podala Dulles in Eden ob zaključku svojega večdnevnega razpravljanja v Washingtonu o ameriš-ko-britanskem sodelovanju. Oba državnika se glede Trsta zavzemata za obojestransko sprejemljivo rešitev, to je za rešitev, na katero naj bi sporazumno pristala i Jugoslavija i Italija, vendar poudarjata, da je treba pri tem primerno upoštevati tudi voljo prebivalstva.
Za nas Tržačane je vse to vsekakor vzpodbudno, da vztrajamo v borbi za popolno svobodo in samostojnost našega ozemlja. V najtežjih okoliščinah smo se namreč-borili i proti »marčni izjavi«. Naša borbam ni bila zaman! Z nemanjšo odločnostjo se bomo borili proti vsem barantanjem z našo kožo tudi v bodoče! Razvoj mednarodnih dogodkov okrog Trsta nas k temu samo opogumlja.
Boljša nobena rešitev kot slaba rešitev, ki ne bi vodila računa o bistvenih pogojih za procvit našega ponosnega mesta in njegovega za vso Srednjo Evropo tako važnega pristanišča!
Pomembna slouesnost p Sp. Hrižu Se nekaj o poštni upraui
V stalnem in vsestranskem prizadevanju, omilit: težko ogroženi narodnostni in socialni položaj Slovencev na Tržaškem, si je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu pred par meseci zamislilo širokopotezno akcijo postavitve lastnega doma, ki naj bi služil predvsem šolski mladeži in mladini sploh v skladu z nameni, ki si jih je zastavila naša prvenstvena socialna u-stanova.
Zato.je SDD pred časom zainteresiralo širši krog prijateljev in podpornikov društva za to idejo, katera je vzbudila že takoj ob začetku pravcato navdušenje in polno razumevanje ter seveda vsestransko podporo.
V nedeljo 8. t. m. ob 15.30, je odbor SDD pokazal prve sadove ;e akcije s tem, da je povabil v Sv. Križ vse one, ki so kakor koli pripomogli, da stoji sredi velikega in košatega vrta lepa obnovljena e-nonadstropna stavba. Številna udeležba na nedeljskem slavju V Sv. Križu pri otvoritvi »Mladinskega doma SDD«, na katero so prihiteli ne samo domačini, ampak tudi gostje iz Trsta, Nabrežine in ostalih vasi, je dokazala, da živi med nami še vedno človečanski čut.
Potem ko so si gostje ogledali notranjost poslopja, je zbrane pozdravil v teku male zakuske predsednik društva, ki je pojasnil po-
men današnje slovesnosti v slovenskem Sv. Križu, napore in trud odbora SDD, da uresniči splošno željo po postavitvi lastnega doma ter je napil k čim večjim uspehom te nove človečanske zamisli.
V teku prijateljskega pomenka, ki se je nato razvil, so gostje iznesli konkretne predloge in vzpodbude za čimvečji razmah te humanitarne ustanove.
Novemu odboru za upravo »Doma«, kateremu je bila poverjena naloga, da pritegne k tej akciji najširši krog slovenskega življa v mestu in vaseh, želimo obilo uspeha in mu priporočamo, naj ne o-kleva pri tem napornem delu v socialno dobrobit naše mladine.
Nedeljski dogodki
v tržaškem mestnem svetu
Torkova seja tržaškega mestnega sveta je potekala v znamenju obsodbe nedeljskih dogodkov s strani opozicijskih strank in tudi socialistov, medtem ko so govorniki večine sicer obžalovali dogodke, a-li niso mogli zatajiti svojega negodovanja, da je novofašizem tako nerodno pokazal svetu, od kod prihajajo organizatorji tržaških iredentističnih demonstracij. Prinašamo izjavo svetnika dr. J. Agnelet-ta, ki se glasi:
»V imenu slovenskega demokratskega prebivalstva izražam v tem svetu tržaškega mesta obžalovanje zaradi žalostnih nedeljskih dogodkov, povzročenih po fašističnih »škvadrah«, ki so iz beneških mest vpadle v naše mesto z očitnim namenom, da tu organizirajo demonstracije in nerede, da tako ustrahujejo tržaško prebivalstvo.
Ugotavljam, da imajo v Trstu neodgovorni elementi možnost, da podžigajo narodnostno in socialno sovraštvo ter uprizorijo demonstracije, ki so bile prepovedane celo v Italiji sami.
Zahtevam za slovensko prebivalstvo, kakor tudi za vse tržaško prebivalstvo sploh, pravico, da žive .v miru in delajo v miru v lastni hiši in da se ne dajo begati po poklicnih hujskačih, ki so eksponenti dobro znanih krogov, ki nimajo nič skupnega z življenjskimi koristmi tržaškega mesta. Pričakujem od policijske oblasti, da vzdržuje javni red in varnost dr-
SOLSKA PRIREDITEV NA OPČINAH
Osnovna šola na Opčinah priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. .uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah
» PROSLAVO MATERINSKEGA DNE «
Na sporedu so: Recitacije, prizori, igrici in petje.
K obilni udeležbi
vabljeni vsi!
PADRIČE
28. februarja smo pokopali starega Zvenka — Antona Grgiča, domači vasi in okoliškim vasem dobro znanega in spoštovanega kmeta.
Dočakal je lepo starost 77 let, čeprav je v življenju mnogo prestal in pretrpel. Bil je vseskozi' delaven in vesten kmet, zaveden Slovenec in pravi katoličan, ki je zvesto zahajal v cerkev in živel po krščanskih načelih.
Pred dobrimi petdesetimi leti je bil med ustanovitelji bazoviške Zavarovalnice goveje živine, kateri je mnogo koristil in pomagal kot dolgoletni odbornik. Bil je tudi soustanovitelj krajevnega pogrebnega društva in zadruge posestnikov jusarskih zemljišč.
Svoji družini je bil skrben oče In vzgleden vzgojitelj. Tej družini izrekamo iskreno sožalje, njegovi duši pa želimo blažen pokoj!
žavljanov bolj učinkovito kot zadr njo nedeljo.
Izjavljam, da je obžalovanja vredno preobzirno postopanje policije pri nedeljskih dogodkih, ki bi -bila morala preprečiti od začetka -demonstracijo in prelitve toliko krvi. Zato naj občinski svet odnosno odbor pozove ZVU, naj ne dovoli novih manifestacij za 20. marec, da se Trst izogne novim žrtvam in novim nesrečam.«
• • •
Pri predzadnji seji je bilo govora o imenovanju treh občinskih zdravnikov, med temi tudi zdravi nika za Opčine. Dr. Agneletto je zahteval, naj se pri imenovanju zdravnikov, posebno še za Opčine, zahteva znanje slovenskega jezikai Pri isti seji je dr. Agneletto zahteval, naj se končno likvidira škoda za zemljišča, odvzeta ob priliki graditve avtobusne ceste Trst -Kras -Sesljan.
Odgovor VS OZN
na našo spomenico
Glede na spomenico o tržaškem vprašanju, ki jo je poslal Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov v imenu Fronte neodvisnosti, Tržaškega bloka in Akcijskega odbora za obrambo STO-ja g. dr. Josip Agneletto, je prišel naslednji odgovor, ki ga je podpisal g. D. Protitch, glavni ravnatelj za politične zadeve pri Varnost-enm svetu OZN.
SCA-264-27-062	19.	jan.	1953.
Gospodu
Dr. JOSIPU AGNELETTU, TRST
Dragi gospod,
Vaš memorandum o tržaškem vprašanju, ki je bil poslan na naslov generalnega tajnika, je bil izročen temu oddelku za odgovor.
Želim Vas obvestiti, da smo Vašo spomenico vključili v seznam za »Komunikacije, sprejete od privatnih oseb, ne od vlad, ki se tičejo zadev, ki spadajo .v delokrog Varnostnega sveta«. Ta seznam kroži periodično in prihaja do vseh članov posameznih vlad v njihovo informacijo.
Z odličnim spoštovanjem
D. Protitch l.r., glavni ravnatelj za politične zadeve V S
OBVESTILO
A K Jadran vabi na ZABAVNI VEČER, ki bo v sredo 18. tm. v veliki dvorani v središču mesta. Začetek ob 21. uri. Odbor
IZ NABREŽINE
Čudno obnašanje opozicije
Takoj v začetku seje je odbornik Slavec počastil spomin umrlega Josipa Stalina, nakar se je župan v imenu obč. uprave pridružil spominskim besedam ter izjavil, da se, čeprav pripada s svojo skupino nasprotni ideologiji, pred veličastvom smrti klanja pokojnikovemu spominu.
Nato je župan poročal, da si je popoldne ogledal delavnice nabre-žinske »Selad« tržaški podžupan inž. Visintin v spremstvu ravnatelja »Selada« inž. Mayerja. Tržaški podžupan je obljubil, da bo ves kamen za delo novega stopnišča pred jezuitsko cerkvijo izdelan v Nabrežini. Obč. odbor si bo prizadeval, da bo to delo, ki bo trajalo približno e-no leto, zares predano Nabrežini.
Predno so prešli na dnevni red, je odbornik Floridan poročal o akciji v pomoč poplavljencev na Nizozemskem. Zbirka v občini je dosegla 233.118 lir, to vsoto so pretekli petek izročili častnemu konzulu Holandske v Trstu.
Odbornik Floridan je nato pre-čital pismo na ZVU, v katerem naproša občinski svet, naj bi spremenili znani italijanski zakon o krajevnih napisih. To vlogo bo posebna obč. delegacija predložila Z. V.U.
Sele nato so prešli na -dnevni red, na katerem so bila različna imenovanja v razne komisije. Za računske revizorje za leto 1952 so bili izvoljeni sledeči svetovalci: Stanko Pertot (SDZ), Viktor Skof (OF) in Josip Marizza (KP).
Zastopniki občine v konzorcij za obč. trošarino so: Egon Floridan, Jože Kralj (SDZ), Albin Skrk (K P) in Drago Legiša (SKSZ). Zastopnika občine v konzorciju Kra-j škega vodovoda sta Jože Kralj (S DZ) in dr. Jože Skerk (SNS), Člani upravnega sveta konzorcija za
zdravniško, živinozdravniško in tehnično službo so bili imenovani: Egon Floridan, Ivan Terčon (SDZ), Leopold Legiša (OF), dr. Jože, Skerk (SNS) in Ivan Antonič iz Cerovelj.
Prešli so nato na volitev članov volilne komisije, toda tu so vsi obč. svetovalci OF, SKSZ in SNS brez nikakega obvestila zapustili sejno dvorano, zaradi česar je župan po pet minutnem čakanju izjavil, da seja ni več sklepčna in jo zato zaključil.
Prihodnja seja bo v ponedeljek 30. t. m. ob 17. uri.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča:
Razdeljevanje nakazil za nakup semena večne detelje po znižani ceni
Kmetijsko nadzorništvo je pričelo z razdeljevanjem nakazil za nakup semena večne detelje po znižani ceni.
Ker stane 1 kg semena večne detelje 410 lir, mora kmetovalec, ki se je svoječasno naročil, v trenutku dviga nakazila plačati 70 odst. cene, to je 287 lir za kilogram.
Razdeljevanje močnega krmila -pogače koruznega jedrca
Nadaljujejo z razdeljevanjem močnega krmila - pogače koruznega jedrca. Obveščamo, da je sedanje .razdeljevanje izključno namenjeno samo tistim živinorejcem, ki pri decembrskem razdeljevanju krmila niso bili deležni.
Za dvig nakazil, bodisi večne detelje kakor močnega krmila, se morajo kmetovalci obrniti na Področno kmetijsko nadzorništvo - v -ulici Ghega št. 6-1. - med uradnimi urami (8.30 do 12).
»Demokracija« je prinesla 13. februarja na četrti strani pod naslovom »Igrajo se z nami« novico o čudnem romanju pisma, namenjenega v Mavhinje, lično vasico na severozahodnih obronkih tržaškega Krasa, skoro na meji z Jugoslavijo. -Poleg krajevnega naziva Mavhinje je bila vidno zapisana oznaka STO, ki je tudi mednarodna poštna oznaka za Svobodno tržaško ozemlje.
Tržaška pošta je pa ta dopis premila še z dodatno oznako URSS« in ga z dovolj prozornim namenom poslala v Sovjetsko zvezo, od koder so ga s pečatom »Mež-dunarodnoje« in »Retour« spet poslali v Trst. Topot je tržaška poštna 'Upravo vrnila pismo odpošilja-ljici, čije naslov je bil. označen na običajnem mestu na zadnji strani ovoja.
»Giornale di Trieste« od 4. marca,' s skoro enomesečno zamudo, povzema to našo vest in jo po svoje prikazuje italijanski javnosti, češ da gre za nov dokaz titovske narodne zagrizenosti, upravnega dlakocepstva, neupoštevanja tukajšnjih upravnih predpisov glede označevanja krajevnih imen itd.
iZares ne vemo, zakaj »Giornale di Trieste« ne navede svojim, čital-cem, da je o omenjeni zlorabi 'tržaške poštne uprave pisala .»Demokracija«, ki je glasilo tržaških demokratičnih Slovencev! Menimo, da je prekomodno, da bi tržaški redentistični dnevnik upravičene, pritožbe tržaških Slovencev pov-šalno in ironizirajoče zavračal, češ da gre za titovske intrige. Prehod iz borbe proti tržaškim Slovencem, češ da so vsi »Slavokomunisti«, v borbo proti titovstvu, kot dozdevnemu edinemu izrazu slovenstva na Tržaškem, je za vse nas jasen dokaz -neresnosti italijanske politične igre in namernega potvarjanja dejstev.
Nadvse pa obžalujemo, da po i-redentističnem vzgledu vprav »de-mokristjanski« in sploh »katoliški« krogi vsak izraz naše borbe za u-veljavljenje slovenskih narodnostnih in jezikovnih pravic na Tržaškem po svoje omalovažujejo kot titovstvo!
Odgovorni funkcionar tržaške poštne uprave, ki je pismo s krajevno oznako »Mavhinje - STO« poslal v Sovjetsko zvezo, je napravil dvojno upravno pomoto, da ne govorimo o zlorabi službenega položaja na škodo slovenskega klienta tržaške poštne uprave, ki je njeno uslugo plačal zakonito določeno takso:
1) čeprav je v mirovni pogodbi z Italijo uveljavljena sigla STO -FTT - TLT (Svobodno tržaško o-zemlje - Free Triest Te,rritory -Territorio Libero di Trieste) za naše ozemlje, je omenjeno pismo romalo v Sovjetsko zvezo, ker je nekdo na pešti uradno dostavil poleg oznake »STO« še oznako »URSS«;
2) če se poštnemu funkcionarju res ni hotelo, da bi pogledal v poštni repertoar in našel poleg slovenskega krajevnega imena Mavhinje še italijansko spakedranko Mal-china, bi moral dopis vrniti odpo-šiljateljfci na njen naslov v Trst, ki je bil pravilno označen, in ne ga samovoljno poslati v »URSS«!
Nam se zdi, da diši vsa stvar ne samo po navadni iredentistični ši-kani, ampak celo po kazenskem zakoniku !
Da ne govorimo o tem, kako t'a-ko ravnanje brezvestnih poštnih uslužbencev škoduje ugledu tržaške poštne uprave.
Stvar smo morali iznesti v javnost tudi zaradi tega, ker prizadeta oseba ni mogla priti do zavezniškega častnika, ki odgovarja za poštno upravo, ker jo je njegov italijanski tajnik enostavno odpra-; vil s tem, da jo je napotil k drugemu italijanskemu funkcionarju,-ki je vso stvar omalovaževal, kakor smo že zadnjič omenili.
Gre ža resno zadevo in ne za ne-
dolžno igrico med iredentisti :n tjlovci, kot bi hotel prikazati vso z&devo »Giornale di Trieste«!
G-re za ugled tržaške poštne u-prave in gre za naše pravice, ki jih iredentisti teptajo kot burkeži-čeprav je pust ie davno za nami....
Pa ja ne, da jim je tudi to pogrebno za pripravljajoče se norčije 20. marca?
Komisija za umetnine
Zavezniška vojaška 'uprava je u-stanovila posvetovalno komisijo za starinske umetnine, lepe umetnosti in varstvo pokrajinske lepote, ki' bo delovala v okviru Prosvetnega urada ZVU.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi praznika 19. marca bo-»Demokracija« prihodnji teden v prodaji že v četrtek namesto v petek.
KNJIGE
Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige:
Vinko B e 1 i č i č ; »Slovenska lir~ ska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir.
France Prešeren: »Krst prt Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij J e r u c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
Ferry B ii k v i č :	»Brezdomci«,.
roman, cena 800 lir, za študente 600 lir. -	*
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir.
Bogomir C o k e 1 j :	»Zgodovin—
ski razvoj Trsta«, brošura, cena. 60 lir,
Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir.
TRGOVSKEGA POMOČNIKA išče
trgovina jestvin. — Naslov v upravi »Demokracije«.
OPREMLJENO SOBO išče boljša šivilja ves dan odsotna. — Ponudbe pod »Mirna in dobra plačnica« na upravo lista.
SLOVENSKI DRUŽINI -brez otrok da v najem v Tržiču hišo s 4 prostori, ev. tudi 5, velik vrt, garaža, klet, strojna pralnica, in ostale pritikline. — Naslov pri upravi lista v Trstu.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež
Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17, ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9 - 12 in ort 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Mizarji
kmetovalci
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-
kete nudi najugodneje
CALEA
TEL.
90441
TRST
Vlal« Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
1
Tovarna pohi&tva
Tel. 32
m
Cormons - protr. Gorizia
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.