Poštnina plačana v gotovini. leto LXI. itev. 130. D Llahllonl, v petek 8. Junija 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240__Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Nečuueno nasilje triadne večine r Osem opozicijonalnih poslancev izključenih za tri seje Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet nad vse burna* — Vladna večina je brez pravega povoda izključila osem poslancev opozicije. — Beograd. 8. junija. V skrajno Nas ni izvolila policija kakor vas, in nam tudi ne bo predpisovala, kdaj smemo govoriti.» V največjem nemiru je končno dobil besedo posl. dr. Maček, ki je v svojem govoru konstatiral, da dogodkov na zadnji seji Narodne skupščine ni izzvala opozicija, marveč vladna veČina, odnosno predsednik Narodne skupščine, ki sploh noče več poznati poslovnika. Največjo pozornost pa je vzbudil nastop radikala Nastasa Petroviča ki se je popolnoma pridružil naziranju opozicije ter ugotovil, da je predsednik tudi na današnji seji že ponovno kršil poslovnik, med drugim tudi s tem, da ni povedal, zakaj predlaga kaznovanje poedinih poslancev Vlada bi očividno želela posnemati Mussolinija in bi najraje uniformirala Narodno skupščino, da bi ji lahko dajala povelja. Nastas Petrovič je še posebej povdaril, da predstavlja to postopanje vlade povsem nepotrebno izzivanje opozicije, kar mora napetost le še povečati. Med tem se je prerekanje tako stopnjevalo, da ni bilo slišati nobene besede. Skupščinski predsednik je neprestano zvonil in pozival poslance k redu, končno pa je ob pol 1 ?. sejo prekinil Vlada se je takoj nato umaknila v ministrsko sobo, v Narodni skupščini pa vlada še vedno nepopisen kraval. V vrstah KDK izjavljajo, da izključeni poslanci ne bodo zapustili dvorane, marveč bodo počaakli, da jih predsednik z žandarmi izžene. — Beograd, 8. junija. Po polurnem odmoru je predsednik dr. Peric odredil nadaljevanj seje. Prvi je dobil besedo posl. Kokanovfč, ki je izvajal, da je največji sovražnik naše države sedanja vlada, ki neti med narodom nezadovoljstvo in bo nosila tudi vso odgovornost za posledice. Govornik je os-fcro napadel notranjega ministra cir. Korošca, ki je v opo7:-;ii toliko govoril o svobodi, dianes Da je najhujši janičar. Ne samo, da prepoveduje shode opozicije, popolnoma nezakonito preganja opozicijski tisk. Govornik navaja zadnje zaplembe, ki jih je sodišče po vrsti razveljavilo in naglasa, da bo morali dr. Korošec za vse to še dajati odgovor. Med njegovim govorom je prišlo znova do viharja in bučnega prerekanja, ki do konca seje ni več ponehalo. Poslanec Dragišević je govoril o kršitvi poslovnika in naglasih da se bo dal samo s policijo odstraniti iz skupščine. Njega je poslal semkaj narod po svoji svobodni valji in si svojih parlamentarnih pravic ne da vzeti. Ukloni se le nasilju. med splošnim prerekanjem je nato predsednik sporočil, da je dobil dva predloga. Prvi, naj se izvede poimensko glasovanje o izključitvi. Po izvršeni pozivki je objavil, da je navzočih vsega 245 poslancev. Takoj nato pa je sledilo poimensko glasovanje o izključitvi. — Vladna večina je predlog dr. Perica sprejela in izključila osem poslancev KDK Izključitev je izzvala ogorčene proteste pri opoziciji. V splošnem prerekanju je predsednik ob 12.30 naglo zaključil sejo in sporočil, da se bo vršila prihodnja jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Vsekakor bo tudi jutrišnja seja zelo viharna, ker naglašajo izključeni, da bodo klub izključitvi prišli na sejo in da se puste samo s silo odstraniti iz Narodne skupščine. Novi naklepi Italije na Balkanu Proglasitev Albanije za monarhijo in ustanovitev carinske unije med Italijo in Albanijo Ahmed beg Zogu dobi za tiranski pakt in »obrambno« pogodbo albanski prestol. — Bojazen pred novimi konflikti med Jugoslavijo in Italijo* — Demarša Francije in Anglije v Rimu in Tirani. — Beograd, 8. junija. Tukajšnji di* plomatski krogi so prejeli obvestilo, da je revizija ustave v Albaniji v zvezi z namero Italije proglasiti Albanijo za monarhijo in ustoličiti Ahmeda bega Zogu za prvega albanskega kralja. Kakor znano, jc Ahmed beg Zogu že L 1925. hotel proglasiti samega sebe za albanskega kralja. Italijanska diplo* macija je v načelu na to pristala, za* htevala pa je od Ahmeda bega Zogu razne koncesije. TV-.o se je rodil znani tiranski pakt. Italija se je ob sklenitvi tega pakta obvezala podpirati progla* sitev Albanije za monarhijo in Ahme* da bega Zogu za albanskega kralja. Konflikt pa, ki je nastal zaradi tiran* skega pakta med Italijo in Jugoslavijo, je to namero začasno preprečil, ker je morala Italija pod pritiskom Anglije in Francije vsaj začasno opustiti svojo agresivno politiko v Albaniji. Tako je v tej akciji 1. 1927. nastalo nekako zatišje. Med tem pa je nastal v Albaniji, zlasti v južnih pokrajinah velik odpor proti Ahmed begovemu režimu. To nezadovoljstvo je zatrl Ahmed beg Zogu s pomočjo Italijan* skega denarja in orožja, a Italija je izsilila znano obrambno pogodbo z dne 22. novembri 1927. Takoj nato je sledila znana akcija za proglasitev ca* rinske unije med Italijo in Albanijo. Ta akcija ni bila brez vsake osnove, kakor se je skušalo zatrjevati v sluz* benih krogih in je sedaj stavljena znova na dnevni red. Italija je vezala pro> glasitev Albanije za monarhijo na usta: novitev carinske unije med Italijo in Albanijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih posvečajo tej akciji1 veliko pozornost in ne prikrivajo bojazni, da bi progla* sitev carinske unije in ustoličenje Ah; meda bega Zogu za albanskega kralja izzvala nov konflikt med Jugoslavijo in Italijo, ki bi bil mnogo resnejši nego so bili vsi dosedanji spori. V dobro poučenih krogih doznava vaš dopisnik, da nameravata Francija in Anglija podvzeti v tej zadevi ener> gično demaršo v Rimu in Tirani ter tako Italijo kakor Albanijo opozoriti na to. da lahko rodi ta akcija za obe državi skrajno neprijetne posledice. — Tirana, 8. junija. Včeraj sta zbornica in senat razpravljala o spre* membi albanske ustave. V smislu čle* na 141 ustave je bil sprejet sklep, da se sestaneta senat in zbornica danes dopoldne k skupni seji, ki se bo pro* glasila za ustavotvorno skupščiino ter bo sklepala o nameravani reviziji ustave. Male senzacije ljubljanske kronike Truplo neznane utopljenke v Ljubljanici, — Težka avtomobilska nesreča. — Dva homoseksualca pod ključem, — Tatvina in vlom. Ljubljana, 8. junija. Pregovor pravi, da gre tretjič rado Preteki teden so namreč potegnili iz Ijublja-nice dve utopljenki, danes popoldne je pa iavila orožniška postaja v Vevčah, da so ob 9 zjutraj iz vode zopet potegnili truplo neke utopljenke, čije identiteta dosedaj še ni ugotovljena. Utopljenko so opazili kosci ki so kosili travo na desnem bregu Ljubljanice, blizu vevške papirnice. Obvestili so takoj orožnike, na kar je odšel na breg Ljubljanice komandir orožniški postaje narednik Sjšnik v spremstvu dveh orožnikov. Utopljenko so potegnili iz vode in ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja, je komandir odredil, da truplo prepeljejo v mrtvašnico sv. Urna v Dobrunjah. Utopljenka je sta«ra okoli 50 let, ie po-dolgastega obraza, ima sive oči in kostanjeve v dve kiti spletene lase. Postave je srednje, v ušesih pa je imela zlate uhane z zelenimi kamenčki. Nosila ie črno krilo, črne nogavice, bel modTček in sive triko hlače. Uhani so ostali v svrho lažje ugo-tcvitv utopljenkine indentitete na orožniški postaji v Vevčah. Snoči kmalu po polnoči se je pripetila na Sv. Petra cesti težka avtomobilska nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je bila materijalna škoda zelo velika. Šofer in mehanik Anton Godec ss le vozi! s svojimi prijatelji z avtomobilom po mestu, kmalu- po polnoči se je avtomobil na Sv. Petra cesti z vso silo zaletel v neko hišo. Karambol ie bil tako silovit, da je odletel velik kos zidu. avtomobil se je pa na sprednjem delo popolnoma razbil in bo najbrž za vožnjo neporaben. Pri nesreči sta bila šofer Godec in Logar precej težko poškodovana in sta obležala nezavestna. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v bolnico. Njuno stanje je precej kritično in sta oba bruhala kri. Godec se baje vse dopoldne ni zavede!. Kakor smo že poročali, je velesejem privabil v Ljubljano razne temne elemente, žepa rje, vlomilce in slično sodrgo. Med drugimi pa je zaneslo v Ljubljano tudi dva homoseksualca iz kršne Bosne, ki sta ruka? v mestu lovila svoje žrtve. Bila sta to Edhert H. in Mehmed B. Oba sta ložirala v nekem tukajšnjem hotelu. Včeraj popoldne pa ie vratar opazil, da je prišel H. popoldne večkrat v svojo sobo, vsakokrat pa ga je spremljal kak deček, ki mu je nosil kovčeg. Okoli 19. se je H. zopet vrnil in tudi to pot ga je spremljal neki mladenič. Vratar je postal pozoren in stopil za njima v sobo. Bi! ie baš priča, kako se je deček upiral Bosancu in skušal pobegniti. Seveda je nasilnež svojo žrtev izpustil, ko ie zagledal vratarja. Vratar je pozval v bližini službujočega stražnika. H. je sicer hotel pobegniti, vendar je bil prijet. Policija je prijela tudi njegovega tovariša Mehmeda, ki je bil vedno na straži, kadar je H. privlekel kako žrtev. Policija je zaslišala omenjenega dijaka, ki ga ie H. nazadnje zvabil s seboj. Dijak je izpovedal, da ga je H. ustavrl na frančiškanskem mostu in ga prosil, naj mu nese kovčeg v hotel. Nato ga je zvabil v sobo in ga skušal zlorabiti. Kdo so ostale žrtve muslimana, policija dosedaj še ni mogla ugotoviti. Žrtev žeparjev je postal večraj Josip Ažman iz Ljubljane. Bil je tako nepreviden, da je v gostilni prt »Levu« med balinanjem obesil suknjič na drevo. Spreten žepar mu je iz suknjiča izmaknil listnico, v kateri je bilo 780 Din gotovine in več listin. Tatvine je osumljen 25 do 30lerni moški, k! je sumrjivo stikal okoli gostilne. V Šmarjah pri Sapu je bil te dni izvršen vlom v trgovino Ahlin. Tatovi so odnesli okoli 4000 Din gotovine, celokupna škoda pa znaša okoli 5000 Din. Orožniki so s pomočjo policije in policijskega psa, ki se je to pot zelo dobro izkazal, vlomilce kmalu izsledili. Vlomilca Viktor Zore in Ivan Anžič sta bila prijeta in izročili so ju sodišču v Ljubljani. Atentat na bolgarskega ministrskega predsednika — Sofija, 8. junija. Ko je snoči ministri ski predsednik Ljapčev odhajal s kolodvo* ra proti svojemu domu, ga je nenadoma napadel neki delavec in ga skušal z ostrim dvoreznim bodalom zabosti. Ljapčev je v zadnjem hipu odbil smrtonosni udarec ter se pri tem samo lažje ranil na desni roki. Napadalca so takoj prijeli. Pri zaslišanju je priznal, da je hotel umoriti ministrskega predsednika. Podrobnosti o tem napadu drže oblasti v tajnosti, ker domne\'ajo, da gre za zaroto. ČANTSOLIN ŠE ŽIV. — Tokio, 8. junija. Vesti, da je Cangt* M3lin že umrl, so se izkazale za neresnične. Snoči je bil operiran ter mu je bila ampu« tirana desna noga. Takoj po operaciji je padel v nezavest, iz katere se doslej še ni prebudil. Zdravniki nimajo upanja, da ga ohranijo pri življenju. ISKANJE NOBILA — Rim. 8. JLunija. >Agenzija Štefani t poroča, da je parnik >Citta dj Milanom, ki je spremljal generala Nobila v Severno ledeno morje, sprejel snoči nepopolno radiobrzo-javko. o kateri domneva, da prihaja od Nobi-lovega zrakoplova >Ttaliet. Doslej pa o »Italiji« ni še nobenega sledu. Italijanska vlada je odredila, da se zgradi kolikor mogoče daleč na severu provizorična radiopostaja, ker upa, da bo na ta način mogoče vjeti eventu-elne klice "»Italie*. ZOPET POTRES V GRČIJI. — Atene. 8. j,unija. Snoči je bil v okolici Korinta zabeležen nov močan potres, ki je trajal 6 minut. Na hribu Therania se je odtrgala ogromna skala in drvela v dolino, vendar pa je obtičala na prstem polju, tako da ni povzročila nikako škode. Pač pa je v vasi Lutakri porušenih več hiš, pri Čemur je bilo vec ljudi ranjenih, dva otroka pa ubita. TuHi v korintski luki je povzročil potres mnogo škode. Med prebivalstvom vlada velika panika. EKSPLOZIJA PLINA V PRAGI — Praga, 8. junija. Včeraj ob petih popoldne se je dogodila velika eksplozija plina, ki je vzbudila v mestu veliko senzacijo. K sreči ni bilo Človeških žrtev. V kanalu za poštni kabel so delavci odstranili neki pokrov, nakar je eksplodiral plin, ki se je nabral v kanalu; najbrže je kak pasa nt vrgel v kanal gorečo šibico ali cigareto. Eksplozija se je dogodila v ulici, kjer se nahaja redakcija >Nn rodnih Listov«;, nedaleč od nemškega gledališča. Na nekaterih hišah so popokale vse šipe. Ranjen ni bil nihče, pač pa je materijelna škoda precejšnja. (Eksplozija je bila torej enaka oni, ki je nedavno ponoči alarmirala Ljubljančane. Op. ur.) OLIMPIJADA. — Amsterdam, 8. junija. Na včerajšnji tekmi med LTruguajem in Italijo je podlegala Italija po zelo lepi igri z rezultatom 3 : 2 (2 : 1). Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devi««: Amsterdam 0 — 22.935, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585), Bruselj 7.919 — 7.949 (7.934), Budimpešta 0 — 9.0255, Curih 1093.5 _ 1096.5 (1096), Dunaj. 7-981 — 8.011 (7.996), London 277.02 — 277.82 (277.42), Newyork 56.71 — 56.91 (56.81), Pariz 0 — 223.45, Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 0 — 299.3. Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 280 — 300, Stavbna 56 — 0, Šešir 105 — 0. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov po noti kupca, fco vag. nakl. post. po 250. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključki 10 vag. turšdice in 3 vag. pšenice. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.60, Berlin 13.585, Milan 299.30, London 277.42, Newyork 56.82, Pariz 223.45, Praga 168.45, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 446. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.132, Dunaj 73.02, Berlin 124.05, Praga 15.37, Milan 27.31, Pariz 20.40, London 2533, Newyork 518.80. Stru 2. •srOVFKSKT NAROD, dne 8. junija 1928. Ste* 130 K pravdi o zdravih proti raku Primari! dr* černič o Poljšakorem zdravilu proti raku. — Naši zdravniki U z veseljem in ponosom sprejeli učinkovito sredstvo proti tej strašni bolezni. Pred letom dni mi je prišla v ordinaci* jo še ne Wk lefcna deklica, polna Življenja, in mi pokaSals na plečetu podolgasto tnamenje, ki da obstoja že nekaj let, v zadnjem času pa da se veča in jo srbi. DomaČi sdravnik jo je poslal, da ji to operiram. Kofcek izrezanega zna menja sem poslal v ffiikroskopifno preiskavo, katere rezultat se je glasil markom* t. j. raku podobno obolenje. Tri mesece na to se je pokazala v pazduhi bula, ki sem jo tudi operiral; mikroskopi čn i izvid isti kot prvič". Povabil sem dekličinega očeta k sebi in mu razložil hčerkino obolenje ter tudi omenil, kako se bo bolezen razvijala in kakšen bo njen konec 9toriti sem torej moral to, kar je nam zdravnikom najtežje in kar nam tako strašno greni veselje nad našim poklicem: očetu sem proglasil 6 mrt o obsodbo nad njegovo mlado hčerko. Danes je ta deklica Že več mesecev v grobu, kljub temu, da je iskala pomoči tudi pri gornjjeavstrij-skera Zeileisu, o katerem so zagnali glas, da ozdravi vse bolezni, tudi raka. Take in podobne reči doživljamo zdravniki, zlasti operaterji, dan za dnem. Pri vsakem takem slučaju se vedno znova prepričamo, kako slabotna, da, ničeva je naša umetnost in naša veda, kadar stojimo pred rakom, S kakšnim veseljem, s kakšnim tri-nmfom bi torej pozdravili odresenika, pa naj pride od koder - koli, ki bi nam dal orožje proti tej bolezni, da bi ga uporabljali pri tistih, ki se zatekajo k nam v svoji nevolji, da bi pa to orožje bilo v prid tudi nam samim, kadar nas zagrabi ta usoda. In če bi bil ta odreŠenik naš človek, Slovenec, bi bil naš ponos brezmejen, slovenski narodič pa v tem trenutku najsrečnejši in najslavnejši, ker bi dal svetu sina nesmrtnika, naiik Francozu Pasteurju, ki je dal človeštvu cepivo proti steklini, Angležu Listerju, katerega an-tisepsa je omogočila ogromen razmah moderne kirurgije, Nemcu Ehrlichu z njegovim salvarsanom proti sifilis in Ronfcgenu z njegovimi žarki, Rusu Mečnikovu, znanemu biologu itd- ker bi pač ta naš človek dal človeštvu nekaj, kar iščejo najrazboritejši dubovi vsega sveta že stoletja, kar je ravno sadnja leta stalno na dnevnem redu pri vseh posvetovanjih zdravniških organizacij vseh narodov, ne da bi mogli z mrtve točke: t. j. najti zdravilo proti raku. Niti tega še ne vemo, kaj ga povzroča. Zdravniki torej nikakor ne moremo biti >neisprosni nasprotniki< g. Poljšaka in njegovega zdravila, kakor to trdi g. Poljšak v >Slovencuc dne 27- majja. Res pa je, da smo skrajno skeptični, to pa radi tega, ker smo se ie tolikokrat prepričah, kako kratka je slava vseh dosedanjih >sredstev proti raku<, kako trhla umetnost Holler Hansa, Zeileisa in podobnih i reševalcev < Človeštva pred rakom. In da je > razlog nasprotovanju (zdravnika seveda) v egoističnem in materialističnem vzgojnem sistemu na vseh šolah tega veka, podčrtava g. PoljSak v svojih izjavah! Da ta težki očitek zdravniškemu stanu osvetlim, naj priobčim sledeči dve pismi: >VelecenJeni gospod učitelj! čital sem članek v >Slov. Narodu< o vašem zdravljeiju Mene prav posebno zanima Stvar o raku. Prosim vas, da ml pošljete primerno količino vašega zdravila in navodila, kšf lelim vale sdravilo in vaio metodo preiskusiti na bolnikih kirurškega oddelka mariborske bol niče. Ravno 6edaj imam več takih slučajev raka, ki bi bili prav primerni za opazovanje: 2 slučaja raka na obrazu, 1 na dojki, 1 na debelem črevesu. O svojih opazovanjih bom poročal v zdravniških krogih. V nadi, da moji prošnji ustrežete, vas lepo pozdravlja udani dr. Černič, specijalist za kirurgijo. V Mariboru, dne 16. 5. 1928.C Odgovor: >Velecenjeni gospod primarij! Na vaš cenjeni list z dne 16 t. m. odgovarjam sledeče: Veseli me, da se zanimate za stvar, ki je pa že preizkušena. Razni gospodi zdravniki — specijalisti in profesorji — se tudi zanimajo prav resno za novo iznajdbo ter novo metodo o zdravljenju tako, da jim zelo ugajajo vidni uspehi pri vseh bolnikih in tudi najtežjih slučajih. Preparatov pa ne morem pošiljati naokoli, radevolj)e pa sprejmem vse rakaste bolnike v lečenje, morajo pa stanovati v Celju. S 1. junijem se naseli tudi moj zdravnik, gel sanatorija. Z odličnim spoštovanjem Poljšak. NB1 Preparata ne morem poslati posebno še iz tega razloga, ker ta ne obstoji iz enega mazila, temveč je sestavljen iz raznih preparatov, pri katerih je treba uporabljati poseben ključ, kateri ni tako enostaven. Celje 19. maja 1928.« Ne vem, kje je tu neisprosno našprotstvo, še manj mi je jasno, kje egoizem in materia-lizem, ko prosim g. Poljšaka, da mi pomaga zdraviti nesrečneže v splošni bolnici v Mariboru, od katerih nimam prav ničesar, kar je g. Poljšaku gotovo znano, in ki so obenem navadno nemaniči — d očim jih g. Poljšak zahteva v Celje. Sploh ne vem, kako si g. Poljšak zadevo predstavlja; menda vendar ne tako, da bodo stotisoči takih bolnikov g celega sveta hodili se zdravit v Celje h g. Poljšaku. Sicer pa o tehnični izvedbi zdravljenja raka in drugih bolezni, ki jih našteva g. Poljšak v svojih izjavah, za enkrat Še ne more biti govora. Prvo glavno marveč je to, kaj je na zdravilu g. Poljšaka proti raku in drugim boleznim. To temeljno vprašanje je še popolnoma nerešeno! Kar se je do zdaj slišalo, so subjektivne trditve in želje g. Poljšaka in njegovega kroga. Kar sem storil v svojem pismu, to ponavljam danes javno: G. Poljšak! V imenu trpečega človeštva vas prosim in vabim, da pridete v Maribor in prinesete svoje zdravilo seboj. Kirurški oddelek mariborske splošne bolnice vam da vsak čas na raku in podobnih bolezni bolne na razpolago, ozdravite jih in jaz bom prri, ki vam bom pel slavo do neba! Za tajno vašega preparata in vaše metod« vam nudim kakoršna koli hočete jamstva. — Primarij dr. Mirko Černič, specijalist za kirurgijo v Mariboru. Pisane zgodbe iz naših krajev Težka železniška nesreča. — Prebrisan tat. — Krvavo ljubavno obračunavanje. — Prva žrtev kopanja v Splitu. — Nevihta in toča v Sremu. Iz Oriovca poročajo, da se je na tamošnji postaji pripetila včeraj težka nesreča. kate ie hotel zapustiti, je stal pred njim detektiv s samokresom v roki. Tat je ves preoledel in na povelje dvigni! obe roki. Detektiv ga je preiskal v trgovini. Tat je imel v žepu tudi tri ključe, s katerimi je že 7 mesecev odpiral in zapiral trgovino. Detektiv ga je odpeljal v zapor. Piše se Mirko Veček. mehanik po poklicu. Izjavil ie, da je že dve leti brez službe in se preživlja s tatvino. Kar ni sam porabil od ukradenih predmetov, je prodal in denar podaril svoji zaročenki. Večeka je policija izročila državnemu pravdni št vu. ★ Iz Vinkovcev poročajo, da je včeraj divjala nad mestom in okolico strašna nevihta. Dan je bil izredno lep. Popoldne je pa nastala neznosna sopa-rica, kateri je sledila nevihta in toča. Nevihta je trajala kakih 20 minut Debela toča se je usula med nevihto in je padala 10 minut. Vse ulice so bile preplavljene. Po velikosti oblaka sodeč, je nevihta divjala tudi v ostalem delu Sretna. Nevihta in toča je napravila veliko škodo na letini. Iz Požege poročajo, da je včeraj divjala tudi tam silna nevihta. Med dežjem je padala tudi debela toča in je napravila veliko škodo. Nevihta je divjala skoraj tri ure. Nevihta je torej razsajala v večjem delu Srema in Slavonije. Vse telefonske zveze z Vukovarom so bile prekinjene, ker je tudi tam razsajala silna nevihta. ★ Iz Sarajeva poročajo o strašnem Iju-bavnem obračunavanju na ulici, kjer je neki moški pred policajem ustrelil svojo nezvesto ljubico in sebe. Ptedsnoč-njim je imel službo policaj Cvjetiž pred okrožnim sodiščem. Tam je srečal tudi nekega moškega v družbi neke ženske. Že od daleč je opazil, da se prepirata. Ker sta bila vedno bolj glasna, je stražnik pristopil k njima, da vidi, kaj se je pripetilo. Stražnik je videl, da se mladenič prepira z dekletom. Dekle je kričalo: Pusti me, jaz nimam ničesar! Tedaj je mladenič, ki se piše Aron Altarac, odstopil za dva koraka in naperil samokres na dekleta, ki je zamahnilo proti njemu z roko, kakor da bi ga hotelo udariti. Mladenič je zakričal: Evo ti! in sprožil samokres. Krogla je zadela de-vo/ko naravnost v glavo. Tudi stražnik je potegnil samokres in stekel za napadalcem, ki se je spustil v beg. Altarac se je med begom še enkrat okrenil in ustrelil proti stražniku. Krogla je pa zgrešila cilj. Stražnik je bil beguncu tik za petami. Nenadoma se je Altarac okrenil in stražnik je bil prepričan, da bo nanj streljal. Zato je naperil na begunca svoj samokres. Altarac si je pa med tem nastavil samokres na desno sence in se ustrelil. Zgrudil se je na tla in izdihnil. Dekle, ki jo je Altarac težko ranil, se piJe Persa Vukasinovič. Odpeljali so Jo takoj v bolnico in operirali, toda ni tipanja, da bi okrevala. Vukasi-novičeva leži onesveščena in je niso mogli zaslišati. Živela je dlje časa v divjem zakonu z Altarcem. Imela sta tudi nezakonsko dete. Nedavno sta se sprla in živela ločeno. On je živel v Sarajevu in se preživljal s poučevanjem plesa, ona je pa živela pri sorodnikih v Trebinju. AKarac je zaslužil zelo malo, ker je plesna sezona že pri kraju in je živel v pomanjkanju. Pred tremi meseci se je Persa vrnila v Sarajevo, kjer je dobila nameščenje v tvornici za nogavice. Motela ni ničesar več slišati o svojem bivšem rjubčku. * Iz Splita poročajo, da *"e pri kopanju 13Ietna Ana Radič zašla pregloboko v morje in so jo valovi odnesli. Prijel jo klicati na pomoč. To je letošnja prva žrtev kopanja. V Kraju pri Splitu je pa utonila Dinka Sviličič. Kopala se je na samotnem kraju. V vodi jo je prijel najbrž krč, ker se je kopala prvič letos na prostem in še ni bila vajena mrzle vode. Njeno truplo so našli naslednji dan na obali, kamor so ga naplavili morski valovi. Velik uspeh letošnjega velesejma Se nobeno leto ni bil vel esej ©m tako bogato založen s krasnimi vzorci in še nobeno leto ni vladalo za to veliko revijo naše gospodarske delavnosti tako zanimanje, kakor letos. Upravi velesejma gre vse priznanje, da je znatno izpopolnila in povečala reklamo, s katero je privabila na velesejem neprimerno ved tujcev, kakor druga leta. Veleeejmska uprava na čelu z neumornim In neverjetno iznajdljivim ravnateljem g. Dularjem kaže od leta do leta večje razumevanje in spretnost v organizaciji velesejma. Tako je letos pokrenila zelo važno akcijo med vojaštvom ljubljanske garnizije, ki si je lahko brezplačno ogledalo naš velesejem. Vojaški krogi priznavajo, da je ta akcija velikega pomena, ker se bo zanimanje za ljubljanski velesejem sirom Jugoslavije znatno povečalo in ker se s tem utrjuje med vojaki, ki so po ogromni večini kmetski sinovi, ljubezen da skupne domovine in zavest, da se pri nas kljub gospodarski krizi marljivo dela. Velikega vzgojnea pomena je tudi zanimanje naših šol za velesejem. Mnoge sole so že organizirale skupne poeete in šolska deca j« z veseljem ogledovala razstavljeno blago. Želeti bi bilo. da si ogledajo velesejem prav vse ljubljanske in okoliške sole, po možnosti pa tudi šole iz oddaljenih krajev. — Včeraj vreme sicer ni bilo povsem ugodno, vendar je pa vladalo na sejmišču ves dan živahno vrvenje, število posetnikOv jje znašalo okrog 15.000. Med njimi je bilo zlasti mnogo posetnikov z dežele in iz raznih krajev naše države- Dopoldne si je ogledalo velesejem 5 generalov in 10 polkovnikov pod vodstvom bivšega komandanta dravske divizije generala Stojanovića. Zanimivo je, da so mnogi razstavljale! že zdai; z uspehom bolj zadovoljni, nego so bili prejšnja leta in da so si že zdaj rezervirali prostore za prihodje leto. Kupčije se razvijajo zelo ugodno in lahko rečemo, da bo tudi gmotni uspeh letošnjega velesejjma zelo zadovoljiv. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da so se izrazito italijanske tvrdke z našega velesejma popolnoma abstinirale. Objestni fašisti naj pripišejo sami sebi, če smo primorani pozdraviti vsak korak, ki gre za bojkotom italijanskega blaga. Danes dopoldne je bil poset srednj?, pač pa je bilo povpraševanje po blagu zelo živahno, čim bolj se približuje zaključek velesejma, tem večje je število interesentov in kupcev. Danes in jutri bo velesejem v znamenju kupčij, v nedeljo bo pa naval na sejmišče zopet velik, če bo le ugodno vreme. Higijenski pomen nove plezalne poti na Grmado >Društvo za narodno zdravje v Ljubljani* je zaznamovalo v nedeljo 3. t. m. nov lep uspeh v boju proti tuberkulozi. Na ta dan jfe izročilo javnosti naše SPD novo skrbno zavarovano stezo čez >skalo< na Grmado, drugi vrh Šmarne gore. Kakor je bilo že opetovano po Časopisju in v javnih predavanjih pojasnjeno, izkazuje Šmarna gora in zlasti nje severozapadni vrh Grmada izredno obilico ultravioličastih žarkov, tedaj, zdravila proti tuberkulozi, revma-tizmu, bledici in drugim podobnim obolenjem, katerih bistvo obstoji v nepravilnem življenju Človeštva. Kakor živali. tako prija tudi človeškemu rodu najbolje življenje in gibanje v naravi, solncu in čistem zraku. Kdor pušča v nemar to poglavitno pravilo, degenerira prej; ali slej. Tako je smatrati vsako gibanje na čistem vzduhu in modrih žarkih kot preventivo ali preprečitev degeneracije. Čim več življenja in gibanja v omenjenih zdravilnih klimatibu tem večja je sigurnost proti degenerativnim obolenjem. Slovenija izkazuje obilico takih ugodnih klimatov, le poiskati jih je treba, napraviti jih lahko dostopne vsakomur ne samo onim planincem junaških src, ki preplezajo tudi najstrmejše stene, nego tudi drugemu ogromnemu delu naroda, ki je po naravi bolj »pohlevnega« srca. Zlasti še za naše malčke, od katerih ne bo nikdo zahteval plezalnih tur. Za vse te jje potrebno, da se taka pota temeljito zavaruje g klini, žicami itd. To nalogo je pravkar prvovrstno izvršil odbornik SPD g. Alojzij Knafeljc Nova ple-zalska pot na Grmado je tako sigurna, da jp mirno priporočamo za vso deco nad 6 let za šolske iclete, rodbinske izlete itd. Seveda oni, ki so bili v gostilni in so od alkohola količkaj prevzeti, naj se ie naprej poslužujejo širokih romarskih potov. Plezanje po planinah je zaznamovati kot eno izmed najlepših gibanj na svežem zraku. Plesalec se ne giba samo s nogami, nego js njegovo gibanje prava telovadba na Čistem zraku tedaj ono, kar je smatrati kot posebno zdravilno za naše telo. Pri tem te človek mnogo manj utrudi nego pri hoji, kar je posebne važnosti za deco in oslabljeni organizem. Novi kotiček v Skalah pod Grmado ima tedaj vse predpogoje, da slufi vsemu prebivalstvu Ljubljane. Ima le eno hibo: plezanje je žal zelo kratko in le prehitro je konec prijetnostim plezanja in te sprejme topla Westerjeva steza na grebenu. Slavnostna otvoritev zavarovane poti na Grmado pri Šmarni gori bo v nedeljo po poldan ob 4. uri. Odhod iz Ljubljane z vla kom ob 2.40. Težak položaj naše mesne industrije Dne 5. junija so zborovali v Beogradu v centrali industrijskih korporacij zastop* «iiki klavnične industrije in industrije za predelavo mesa. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da predstavlja klavnična industrija in industrija za pre* delavo mesa v naši pretežno agrarni državi važno panogo narodnega gospodarstva, ker predeluje in izvaža v predelanem stanju proizvode živinoreje, ki zavzema zelo važ» no mesto v našem kmetijskem gospodar« stvu. Vsled pogrešne gospodarske politike naše države pa je ta industrija prišla v ze* lo težak položaj. Izgubila je skoro vsa prejšnja izvozna tržišča, ker so sosedne države s prohibitivnimi uvoznimi carinami in drugimi ukrepi onemogočile uvoz naših mesnih proizvodov, Čeprav je naša država z znižanjem carin na veliko omogočila uvoz njihovih industrijskih proizvodov k nam. Izvoz mesnih proizvodov v Avstrijo, ki se danes vrši v zelo zmanjšanem obse* gu, se vzdržuje z izgubo samo z namenom, da se ohrani sloves naših mesnih proizvo* dov na tamošnjih trgih v nadi, da se bo kmalu zopet omogočil v večjem obsegu naš izvoz. Kot dokaz, v kako težkem položaju se nahaja naša mesna industrija, služi dej' stvo, da posluje od 17 eksportnih podjetij iz 1. 1024 samo še pet in sicer le z 20% svoje kapacitete. Druge države kakor n. pr. Madžarska, ki so zaradi agrarne carinske politike drugih industrijskih držav prišle v enak položaj kakor naše kmetijske indu* strije, so si s primernimi ukrepi znale po* magati ter so že omogočile svoj nadaljni izvoz. Zato opozarjajo zastopniki mesne industrije vlado, naj pri trgovinskih poga* janjih z Avstrijo in Češkoslovaško skrbi, da se naši mesni industriji zopet omogoči izvoz v ti dve državi, naj z revizijo trgo* vinske pogodbe z Nemčijo in zaključitvijo veterinarskih konvencij omogoči izvoz v to državo, naj čim prej sklene za naš izvoz mesnih izdelkov ugodne trgovinske pogod* be s Švico, Egiptom, Turčijo, Špansko in Francijo, in končno, naj s primernimi ufore* pi notranje gospodarske politike omogoči obstoj, delo in razvoj te industrijske pa* noge. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. url. Petek. 8.: *Fanny, tete, strici itd.» Red B. Sobota, 9.: »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka». Premijera. Izven. Nedelja, 10.: Ob 20. uri »Pustolovščine do* brega vojaka švejka». Izven. OPERA. Začetek ob pol 30. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: «Faust». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 10.: Ob 15. pop. *Ča/rdaska knegi* nja». Ljudska predstava pri znižanih ce* nah. Izven. Danes zvečer se vprizori v ljubljanski drami zadnjič v letošnji sezoni veseloigra ocFannv, tete, strici itd.» za abonente re* da B. Ker je to poslednja predstava te iz* redno zabavne veseloigre, še prav posebno opozarjamo občinstvo na nocojšnjo pred* stavo. Premijera *Salome» je vsled nepričako* vanih ovir preložena na prihodnji teden. Slavni tenorist Henrik de Mazzei je gostoval koncem maja v Zagrebu s tako velikim uspehom, da ga je zagrebška uprava povabila po gostovanju pariške opere Co* mique še na eno skupino gostovanj. Poleg tega pa ima v soboto 9. v Zagrebu še samo* stoj en koncert. Vsi zagrebški kritiki eno« glasno izjavljajo, da tako lepega tenorja Zagreb že dolgo ni Cul. Občinstvo pa je sprejelo pevca naravnost z ogromnim na* v dušenjem. Tenorist de Mazzei gostuje tudi v ljubljanski operi, in sicer začetkom pri* hodnjega tedna v Puccinijevi operi «Tosca». Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi po običajnih opernih ce» nah. Gounod «Faust» kot ljudska predsta* va. V soboto 9. t. m. se poje v ljubljanski operi po parmesečnem presledku in zadnjic v letošnji sezoni Gounodova opera «?Faust» z g. Banovcem v naslovni vlogi-. Margareto poje gna. Majdičeva, Marto gdč. Španova, Siebla ga. Poličeva, Mefisto je g. Rumpelj, Valentin pa g. Janko. Wagnerja poje gosp. Perko. V operi sodeluje celotni baletni zbor z g. Vlčkom in gdč. Wisiakovo na čelu. «Dobri vojak Švejk»t ki je prešel že vse večje gledališke odre, pa tudi filme, pride tudi v ljubljansko dramo. Danes v soboto 9. t. m. se vrši njegova premijera. Švejka igra pri nas g. Cesar. V ostalih vlo* gah sodelujejo skoro vsi člani ljubljanske drame. Režija je v rokah g. profesorja Še« sta. Komedija je izredno zabavna ter jo bo brez dvoma tudi pri nas sprejelo občinstvo z največjim veseljem. Repriza bo v nedeljo zvečer. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 10. t. m. se vprizori popoldne ob 15. uri v operi opereta «Oardaška kneginja* v običajni zasedbi, zvečer ob 20. pa v dra* mi «PustolOvšČine dobrega vojaka Švejka*. Na ponedeljkovi akademiji, katero prirede v Filharmonični dvorani gojenci zavoda slepih iz Kočevja, se izvajajo sle* deče točke: Adamič: Pesem slepcev, zbor s spremIjevanjem klavirja. Maverber: Ko* raonica. Klavir štiriročno. Ferjančič: Zlati dnevi, ženski zbor. Pavčic: Uspavanka II. Pesem s spremijevanjem klavirja. E. Bach: Reveil du prmtemps. Klavir. Vilhar: Oj, vstani somce moje! Dvospev s spretnije* vanjem klavirja, Websr: Uvod k operi *Carostrelee». Klavir štiriročno. P. H. Sat* tner: Zbor mladenk iz cJeftejeve prisege«. Ženski zbor s spremljevanjem klavirja. \Vl»ssak: Pomladanski pozdrav. A. Siise: Koncertna overtura. Skladbi za citre. Mo-kranjac: Bolno čedo. Ženski zbor Hitze: Maika. Dvospev s spTemljevanjem klavir* ja. Wagner: Zbor romarjev iz opere «Tann* hauser» za klavir. A Foerster: Pomlad. Ženski zbor. sopran solo s spremljevanjem klavirja. Gounod: Valček iz opere aFausu za klavir. Adamič: Solruce sije, zeleni liva* da. Zbor s spremljevanjem klavirja. Sat-tner: Zima je proč iz Oratorija Assumptio. Ženski zbor s spremlevanjem klavirja. Vstopnice v predprodaji v Matični knj:* gami. KIJ U t Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! eleznica KOLEDAR. Danes: Petek, 8. junija 1925; katoličan!: Medard; pravoslavni; 36. maja, Vlše- slav. Jutri: Sobota, 0. junija 192&; ka.tolica.nl: Primož in Felicita; pravoslavni: Kalina. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: FaTmy, tete, strici. Kino Matica: Casanova. Ljudski kino (Ideal): Paganini. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Možje pred poroko (Premijera danes v Elitnem kinu Matira) Malo komu je znano, da nastopa v nemških filmih z velikim uspehom mala, draže-stna, zelo temperamentna Jugoslovenka iz-Subotice. Katica Nagy. Odšla je pred nekaj leti brez vsakega pompa in brez danes običajne reklame v Berlin in danes je dospela po običajnem težavnem potu do jako lepih velikih vlog. Tako igra eno glavnih vlog danes v kino Matica se predvajajočem filmu: 2Možje pred poroko«. Njena irga kaže mnogo nadarjenosti, zlasti pa mnogo temperamenta in živahnosti. Ni čuda, da je dosegla v tem filmu izredno velik uspeh tako, da se sedaj zanjo zelo zanimajo nemški režiserji in stav-ljajo nanjo se lepe nade. In to s polno pravico! Film sam na sebi slika v izvrstnih duhovitih in šaljivih scenah vse sladkosti pa tudi trpljenje in bridkosti samskega stanu. Tu vidimo samca - bogataša, ki si vzdržuje s svojim denarjem razne lepotice, ljubice, plesalke, na drugi strani oni, ki nima tako razpoložljivih sredstev, zalezuje hčerko svoj« gospodinje! Vsi so enaki! >Zvestobo do groba« prisegajo vsakemu krilu... a za prvim oglom pozabljajo na prisego in že zopet iščejo novih avantur. Izvrstno podana šaljiva slika bo vzbudila brezidvoma mnogo veselja in zabave med našo publiko. Glavne vloge kreirajo poleg naše že omenjene Subotičanke Katice Nagy, Hanni Weisse, Ninna Vanna, Charles Lincoln, Curt Vespermann. Fotografija in režija prav dobra. Skratka film, ki bo le še bolj utrdil dobri dobri sloves v Ljubljani že dobro znane produkcije >Ufa<: Berlin. Iz Celja —c Včerajšnji praznik je v Celju potekel v znamenju prireditev. Vršil se je Olimpijski dan, katerega je na predvečer otvorila nočna štafeta skozi mesto. Po štafeti je bila bakljada z godbo. Na praznik ob 11. uri dopoidne se }e vršil martifesta-cijski obhod športnikov z godbo po mestu, popoldne pa so se vršile razne športne prireditve na Glaziji. — Planinci so priredili izlet na Celjsko kočo. Bil je otvor jen »Hudičev graben«, kateri je zopet vpostavljen tako, da se ga lahko pasira ob vsakem času Zabitih ie v sklale mnogo novih klinov, naperjena je tudi žica za prijemanje, tako da je pot skozi to romantično sotesko sedaj dostopna vsakomur. Ob tej priliki se je na Cerjski koči vršila planinska veselica. — Invalidska organrzacija je pa imela popoldne na Dečkovem trgu svojo vsakoletno tombolo, katere se je udeležilo mnogo občinstva. Oni, ki so dobili dobitke, so bili zadovoljni, drugI pa so zapraviH lep praznični Popoldan na tonrboii, pa so se jezili. Češ. da je premalo dobitkov in da je vse skupaj sam »švindeR Tako ie torej potekel v našem mestu včerajšnji pravnik. Pri prireditvah je lahko vsak prišel na svoj račun. Stev 130 .SE6VENS1CT NAROt). dne S. junija 1928. Stran 3* lil5111 fSM Na številna vprašanja si usoja podpisani zavod naznaniti, da bodo srečke državne razredne Vll|ul/fltt loterije za I. razred 16. kola izšle dne 6. t. m. in da pndejo v promet dne 8, t, m. Obenem se ustavlja za novo kolo sistem 15. kola ter bo odslej zopet vlečena vsaka draga srečka. Najmanjši dobitek bo kakor prej enak vlogi. Slavna Kolektora dri. razi*, loterija Bankovno Komanditno Društvo A. REIN I DRUG, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 17 ii34 — Gajeva ul. 8. _ ASK. Primorje (kolesarska sekcija). Vsi člani sekcije naj se udeležijo današnjega občnega zbora ob 20. uri v Kazini. Načelnik. — A.SK. Primorje (lahkoatletska sekcija). Vsi odborniki in nogometaši se morajo udeležiti današnjega občnega zbora ob 20. uri v Kazini. — Načelnik. — ASK. Primorje (nogometna sekcija). Vsi odborniki in nogometaši se morajo udeležiti današnjega občnega zbora ob 20. uri v Kazini. — Načelnik. . — ASK. Primorje (plavalna sekcija). Pozivam članice in Člane sekcije k udeležbi na današnjem občnem zboru ob 20. uri v Kazini. Načelnik. Dnevne vesti. — Pismo prosvetnega ministra univerzitetnemu profesorju dr. J. Plemlju. Znanemu našemu znanstveniku, vseuč. profesorju matematike v Ljubljani, dr. Josipu Plemlju, Je ponudilo graško vseučilišče stolico matematike na svoji modroslovni fakulteti. Ker bi HI odhod g. Plerrrija v Gradec težka i 7 gub z za ljubljansko vseučilišče, na katerega otvoritvi in razvoju je g. Plemelj sodeloval, mu je minister prosvete g. Milan Groi posJal pismo, v katerem ga prosi, naj še nadalje ostane na vseučilišču v Ljubljani Med drugim pravi g. minister Grol v svojem pismu: »Smatram za svojo dolžnost, da Vas, gospod profesor, prosim, da v interesu našega mladega znanstva in našega znanstvenega naraščaja ne zapustite vseučilišča v Ljubljani. — Vem, da bi bila to žrtev tako za Vas, kakor za znanstvo sploh. A v državi, kjer so znanstveniki Važe kvalitete redki, pomeni izguba vsakega Od njift veliko nacijonalno izgubo. Vaš odhod pa bi bil zlasti težka izguba za ljubljansko vseučilišče, ki so mu tako potrebni znanstveniki Vaše vede. Zato ne dvomim, da boste pri svojem odločevanju upoštevan' tudi te nacijonalne razloge i rt da Vas ti napeljejo, da še nadalje ostanete na vseučilišču, na katerega otvoritvi In razvitju Ste sami sodelovali. — Iz državne službe. Imenovani so: za namestnika oblastnega finančnega inšpektorja v Ljubljani inspektor finančne kontrole Franjo Golob, za komisarja in sreskega Upravnika finančne kontrole v Gjevgjeliji komisar finančne kontrole v Mariboru Vinko Samardžija, za podinspektorja in upravnika finančne kontrole v Ljubljani podin-spektor finančne kontrole pri Sv. Lenartu Fearrjo Arko, za komisarja in upravnika finančne kontrole v Celju komisar fin kontrole v Ljubljani Peter Deržaj, za komisarja in starešino oddelka finančne kontrole v Prevaljah komisar finančne kontrole v Ptuju Nikola Božrčevič, za komisarja in sreskega upravnika finančne kontrole v škofji Loki Joomisar finančne kontrole v Trebnjem Franjo Kuhar, za podinspektorja in sreskega upravnika finančne kontrole v PrevaJjah podinsfpektor finančne kontrole v Mariboru Josip Volavšek. za podinspektorja ki sreskega upravnika finančne kontrole v Mariboru pod inspektor kontrole v Apa-tinu Anton Puc, za komisarja in starešino oddelka finančne kontrole v Mariboru II. komisar finančne kontrole v St flju Franjo GabeTŠčJk, za komisarja in starešino oddelka finančne kontrole v Mariboru I. komisar finančne kontrole v Mariboru Jakob Kafeer,* v višjo supino je pomaknjen ekonom higijenskega zavoda v Ljubljani Alojz Adamič. — Proti italijanskemu nasilju nad našimi rojaki v Primorju in proti fašistovske-n*u imperijalizmu, ki steguje svoje roke po naši zemlji in njenemu naravnemu bogastvu, protestiramo najbolj učinkovito in uspešno, če z dejansko pomočjo zaščitimo naš narod onstran meje, da ohrani svoj jezik in svojo lastnino in da napravimo iz njega močan jetz, ki bo zadrževal italijansko invazijo. Zato prosi in poziva Jugoslovenska Matica vse rojake, da jo podpirajo pri njenem narodno - obrambnem delu m pri vseh njenih akcijah. Baš sedaj prireja Jugoslov. Matica svojo kolesarsko loterijo, koje dobiček je namenjen onim, za katere se te dni zavzema vsa naša javnost. Kupujte srečke te loterije, ki so po 10 Din naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslov. Matice v Sloveniji in po Taznih ljubljanskih trafikah. Loterija obsega 600 dobitkov, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidne francoske znamke. ŽTebanje se vrši 1. jul rja m bodo izžrebane številke objavljene v vseh naših listih. Kdor kupi srečko, bo fcmel, za slučaj, da rr?u sreča ne nakloni dobitka, vsaj zavest, da je s tem podprl nase narodno obrambno dek>. Srečke se lahko naročajo tudi pri Jugoslov en ski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/If. — Pretirana visoka potnfna. Ljubljanski trgovec nam piše: Brzojavil sem v kupčij-skih zadevah večjemu posestniku, ki biva uro hoda od poštnega urada. Poleg običajnih brzojavnih pristojbin sem moral odšteti še 40 Din za potnino. Uradnik mi je pripomnil, da znaša potnina 10 Dim za vsak kilometer, kar brzojavke jako podraži. Res, da imak> državni uslužbenci skromne plače, ali v prvi vrsti je država sama dolžna svoje ljudi primerno ptačatl, ne pa da morate zasebniki na ta način k njih dohodkom prispevati. Pretirana pristojbina za potnino ovira razmah brzojavnega prometa. — Bivši minister Trlfimovlč v Prati. Danes zjutraj je prispel v Prago bivši minister Trrfunović. Njegov poset Prage je v zvezi s kongresom češkoslovaško- jugoslovanskih lig, ki se bo vršil od 10. do 12. t. m. v Plznji. — Terjatve In dolgovi naših državljanov hi privatnih oseb na Češkoslovaškem. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo vse fizične in pravne osebe, ki so pred razpadom avstro - ogrske monarhije imele kake dolgove ali terjatve v češkoslovaški republiki, a niso bile do seda j regulirane, da jih prijavijo takoj, a rmjpasneje do 25. junija 1938 s pismeno vlogo neposredno ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, oddelek za notranjo trgovino. Prijava mora vsebovati: Ime upnika, od- nosno dolžnika in kraj bivališča: ime upnika, odnosno dolžnika v Češkoslovaški in kraj bivališča; iz kake osnove je dolg ali terjatev nastala; kake obresti so bile dogovorjene in prvotni znesek đotga aH terjatve ter višina terjatve ali dolga, ki obstoja še danes, pri čemur je računati zapadle hi neplačane obresti do sedaj. — Češkoslovaško odlikovanje. Generalni inspektor iugoslovenskih vojaških grobov na Češkoslovaškem Milivoj Cvrčanin je odlikovan z redom Belega leva ITT. stopnje. — Slabe ceste na Bledu. Pišejo nam: Sezona na Bledu se je že pričela in prispeH so že številni gosti, zlasti mnogo je Nemcev iz Avstrije in Nemčije. Vreme pa gostom ni preveč naklonjeno iti zato glede kopanja seveda ne pridejo v polni meri na svoj račun Zato pa tem rajši delajo izlete v prelepo blejsko okolico, zlasti v Vintgar. Zelo so pa gostje in izletniki razočarani nad izredno slabimi cestami v blejski okoiici. Ena teh ie Krekova cesta, ki vodi v Vintgar. Ta je v tako slabem stanju, da se pešci do kolen vdirajo v blato. Zadnje dni, ko jo je razmočil dež, je bilo cesto nemogoče pasirati in nekateri gostje, ki ložirajo v pen-sronih in hotelih ob cesti, so raje ostali na Bledu kakor da bi morali broditi po blatu. Vsekakor bi bilo v interesu blejske občine in Blejčanov samih, da blatno cesto popravijo in posuiejo z gramozom. Blatne in slabe ceste niso baš najboljša propaganda za naša letovišča. — Pomagajmo ruskim sirotam! Društvo za podpiranje rodbin in sirot padlih ruskih vojakov pod pokroviteljstvom kneginje Jelene apelira vsako leto na plemenita srca, r>aj priskočijo ruskim sirotam na pomoč. Siromašna ruska deca ima zavetišče v društvenih zavetiščih v samostanu Hopovu in Beli Cerkvi, kjer se tudi vzgaja. Pričakujoč, da se naša javnost ne glede na vero tudi letos spomni bratov Rusov in njihovih sirot, se je obrnil glavni odbor za zbiranje prostovoljnih prispevkov pod predsedstvom vojnega ministra generala Hadžiča na vsa humanitarna društva s prošnjo, naj to človekoljubno akcijo pO svojih močeh podpro. Prostovoljni prispevki se bodo zbirali na cvetlični dan ruskih sirot 10. t. m. Odboru za zbiranje prispevkov predseduje ga. Franja Tavčarjeva. — Kongres UJNŽB. 9. in 10. t. m. se bo vršil v Splitu 10. kongres UJN2B. Glavni dan kongresa bo v nedeljo 10. t m. Kongres se prične ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je svečana otvoritev, poročilo predsedstva in glavnega odbora, predlogi in resolucije, volitve glavne uprave, glavnega vodstva, pregledovalcev računov in redakcijskega odbora ter zaključek kongresa. Po čl. 30. pravil morajo oblastne organizacije poslati na kongres svoje Člane pravočasno tako, da bodo vsi 9. t. m. do 8. zjutraj že v Splitu, ker se bo vršila pred kongresom predkonferenca. Predkonferenca in kongres se bosta vršila v splitskem Narodnem gledališču. Udeleženci kongresa dobe na kolodvoru v Splitu vsa potrebna pojasnila glede kongresa. — Spalni vagoni na progi Maribor - Dunaj. Avstrijske zvezne železnice šo na progi Maribor - Dunaj in obratno uvedle spalne vagone v I. in II. razredu nočnih osebnih vlakov. Ti vlaki so že v prometu od 25. maja dalje, ker so pa zelo slabo posečani, obstoji nevarnost, da j!h avstrijske železnice ukmejo. Občinstvo opozarjamo na to udobnost, ki je ne kaže prezreti. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati In širiti v naši državi knjigo »Faits Divers«, ki jo i« napisal znani francoski komunistični pisatelj Henry Barbusse. Prepovedan Je italijanski list »Gazetta del Popoio« in Izseljeni-ški list Hrvatov v Risario (Južna Amerika) »Hrvatski izšeljenički dom«. — Preklic dražbe lova. S tuuradnim razglasom z dne 31. marca 1928 se na soboto dne 9. junija 1928 razpisana dražba lovov občin Mošnje in Predtrg preklicirje. — Uredba o odpiranju In zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, kakor tudi o delovnem času pomožnega osobja v dotičnih obratovalnicah (podjetjih). V Ljubljani 1928. Založfla Knjigama Tiskovne zari rude v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 6-50. Na navedeno uredbo, ki Je važna za vse trgovske in obrtne ter industrijske obrate, opozarjamo prizadete kroge. — Napad z nožem. V ljubJjairtflco bolnico so prepeljali precej težko poškodovanega delavca Antona Hafnerja, zaposlenega v JugočeSd tovarni v Kranju. Včeraj je popival v neki gostimi In se je spri z drugimi delavci. Med prepirom ga je nekdo sumi z nožem v desno ramo. — Vreme. Danes Je sv. Medard in kmetje pravijo, da dežuje 40 dni, če je danes deževno vreme. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, ker je bfto dežja letos že itak preveč in ker vsaj dopoldne ni karalo, da bo deževalo. Barometer je kazal 759.5 man, kar ni baš razveseljivo, kajti zadnje dni je kazal 760 mm alf ce4o več, pa smo vendar imeli oblačno in deloma celo deževno vreme. Temperatura je znašala zjutraj 17-5. Včeraj je bilo oblačno po vsej državi. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skopim in sicer 31 stopinj. V Zatreba je bilo 27, v Ljubljani 25.2, v Splitu 25, v Beogradu 34, v Mariboru 22, v Dubrovniku 21 stopinj. Temperatura je v sl$>ošnem poskočila in v Skoplju so imeli včeraj že pravo poletno vročino. Zato Je tudi vreme nestanovitno in ni pričakovati, da bi se v kratkem temeljito zboljšalo. — Nesreča. Janez Križnar, posestnik iz Stražišča pri Kranju, je doma snaŽH svojega konja. Nesreča je hotela, da se je konj spodlaknil in padel nanj. Križnar si je pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — 75Ietni starček Jurij Kotnik iz Dobrega polja je včeraj tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Našli so ga s krvavečo rano na glavi. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. »ffiC Ako oiješ Buddha čaj ,SSr?3 uživaš že na zemlji raj! I? Ljubljane —lj Ljubljanskemu obrtništvu! V soboto, dne 9. t. m., prispejo v Ljubljano trgovci in obrtniki iz Gradca, člani graškega Han-ders- und Oewerbebund (Hagebund). Naša dolžnost je, da prijateljsko sprejmemo goste, stanovske tovariše sosedne države. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi ljub-1 jamsko obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži prijateljskega večera, ki se bo vršil v soboto ob 8. uri zvečer v hotelu Union. —lj Mesečni zdravstveni izkaz LJubljane. V maju je v Ljubljani umrlo 120 oseb in sicer 63 moških in 57 žensk (tujcev 69). Smrtni vzroki: ošpice 1, škrlatinka 1, da-vica in krup 1, druge nalezljive bolezni 2, jetika na sopilih 22, druge oblike jetike 2, rak in druge zle novotvorbe 9, bolezen na srcu 11, pljučnica 15, bolezni na želodcu 1, kila- zamotanje črevesa 1, porodniška mrzlica 3, prirojena slabost 7, starost 8, samomor 2, druge bolezni 34. — Rojenih je bilo v maju 161 otrok in Sicer 80 dečkov (4 mrtvorojeni) in 8l deklic (2 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 8, ošpice 24 in šen 2 slučaja. —lj Občni zbor »Mladike*. Vzgojevamo in podporno društvo »Mladika« ima letos svoje redni (15.) občni zbor v Ljubljani dne 27. junija 1928 ob 4. uri popoldme v posvetovalnici Družbe sv. Cirila in Metoda na Aleksandrovi Cesti št. ttfe, z običajnim devnim redom. K obilni udeležbi vabi upravni odbor. —lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v oktobru 19Ž7 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. Za prostovoljno dražbo Se sprejemajo predmeti v sredo popoldne med 15. in 16. uro. 472n —lj Ljudski kino (Ideal) bo predvajal danes izvrstno filmsko dramo «Paganini>. Glavno ulogo predstavlja v tem krasnem delu, ki nam nazorno slika tragično življenje najslavnejšega goslača, znani umetnik Konrad Veidt. Film je le danes na sporedu, zato naj si ga občinstvo gotovo ogleda. Predstave ob 16.30 in 21. uri. Cene S in 5 Din. —lj Sokolsko društvo v Štepanjl vasi priredi v nedeljo 10. t. m. na prostranem telovadišču Planirju svojo letošnjo javno telovadbo. Spored je sledeč: Dopoldne od 9 do 10. u-re skušnje. Popoldne od 15. do 16. ure koncert, ob 16. uri javni nastop. Po telovadbi se vrši rta senčnatem vrtu pri bratu starosti Ivanu Brlclju prosta zabava, srečolov ?. dr. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo, osobito ceniene roditelje na svoj celodnevni pomladanski pešrzlet v Vi-kerče, ki bo v nedeljo dne 10. t. m. Izleta se udeleži tudi naraščal in deca. Odhod točno ob 8. rzpred Narodnega doma, povrat ek med 7. in 8. uro zvečer. Prehrano naj vzame vsakdo seboj. Na razpolago pa bo tudi splošno priznani »račič- goiaš* ter na ražnju pečeno jagnje. Kdor pa si želi daljši pešizlet, ta naj se pridruži I. okrožju ljubljanske sokolske župe, katero priredi izlet v slikoviti »Iški Vintgar«; zbirališče je Istotako pred Narodnim dom orno, odhod pa točno ob 7. zjuarij. — Zdravo! — Odbor. —Ij Občni zbor TKD. Aten* je preložen vsled notranjih za dne 2. julija 1928 ob Z. popoldne pri kr. okrajnem (kotarskem) sodišču v Zemunu tvornico asbestnega cementnega škrilica Tvornica Je v popolnoma dobrem stanju, takoj pripravljena za delo. Letno se lahko naredi okob" pol milijona m'. Objekt le£i na Dunavu in ob železnici ter v središču države SMS. Na ogled vsak dan v Zemunu. Kej 5. novembra St 9 od 3.—12. in 14.—18. Kavcije Je Dio 100.000.— v gotovini ali državnih papirjih po borznem tečaju. Natančnejša pojasnita daje likvidacijski odbor A. d «ETERN1T». Beograd. Karadjordjeva ol br M. i i Urejuje: Josip Zupančič, m Za cN a rodno tiskarno*: Fran Jozeriefc. — Zrn opravo Is inscratni del Usta; Otoo Chriatot — Val * Ljubljani.