Izhajajo 1. in 16. Tsacega meseca. Cena jim je za cel« 1 gld., za leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. Novice. Kdor ieli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat I2 kr., trikrat 16 kr. Vabilo na naročbo. z današnjo številko končale so „Dolenjske Novice'^ Bvoj petnajsti letnik. Toplo se zahvaljujemo vBCin, ktcri bo kaj pripomogli pri listu, bodisi s tem, da so kaj dopisovali, ali naročeni bili, ali naročnikov pridobivali ; vsem najtopleja zahvala. Tiuli T priliodnje bodo „Dolenjske Novice" v isti obliki in za isto eeno izhajale, ter se bodo na vso moč trudile, da bodo podučne in mikavne. Umevno je, da ne more biti vsa vsebina za vsakega mikavna, vendar bo pa vsak kaj nasel, kar mu ugaja, kar mu v prid hodi. Marsikteremu naročnikti gre tesna za naročnino, in hotel si bo tukaj goldinar prihraniti. Tukaj bi varčnost ne bila na pravem kraju. Dandanašnji mora vsakdo, obrtnik, kmetovalec ali gospod, vsakdo mora časopise brati, da se o svetovnem gibanju ponfii, da ve, kje in kako se kakova stvar dobro kupuje ali proda; kam naj se v tej ali drugi zadevi obrne. Cesarski uradi, občine, zadruge in dniga društva objáv-Ijajo svoje razglase in obvestila po Časopisih; ako za kako stvar nismo zvedeli ali prepozno zvedeli, nam je mnogokrat v občutljivo škodo. Za vse to bodo „Dolenjske Novice" kolikor moč skrbele, da bodo častiti bralci pravočasno ob-Tesčeni. Zaupljivo se tedaj obračamo do svojih ča-stitih naročnikov s prošnjo, da nam zvesti ostanejo, pa tudi mnogo novih naročnikov pridobijo ; kajti z velicim številom naročnikov pridobi list tudi veljavo mej prebivalstvom, na tem pa mora nam Dolenjcem mnogo biti ležeče. Srečne praznike Želi vaem častitim bralcem TrédnlštTO „Dolenjskih Ndylc". Gospodarske stvari. Dolenjske zidanice. Zidanice» kakorsne nahajamo po dolenjskih TiDOgr&dih, nimajo po vseh vinorodnih deželah. Po jnŽDih jih i»i nič, pa tudi po severnih jih nimajo povsod. Pa kjer jih imajo, imajo jih gotovo iz iste potrebe, kakor jih imamo pri nas na Dolenjskem. Pri naa oa Dolenjskem potrebne so pa iidaniie iz vei uirokov. Pred vsem so potrebne laradi tega, ker so vinogradi navadno jalio oddaljeni od bivališč njenih posestiiikov. Velika oddaljenost pa ne dovoljuje, da bi se ob času obdelovanja vinogradov od doma ? vinograd hrano nosilo. Ňtrebne so potem pa Še posebno ob trgatvi. Namesto, da bi se po večinoma prav slabih vinogradskih potih grosdje na Jako oddaljeni dom posestnika vciilo, znaèa se ga kar v zidanico, kjer se v vino podelnje. Vino spelje se pa lahko T zimskem času, ko sneg vsako slabo pot zboljša, domov. Potreba zidance ob trgatvi je áe tem veČja, ker je pri [ias po Dolenjskem ob trgatvi navadno deževno, sli če celo sneženo vreme. No, dolenjski vinogradnik stare korenine seveda ne bode pozabil naglalati, da je zidanica tudi zato potrebna, da se T itji lahko besede narodne pesmi izpoluajejo, katera se tako le pričenja: Le lêsem, le l^sem «osedje moji, da gremo pogledat, fe íepek drži. Da pa ta, recimo bo^ pesnifcka potreba zidanic od dné do dné bolj zginuje, zalo skrbi žal že trtna nâ, grozdna plesnoba, perooospera in kakor se âe tbc druge uničevalke naàe Ijnbe trte imenujejo. V zidanici yrii se leto za letom pričetek kletarstva. V nji se nemrež sroTi sok grozdja, mošt, ob trgatvi v vino spreminja, lu to je pač naj-poglavitejái namen zidanice. Zdaj pa nastane vprašanje, so pa li naÂe zidanice tudi tako osnovano, tako zgrajene, da zamorejo temu, gotovo nsjpo-glaiitejšemu namenu vstrrzati? Žal, da ne! Paragraf prvi nauka umnega kletarstva gtedë naprave Tina se glasi tako le: Pazi, da ti ob trgatri moát kar le mogoče popolnoma pokipi, to je, da se Tet t njemu nahajajoíi ilad- koTTalkoholiD ogljikovo kUlino spremeni. Da se pa to i^^oditi zamore, potrebna je pred Tseoi v prostora, v katerem naj se kipenje TfÔi, primerna prava toplota, 12 do 20 stopinj Reaumur-jevega toplomera. No, tako toploto uzdr-ževati inogoie je pa U tedaj, ako je prostor, v katerem naj se jo Tzdriiije, proti uplivu zunanjeg-a zraku tako zavarovan, da poslednji toplote prostora rniiati ne more, in da se toploto, ako bi bila premika — toraj pod 12° R — lahko poviĚa. Tisti prostor naálh zidane, v kateremu naj mošt kipi, obdan bi moral biti toraj s popolnoma pošteno zgrajenimi stenami, bodisi zidanimi ali pa lesenimi, Oa bi moral imeti tuďi popolnona poateti strop, in popolno:iia doi)ro zipirajoča se okna ter vrata. Kar je pa ae poglavito, imeti mora prostor, v katerem naj mošt pokipi, tudi pet!, v kateri se lahko zakuri, ter tako prostor segreje, kakor hitro poslane prehladno. In, ali so nase sedajne zidanice tako prirejene? Rekli smo že v tem èlanku, da ne, in zdaj pridenemo Se lahko — nikakor ne. Je precej let tega, da je bil pisatelj teh vratic v kaj lepo zidanico nekega najuglednejšega vinogradnika iz Draiii pri Metliki, v takozvano Repico povabljen. Klet, v kateri je imel oiož vino shranjeno, je bila àe dobra, obokana in vsaj deloma pod zemljo. Ziidanična soba je bila pa kar kra'ina, Se celo slikana in imala je dobro se zapirajoča okna, imela tudi dobro zakurjeno peč Áli kakšen je bil pa prostor, v katerem je imel moi kadi, v katerih mu je — bilo je ravno ob trgatvi — mošt kipel? O jojl Brez vsega stropa, pod slemenom ubit le z dilami, med katerimi je bilo nebo videti, in — aa površju tropin jedne kadi, v kateri je najboljše blago iz Vivodine kipelo, leblo je kolikor toliko siivgat — Pa koliko je tako urejenih zidanic tudi se dandanes pri nas, v Trški gori in povsod drugod po Dolenjskem? Se najbolj resnici zvest odgovor na to vprašanje bi bil: vse bo take. In to ja pač žalostno. Ako hočemo Dolenjci napredovati v vinstvu, napredovati moramo ne le v vinogradstvu, ampak jednakim korakom tudi v kletarstvu. Zato je pa pred vsem potrebno, da se v zidanicah tisti prostor, v katerih naj ob trgatvi mošt pokipeva, tako priredi, kakor to § 1., nauka umnega kletarstva gledé naprave vina zahteva, toraj tako, kakor smo to v teh vrsticah navedli. Prostor za kipenje mošta naj bode pravilno urejena kipelna Idet, ne pa revna betlehemska italica. Đržame trtnice. Da zamorejo vinogradniki dobiti zanesljive vrste ameriških trt, katere rabijo za nasade novih vinogradov, napravila je država tudi pri nas na Kranjskem svoje trtnice. Takih trtnic imamo Jseđai na Kranjskem že Sest. Prva je bila ustanovljena leta 1884^[v Kostanjevici, in meri sedaj 3Aa37a; druga trtniea je v DrašiŽih pri Metliki, ustanovljena leta l8i)3, in meri 1 Aa 29 a; tretja ie v Črnomlju, ustanovljena leta 1893; četrta na Slapu pri Vipavi, ustanovljena 1890, in meri 2 ha 25 a; peta je ustanovljena 1. 1890 v Novem Mestu in meri 1 ha 04 a. Ker se je pa uvidelo, da te trtnice ne zadostujejo, in ker je bila zaprta tudi francoska meja za uvazaiije trt radi nerarnosti, da se lahko zanesejo k nam še razne druge trtne bolezni, posebno črna rija, ki je zelo neviirna, odločilo se je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, da napravi še žesto, osrednjo (ceiitralno) truiico, ki bode pridelavala toliko trt, kolikor jih je 7.a oddujo v celi deieli potrebi. Tu trtniea bode napravljena na njivah gosp. viteza Laiigerja in posestniee g. Zura, omoiene Osoliiik, na desno od glavne ceste tik za Bršlinom. Država je vzela na te trtnice 7 Aa 42 a t j skoraj l3 oralov njiv v uajem za l2 ozir. 24 let. Ves prostor je raedeljen v sedtm oddelkov, in je ie rigoUn. Glavni drtl te nove osrednje trtnice, kakih 6Aa, bo uporabljen za napravo matičnjaka, 1 ha pa za trtnico v oijem pomenu besede. Kakih 3—4000 m^ nasadilo se bode s cepljenimi trtami, in sicer samo v ta namen, da se prideluje veliko zelenih in suhih cepičev plemenitih in priporočljivih vrst. Cepiči oddajali se bodo vinogradnikom brezplačno, da se pospešuje pomna-iitev boljših vinskih vrst. V matičnjaku bode odločen en del tudi xa preskuâevanje novih amerikanskih hibrid (mešanih ali knianih ameriških vrst). V matičnjaku bode posajenih kakih 25.000 maternih trt, kteie bodo vsako leto dale okoli G50 000 ključev ali reznic. Cela trtniea bode tako nasajena, da s« bode ^ lahko obdelovala s posebnim plugom in drugim upreifcnim vinogradniškim orodjem. Vseh trtnic bode imela država na Kranjskem potemtakem skupaj 16 ha 75 a, ali 29 oralov (johov). V prej imenovanih pet trtnicah pridelala je država leta 1899 612 300 ključev in 298.500 eajenk, toraj skupaj 910.800 trt. Ker to áterilo ni zadostovalo, je vis. polj. ministerstvo nakupilo in na Kranjsko poslalo sa 216,000 ključev in 482,400 sajenk, skupaj 698,400 trt, tako da je bilo spomladi leto 1899 v državnih trtnicah na Kranjskem v zalogi 1,609.200 trL Od teh je bilo vinogradnikom oddanih 458.800 kljuiev in 748.950 aajeak, toraj skupaj 1,207.750 trt, fl katérímí s« j« lahko nanadilo 188 lui (327 oralov) vinogradov, toraj približoo toliko, kolikor je bilo vseh fltanh vinogradov v obČiai Belaoerkev (kat. obèina Belacerkev, TomaíjavaB in Družinska vas) Ostale trte, katere niso bile oddane, t. j. 369 500 kljuiev io 31.950 eajenk, vporabilo se je v državnih trtnicah la vlaganje, saditev, cepljenje i. t. d. Polfg tega se je an pridelalo bliïo 4.000 cepljenih trt, katerih polovica se je oddala, polovica pa v lastnih trtnicah porabila. Driavne trtnice v Kostanjevici, v Novem mestu, v DraSièih, v Črnomlja in na Slapa imajo vsaka po 3 oddelke. Glavni d'-l je matiènjak, kjer se pridelnjejo resnic» ali kljuĆi raimh ameriških vrat, íd sicer: Riparia (ripârija): - portali«, = velikolistnaia. -Perner (f)erjér), -PaiJleres (pejé); Rupeetris: montikola in meialika; Soloni», ter aledeie hibride: Aramon x I^i-pestris Gantyn (gauién) Èt. L, Gamsy Couderc gamej kudfrit). Hybride Millardet (ibnd mijarde) àt. 101 in 108, Rupeiitris X Solonis i. t. d. D ugi del je trtfiica v ožjt^m pomenu besede t. j. prostor, kjer se vlagajo kljuki ali pa cepljenke, da se ultorenižijo. Tretji del je vzorni in poskuievalni vinograd, v kateremu so razne domače in tuje žlahtne vrate cepljene na raznih ameriških podl»pah, da se vidi, na kateri podlagi naie ilahtne vrste najbolj vspe-vajo in rodijo. Ob enem daji-jo ti vzorni vinogradi cepiée, kakor mdi grozdje, s katerega se napravi vino za viorno klet v Novem M^sta, kjer imajo vinogradniki potem priliko, pokukati raznovrstna vina. Viorni vinogradi, kakor sploh ceie trtnice imajo tudi vinogradnikom služiti za vzgled, kako jim je treba lastne vinograde nasajati in obdelovati Želeti bi bilo, dx nali vinogradniki te trtnice tudi pugostoma obiakujejo, in da se tam učijo. Marsikdo, ki misli, da ie vse ve in zna, in da ae mu ni treb» za nove izkuš-ije niČ brigati, se moti- marsikaj bi tahko zvedel pri takem ogledovanja, èemur se mora pozneje sam priuéiti iz alabih svojih uspehov. Posebno bi bilo želeti, da bi obilne ali kmetijske podružnice prirejale — kakor se godi v drugih deželah — skupne izlete v take nasade, kjer bi se adeleiencem lahko mnogo koristnega pokaxulo io razložilo. Konečno omenimo, da so te trtnice javne, in da se je treba iglasiti samo pri delovodji dotične trtnice, ali pa pri tehnižnemu vodji driavnih vinarskih ladev na Kranjskem g. BohusIxTu Skalický ja, kateremu je izročeno glavno vodstvo Ts^fa teh nasadov. Dobre lastnosti^domflťSih prašičcT treba^ohranlti Med dobre lastnosti domaČih praěičev ni le prištevati teh, da so utrjeni za naše razmere, da BO rodovitni in rastni, da se radi redé, in da so pripravni tudi za paèo, ampak tudi te, da nam dajejo prav slastno meso, ki je posebno pripravno za mesene klobase in âne gnjati (ali èunke). Meso domačih prašičev je čvrsto, jedrnato in bolj temno-rudeČe barve ; prekajeao je bolj stanovitno in bolj okusno kakor meso jorkAirskih prašičev. Prav zaradi tega n&m dajejo domaČi praáiči najboljše mesene klobase in prav fine in aoČne gnjati. Meso jorkáirskih prašičev je bolj bledo in bolj mehko; takisto je tudi ěpeh bolj mehak; laradi tega ne dobimo od mesa jorkSircev nikdar tako okusnih in trpežnih prekajenlh mesenih klobas, pa tudi ne tako finih gnjatij, kakor od domačih V velikih mestih se porabi zelo veliko svinjskega mesa, in sicer deloma za pečenko, deloma pa za napravo trpežnih klobas in gnjatij. Meso jorkèirskih praaiČev je prav dobro la pečenko, za napravo trpeinih klobas in okusnih gnjatij pa je bolj priljubljeno in več vredno meso domaČih plemen — Ker se rabi tudi pri nas jorksirsko pleme za izboljšanje domačih praiičev, paziti moramo na to, da ne iz po d rinem o Ž njim dobrih lastnostij, ki jih imajo domači praňičL Kakor nam lamore jorkSirsko pleme pomiigati v prašičji reji do boljSih vspehov, ravno tako nam pa tudi lahko ákoduje, ako ga rabimo v prevehki meri. Kar je dobrega, treba ohraniti! —n. Kaj je norega po arstiijskem cesarstvu? Delegacija, to je odposlanstvo obeh državnih zbornic, ki im^jo sklepati o skapnih potrebščinah avstro ogerske države, imelo je v obravnavi skupni proračan, in letos prvikrat v kronski veljavi. Samo nekaj številk povzamemo iz potrebščin; zunanje ministerstvo rahteva la skupne potrebe 10.481.331 K, vojno ministerstvo 291,729 482 ^ in za mornarico Se posebej 39,896.500 K. Od te svote skoro poldeseti milijon za povišanje častniških pUČ in skoro poldragi milijon za veČeijo vojakom ; za poikuae z norimi topovi pa 80.000 K Finančno ministerstvo 4 285 713^. Vojaštvo v Bosni in Hercegovini 9,482.342 K. Iz tega je razvidno, da vojaštvo, ki naš zlati mir straži, skoro vsaki dan eden milijon kron stane. Nikjer pa ui šteto, koliko vojaki svojega denarja porabijo in koliko doma zairade. Drîavno zborovanje se vedno viharno vrši, in veliko dragega Časa gre v zgubo. Dne 13. bil je zopet velik ropot, kterega je proTzroČil Berka X ostrim Tprsâanjem priToaodnega miaietra Kiadin-{reija. Berks pravi, da na 457 interpelacij je sledilo samo 11 odgoToror; na 88 samo KiadiD^erja tikajojih se vprašanj pa nobeoega. Poslanci hočejo saj razloge vedeti, zakaj oiiesar ne odgovore. Taki in euaki priiori se vrste drug za drugim, Žas poteka, in konečoo odloèuje pa § 14. Dr. Ferjanèiè podpiral je priEsdsvanje glede zviiaoji dastaiàkih pUè in vpraàal, že se ne poskrbi tudi za tiste podčastnike, ki dle Saša služijo. Uřaíeval je potrebo predragaíbe vojaAkeg» kazenskega zakona, zahteval premestitev vojaškega skla-diáift T Ljubljani iz sredine mesta, dalje da se smodnik za streljanje proti toči ceneje oddaja kakor do sedaj, in konečoo grajal je, da se kaznuje rezerviste, ki se pri kontrolnih shodih hrei slabega namena slovensko oglašajo. Ei^J je noTega po djlrokem svetu? Vojska v Afriki âe vedno traja. Angtežom nič ne gre po volji, večjidel so tepeni, zadnji čas celo na Ustnih tleh niso bili zmagovalci. Angleži so iz početka mislili, da bodo igraje Bure ustrahovali, a sedaj jim pa gre bolj la kožo, kar se ix tega povzame, da so vsim evropskim vladam uradno naznanili, da se z ohema julf.noafrikanskima republikama vojskujejo. Posedaj so Angleži vedno trdili, da 80 Buri angleški podložni, s tem korakom pa priznavajo Bure za samostonji narod, ker sicer se običajno to vladam ne nainanja. Nemčija. V nemškem državneoa zboru zahteva vlada vsled cesarjeve ielje grozno denarno svoto dovoljeno, da zamore pomnožiti vojne ladije. Pred dvemi leti so pomnožili vojno brodovje, a sedaj ga hočejo podvojiti, da bo potem nemČija tudi na moiji velesila, in se bo lahko pogumno v vse prekmorske zadeve utikala. V zboru je sicer veČina proti tem silno velikim izdatkom. Piše se nam: Iz Novega mesta, blarna godba tukajšnje meščanske garde je napravila 2. t. m. v dvorani „Narodnega doma" koncert v korist novomeški dijaiki knhinji, ki ue jo izmtno ponesel. Dohodkov je bilo loa gld. 50 kr., troikov pa 52 gld. 38 kr., kakor kaže sledeii raèun: Za 9 godcev à 3 gld......27 gld. — kr. Kapelniku.........„ Noaaču «a gedbena stojala ... — „ 40 „ Raauvetljava J. Medvedu . . . 5 „ — „ Kr&matja Jakacn za pijačo godcem 1 „ 30 „ ČitalniĆna dvorana m, prostore, kurjavo in razsvetljavo glasom računa 9 „ 08 „ Čitalničnemu llugi L Kalžiěn za raznašanje vabil, lepljenje lepakov in snaženje drorane glasom računa 3 ^ „ Tiskovine......... 2„— „ Skupaj torej preostanka 63 gld. 28 kr. 50 gld. 32 kr. Preostanek 50 gld. 22 kr. se je nposlal podpisanemu, ki izreka s tem slavni godbi, kakor zlasti ie nje ravnateljstvu in vsem blagim dobrotnikom, ki so se nđetežili dobrodelnega koncerta, v imenu pod-piranih dijakov najtoplejšo zahvalo. KUDOLFOVO 6. decembra 1899. Dr. Jo«. Marinko. Iz Idrije. — Na praznik sv. Barbare, varuhinje idrijskega rudnika, umrla je takaj v visoki starosti 87, let spoštovana vdova Ana Ribič roj. Klobučar. Svoja mlada leta preživela je v Novem mestu, pred 10 leti preselila se je s svojim možem v prijazno Idrijo, Zavoljo njenega miroljubnega, tihega znaftaja in prlkuidjive prijaznosti čislali ao jo vsi, ki ao imeli priliko ž njo občevati. Pokopana je bila v aredo, 6 t. m.; do tihega groba jo je spremilo veliko Ijudij vseh stanov, in 10 dnhovuikov; med temi tudi preč. g. Leopold Piči gas, rejenec ranjce pokojnice, ki se je na pogreb iz Dunaja pripeljal, bedaj počiva njeno telo na strani svojega 1. 1891 umrlega moži Antona, duša njena pa vživa, kakor upamo, zaelnženo plačilo v boljái domovini. N v. m. p. ! V Podsteneh 4. dec. — V zadnjih „Dol Nov." se nahaja zlata vreden gospodarski članek, ki je za kmete živinorejce jako pomenljiv in vreden, da ga večkrat preberó in premiSljnjejo, kajti neka malomarnost vlada po deieli in prfmalo se računa na dobiiek pri živinoreji; vse se bolj briga za vdovsko rejo nego za kravjo, dasiravno je pri kravah večji dobiček. Malo imamo tako velikih posestnikov, da bi »vojega zemljišča s kravami obdelati ne mogli. Ako ima poseat-nik pet do šest dobrih krav, precej veliko zemljišče z njimi obdela. Alto krave zmerno vozijo, se dalj Časa lepe ohranijo in ne postanejo tako vampaste, kakor če io vedno v hlevu. Poleg vožnje ima pa od krav tudi teleta, mleko in maslo, in de je postarana dobra krava mlekarica, se Še s teletom v Trst proda za kaoih 100 do 130 gld. in še višje. Pred nekaj Časom govoril sem z razumnim živinorejcem, ki mi je zatrjeval, da je imel od ene same krave blizo 1400 gld. dohodka. Prodal je namreč sedem telic, vsako nad 100 gld, dalje mleko, po 5 kr. računjeno 626 gld. in potem še kravo za 120 gld, ; z vožnjo je pa tudi nekaj prislužila. Ako se tedaj pri enem posestniku tako zgodi, zakaj bi se ne pri dragem tudi. Dalje se toži o pomanjkanju dobrih plemenjakov. To je pa glavna hiba pri živinoreji, da gre veliko lepih telet v mesnico; kajti štiri tedne staro tele že vrže kacih 20—30 gl., ako pa posestnik tacega junSka redi poïdrngo leto, bi dobil zanj kacih 70 gld. Za 40 gld. poldruga leto tele rediti, je gotova iguba in od tod pomanjkanje dobrih plemenjakov. V tej zadevi bi zamogla le si. c. kr, kmet. drožba na pomoč priti, in sicer tako, da bi vsak posestnik, kteri bi pleme-njake redil, prejel premijo o poldrngem letu, ae ve razmemo po lepoti. Na ta način hi imeli na iibiro lepih plemenjakov po vsej deželi. Kje pa dobiti tohko denaija? Niy bi se kravam in telicam premija popolna odtegnila tn ista za jnnce porabila. Prihranilo bi le pa tudi mnogo, ker bi ne bilo treba tujih juncav nakupovati. Upajmo, da se nam živinoreja, po veŠČalcib ured-jena, vendar enkrat zboljia, da bomo imeli kaj več koristi od nje. DomaČe Testi (častnim občanom) imenovala je občina Vijnja g^oTft preblsgCTodna gospođa: sodnijskega pred-lednika novomeškega Josip Gerdeiii-a in pa ad-Tokata Dr. Tavčar-ja, (Zahvala.) blavno društvo „Mestna gcdba'' v KndolfvTeiD j« polovico (istega dchodka pri koncertu dne 20. novembra t, 1. naklonilo dij&âkenn podpor* nenin drnštvn, za kar se odbor dijaibega podpornega društva najtoplejše zahvaljuje. — Odbor dijaikega podpornega dmëtva v EudoifoTem 10 decembra 1899. {f Ùnirl). Dne 4, decembra je nmrl v Ljnbljuni po daljáem bolebanjn g. Iv. Perdis, predsednik trgovinske zbornice, deželni posltnec itd. Fckojnik je bil vrl národnjak; podpiral je zlasti družbo sv. Cirila in Uetoda ter njej v k(rist založil nžigalice družbe sv. Oirila in Metoda. Blag mu spomini {■(- Gospića Adela PetriČ), hći pokojnega davkarskega uradnika v Novem mestn, umrla je dne 13, dec. ijutraj po dolgem bolebanji, v Žabji vasi poleg Novega meeta. Truplo ranjce poneso na âmihelsko pokopaliâ^fl k većnenm poćitku poleg njenih stariiev, (f Gospa Zore), vdova biïsega nov(meëkeg» trgovca, obče spoštovana gospa, umrla je včeraj po daljnem bolebanji, itara 74 let. (Novo pošto) so dobili s 1. decembrom v Dobrmčah. leta bo od sedaj prejeisala in cdprafljala pima in zavoje, ter nabirala vloge za poštno hranilnico. (Slovenska Matica v Ljubljani) imela bo 18, decembra ob 5. uri popoludne Ud, odbo-roTo sejo. (Dolenjsko pevsko društvo) ima eroj redni občni zbor 16. t. m. v čitalničnem poslopja ob 6. oziroma 6Ví uri zvečer, Vzpored je bil prijavljen T zadnji átevilki lista. (Dolenjski Sokol) bo imel svoj I. redni občni zbor dne 30. decembra t, 1. ob 8. uri zvečer v Tučkovi gostilni. Ce bi prvi občni jbor ne bil sklepčen, vršil se bo drugi občni zbor ob >/2^-istega dne. Dnevni red: 1. Nagovor starosta, 3. poročilo tajnika in blagajnika ter preglednikov računov, S. volitev raiunskih revizorjev, 4. volitev novegi odbora, B. raznoterosti. — Ker je nujno potrebno, da se Sokol zopet oživi, yahi vie člane in prijatelje, da se občnega zbora udeležijo. Odbor Dol. Sokola. (Društvo „Mestna godba v Rudolfo-vem") ima koncert v soboto 16. t m. zvečer ob 8. uri v gostilniških prostorih g. Tučkové v Novem mestu. Več je razvidno na lepakih. (IzTOz živine.) Meseca novembra se je izvozno po vut>u.jab doieojake zeir-znice : Novomesto i bitt, 12 krav, 13 telet, 682 paličev; Straža: 132 prašičev; Trehenj: 183 prašičev, in v Vel. loki 13 krav, 14 telat, 3^9 prašičev. Krave in teleta so odposlali T Divačo in Sežano, prašiče pa na Češko, Primorsko^ T Švico io na Tirolsko. (Sv«to leto). Za prihodnje leto 1900. je oznanil BT. Oče Leon XIIL „sveto leto", ki se pa obhaja takrat samo v Bimu, Po drugih krajih se bo obhajalo še le 1. 1901. Dotično papežovo pismo se bode prebralo vernikom s prižnice tretjo advantno nedeljo. — Začetek «v. leta za Bim se bo oznanil s četrtumim tvoDtnjem dne 24, dec, t. 1, oh 4. uri popolodoe. V TsaÚ fami cerkvi se obhaja zadnje tri dni v letn tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim, (Skrbite za ptičke.) Buda zima je nuto-pili, vtliko snega imamo, huda burja pa je tudi viaki kotiček in vsaki grmiček s snegom poknia. Ubogi ptički ne dobijo niti pod kozolci zrna, in vsi zbegam frčijo krog hiš. Imejte usmiljenje z našimi dobrotniki >tiči, kteri nam bodo za hvalo pridno Škodljive mrčese n gosenci pobirali. Vrzite v kako zavetje, kamor pa mačke ne morejo, vsaki dan nekaj zrna, bučnih peštk ali semen solnčnic, drobtinice krnha, žgance ix moke. Oj, kako veselilo vas bo spomladi ptičje petje;, ker boste v zavesti, da ste jim življenje rešili. Ne pozabimo, koliko ptičkov je minoli cveten teden sneg pokončal; še nekaj tac h zim, in ptičji rod je ugonol^ Ijen. Tedaj usmilite se ptičkov. (Vino zginilo.) Posestniku Jožeta Â1 j a i iz Žalovč, občine ât, Peter izginilo je 17 vedroy vina iz zidanice na Kogovu. Dne 6 novembra bil je sod še poln i ko je pa posestnik dne 12. novembra zopet v zidanico prišel, našel je sod prazen, čep pa je ležal pred sodom. Zidanico je nalel zaprto, in nič ni bilo premaknjenega. Eako je vino zginilo, je težko soditi; nikakor pa ni po tleh izteklo, kajti 17 vedrov vina bi gotovo v enem tednu ne šlo popolno v zemljo, da bi tudi malo mokrote na tleb ne ostalo. Bodo pa žandarji kaj pozvedeli, kako je to bilo. (Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju), kateremu je predsedoval gosp. dvomi svétcik dr. jPriderik Ploj, je dne 14. novembra per accletnationem izvolil odbor, ki le je sledeče sestavil: predsednik: Jakob Pukl, izdajatelj lista „Der Silden", losesinik itd.; I, podpredsednik: dr. Fr. Ploj, c. kr. dvorni s^étnik; II pt dpridsednik: đr. Fr. Sim on i č, kuitos vse-nčiliške knjižnice; I. blagajnik : dr. Elem. Ses h un, dvorni in sodni stétnik na Dunaju I. Singerstrassa št, 7; II. blagajnik: dr. Janko Bab ni k, c, kr. sodni tsjmk v justičnem ministerst^n; I. tajnik; dr. Franc Vidi c, c, kr. uradnik slov. drž. zak ; II, tajnik: Ivan Lnzar, nadrevident južoe železnice; odborniki: monsignor Fr, Jančar, papežki častni bo-mornik, župnik nem. vit, rfda itd.; dr. Anton Primožič, c. kr. pr< f^sor prid. ministerstva za uk in bogočastje; Žiga Sržnu, c. kr. likvidator v finfinč-nem ministerstvu Pregledovalci: dr. Vladimir Glo-bočnik plem. Sorodolski, c. kr, sekcijski svétnik t finančnem ministerstvu; dr. Jos. Mantnani, c. kr, amanuensis t dvorni knjižnici; dr, Janko Hočevar, odvetniški kandidat; odb. namestniki: dr, M. Mnrko, c. kr, docent na vseučilišču itd ; dr. A. Povšič^ C. kr. sodni tajnik, prid. justičnemu ministerstvu ; Joi Premeru, c. kr. kontrolor poátne hranilnice; preglednikov namestniki: Jakob Bratkorič. e. kr. prof. T. p.; Alojiij Karba, c. kr. poštni pristav; Franc Pečnik, provizor lekarne c. kr. CťS. Elizabetine bolnice. — Vže v pryi odborovi seji se je razdelilo čea 200 gld. podpor. Prošenj za podpore bilo je dva-iupetdeaet. Upati je, da bodo Sloytnci to društvo tudi letos rsdodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti težki svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih posojilnic mestnih in raznih drugih zastopstev. — Darove je pošiljati L blagajniku gosp. dr. Klem. Seshun-u, dvoniema in sodnemu odvetnika, Dunaj I. Singerstrasse 7, (Občni zbor podpornega drnitva xa slovenske visokoiolce na Dunaju. Ta zbor je enajsti, odkar obstoji to dobrodelno društvo. Vsako ieto se vrši r prvi polovici novembra meseca, a letos prvič v „Slovanski besedi". Navzočn« ud« je presrčno pozdravil c, kr. dvorni svetnik gosp. dr. FV, Ploj kot predsednikov namestnik. Ta gospod j« bil ob po- roda druStva is se vedno z tio TnetoBtjo potegoval za njegoT napredek. HraležDO le je spominjal mej letom umrlih druitvenih dobrotnikov. Umrli »o : Izmej astanovaikov: ďoapa Âaa Pakl, predsednikova soproga; Jakob Graden, župnik v p. r Ljubljani; župnik v Bar-kovljah pri Trstu Aaton Cerne, kí je v avojí oporoki dmâtvo imenoval delnim dediiem, ia uatanornik in većljetni marljivi odbornik dr, Janko Pajk. Izmej letnih udov so umrli: G-g, Jakob Smolej, c. kr. šolski nadzornik; Fr. Pleiko, deželnosodni svetnik, in Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokronog Bodi vsem blag spomini Monsignor Jauňar poroâal je potem o dobrodelnem delovanju drnâtva prav oblirno. Iz poroćila posneti je stedeće: Veâje svote so letos darovali: SI. deželni zbor kranjski 400 K; premilostni knez in ikof lavantinski dr. Mihael Napotnik (uatanoyaik in Častni elen) 30 K ; neimenovana dobrotnica v Krškem 60 K; vekrodni g Ànt. pl. Suâié, c. in kr. polkovnik, T Celji, 90 K; Anton Globoênik pl. Sorodolaki, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, 32 K; Kremžar Al, mag, svetnik na Daoaju, 30 K; dr. J. Pipenbacher, c. kr. profesor v Novem me^tu, 30 K; dr Al, Unterltigauer, vladni svetnik v Sarajevu, vâ. g, Iv. Gnzelj, vikar T Logeh, in neimenovan duhovnik na Dunaju po 20 K. Slavne poiojiiuice so darovale: ptujska 140 K, mariborska 100 K, slov. bistrišita 50 K, vrhniâka 40 K, goriška BO K, kmetska posojilnica Ijublj. okolice 40 K, ljutomerska, brežiáka, cerkniška in vranska po 30 K, ribniška 24 S, gor. radgonska 10 E, vipavska, litijska, framska, vitanjska, logaška in ćrnomaljska po '20 K, Med nabiralci je, kakor že toliko let, zopot na prvem mestu častni ud podpornega društva g, France Dolenc, trgovec v Mariboru, ki )e mej mariborskimi Slovenci nabral 270 K, dalje marljivi g državni poslanec Vilj, Pf'ifer, ki je mej državnimi poslanci nabral 240 K; g. Iv. Maselj. protenor v Kranju, je mej tamošnjimi rodoljubi nabral 229 K; g, Ant, Flis, knjigovodja T Nitri, ki je nabral 166 K; g. dr. Ed. Voléií. c. kr. sodni tajnik v Rudoifovem, 44 K; g. Mavricij Eus, medicinec, je nabral 45 K; g. dr. France Rosina, dež. posl. in odbornik v Ljutomeru, 24 K; g. Ivan Lapajne deždni poslanec itd. v Kobaridu, 32 K; g* Jos. Zadnikar, c kr. okr. živinozdravnik v Kamniku, S7 K; g dr. Ivan Orel, gitun. suplent v Celji, 9 K; g. Drag LuterŠek, c. in kr, voj. intendant v Zloczovu (v Galiciji), 23 K, — Osnovna glavnica je lani znašala: 0781 K 36 t. K tej je letol naraslo: Volila gospe Ane Pukl, roj. Duh, 1000 K (pristojbine je plačal pokojnice soprog v znesku 110 E>. Kot usta-novniki so društvn pristopili: slavno s^ad. društvo „Slovenija" 200 K ; g. dr. Janko Hoíeyar, odvetniški kandidat na Dunaju, 100 K; si. okrajni zastop v Ormožu 100 K (1 obrok): pok. g. dr. Janko Pajk, 60 K (3 obroke); Ivan Lnzar, nadrevident južne ieleznice, 40 K (2 obroka), g. dr, Fr. Ploj, c. kr. dv. svetnik 20 K (1 obrok), Z obrestmi vred je glavnica letofl narastla za 1639 K 8 v., znaša torej letos 11320 K 44 v. — Bazpoložna glavnica z obrestmi je znašala letos 4849 K 78 v. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški z 3317 K 88 t. Cela imo-Tina društva znaša koncem leta 12852 K 34 v. Podpor se je razdelilo v 403 slučajih med 81 podpirancev 3137 K 6 v. in sicer v denarju 1609 in ?057 obednic à BO v. = 1B28 K 50 v. Po átudi;„h je bilo 40 ju-ristov, 16 filozofov, 9 mediciaev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp, akademik, ' sln^'atelj graiičuega zavoda, 1 obrtne šole, 1 slikar.. Po '"ronoviaah je bilo, 68 iz Kranjske, 7 iz Štajerske, 4 iz Primorske, 2 iz Koroške. Račune in knjige je pregledal revizor gosp. dr. Vlad. Globočnik pl. Sorodolski ter našel vso v najlepšem redu. 76. gospodu mons. Fr. Jančarja izrekel je občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud ia iiredao požrtvovalnost pri težavnem poslu I. blagajnik«. Ojobita zahvala gre tadi požrtvovalnim na-biralcom darov, kar je občni zbor enoglasno priznal. Naj vstrajajo še nadalje v korist dobrodelnemu namenu. Kone&no je hvaliti posebno slovenske Časnike in to: „Slovenca". „Slovenski Narod", „Domovin»", „Siilst. Post", „Edinost", „Sučo", „No»ice", „Der Suden", in Še nekatere, ki so darove in druge stvari o druitvu objavljali. Hvala presrčna bodi vsen, ki S9 na kateri koli način društvu pomagali, da je moglo vršiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtvovalnost se je letos v izvanredni luči pokazala. Narasla je glavnica, narasla je raz položni na. V 11 letih je društva razdelilo: 23926 K. S posebnim veseljem se je povdar-jalo, da so nekateri podpiranoi prejeta svote Že vrnili. — Pri volitvah, ki so se vršile per acclamationem bil je mons Jančar opetov&ao napr išen, da i nadalje opravlja posle bla ;ajništva, kar pa je žalibog odklonil, rekši, da hoče paČ v odboru oitati ter na drng način koristiti, me^to blagajnika pa da nemore več vzprejeti. To važno in zares težavno službo prevzel je potem na vsestransko prošnjo poznati pdžrtvovBlni rodoljub g. dr. Kiement Seshun, dvorni iu sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasae 7, kateremu naj Častiti člani in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene syrhe. (Ezcslenct, kardinal dr. Uissia) je dne 5. t. m. v spremstvu našega mil. gosp. prošta dor. EI b e r t a, ^reč. g. kanonika dr. O e r j a in svojega tajnika Znmpara odpotoval v Rim, kjer je prejel 14. t. m v javnem konzistoriju iz r]nih otrok, in sa Ysled tega todi àole zaprte. Ui)ati je, đa kmalu nadloga poneha, ker je zdravo vreme. (Bolnišnica v Krškem), ktero je znana dobrotnica, gospa Hotsche va rj « va ustanovila, bila ja 30. novembra sloieano bhg()9l)vljana. (Utopljenec,) Do- 6. d cembra naSli so blizu novomeškega sejaiišča proti dt-mem bre^a uto^Jjene^a moža, Stal je skoro po k^mcu v vodi, ktera mu je nekaj malega čez glavo segala. Bil je to n^k posestnik iz Kala, ki je bil prišel v mest» na trg. Imt-l ja dva desetaka v listnici, v žepu pa dvi gti'lin^irja in uekaj drobiža ter venec fig, ktere je menda spojim otrokom namenil. Najbrž je vinjen v vodo zabredel (Krajcarji in polovičarji) lado od novega leta počensi neveljavni, in nikjer jib m bo več d-dati. Zadnji čas je tedaj za oddajo. V otročjih „štja-rovčkih" in cerkvenih pušicah bi se lahko kaj tacega dcQarja pozabilo. (Gledališke igre.) Gisp, A L Bistriški je izdal I. zvezek svojih izvirnih gledaliških iger, ki prinaša veseloigro v 1 dejanji „Lokavi snubac". Le-ta veseloigra, katere snov je »ieta iz pristnega domačega življenja, uprizorila se je (po rokopisu) lansko leto v tukajšnji čitalnici, in dne 19 novembra t 1.. v „Narodnem domu" v Radečah, ter jj povard izvrstno uspela. Zato priporočamo igro slov, glbUIišiem, ki bodo z njeno uprizoritvijo nipravili veliko zabave. Ker velja zvezek namo 25 kr., možno je po niik: ceni nabaviti toliko zvezkov, kolikor ie vlog s čemer od pade sitno prepisavanje vlog, Knjiž ca dobiv» s« po vseh kn.jigarnah; v Novem mestn tudi v K'-ajčevi kiyiganii. („Der Suđen".) Organ fúr die poli'.ischen, cultnrellen und wirtschaftlicben Interessen der Croaten nnd Slovenpo. Štev. 48 t^ga lista prinaàa sledeče: "Wir und die Bohmen System und Staat. Die Delo-gationen und die Slaven Mittbeilungcn aus Bt^snien und Herzegowina, Dalmatien, Karnten inaeb Wu-mser, Kotachfldl and Pirker!) Croatien und Slavonien. Ku-tten-land, Steiermark. Aqs der Heimat, Allerlei. (Die Siii-slaven beim Kaiser. Aus der BUviachen Welt. Vereins-wesen. Literatur; „Ana dem Gai ten der Lavanter Diůcefle", gesammelt vom Lavanter Domcapitular dr. Jos. Pajek.) Tudi ta številka ima prilogo (4 str.) List atane za celo leto 4 gld, z» pol leta 2 gld. Na-ročuje se v upravništvu, Dnnaj I. Plankengasse 4. (Današnji list) obsera dvanajst strani. konska Josip in Julijana Hnmml sta imela petletno hčerko Anico, ki pa je bila rojena ie pred lyiju poroko. Spočetka sta Anico, ki je bila pridno, tiho in plavolaso dekletce, ljubila ; a ko se jima je t zakona rodil lin Maks, se je začel za Anico pravi pekeL Pretepala in mnčila sta jo prav zversko. Dajala ji nista jesti in zmrzovati je morala v srajci. Trpinčila sta jo neusmiljeno. Sina Uaksa gta pa ljubila in mn dala vse, kar si je želelo njegov» srce. Sodišče je zvedelo za to trpinčenje, alt sodnik je mater in očet« samo resno posvaril. Potem pa se je mnčeništvo otroka šele prav začelo. Ofte, pijanec je izbil otrokn a prťtepan em troje zob, vrgel je Ano ob tla, da si ja preklala zgornjo ustnico, zlomil ji ja rebro, mati pa kljuónico. Mati je vtikala Anici rokice v vrelo vodo, jo je bila z želez 10 palčico po vsem života tako, da je Ana imela bule povsod, da je imela raztrgano in razpraskano kožo na hrbtu, nogah in prsih. Dala ji je jeati le malo kave in košček kruha za ves dan ter jo zapirala v temno mokro klet. Otrok je yedno strašno jokal, ker je bil lačen in ve« razbit Ljudje so mu metali skozi okno jed ter mu rinili pod vratmi piškotov. Ko je mati to izvedela, sta z možem okno kleti zabila in pribija ob vratih lat, tako da ni mogt-l otrok d ibiti od nikoder več grižljeji. Spati je morala Anica na kovčku, čegar pokrov je bil okrogel. Seveda je padala vedno na tla in se vsa obtolkla. Otrok je prestal strašno veliko mraza, zato pa je bil ves otekel Dasi že 6 let stara, je tehtala le 8—9 kilogramov. Bilo je ssmo okosije. Konečno se je pj Bof usmilil mučanice ter jo poklical k sebi Dmrla je An» na kovčka. Ko je bila že mrtva, ji je dal oĚe klofuto. — ObravDHïa proti morilcema se je vršila med nepiipisDim razburjenjem p^islnšalcev, ki so piovali morilca. Sodišče je obsodilo oba na smrtna veialih; najprej naj bo obelen oče, potem pa mati, ki je mu-čenistva kriva. » (Hudodelstvo.) Pred nekaj dnevi so ujeli in zaprli na Hrvaškem dva cigana in ciganko, od kterih je en cigan nteke], — Preiskali 10 stranišče, kterega je ciganka rabila, in našli so zlat prstan, uro, novo obleko, več robcev in žakelj, t kteren» se je nahajalo dvoje glav pet tednov in petnajstih tednov starih otrok. Tu bodo zopet grozne hudobije na dan prišle. * (Jeklena hiša.) Japonski prestolonaslednik dal si je v Ćikagi napraviti trdno hišo iz jekla, ter ima tako biti uravnana, da bo kljubovala najhnjšemn potresu; veljala bo taka hiša nad sedem milijonov goldinarjev. Objava. Bazne vesti. * (Morilca lastnega otroka obsojena na vislice.) Na Dunaju se je vršila te dni porotna obravnava, ki je polniU sodnikom in poptu-âalcem srce z grozo in nepopis^ivim ogorČenjen*. Za- Z ozirom na množeči se vožno-poštni promet t božični dobi opozarja se občinstvo p^'Sebno na sledeče: 1. Radi izvanredno pomnoženega tovornega prometa v tej dôbi priporoča se, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče, da jih naslovljentc pravcčasno dobi, n« oddaje Še le prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč vže nekaj dnij poprej. 2. Posebna pozornost naj le obrača na to, da 80 pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istih dobro pričvrsiSen, Za mile pošiljatve z manjšo težo (do 3 klg.), kojih vsebina ne trpi vsled pritisk» in ne izpušča maščobe ali vlažnosti is ktere niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico povezane. Večje in težje pošiljatv«, poi«ni take, ki se poiilj>io t ođđa(jene kráje, i» slednjić one, T kojih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali ki paáéajo miíéoho ali vlažnost, morajo biti z ozirom na vsebino, obaežnoat, težo in yrednoat TSaj Teikrat zaiite t močan pKpir bIí močno platno, oziroma mortjo biti t kototicafa. zabojčkih itđ. — Za-klopnicB (ikatlje) iz lepenk« (Pappe), osobito takozvani pođtni kartoni bo dovoljeni, će nimajo na sebi znakOT poikodbe. — Divjačina, ki ne krvavi več, sme se pošiljati posamezno, nezarita. — Pogiljatre z vsebino, ki %t lahko razbije, označiti se ima na zavoju razločno i znanienjem itekla. Pri podiljatvah z lahko poâkodljivo vsebino priporoča se na spremnici doitavek „se naglo pokvari", na kteri doatavek naj s« s podèrtanjem z nodrim ali indečim svinčnikom opozarja. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja lapore ne more do vsebine, P sljatve brez vrednosti ali v vrednosti nad 200 g)d. pa, kakor tudi vse poííljatve z zlatom, srebrom, gotovino, vred-DOBtQimi papirji, dragotinaoii ali pravimi Čipkami morajo na koncih znTojt tolikrát in tako zapečatene biti, da se zavrja brvz poikodovssja pečatov ne more odpreti, Ako je zavitek s Čim povezan, tedaj mora biti poveza tako pr trjtna, da se je ne more od-ttaniti, ne da hi se píĚatov pokvarilo. Eailcčen odlisek pe-čtta, a kterim je pcliljatev zaprta, in.a bp pridejtiti tndi požtri spiemnici. — Tsako važno, poStro ptšiljatev je, brez otita na pridejano poâtno spr* díl.co, spremiti z Ii8-l'ki davek vpeljan, n. pr, v Ljubljano, @r»-dee, na Dana), v Prago itd., priporoča se radi bitieji^ia zadhcanja, da se na naslovu zavitka kakor tndi sa íprennici vsebina in količina (kilo, liter, ko-m»đ} nasnačujeti, na podlagi kojih se nzitnina za-račanava. Končno se ie omenja, da t faoiičnem Časti poitni lalBibenci ne ategnejo smu in tje izraženi želji strank, da se jim poíiljatve zavijó, nstrezati, radi česar n» mora vsaka na postů príneíena ne po predpisih zavita poáiljatev brezpogojno zavrniti. C. kr. poitno in brzojavno ravnateljstvo v Trsta, doe 26. noveinloia 1890. Oarovl za novomssko dijaâko kuhln)n. Velei. goip. žopnik J. Babnik 10 gold., Dobrotniki iz mest» in K»Edije 28 gold. 80 kr., g. Iv. Kiimky, račnnslti «vetnik m mesece oktober, noTember, deoembřr 10 gold. Veleć. goíp. dekwt Anton ÂleS 5 gdlđ,, koncert godbe tneManske garde 60 golđ. 22 kr., goap. Ivan Dolinar, kapel, meato venck pokojn. g lana Antonu Mlakar-jn 2 Živil lo darovàli: Veleâ. fcosp. župnik Janes Dolinar na Baki 2 mernika Mola 4 vieie rep«; goflp. Manrei z Kake pol mernika fižola. _Dr Jo«. Marinke. Loterijske itevilke. Trst 2. decembra eo 34 57 82 22 Gradec 9. „ 24 77 80 58 33 Firm. 266.' Kazglas. Gen. I 6&/8l Ma proínjo naíelftva hranilnice in poiojilnice t Kandijî se je T iadrn£n«m reiiiatrn zabilježila tpreroemba ladrnznib pravit IV d. Zadrnínilii imajo pravico do obreiti od zadružnih de ei«T, po sklepu druitvfnegft načflitia VI. Zadrnžnik more izstopiti i* lađrnge: Ako najkainqfr átiri tedne pred iklepom letnili računov pismeno naiuam odpoTid, ali po istrotbi Tieh Bvojih zadrožnih deležev na drnftega ■<>-ladriiinika v ilndajn, da (te je zato poprej zadobilo dovoljenje od načel»tvi. VH. Jeden mesec po orlobrenem raiimskem »klepn le ua ta način icubčeneniu po odbitku zamudne takse dveb metecer iïptiia — toda brez obrtntij - inesek, koji je vplaial na ivoj& eadiužne deleže vroti povratku vplačilne knjižice, XVI. Ostali dobiřek se Ima nporabiti skîepom obřneg» xbora na obresti zadmžnih deležev in ta dmge samo dobrovoljna,, hmnanitanie in obřekoristne odmembe. C. kr. okroîno aodiiče v Rvdolfovem oddelek III, dne 28. novembra 1899. Oklic. Firm. 263. Gen. I, 69. V tuiodni zadružni repiister vpisala se je Tsled sklenjenih pravil dne b. novembra 1899 tvrdka „Hranilnica in posojjJnlca v Št, Jaiižu reRifitrovana zadruga z neomejeno zavezo". Ta zadruga ima Bvoj Bfdež v župniíín v St Janin, Namen zadroge je, razmere svojih ilanov v nravnem in gmotnem ozini iboljSavati; zlasti spodbnjati vardnoit in s svojim zadmžnim kreditom preskrbovati svojim ndom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Dan, nra, kraj in dnevni red obfnega zbora razglaiiti j» T»a 8 dni prej v Slovencn, dokler nima „Gospodarska zveza" svojega tirta in Se v drugih listih, £e naielstvo odnosno nadzorstvo {§ 36) to kot potrebno ali umestno spozna. Če pa zgoraj navedeni list preneha alt £e drugi tehtni razlogi govorijo za spreo enibo zadružnega glasila, doloťi naèelitvo iktir^o r nadzorstTom tieti lisi, - tttcrcE se ima v bodoE« obĚni zbor razglašati ter naznani to svojim ilanom vsaj en mesec pred razpisom prvega sledeSega obfnega sbora z oznanilasu, nabitim v uradnici, in pa, £e kot potrebno spozna, tudi z oklicom pred Župno cerkvijo v át Janžu. Naielstvo podpisuie v imenu zadruge na ta naSin, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. Udje načelstva so; Načelnik: Matevž Jereb, župnik v Sent Janin^ Odborniki: Jernej Plazur, posestnik na Cerovcu; Jakob Erman. posestnik v Breiani; ^nacij Kovaé, posejitnik n» Dvom; Ignacij Knez, posestnik t Kolnderjn; Anton Podpadeo, poieatnik na Goljeku, C. kr. ckrožno aodliče v Rudolfov» oddelek III, dne 6. decembra 1899. ki je ljudsko io]o doital in je lepeg» vedenj», sprejme v poduk i» itâvbeno in pohiánri mizaritTO Anton Sali, œixariki mojiter t Novsm mettu. (8ii~l> Izjava. Podpisani preklicujem tTi jtinio T»e žalitve in natolcBT&nja, která sem provzročil do gospođa Josip Koá&ka, posestnika iz KronoTega, ter izjavina, da mi je sriÍQo žal, đa lem ga razžalil, ter ga ta jarno prosim odpndčanja. Družinska yas, 5. decembra 1899. Janaz Ramuta, {318) posestnik ii Drnžinske vasi. Zborovanje obrtne zadruge ktero je bilo na 17. decembra ob polu desetih dopolodtie v g'ostilno g. Kopai-a T Novo mesto sklicano, se radi silnega spega preloïi na 24, december. Kraj, Cas in dneTiii red ostane isti. Odbor obrtne zadruge. ¥aMl© mm obëal ^Mqw delniškega dniňtva I. Karodni dom v Uudolfoyem vršil se boiie ^ 4. januarja 1900 ob polu osmi uri zvečer v Čitalnični sobi s sledečim yaporedom : 1. Letno poročilo o naložbi glavnice ; 3. Baćnn in bilanca za Jeto 1899 ; 3. Sprememba §§ 3, i, 12, 14, 24, 25, 26 pravil; 4. Prošnja čitalničnega diužtva glede obrestij; 6. Določba dividfnde ; 6. Volitev sedmih članov v upravni odbor; 7. Volitev treb ólanov t pregledovalni odsek. __OX)BQR- Sif ïtYinviin ÍA ^ ""j®® ^ OLOjilUValiJi? sobami, knbinjo, m abrambo. — Vei «e poizve v Drgančevi biSi v Kandiji (293-2) Kovaškega ucenca sprejme v pouk ALOJZIJ TRTAR, <307—2) kovaSki mojster Podturnom, po Sta Toplice. Vozni red državne železnice od I. oktobra 1899 IJ ubij ana-JVoromesto-Straža. 6M 1<» 6!» »Ljubljane (jus. šel.) 1 i Ljubíjsue (đoL Éet.) V 831 2M 8«| 7W lie 706 8» 8» 7 IS 1J7 71T 7w gio ■ 8* 7« 1" 7« âkof^ic* . . . . 7» 20Í 8» 78« 1" 788 ' ámiirje-S&p . . , 7» 1» S» 74« 7w 1« 2(» 7« 711 .^[^Qroguplje . . . . t V 7» 7« 1« 1» 7w 7*7 8d naj ^e blagovoli radi svojih zimskih veselic pravočasno ;ilaslfll — Piama kapelniku g. Jos. Poula v RudoJfovem. (S67~e) anez Jax-a najstarejša in največja at^ mnilh zalEp šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta St 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skusek, trgovec v Metliki. (210—10) POSOJILNICA V ORNOMLJI, reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo ------ ----— ■ obreatovala bode kakor doslej tndi leta 190C hranilne vloge po brez odbitja rentnega davka, tako da bode vlagatelj popolne 4Vî% obresti dobil. fSio-i) ODBOR. SlfanriTr^iTiin obstoječe iz Štirih sob, dveh iC^LdllUVclUJt, T prvem nadstropju- se odda v nsjem ob novem letu. Natandneje pogoje pove Franc Paulin v Šent-Rupriu. (317-1) Na prodaj je več hl(tl. dobre, domače slivovke, tropinovca, iu iifkaj prav dobrega brinjevca. — Več pové Franc Paulin v Sent-Ruprtu. oie-i) dda se stanovao e v na m. u Isto obBdgg feno večjo B(:bo, tno nianjáo sobo, eno klet, en svinjak, eno drvsinico in en vrt. • Po dogovoru odda se íDdi brezplačno. • Več ae poizve v Novem mestu v hiËi at. 15. ism lAllA Ï KOÎEMISI sprejema vloge vsak dan dopoldne proti obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ravno talto izplačuje iste, ter racuBi obresti oo zadnjega dne preteklega meseca. Rentni davek placnje hranilnica nama, tako da dobé vlagatelji polne 4% obresti- Stanje vlog K 1,844.603. Stanje hipotečnih posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K 101.777, stanje vrednostnih papirjev K 90.386, stanje rezervo K 19.563. Denarni promet prvih deset mesecev znašal je K 2,601.298-02. V mestno hranilnico v Novem mestu se nalaga po c. kr. sodiščih pupilami denar. Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene varščine 10.000 gld.; ki je Tinkulovana za varnost vlog in obresti sploh z vsem svojim imetjem. RaVnateljstVO. MOHAR, predsednik. PERKO, pis. ravnatelj. ! Najboljša in najsigurnejša prilika za šteđenje! stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899.; čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mes«c h čez 6V2 milijona gld. líj-yidpfea pQPQjilaaiaa Preje: Gfradisce it.l. — Sedaj: Kongresni trg stS., Lnadsir. Sprejem» EC^ fc^aallii^ vldg© Tsak dolarnik oâ 8. ure zjutraj do 1. ure popo d^n io jih obrestuje pt © a brez kakega odbitka, talo d« sorejme vlíiík o\ Tsseih vloženih lOO goldinaijef Čistih 4 gld. 50 kr, iia leto. I stanje liranilDih tIo? 30 sept. I8ď9: 2 112.219 fild, 99 kr. Pronjeu v a ijifjifc h 'id 1. jgn. do 30.sept. 1899: 6,757.656 gld. 53 kr Hranilne knjižice s« sprfiansjo kot ^otov denar, ne đa bi se obreitoraqjt kaj prekinilo. — Za nalaganje po poâti so po^iuabraiiilaiČ.ie položnice na razpolaga. V l.|ub]]ani, dné 10. oktobra I8i)9. Dr, Ivan Šusteriift, prediednUu Anton Baloo, posestnik, podjetnik in trgarea T ât. Vida nad IJabljano. Frančišek BIrk, jtolui viku y LjubljaaL > Dr. Janko Brejc, odrat konoip. y lo^bliuL Josip SiSka, knesoikof^aki tuedai, podpredtednik. Odborniki: Dr. Andrej Karlin, fpmn. prufesor t LjnbljaiiL Karol Kaushegg, Tcleposestuik t Ljnb^tLid. Matija Kolar, ínpnik pri D. M. PoljL Ivan Kregar, uMnik akr^tt« bolniil» bUg^na T LjnbUuU. Dr. Vlijko Schweitzer, odretu. koadp. t I^ab^Hd. Gregor Šllbar, ÍQpmk na Biidnikn. Dr. Alei Uéenlčnlk, ttoltu Tiku T l4ul>lj«d. LuĚ prihodnost ÂQer G&zolín SYetíUe ntdkiiljajejo vse dosedanje, in je raxiTeUjara izdatno ceseja od petrolej« in acetilen«. Reference na razpolago I Popolna garancija. Zalacatelj k Medved, Novo mes Veliko zalogo )o duoajsliem Itro izgotovljenili obleli, u dečke in donuiUa, kakor tndi po mtri ixgotoTljuei, priporoma mm Medved, mliane cenel no« m«ito. jczz S ivalne stro e in kolesa le prve Vrste, plačilni V mesečnih rokih, priporoča Jos. lledved, iíS rÁ [íK m [íK .agFobne vence s trakovi, V veliki izbiri, priporoča Jos. Medyel Koto mesta C, C, C C, ^ C, P (J I P I tlř t» t» IVavQ llîi^a i* ^^ proste roke takoj na prodaj. XI U Y d) Jll»cli lata se nabsja na prav ličnem k^ajn poleg mesta na loSenski cegtj ât. 360; imn tudi nekoliko vrta. — Več poié vrednlstvo tega Uštapa Išče se vtniëm ^ za Ruaove vinograde v Hmelóiču pri Mirni pe6l. — Plača in prosto stanovanje po dogovoru. Oiienjeni imajo prednost. Ponudbe naj le pošiljajo Franc Maj* dlču v Logatec. (808—8) gsëëôëëëëêëëëëiëëëT A Naznanilo. Usojam si Blavneina občinstva okolice Žužemberka in njega obiskovalcem uljndno nasnaniti, da sem staroznano gostilno tCjč" v Žužemberku h. št. 7 odprl ter zagotavljam, da bodem vedno z različnim pristnim vinom, vedno svežim pivom, kakor tndi z gorkimi in mrzlimi jedili, kar mogoče po nizki ceni čaititim gostom po-9 stregel. ^ Z& prenočevanje ptnjcev in v hleva za A živino bode najbolje skrbljeno. Z Za obilni obisk vabi uljndno tt X vsem apoâtovanjem # (804-s) Josip Hrovat ml, tmmi i Kan Đ