cena 170 dinarjev številka 6(861)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 12. februarja 1987
Seje zborov Sob Velenje
Resolucija sprejeta, povečati storilnost
Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za letošnje leto je bil prav gotovo ena najpomembnejših točk torkovega zasedanja zbora združenega dela.
uresničevanje redno spremljati
O načrtovanju so delegati v zadnjem času veliko govorili, saj smo pred približno polovico leta siprejemali občinski srednjeročni plan, ki je tudi osnova letošnje resolucije. Tudi o sami resoluciji s;o tekle poglobljene razprave, še posebej zaradi številnih nedorečenosti kot je na primer nerazre-šien družbenoekonomski položaj rudarstva in energetike, varstva okolja in še bi lahko naštevali. Večino pripomb so pripravljalci zapisali v ta občinski dokument, nekaj novih pripomb pa je bilo podanih tudi na predlog, vendar t;e niso bile takšne, da bi bilo treba k resoluciji sprejemati amandmaje.
In kaj smo si zastavili v letošnjo resolucijo, ki so jo delegati potrdili?
Družbeni proizvod naj bi porasel za 3,5 odstotka, zaposlenost za 1 odstotek (v gospodarstvu za 0,9, v samostojnem delu za 12 odstotkov, v negospodarstvu pa se povečanje ne predvideva, razen za dogovorjene nove oddelke v šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu). <Ob boljšem izkoristku delovnega (časa in načrtovani dodatni zaposlenosti naj bi se storilnost dela ipovečala za 2,5 odstotka. Izvoz ■nameravamo povečati za 14 odsto-Itkov, od tega konvertibilnega za 16 odstotkov, uvoz pa naj bi povedali za 7 odstotkov. Industrijska iproizvodnja bo narastla tako za 6 lodstotkov, obseg dejavnosti v {gradbeništvu in trgovini se bo povečal za 2 odstotka, v turizmu, gostinstvu in drobnem gospodarstvu ;za 5, kmetijska proizvodnja pa za :3 odstotke.
Za naložbe bo namenilo naše {gospodarstvo, kot predvideva resolucija, 47 milijard dinarjev, od tega v premogovništvo 19,4 milijarde Gorenje, 15,3 milijarde, v energetiko 5,8 milijard.
Ob obravnavi je bilo podanih nekaj pobud. Med drugim so dobro ocenili naloge s področja varstva okolja in menili, da mora komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja njihovo
»Misel in
revolucionarno delo Edvarda Kardelja«
0 vsebini
integracijskih
procesov
Pred dnevi je bilo v Sarajevu osmo znanstveno srečanje, posvečeno ekonomskim in družbenim procesom integracije v jugoslovanski samoupravni družbi, ki ga je organiziral jugoslovanski Center za teorijo in prakso samou pravljanja Edvard Kardelj.
Na tem znanstvenem srečanju, povezanim z mislijo in revolucionarnim delom Edvarda Kardelja, je sodeloval tudi predsednik poslovodne ga odbora sestavljene organi zacije združenega dela Gorenje. Herman Rigelnik z razpravo o spoznanjih in ugotovitvah v Gorenju o vsebini integracijskih procesov v go spodarstvu.
in o tem tromesečno obveščati tudi delegate občinske skupščine. Tudi o bodočem razvoju turizma in gostinstva v občini Velenje so govorili, sicer pa bodo o teh usmeritvah razpravljali na eni pomladanskih sej. Že na eni prihodnjih sej bodo govorili tudi o nadaljnjih razvojnih možnostih rudarstva v naši občini. Tudi s tega področja so zastavili delegati nekaj vprašanj, podane pa so bile še pobude za živahnejšo stanovanjsko izgradnjo oziroma hitrejšo pripravo stavbnih zemljišč.
Predsednik izvršnega sveta pa je delegatom pojasnil, da se priprava stavbnih zemljišč financira iz ostanka dohodka, ki ga mnoge ozd ne ustvarjajo in v ta namen tudi ne odvajajo sredstev. Ob tem je bil med drugim podan predlog o prelivanju sredstev za urejanje stavbnih zemljišč iz stanovanjske skupnosti.
Omeniti velja še dva poddoku-menta občinske resolucije. V prvem so zbrane pomembnejše usmeritve posameznih organizacij združenega dela s predvidenimi naložbami za letošnje leto. Povedati je treba, da je predvidena dokaj živahna razvojna in naložbena dejavnost, ki nam zagotavlja nadaljnji razvoj, zato je treba narediti vse, da bo tudi uresničena. V drugem dokumentu pa smo celovito opredelili naloge s področja varstva okolja, k resoluciji pa spada tudi program nalog posameznih krajevnih skupnosti za letos.
(Dalje na 3. strani)
Predsedstvo 0K SZDL Velenje
0 graditvi 7. osnovne šole
Člani predsedstva občinske konference socialistične zveze se bodo popoldne zbrali na redni seji. Obravnavali in sprejeli bodo delovni program občinske konference za prvo polletje, vsekakor pa bo zelo zanimiva razprava \ zvezi s problematiko začetka gra ditve nove prepotrebne sedme osnovne šole v Titovem Velenju. Poleg tega bodo razpravljali še o izobraževanju delegatov.
moderno je
J£
elkhoja
iz
Po stopinjah borcev Štirinajste


Mladi so se letos že devetnajstič podali po poti Štirinajste. Za približno 80 mladincev naše občine, 50 pionirjev in 10 vojakov iz Postojne, bo to gotovo življenjska preizkušnja, prežeta z živo uro zgodovine, predvsem pa s tovarištvom. Pohodniki velenjske občine so krenili v torek s H^ntovega trga v Titovem Velenju, se podali na zahtevno
Inovatorji Gorenja iz Titovega Velenja
599 delavcev — 386
pot, ki jo bodo danes sklenili v Zavodnjah. Od tod naprej bodo nadaljevali mladi mozirske občine, ki se jim bodo pridružili še pohodniki iz Žalca, pot pa bodo sklenili v soboto na Ljubnem ob Savinji s sklepno slovesnostjo letošnjega pohoda Po poteh 14. divizije.
predlogov
Inovativna dejavnost doživlja v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v
Titovem Velenju vnovični zamah. Lani, na primer, je 599 zaposlenih prijavilo 386 inovacijskih predlogov, med njimi tudi 4 izume. Skupna gospodarska korist inovacijskih predlogov je bila ocenjena na 2.224,969.000 dinarjev. Realizirali pa so v letu 1986 280 predlogov, avtorjem inovacijskih predlogov pa so izplačali 59.281.000 dinarjev.
Stanje po delovnih organizacijah oziroma skupnostih
pa je naslednje: zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati so predlagali 272 inovacijskih predlogov (416 avtorjev), v Gorenju Notranja oprema 55 inovacijskih predlogov (111), v Gorenju Procesna oprema 33 (44), v Gorenju Elektronika široka potrošnja 19(19), Gorenju Servis 5 (7) in delovni skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD 2 (2).
Največ inovacij so torej prijavili delavci Gorenja Gospodinjski aparati, in sicer 272, njihova gospodarska ko-
Pestrost in bogastvo kulturnega življenja v občini Velenje smo v teh dneh lahko spoznali na različnih proslavah ob slovenskem kulturnem prazniku. Na sinočnji slovesni akademiji, ki je bila v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju, so podelili Napotnikova priznanja.
Proslave pa so se v različnih krajih občine Velenje pričele že veliko prej. Tako so, recimo, v domu kulture v Šoštanju, (na sliki) že v petek, 6. februarja, otvorHi zanimivo razstavo Šoštanj na starih razglednicah.
(vos)
rist pa je bila ocenjena na 1.615.867.000 dinarjev. Statistični podatki kažejo, da je v tej delovni organizaciji lani vsak šesti zaposleni prispeval en inovacijski predlog! Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati je lani, kot je že znano, prejela več občinskih priznanj za inovacijske dosežke. Tozd Zamrzovalno hladilna tehnika pa je bil v letu 1986 vnovič razglašen za najuspešnejši tozd na področju množične inventivne dejavnosti v občini Velenje. Sicer pa so zaposleni v tozdu Zamrzovalna hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati lani prispevali 88 inovacijskih predlogov, njihova gospodarska korist je
bila	ocenjena	na
1,026.616.000 dinarjev, delavci tozda Pralnopomivalna tehnika 65 in zaposleni v tozdu Štedilniki 63. itd.
Potem, ko so lani sprejeli nove samoupravne akte s področja inovantivne dejavnosti, pripravljajo v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju nove akcije za popularizacijo in še večji razmah množične inventivne dejavnosti.
V teku pa so tudi priprave na ustanovitev Gorenjevega Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, ki bo imelo, kot predvidevajo, aktive v posameznih delovnih organizacijah in skupnostih.
Občinski upravni organ
Slabi osebni dohodki
Lani decembra je doseglo gospodarstvo občine Velenje na pogojno nekvalificiranega delavca 167 224 dinarjev bruto osebnega dohodka, to pa je znesek, ki naj bi ga kot izhodišče za načrtovanje mase osebnih dohodkov upoštevali v družbenih dejavnostih. Žal pa načrtovane uskladitve z gospodarstvom v marsikaterem okolju ne dosegajo in tudi sredstva, ki jih bodo imeli v bodoče na razpolago jim tega ne bodo dovoljevala. Med tistimi, ki so v najslabšem položaju, so delavci občinskih upravnih organov, ki v poprečju zaostajajo za gospodarstvom od 20 do 25 odstotkov.
(mz)
Obrtno združenje Titovo Velenje
Prihodnji četrtek seja skupščine
V četrtek, 19. februarja, bo v skupščinski dvorani v Titovem Velenju seja delegatov sedanjega in novega mandata skupščine obrtnega združenja Titovo Velenje.
Pregledali bodo opravljeno delo, izvedli volitve, sprejeli program dela za letos, razpravljali o pobudi za sofinanciranje izgradnje VII. osnovne šole, podelili pa bodo tudi priznanja Zveze obrtnega združenja nekaterim obrtnikom v občini Velenje.
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje ★ 12. februarja 1987
Občinski komite ZK
Zagotoviti
učinkovitejše
delovanje
osnovnih organizacij
V občinski organizaciji ZKS Velenje je ustanovljenih 27 osnovnih organizacij v 22. krajevnih skupnostih. Približno 20 odstotkov članov občinske organizacije ZK Velenje je povezanih v te osnovne organizacije. Precejšnje težave pa povzroča, ker je 40 odstotkov članov teh osnovnih organizacij upokojencev, ki seveda marsikdaj teže aktivno sodelujejo pri delu osnovnih organizacij.
Predsedstvo je že nekajkrat ocenjevalo delo osnovnih organizacij in tudi sedanja analiza delovanj osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih opozarja na mnoge pomanjkljivosti. Teh pa je vendarle manj, so menili na predsedstvu, kot pa so jih pričakovali
ob pripravi analize. Komunisti so
v krajevnih skupnostih vendarle večinoma med najbolj aktivnimi krajani, slabše pa je čutiti vpliv osnovnih organizacij. To pa predvsem zato, ker se ponekod niso znale vključiti v razreševanje problemov v svojem okolju. K temu so marsikje pripomogli tudi pre-redki sestanki ter premajhna pripravljenost in usposobljenost sekretarjev.
Marsikateri komunist je poleg tega povezavo na terenu sprejel
kot nekakšno »kazen« ali pa jo je izkoristil za skoraj popolno prenehanje aktivnosti.
To je le nekaj pomanjkljivosti na katere je opozoril občinski komite in sprejel določene usmeritve, da bi osnovne organizacije v krajevnih skupnostih postale dejavnik usmerjanja nalog, idejnega in političnega dela. Predvsem morajo v vseh osnovnih organizacijah opraviti analizo stanja in sprejeti programe dela, ki morajo biti prilagojeni potrebam ljudi in življenjskega okolja. Osnovne organizacije morajo večjo pozornost nameniti idejnopolitičnemu usposabljanju, informiranju in kadrovski problematiki. Večjo pozornost morajo nameniti delovanju mladih
v krajevni skupnosti in skrbeti za
pridobivanje novih članov. Preseči je potrebno tudi ločevanje na komuniste v združenem delu in komuniste v krajevnih skupnostih. Občinski komite si bo ob tem prizadeval, da se bo v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih izboljšala kadrovska struktura ter ostali pogoji življenja in dela osnovnih organizacij.
B. Z.
Izvršni svet
Delovni program za letos
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta Skupščine občine Velenje med drugim potrdili tudi svoj delovni program za letos. Ta izhaja iz usmeritev, ki so opredeljene v resoluciji o politiki uresničevanja srednjeročnega družbenega plana za obdobje do leta 1990, za letošnje leto ter nalog in pristojnosti izvršnega sveta za spremljanje stanja v družbeno politični skupnosti, izvajanja politike in izvrševanja predpisov ter drugih splošnih aktov, nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in usmeritev za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov.
V skladu z omenjenimi usmeritvami bodo v letošnjem letu namenili še posebej veliko pozornosti spremljanju, usmerjanju in izvajanju nalog za doseganje stabilnejše gospodarske rasti in prestrukturiranje gospodarstva na osnovi boljše izrabe vseh obstoječih zmogljivosti, doseganje večje produktivnosti in kakovosti dela, rast življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, varovanja in izboljšanja življenjskega okolja ter smotrno urejanje in rabo prostora. Na osnovi sprejetih sklepov in stališč bodo opredelili nadaljnje naloge in se vključevali v aktivnosti za učinkovito saniranje razmer v energetiki in premogovništvu. Tekoče, mesečno bodo spremljali in pripravljali ukrepe za racionalno vodenje politike za poslovanje ter usmerjali, povezovali in sodelovali z organizacijami združenega dela, da bi tako dosegli usklajeno nastopanje na domačem in
tujem trgu. V sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico se bodo vključevali v spremljanje nastajanja skupnih razvojnih programov ter tekoče spremljali gospodarjenje organizacij združenega dela, še posebej tistih, kjer se srečujejo s težavami. Spremljali in izvajali bodo še ukrepe s področja varstva okolja, usklajevali aktivnosti za oblikovanje občinskega informacijskega sistema, nadaljnjega razvoja gostinstva in turizma v občini. Spremljali bodo tudi izvajanje investicijskih projektov (7. osnovna šola, prizidek k Zdravstvenemu domu, trgovina v Topolšici in Skalah, Postaja milice ...) usklajevali aktivnosti za razrešitev telekomunikacijskih zmogljivosti, priprave prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana, takole bodo spremljali izvajanje usmeritev na področju delitve dohodka in čistega dohodka, gibanje skupne in splošne porabe in pospeševali aktivnosti za dokončane izgradnje objektov komunalne infrastrukture in priče-tek gradnje centralne čistilne naprave.
Seveda imajo v svojem programu še naloge s področja obrambnih priprav, spremljanje in usklajevanje proračunske porabe in občinskega proračuna ter program aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov. Poleg tega pa so v njihovem programu še številne druge naloge, ki jih bodo med letom še dopolnjevali v skladu z nastajanjem in razvijanjem novih družbeno ekonomskih in družbeno političnih razmer (mz).
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
Sodelovanje z zdravstvenim centrom
Navadili smo se že, da društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
iz naše občine deluje zavzeto in predvsem strokovno na različnih področjih dela in življenja delavcev v smislu večje skrbi za varnost, zdravstveno varstvo in hu-manizacijo dela.
Svoje seje pripravljajo zdaj v enem, zdaj v drugem delovnem okolju, ki se največkrat navezuje na obravnavano aktivnost. Prejšnji četrtek so se člani izvršilnega odbora DVIT sestali s predstavnikoma Zdravstvenega centra
Velenje v Termoelektrarni Šoštanj, pri razgovoru pa so sodelovali tudi nekateri vodje služb za varstvo pri delu.
Obravnavana problematika — zdravniški pregledi, ki so obvezni po določitvi zakona o varstvu pri delu, so po izjavah strokovnjakov služb za varstvo pri delu resen problem vsebinsko strokovne kot tudi finančne narave. Očitano je bilo, da pregledi niso organizirani tako, da bi jih delavci opravili v enem dnevu (ker menda ni vedno potrebnih specialistov), da so pregledi dražji
kot v nekaterih drugih dispanzerjih medicine dela, da za enak pregled niso dolženi enotni kriteriji, preobremenjenost velenjskega dispanzerja zaradi velikega števila potreb po periodičnih pregledih idr.
Veliko naštetih navedb sta predstavnika Zdravstvenega centra delno priznala, delno pa obrazložila razloge za stanje. Vendar pa se obetajo že v dveh letih pomembne okrepitve v kadrih in v tehnično organizacijskih možnostih. Predvsem pa je še veliko
možnosti za izboljšanje opravljanja pregledov v dogovarjanju ter razčiščevanju spornih primerov sproti in konkretno. Če se bodo obeti predstavnikov zdravstva uresničili, ne bo razlogov, da bodo delavce iz združenega dela naše občine pregledovali tuji specialisti, kot se je to v nekaterih primerih že dogajalo. Stanje in rešitve bi naj osvetlila tudi »okrogla miza«, ki jo načrtujejo "pri DVIT (v sodelovanju z ZC in Informativnim centrom) v mesecu marcu letos.
Jože Miklavc
Mladi, vabijo vas, vi pa se odločite
Vpišite se na vojaške šole — lepe ugodnosti
Sredi januarja, o tem smo že poročali, je bila v Titovem Velenju okrogla miza na kateri so se osnovnošolci, učenci usmerjenega izobraževanja, njihovi starši in vzgojitelji seznanili o vseh podrobnostih in pogojih vpisana vojaška šola, katere so in za kakšne poklice se lahko mladi v njih izšolajo.
Mladi so zvedeli tudi vrsto drugih zanimivih informacij, ki jim bodo služile za lažjo odločitev pri vpisu na vojaške šole. Te nudijo, kot so povedali organizatorji posveta, učencem in gojencem vrsto ugodnosti, ki jih druge šole ne poznajo. Žal se je okrogle mize zaradi zimskega meteža udeležilo precej manj mladih in njihovih vzgojiteljev kot je pričakoval Koordinacijski odbor za SLO in DS pri Občinski konferenci SZDL Velenje, ki je v sodelovanju z Občinskim oddelkom za ljudsko obrambo kljub skromnemu številu udeležencev lepo pripravil okroglo mizo.
Na njej so poleg članov odbora, strokovnjakov za vojaške vprašanja, sodelovali tudi učenci splošne srednje vojaške šole Franc Rozman — Stane iz Ljubljane Emil Šehič in Ivo Koren, gojenec letalske srednje vojaške šole Maršal Tito iz Mostarja Matjaž Kačičnik ter poročnik celjske vojašnice Jožko Hercog. Njihovim zanimivim pripovedovanjem o življenju in učenju v šoli ter službovanju v vojašnici so mladi — bodoči učenci vojaških šol še posebaj pozorno prisluhnili.
Za pogovor smo zaprosili Andrejo Žužek, referentko za obrambno usposabljanje, sicer diplomirano obramboslovko. Zanimalo nas je, takšen je bil interes mladih za vojaške šole v preteklosti.
»Zanimanje mladih, če najprej pogledamo na splošno, je v Sloveniji za to vrsto šol slabo. V primeri s tem se je občina Velenje do sedaj kar dobro odrezala. Sodi med
tiste slovenske občine, kjer je bil vpis v vojaške šole dober, celo dvakrat večji od poprečnega vpisa v Sloveniji. Raziskovalni inštitut in Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo sta izvedla anketo — odnos mladih do vojaških poklicev. Nekateri podatki so že znani, recimo o pojmovanju vojaških šol pri nas, odnos mladih do vojaških šol in tako naprej,« je dejala Andreja Žužek.
Mlade pa predvsem zanima kakšni so pogoji vpisa na vojaške šole in kam se lahko prijavi-j0?
Andreja Žužek: »Pogoji so splošni in posebni. Splošni so, da morajo biti kandidati moškega spola, državljani SFRJ, kot novost pa moram povedati, da lahko kandidirajo tudi dekleta in sicer na vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizra-čne obrambe v Rajlovcu pri Sarajevu. Drugi splošni pogoji pa bi bili še: da so zdravi in sposobni, kar ugotavlja pristojna vojaška zdravstvena komisija za tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu, za vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in proti-zračne obrambe v Rajlovcu pa
zdravstveno spobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstvena ustanova. Pogoj za vpis je tudi, da niso sodno kaznovani, in da proti njim ne teče kakršnikoli kazenski postopek, imeti pa morajo tudi soglasje staršev ali skrbnikov.
Med posebne pogoje pa štejemo recimo, da so rojeni leta 1971 ali kasneje za L razred srednje vojaške šole, da imajo najmanj dober učni uspeh v sedem razredu in polletni v 8. razredu, seveda pa se potem upošteva tudi končni učni uspeh v 8. razredu. Za kandidate za drugi razred, da so rojeni leta 1970 ali kasneje, za 3. razred pa, da so rojeni leta 1969 ali kasneje. Najmanj dobro oceno morajo imeti tudi iz fizike, kemije in matematike. Za glasbeno vojaško srednjo šolo pa morajo imeti še naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in pa smisel za ritem.
Vsi, ki se v občini Velenje želijo vpisati na vojaške šole se lahko prijavijo na Občinskem oddelku za ljudsko obrambo, v domu SLO na Kopališki 3. Tam bodo dobili tudi vse druge informacije v zvezi z vpisam in z vsem kar jih zanima.
B. Mugerle
Občina Velenje
Varstvo spominskih obeležij NOV
Po večletnem prizadevanju, da bi varstvo spominskih obeležij NOB podružbili in skrb za izvajanje nalog s tega področja prenesli na širši krog udeležencev, je bil 10. novembra lani končno podpisan družbeni dogovor o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, grobišč in grobov borcev NOB ter drugih spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije v velenjski občini.
Ob podpisu dogovora so podpisniki prejeli poročilo o opravljenih delih in vloženih sredstvih na področju spomeniškega varstva obeležij NOB v letih 1985 in 1986 ter srednjeročni program potreb obnove in novogradenj spominskih obeležij v občini Velenje do leta 1990.
V preteklih dveh letih je bilo v spomeniško varstvo obeležij NOV vloženih 4,6 milijonov dinarjev, ki so jih zagotovili občinski proračun, borčevske organizacije, nekatere delovne organizacije, ki so z denarnimi prispevki, gradbenim materialom in brezplačno opravljenim delom pomagale reševati najnujnejše zadeve.
O spominskih obeležjih, ki so jih postavili v zadnjih dveh
letih smo že pisali, zato poglejmo tokrat, katere naloge so v njihovem programu do leta 1990. Temeljito nameravajo obnoviti spomenik NOB z imeni 645 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja »Onemele puške«, na novo postaviti spomenik z grobiščem padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na pokopališču v Šmartnem ob Paki, spominsko ploščo padlim krajanom na domu krajanov v Kavčah, spomenik ustreljenim talcem na Partizanski cesti v Titovem Velenju, dostop k spomeniku NOB na Juvanovem vrhu na Graški gori, spominsko sobo naprednemu duhovniku Francu Šmonu v Zavodnah, stalno spominsko razstavo o predvojnem revolucionarnem gibanju in narodno osvobodilnemu boju v domu krajanov v Pesju, ozvočenje v spominskem muzeju in pri spomeniku na Graški gori, zamenjali pa bodo tudi nekatere poškodovane spominske plošče in obnovili vgravirane napise na spomenikih in spominskih ploščah.
Omenjena dela bodo financirali iz zbranih sredstev po družbenem dogovoru, ki se bodo vsako leto revaloriziral, upoštevajoč izhodiščno osnovo 5 milijonov dinarjev iz leta 1986.
Društvo invalidov Velenje
Letna seja
Društvo invalidov Velenje šteje danes kar 3115 članov in letos prihaja v 18. leto svojega uspešnega delovanja. Na letni seji, ki jo bodo imeli v nedeljo, 22. februarja, v Kulturnem domu v Šoštanju, se bodo gotovo lahko pohvalili s svojim lanskim delom, sprejemali pa bodo tudi program dela za letošnje leto.
Ker, kot je bilo slišati na nedavni seji Aktiva invalidov Rudnika lignita Velenje, marsikdo ne ve, kam se lahko obrne po informacije, ki jih potrebuje povejmo, da je v ulici bratov Mravljakov 1 v Titovem Velenju društvena pisarna, ki je odprta vsak ponedeljek.
Pa še nekaj: ob letošnjem 8. marcu pripravljajo sprejem ob dnevu žena za vse žene invalidke. Srečanje bo 2. marca ob 15.30 v Kulturnem domu v Šoštanju, (mkp)
Višje komunalne takse
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na svoji zadnji seji, prejšnji teden obravnavali osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah za prihodnje leto. Te naj bi se povišale za 150 odstotkov in sicer bi domači gostje plačevali po 250 dinarjev, tuji pa po 500 dinarjev. Poleg tega pa naj bi po novem uvedli še dodatni prispevek (v dogovoru z štirimi občinami celjskega območja) 100 dinarjev, namensko za razvoj rekreacijsko turističnega centra Golte.	(mz)
I ZV
■ OR
I I I
I
I
L;
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izdelavo osnutka grafične podobe praznovanja 1. maja.
Osnutek mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da izraža bistvo praznovanja delavskega praznika;
2.	da bo uporaben za daljše obdobje — to je več let;
3.	da bo uporaben za izdelavo plakatov, značk, priponk, žigov, transparentov, zastav ipd.
Za izbrani osnutek bodo odkupljene avtorske pravice in podeljena enkratna nagrada v višini 50.000 din. Rezultati natečaja bodo objavljeni 14 dni po izteku razpisa v Našem času.
Predloge označene s šifro pošljite do 6. marca 1987 na naslov: *
Zveza sindikatov Slovenije, Občinski sindikalni svet Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje.
1 I
I
I
I
I
□
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica' Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
12.. februarja 1987 ★ titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas*stran 3
Gorenje Glin Nazarje
Kako do višje vrednosti proizvodnje
W nazarski lesni industriji sproti Sipremljajo gospodarjenje in se-vedla primerno ukrepajo. Tako so ob ocenjevanju januarske proizvodnje ugotovili, da krepko zao-stajjajo za načrtovanimi dosežki, kair seveda ne obeta uspešnega poslovanja. Tej ugotovitvi se pridružujte še druga, dejstvo namreč, da so vse preveč ležerni do razlik meni načrtovano in doseženo proizvodnjo. Za odstopanja skušajo iskati objektivne razloge in s tem umiiriti lastno vest, kar pa zagotovo ne vodi k boljšim dosežkom. Ukrepati je torej treba takoj in nadoknaditi izgubljeno, naprej pa naimeniti največ pozornosti do-sletdnemu uresničevanju načrtov.
1K temu jih navajata vsaj dva razdoga. Boljše poslovne uspehe in boljšo bodočnost delovne organizacije vidijo v bistvenem zvišanju vrednosti proizvodnje, kamor sodijo tudi novi in dopolnjeni programi, drugi razlog pa je v novem zakonu o dohodku, ki driugače vrednoti stroške in zmianjšuje dohodek. Če želijo to-reji priti na zaleno vejo, morajo
usttvariti veliko večjo prednost
prcoizvodnje, če želijo ob tem zagotoviti še sredstva za občutno poisodobitev proizvodnje, pa bo-doi morali storiti še marsikaj več. Objektivnih in drugih težav je velliko in začarani krog že skoraj skllenjen.
'Če torej tehnična sredstva niso doivolj. ostane še — volja. V Na-zairjah menijo, da v tem trenutku niimajo druge izbire. Z najmanjšimi možnimi sredstvi morajo zviišati vrednost proizvodnje, kar seveda pomeni kar največji izkoristek notranjih rezerv. Teh pa ni malo, zato so tudi možnosti za preobrazbo toliko večje. In nekaj telh možnosti, ne vseh, so tudi
opredelili. Tu je najprej večja delovna disciplina in z njo vred boljši odnos do dela in rezultatov tega dela, da o boljšem izkoristku delovnega časa ne govorimo preveč, seveda pa je to povezano tudi z boljšo organizacijo dela.
Naloge so razumljivo tudi na drugih področjih. Z enostavnimi posegi v delovni proces morajo doseči boljše tehnološke postopke, s tem višjo kakovost izdelkov in višjo delovno produktivnost. Inovativni posegi, ki so se doslej kot posledica nuje pojavljali zlasti na področju vzdrževanja delovnih in transportnih sredstev, energetskih naprav in drugod, morajo postati posledica inventivnega razmišljanja na vseh področjih, ne le na tehničnem. Napovedali so tudi vojno stroškom proizvodnje in poslovanja. Pomembna naloga je odprava motenj v oskrbi proizvodnje z materiali in sestavnimi deli ter v od-premi gotovih izdelkov, kar je seveda naloga komercialnega področja. Med opredeljenimi možnostmi je tudi zaostrena odgovornost do delovnih nalog, ki mora najti svoje mesto v nagrajevanju po delu in še bi lahko naštevali.
Filozofiranje torej na prvi pogled, pa ni tako, saj bodo tem ugotovitvam in smernicam kaj kmalu sledile prav oprijemljive naloge. Veliko ob tem pomeni že spoznanje, da lahko dosežejo načrtovano proizvodnjo in še kaj več tudi z boljšo organizacijo in večjo marljivostjo, ne samo z velikimi denarnimi vlaganji. Uspešnost poslovanja je torej v njihovih lastnih rokah in tudi odgovornost zanjo.
Ellkroj — tozd Konfekcija Šoštanj
Po težavah smelo naprej
Znano je, da se je Elkrojeva te-mieljna organizacija Konfekcija iz Šioštanja februarja preselila iz sttarih in neprimernih delovnih pirostorov v nove in sodobnejše. NJajprej so število zaposlenih na-čirtno povečali za 30 delavk, ki so see prej usposabljale v Nazarjah, diecembra lani pa se je kolektiv še p«ovečal in šteje danes 200 zapo-sllenih. Vendar so se že v samem ziačetku v novih prostorih začele teežave, ki so močno vplivale na p«oslovnost te temeljne organizaci-jee. Uvajanji nove tehnologije in move organizacije dela sta terjali svvoje, na poslabšanje stanja pa je olb tem vplivalo še usposabljanje naovih delavk in končno tudi ka-dirovske težave, predvsem pri stro-ktovnih kadrih v proizvodnji. Ob vssem tem so pričeli vračati tudi obbveznosti v zvezi z novogradnjo inn novo tehnologijo.
Vse to je pogojevalo, da so laansko prvo poslovno polletje skklenili z rdečimi številkami. Ko-leektiv se je znašel pred težko na-lcogo, kako čimprej in kar najbolj uuspešno opdraviti izgubo 30 mi-lilijonov dinarjev. Izdelali so ppredsanacijski program in vanj zzapisali vse tiste naloge, za kate-ree so bili prepričani, da bodo sta-nnje zanesljivo spremenile na bo-ljlje. Vsi zaposleni so se z vso od-ggovornostjo in resnostjo lotili de-lda, ki j e rodilo želene sadove. To jeje ugotovila posebna komisija, ki jeje uresničevanje predsanacijske-gga programa nenehno spremlja-kla. Do konca lanskega leta so se Utako znebili rdečih številk, kar je ppokazal finančni izračun, ki bo sisicer natančno znan čez nekaj ddni. Spodbudno za kolektiv je titudi to, da so lani vsem težavam nnavkljub 85 odstotkov celotne pproizvodnje izvozili na zahodno titržišče.
V novih prostorih šoštanjske K Konfekcije so lani aprila odprli titudi industrijsko prodajalno. V nnjej kupec najde vse Elkrojeve h izdelke, ki jih prodajajo po znat-nno nižjih cenah, kot v ostalih p prodajalnah. Kako potrebna je b bila takšna trgovina, kaže pri-n mer, da so v njej prodali za 12 o odstotkov več izdelkov, kot so za 1; lansko leto načrtovali.
Za letos v Elkrojevi Konfekciji o ob enakem številu zaposlenih in o ob njihovi boljši usposobljenosti n načrtujejo znatno povečan obseg p proizvodnje. Za izvoz na konverti-
bilno tržišče naj bi izdelali 120.000 ženskih hlač in 20.000 kril. Ta krila sodijo v nov proizvodni program, ki ga bodo v Šoštanju pričeli uresničevati letos na manjši proizvodni liniji. Za domači trg nameravajo izdelati 15.000 hlač in 45.000 kril, skupno 60.000 izdelkov. Ob tem zapišimo, da so letos januarja izdelali že 19.442 izdelkov, ali 13 odstotkov več, kot so načrtovali.
V šoštanjski temeljni organizaciji ne bodo zaposlovali novih delavcev, razen 16 štipendistov, ki se sedaj šolajo v šolskem centru Borisa Kidriča in bodo kot konfekcionarji pričeli delati letošnjega septembra. Sicer pa so v Konfekciji prepričani, da bodo kos težavam kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in hudi konkurenci na trgu, zlasti tujem. Delavci se dobro zavedajo, da je prodaja njihovih izdelkov močno odvisna od kakovosti. Zato bodo temu področju tudi vnaprej na menjali največ pozornosti, pa tu di pravočasni izdobavi izdelkov kupcem, saj je znano, da so roki sila kratki. Ob doslednem upoštevanju teh nalog bo kolektivu bržkone odprta pot do pridobivanja novih tržišč, tudi na tujem. Vse to lahko bistveno izboljša gospodarjenje in s tem kajpak tudi finančno stanje. Ne smemo tudi pozabiti, da je uspešnost v veliki meri odvisna tudi od medsebojnih odnosov v kolektivu in kot zatrjujejo vodilni, so ti odnosi v Šoštanju zadovoljivi.
B. Mugerle
DO Brivnice-česalnice
Nespodbudni obeti
Nič novega ne bomo zapisali, če rečemo, da so načrti eno, končni rezultati pa nekaj povsem drugega. Žal, so slednji marsikje slabši kot bi si jih želeli. V to množico se uvršča tudi delovni kolektiv Brivnic in česalnic iz Titovega Velenja. Rezultatov, kako so gospodarili v letu 1986, še sicer nimajo. Ocenjujejo pa, da so bili v prizadevanjih uspešni, ne pa toliko, kot so načrtovali.
Dejavnost, ki jo opravljajo, je v veliki meri odvisna od gibanja življenjske ravni. Kako je bilo to lani, najbolje ve vsak zase. »Nizka življenjska raven nam je lani rezala tenak kos kruha. Če ta ne narašča, potem zaman pričakujemo, da bo povpraševanje po storitvah, ki jih nudimo v naših lokalih, naraščalo. Zato je zmanjšanje fizičnega obsega dejavnosti bila lani v našem kolektivu največja težava,« pravi direktor delovne organizacije Brivnice in česalnice Stane
Mazej.
Napovedi za leto 1987 niso prav nič obetavne, saj kakšnih bistvenih sprememb oziroma drugačnega gibanja življenjske ravni se ne nadejajo. Prav nasprotno. Zelo dobro se v kolektivu zavedajo, da bodo težave iz preteklega leta zveste spremljevalke prizadevanj za boljše rezultate gospodarjenja tudi letos. »Če hočemo ali ne, bomo naše zmogljivosti morali prilagajati povpraševanju. To pa bo
zahtevalo določene ukrepe, tudi takšne, kot je zmanjšanje števila zaposlenih. Drugače večje storilnosti ne bomo mogli doseči.
Že nekajletno upadanje fizičnega obsega storitev bodo poskušali med drugim ustaviti tudi z boljšo kvaliteto storitev, s konkurenčnimi cenami, nadaljevali bodo z modernizacijo obstoječih zmogljivosti, za večja vlaganja, ki bi bila zelo dobrodošla, pa jim bo zmanjkalo denarja. Po mnenju sogovornika, bi bil njihov trud precej učinkovitejši, če bi kdo znal stopiti na prste »šu-šmarjem«, ki sedaj opravljajo velik del njihovega posla oziroma dela, za katerega je registrirana delovna organizacija Brivnice in česalnice.
Nič kaj smelo ne stopajo v tem letu tudi na področju pralniške dejavnosti, kjer načrtujejo zelo skromno povečanje obsega storitev. »Vsesplošno varčevanje v združenem delu je »zajelo« tudi osnovno higieno. V marsikaterem kolektivu prepuščajo skrb za pranje delovnih oblek delavcem samim ali pa podaljšujejo čas med
enim in drugim pranjem. Da bi vendarle tudi tu dosegli boljše rezultate gospodarjenja kot v preteklem letu, je iskanje naročnikov za tovrstne usluge izven meja naše občine neizbežno. Vse krepkeje pa občutimo v naši delovni organizaciji, kjer je zaposlenih le 52 delavcev, posledice neenakih pogojev poslovanja s privatnim sektorjem. Obveznosti našega kolektiva do družbene skupnosti se namreč vedno globlje zajedajo v ustvarjen celotni prihodek,« je končal svoja razmišljanja o načrtih za to leto Stane Mazej.
Sob Velenje
Gornjesavinjska dolina
Zasnova nove organiziranosti
Načrtovanje smelih načrtov v Modni konfekciji Elkroj terja tudi spremenjeno organiziranost njenih temeljnih poslovnih funkcij. To dejstvo potrjuje tudi analiza slabosti, ki so jo opravili lani. Glede na današnje stanje in bodoči razvoj so ugotovili, da bo za delovno organizacijo najprimernejša linijsko-štabna organiziranost, ki bo okrepila delovno organizacijo, obenem pa je tudi1 najbolj razumna in smotrna. Štabna enota v obliki organizirane samostojne službe bo opravljala predvsem razvojno in na-
Uspešne industrijske prodajalne
Ob zavidljivem ugledu in uspehu industrijske prodajalne na sedežu delovne organizacije Elkroj v Nazarjah ter uspešnem poslovanju predlani ustanovljene prodajalne v Tržiču, so se nazarski konfekcionarji lani odločili še za sorodne prodajalne v Šoštanju, Alibunarju in Odžaku, z načrtovanjem novih prodajaln pa želijo še okrepiti lastno maloprodajno mrežo. Sedanje so lani presegle predvidevanja, zato je ta dohodkovno zanimiva in uspešna poslovna odločitev toliko bolj upravičena. Lani so z lastno prodajno mrežo zagotovili 6 odstotkov vse prodaje na domačem trgu, ali toliko kot so v vsem letu prodali na področju Makedonije
ložbeno funkcijo, občasno organizirane strokovne skupine pa bodo oblikovali po potrebi in z namenom, da bodo določene projektne naloge izvedle od začetka do konca. Večji del poslovnega procesa bo tekel na štirih področjih dela, in sicer na komercialnem, finančnem, proiz-vodno-tehničnem ter na informacijsko, organizacijskem in kadrovskem. Ob predlogu nove organiziranosti so podrobno opredelili vse prednosti, ki jih prinaša.
Tudi dobri medsebojni odnosi so pogoj uspeha
in Kosova. Tudi zato bodo v prihodnje v teh prodajalnah zagotovili še solidnejšo ponudbo in ne bodo nudili le blaga z napako in cenejših izdelkov.
Resolucija sprejeta — povečati storilnost
(Nadaljevanje s I. strani)
Na dnevnem redu je bil tudi osnutek letošnjega proračuna, ki je pripravljen tako kot predvidevajo zakonske določbe, da je poraba zadnjega lanskega četrtletja pomnožena s štiri. To pa pomeni, da je ta v primerjavi z lanskim višji le za 30 odstotkov, zato torej lahko kaj kmalu pričakujemo rebalanse. Skupno bomo v občini, kot predvideva osnutek proračuna, zbrali in porabili 686 milijonov 381 tisoč dinarjev.
14 točk dnevnega reda za zbor krajevnih skupnosti je sicer napovedovalo nekoliko daljšo sejo, pa tudi vsebina nekaterih točk dnevnega reda naj bi »vzbudila« pri delegatih polemično razpravo. Morda pa je vzrok temu, da je bila ta še najobsežnejša pri predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990 v letu 1987, pobuda delegatov družbenopolitičnega zbora na samem začetku skupnega zasedanja. Ti so namreč predlagali, da bi o pridobivanju premoga, energetiki, izgradnji TEŠ 5 in sploh o
vsem, kar je povezano z rudarjenjem, celovito spregovorili na široki javni razpravi.
Resolucija je resda precej drugačna kot pretekla leta, krajša, brez ponavljanja že sprejetih srednjeročnih usmeritev, izpuščena pa so tudi določila republiške in zvezne resolucije, toda naloge v njej niso nič manj obvezujoče. Poleg predvidenega 1-odstotnega zaposlovanja so se delegati zbora krajevnih skupnosti dotaknili znova varstva okolja. Zaradi slabih izkušenj pri uresničevanju že zapisanih nalog na tem področju so predlagali, da bi poleg majske in jesenske analize o vseh aktivnostih spregovorili vsake tri mesece.
Predlog odloka o enotnem matičnem območju občine Velenje ter ukinitev krajevnih uradov v Šmartnem ob Paki in Šoštanju ni šel tako »gladko« skozi kot je to morda pričakoval predlagatelj. Ta je sicer v gradivu že sam zapisal, da-bo ukinitev povzročila nezadovoljstvo občanov. In ni se uštel. V imenu krajanov Šmart-nega ob Paki je njihovo jezo na seji »obrazložil« delegat te krajevne skupnosti. In kako se je končal dialog med upravnim organom, ki je predlagal ukinitev, in delegatom? Lahko bi rekli, da je slednji uspeh; do te mere, da so delegati odlok o določitvi enotnega matičnega območja občine
Velenje sprejeli, predlog o ukinitvi urada pa vrnili nazaj v osnutek. Preden bo predlog o ukinitvi krajevnega urada v Šmartnem ob Paki spet na dnevnem redu, morata krajevna skupnost in občinski upravni organ na najbolj demokratičen način najti skupno rešitev.
»Že večkrat smo pri obravnavi odloka o proračunu dejali naj bo obrazložitev napisana preprosto in ne tako učeno, da nihče ničesar ne razume ali zelo malo. Ker tudi tokrat ni bilo tako, pričakujemo, da bo naše želje predlagatelj upošteval pri naslednji obravnavi,« so v razpravi o osnutku odloka o
ODMEVI
Zimska idila (tudi pred sodnikom)
V S. številki tednika NAŠ ČAS je bil objavljen prispevek tovariši-ce Jasne Čas o posipanju peš poti. Ravno takšno pismo smo sprejeli tudi na vodstvu zimske službe, a nanj nismo odgovorili, saj je tova-rišica Časova pozabila pripisati tudi svoj naslov.
Da ne bi razvlekel uvoda, raje takoj razložim, kaj mi leži na duši. Po prvih vtisih bi verjetno pričakovali, da bom s tovarišico Časov o polemiziral in ji dokazoval nasprotno. Pa ni tako. V starih časih bi rekli: »Iz vaših ust v božja ušesa!« Tokrat ta ušesa naj ne bodo božja, žetim pa, da to sliši veliko občanov, posebno žensk. Tovarišica Časova spada, na žalost, med tiste redke občane Velenja,ki vedo, da je eden od štirih letnih časov tudi zima in se je na to potrebno tudi primerno pripraviti. Če bi vozniki svoja vozila »obuli« v zimske gume ali nataknili na kolesa verige, vozili počasneje in se na splošno zavedali, da je zima,
proračunu občine Velenje za let 1987 poudarili delegati zbora krajevnih skupnosti. Pri tem pa opozorili predlagatelja, naj ob morebitnih spremembah ne pozabi dodeliti krajevnim skupnostim več denarja.
Da se pri nekaterih točkah dnevnega reda v prihodnje ne bi ustavljali po nepotrebnem dalj časa, so podprli pobudo delegata krajevne skupnosti Gorica, da bi predlagatelj za lažje in hitrejše odločanje sam pripravil predloge sklepov.
Sprejem predloga resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za letošnje leto je bila osrednja točka tudi na zasedanju družbenopolitičnega zbora. Predlog resolucije je bil osvojen, saj so bile pripombe na osnutek v veliki meri upoštevane. Seveda pa so naloge, ki iz resolucije izhajajo zahtevne, so dejali.
Obravnavali so tudi osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Pripomb je bilo tudi tukaj nekaj. Vendar pa so takšne, da jih tokrat še ne bo mogoče upoštevati, zato pridejo v poštev šele naslednje leto. Delegati so opozorili med drugim na to, da je treba v proračunu upoštevati merila in kriterije na osnovi ovrednotenih programov in ne na podlagi linearnosti kot doslej. Menili pa so tudi, da bi morale v bodoče samoupravne interesne skupnosti nameniti del sredstev za pokrivanje stroškov delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih.
Sprejeli so predlagan odlok o enotnem matičnem območju občine Velenje in sklep o organiziranju enotne dežurne službe pri organih za postopek o prekrških občin celjskega območja ter izvolili namestnike občinskih sodnikov za prekrške po posameznih občinah celjskega območja.
Precej pozornosti so na zasedanju družbenopolitičnega zbora namenili oceni stanja na področju telesne kulture v občini Velenje oziroma poročilu o uresničitvi sklepov s tega področja, ki so bili sprejeti novembra leta 1984, ko je Občinska telesnokulturna skupnost sodelovala na seji skupščine kot njen četrti zbor. Danes lahko ugotavljamo, da so bili ti sklepi le delno uresničeni. Vzrok za to je verjetno v njihovi bogati vsebini, ki je v tako kratkem času ni bilo mogoče uresničiti, zato ostajajo te naloge aktivne še naprej. Občinska telesnokulturna skupnost je dala prioriteto v letošnjem letu med drugim dokončnemu prenosu lastništva teles-nokulturnih objektov na ZTK.O, dogovoru o tem, kdo bo nosilec vzdrževanja objektov in neposrednemu dogovarjanju klubov in društev z organizacijami združenega dela o pokroviteljstvu ali sponzorstvu. Do konca tega leta naj bi čimveč klubov sklenilo s posameznimi organizacijami sporazume o sponzorstvu. Delegati družbenopolitičnega zbora pa so bili mnenja, da bi moral biti nosilec akcije Občinska telesnokulturna skupnost,
ki naj bitudi oblikovala politiko sponzorstva.
Za konec je delegate družbenopolitičnega zbora čakal še odgovor na delegatsko vprašanje o usklajevanju osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v zadnjih treh mesecih skupaj s vsemi primerjavami in analizami. Ta odgovor je bil na zasedanju tudi posredovan.
Tudi tokrat je s strani družbenopolitičnega zbora prišlo nekaj novih pobud. Recimo pobuda za obravnavo v skupščini o tem, kakšno je stanje na področju skupnosti stanovalcev, ki smo jih sicer ustanovili, niso pa zaživele kot bi morale. Kje so vzroki, so se vprašali delegati. Kako potekajo aktivnosti za izgradnjo VII. osnovne šole, pa je bilo naslednje vprašanje. Obljubljeno je bilo, da bo ta informacija podana kot samostojna točka na prihodnjem zasedanju zborov.
Kot pa je bilo že omenjeno so delegati družbenopolitičnega zbora dali pobudo ostalima dvema zboroma, da naj bi naložbo odpiranja jame Šoštanj dali v javno razpravo v vsa okolja.
(mz)
bi komunalci in cestarji porabili pol manj soli in peska. Ravno tako velja za pešce. Če bi se za zimske pogoje primerno oblekli in obuli, bi morda lahko celo uživali v zimski idili, ne pa preklinjali komunalcev. Ko zapade sneg, je vsaka še tako lepo splužena cesta spolzka za tovarišice, ki v čevljih z visoko peto in gladkim usnjenim podplatom hitijo-minuto pred sedmo z Gorice proti centru v službo. V takšnih primerih so padci pač normalna posledica. Najboljše posledice takšnih padcev pa čutimo ravno komunalci. Ranvo zaradi peš poti med Gorico in bazenom smo se komunalci zagovarjali na sodišču. Tudi sam trdim, da je prijetna hoja po snegu, ki škripa pod nogami in da so otroci veseli, ko se lahko sankajo po hribu čez peš pot skoraj do bencinske črpalke. Tudi na sodišču sem tako povedal, pa ni nič pomagalo. Naše prepričanje govori eno, zakon in prijava komunalnega inšpektorja pa dru-
go. Morda bi resnično za nekatere zadostovalo tudi posipanje s peskom, a to je že druga zgodba. Posipalci se s peskom bolj uničujejo, pesek maši kanalizacijo, tudi drsenje je za dalj časa preprečeno s soljo, kot s peskom in še in še... Tudi tega si ne moremo privoščiti, da bi imeli posebej določene posipalce za peš poti in posebej za ceste, torej posebej za sol in posebej za pesek.
Lahko nam verjamete, da bi tudi komunalci želeli prihraniti kakšno tono soli, ampak to ne bo mogoče, dokler bodo v manjšini občani, ki znajo najti tudi v zimskih pogojih nekaj lepega. Pred kratkim sem ob koncu I V dnevnika slišal napovedovalca: »Današnji TV dnevnik je bil bolj snežno obarvan, ampak imamo za to opravičilo. Zima je!« Tega Komunalci ne moremo reči.
Vodja zimske službe Julijan Slemenšek

4. stran *
ORGANIZACIJE
titovo velenje ★ 12. februarja 1987
Seja 00 ZZB Velenje s predsedniki krajevnih organizacij ZB
Velika skrb borcem in vojaškim
vojnim invalidom
Borcem, vojaškim invalidom in družinam padlih borcev namenjamo v naši družbi še posebej veliko skrb.
Temeljna socialna varnost jim je zagotovljena s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je velika večina borcev že upokojenih. Od skupnega števila 1929, kolikor jih šteje velenjska borčevska organizacija, je kar 1278 upokojencev. Pokojninske pravice borcev so različno urejene glede na čas vstopa v narodno osvobodilno borbo. Poudariti je treba, da je visoka inflacija in dvigovanje cen izrazito negativno vplivala na socialni položaj borcev. Pokojnina naj bi jim zagotavljala socialno varnost in primerno življenjsko raven, vsi pa vemo, da pokojnine realno padajo še hitreje kot osebni dohodki, ker veljavni mehanizem usklajevanja pokojnin ne zagotavlja pravočasnega povečevanja pokojnin v skladu s povečevanjem osebnih dohodkov. Borci se zavedajo, da je treba za izboljšanje gmotnega položaja vseh upokojencev, posebej še tistih z nizkimi pokojninami, odpraviti vzroke za nastalo stanje. Zato si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bo uresničena in dopolnjena sprejeta sistemska zakonodaja. Le ta način namreč zagotavlja, da bo minulo delo pravilno ovrednoteno in da bo tudi socialna varnost upokojencev boljša.
PRIZNAVALNINE BORCEM
Pomemben del zagotavljanja socialne varnosti borcev so občinske priznavalnine. Z njimi se zagotavlja socialna varnost borcev, ki imajo nižje redne prejemke oziroma so brez njih. Ta družbena pomoč ima dvojen značaj — pomeni priznanje za sodelovanje v narodno osvobodilni borbi, hkrati pa ta ukrep zagotavlja socialno varnost, kar ima v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, zaradi slabšega gmotnega položaja borcev, poseben pomen.
Po zadnjih spremembah družbenega dogovora iz lanskega leta se je nekoliko izboljšal gmotni položaj borcev, ki so stopili v narodno osvobodilno borbo po 9. 9. 1943. Ti so se glede ugodnosti v pokojninskem sistemu izenačili z borci, ki so odšli v partizane pred tem datumom (zajamčena pokojnina). Lani je prejemalo stalno občinsko priznavalnino 290 borcev v poprečnem znesku 13.960 dinarjev. Borcem, ki zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgod, smrti v družini in drugih okoliščin, dodelijo občasne in enkratne priznavalnine. Lani so podelili 429 enkratnih in 22 občasnih pri-
znavalnin in za to porabili nekaj več kot 50 milijonov dinarjev. Borčevske organizacije po krajevnih skupnostih pa so poleg tega prejele za občasno sosedsko in drugo pomoč borcem še dobre štiri milijone dinarjev.
Januarja letos je prejemalo občasno priznavalnino 283 prejemnikov v poprečni višini 13.978 dinarjev. Priznavalnine, glede na socialne kriterije, na novo odmerijo na začetku vsakega leta, med letom pa jih valorizirajo meseca julija in sicer v skladu s sprejetimi merili-.
ZADOVOLJIVO REŠENA STANOVANJSKA VPRAŠANJA
Še pred leti so se člani velenjske borčevske organizacije srečevali s perečimi stanovanjskimi problemi, ki so zdaj zadovoljivo razrešeni.
Preostali stanovanjski problemi se nanašajo predvsem na zamenjavo oziroma adaptacijo stanovanj za borce. Za razrešitev stanovanjskih vprašanj borcev deluje pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje posebna komisija, ki išče možne rešitve skupaj s stanovanjsko skupnostjo. Lani je prejela ta komisija 8 prošenj za zamenja-
vo stanovanj in preko 100 prošenj za dodelitev stanovanjskega posojila. Za stanovanjske kredite so imeli lani na voljo nekaj več kot 10 milijonov dinarjev, ki so jih razdelili 68 borcem v višini od 100 do 250 tisoč dinarjev.
VSE VEČ BORCEV JE BOLNIH IN OSTARELIH
Tudi za zdravstveno varstvo borcev, vojaških vojnih invalidov in njihovih družin je dobro poskrbljeno in sicer tako za osnovne zdravstvene dejavnosti, specialistično ambulantne storitve, bolnišnične zdravstvene storitve, zdravila, dodeljevanje ortopedskih in drugih pripomočkov in druge zdravniške storitve. Borci, ki imajo priznano posebno dobo v NOV, v dvojnem trajanju, so oproščeni doplačila za zdravstvene storitve in za zdravila, imajo pa tudi pravico do sistematskih pregledov in nege na domu. Pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega zdravstvenega varstva ima v občini Velenje dispanzer za borce, ki ga vodi primarij dr. Alojz Fijavž. Lani je bilo v tem dispanzerju opravljenih 5879
Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Velenje s člani predsednikov krajevnih organizacij ZB so govorili tudi o delu dispanzerja za borce in vojaške vojne invalide, ki ga vodi primarij Alojz Fijavž
pregledov, od tega 647 sistematskih.
Z delovanjem dispanzerja za borce so zelo zadovoljni, to so poudarili tudi na zadnjem sestanku, ki ga je pripravil občinski odbor ZZB NOV s predsedniki krajevnih organizacij Zveze borcev, zato nikakor ne bodo dopustili,
da bi prišlo do njegove morebitne ukinitve. Zelo pa si borci želijo, da bi bolje organizirali tudi zobozdravstveno službo za borce.
ZDRAVILIŠKO KLIMATSKO ZDRAVLJENJE
Tudi zdraviliško klimatsko zdravljenje borcev je dobro urejeno. Borci, ki imajo priznano dvojno dobo, uveljavljajo pravico do zdraviliško klimatskega zdravljenja po predpisih občinske zdravstvene skupnosti kot nadaljevanje bolniščničnega zdravljenja. Pri odobravanju zdraviliško klimatskega zdravljenja so odločilne medicinske indikacije in mnenje zdravniške komisije, ki odlo-
Velika sredstva, ki jih namenja družba za razreševanje borčevskih vprašanj je treba racionalno trositi
ča o dolžini zdravljenja in o obsegu ter vrsti terapije v zdraviliščih. Kljub omejenim sredstvom in zaostrenim gospodarskim razmeram je združevanje sredstev za ta namen omogočilo, da število odobrenih zdravljenj ne upada. V zadnjih petih letih je bilo omogočeno zdravljenje
287 borcem poprečno na leto. Klimatsko zdravljenje vojaških vojnih invalidov je v zadnjem času večkrat kritično obravnavano, saj zanj ni dovolj sredstev. Glede na vedno višje cene v naravnih zdraviliščih razpoložljiva sredstva namreč ne zadoščajo, zato zadnja leta namesto tritedenskega zdravljenja pogosto odobravajo le dvotedensko. V občini Velenje rešujemo ta problem tudi tako, da omogočamo določenemu številu vojaških vojnih invalidov zdravljenje v okviru občinske zdravstvene skupnosti, ki zagotavlja sredstva za klimatsko zdravljenje borcev, m^tem ko se zagotavljajo srt jtva za vojaške vojne invalide iz zveznega proračuna.
Za klimatsko zdravljenje invalidov smo v občini Velenje porabili veliko sredstev, kar okoli 70 milijonov dinar-jev.-
Zdravstveni položaj borcev pa je vseeno vse bolj pereč, predvsem zaradi starosti. Zato naraščajo potrebe po domski oskrbi in negi na domu ter patronažni službi. Življenjskim razmeram bolnih, onemoglih in osamljenih borcev, ki niso zajeti v domsko varstvo, bo treba nameniti v prihodnje več pozornosti. Predvsem pa je treba doseči usklajeno delovanje in povezanost socialne in zdravstvene službe in poskrbeti, da se bodo vsi odgovorni vključili v ta proces in tudi opravili vsak svoj del nalog.
Na zadnjem sestanku so tudi poudarili, da se za zdravstveno in socialno varstvo borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev trošijo ogromna družbena sredstva. V zadnjih letih pa kljub temu opažajo, da ta ne zadoščajo za vzdrževanje take ravni socialne varnosti,
kakršna je bila določena in
sprejeta z ustreznimi dokumenti. Glede na sprejeto usmeritev, da pravic iz socialnega varstva ne bomo®eč širili, je treba z razpoložljivimi sredstvi ravnati čim bolj racionalno v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji.
»Predvsem pa moramo skrbeti za to,« so poudarili, »da bodo ta sredstva pravično razdeljena in da bodo družbeno pomoč iz teh sredstev resnično dobivali tisti, ki so do nje upravičeni. Velikokrat namreč ugotavljamo, da so pri uveljavljanju pravic iz tega naslova najbolj glasni in najzahtevnejši tisti, ki bolje živijo in včasih tudi namerno prikrivajo svoje dohodke. To velja tako za priznavalnine kot za klimatsko zdravljenje borcev in tudi za druge ugodnosti, ki jih nekateri znajo uveljaviti, drugi pa ne. Marsikateri borec in invalid pa res životari in ne najde poti, da bi si gmotni položaj izboljšal. Take primere je treba izslediti in borcem pomagati, da pridejo do priznavalnin in invalidskega dodatka, pa tudi do primernega zdravstvenega varstva.« Glede na to, da svoje člane najbolj poznajo krajevne borčevske organizacije, so jih posredovali sezname prejemnikov vseh ugodnosti v preteklem letu, da bodo lahko razčiščevali navedene probleme in da bi tako s skupnimi močmi dosegli zadovoljivejše stanje na področju socialne in zdravstvene varnosti borcev, (mz)
Varstvo pravic uporabnikov — bolnikov
Ustava SFRJ je za vso državo postavila enotne temelje ureditve zdravstvenega varstva. Po ustavi SRS pa je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji vezan še na nekaj pomembnih dejstev od katerih je za naš obravnavani primer pomembno to, da je z zakonom republike mogoče določiti načela za enotnost sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji, najmanjši obseg pravic iz zdravstvenega varstva ter način financiranja. Tako je v naši republiki zakon o zdravstvenem varstvu v splošnem tudi določil, da je potrebno opravljati zdravstvene storitve na način, ki materialno najmanj obremenjujejo uporabnike, na eni strani, ter obvezo zdravstvenih delavcev, da svoje delo opravljajo v skladu s kodeksom etike zdravstvenih delavcev, na drugi strani! Seveda obstajajo, ob tem navedenem zakonu, tudi drugi predpisi, ki zao-krožajo sistem zdravstvenega varstva v naši domovini. Vendar je za naš primer, ki ga želimo prikazati občanom, bistveno, da smo na podlagi že navedenega zakona, vsi delavci, drugi delovni ljudje in ob-•čani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti sprejeli v Samoupravni sporaz^ o uresničevanju zdravstvenega varstva v Sloveniji.
Kakor pa je pri nas Slovencih že v navadi pa si že tu nismo bili več na jasnem ali želimo res enotni način urejevanja zdravstvenega varstva v vseh občinah ali ne. Zato ni čudno, da so nekatere občine, naša občina bi lahko bila tu izvzeta, sicer bile za enotno uresničevanje, a z rahlim odklonom. Zato se naj občani pač ne čudijo če je marsikaj v drugi občini urejeno drugače, kot je to v naši. Približno ista ugotovitev velja tudi za Samoupravni sporazum o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega zavarovanja, ki smo ga prav tako sprejeli po samoupravni poti. Tudi tu so mnoge občine »izstopale« iz enotnega koncepta ureditve postopka. Zanimivo pa je, da je po vsej Sloveniji ta sporazum začel veljati oziroma smo ga začeli uporabljati s 1. 7. 1981, le Gorenjci so uporabo uveljavili šele od 1. 10. 1982!
K sreči je vsaj postopek varstva pravic uporabnikov zdravstvenega varstva enotno urejen za vso Slovenijo. Pa tudi tu je, ob sicer enotnem zapisu, vrsta različnih tolmačenj in načinov ureditve varstva, tako da je prav, da vsaj za območje celjske regije povemo kako je ta stvar urejena
oziroma priporočamo ureditev, ki bi bila vsaj primerna, če že ne najbolj idealna, ko kaj takega v naši družbi najbrž ni in tudi ne bo mogoče doseči!
Kadar pride do spora pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva ali bolje rečeno do zdravstvenih storitev in uveljavljanju drugih pravic do socialne varnosti, ima vsak uporabnik v treh dneh pravico zahtevati, da o sporni zadevi odloči pristojni organ. Pri tem pa je to lahko organ pri zdravstveni organizaciji, organizaciji združenega dela ali pa neposredno pri zdravstveni skupnosti. Torej že tu nam sporazum nudi kar tri različne načine. Praksa pa že kaže, da je najbolj primeren način kot je urejen v naši občini. Na dlani je namreč, da je največ sporov v zvezi z ugotavljanjem zadržanosti z dela ali po domače o tem ali je nekdo bolan ali ne oziroma ali ima nekdo pravico do bolniške ali ne! Vemo, da praviloma ugotavljajo začasno zadržanost z dela zaradi bolezni tkzv. »lečeči zdravniki« ter konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti! Če tedaj govorimo poenostavljeno je postopek glede bolniške tak-le. Edino zdravnik je tisti, ki lahko urad-
no ugotovi ali je kak delavec bolan ali ni in ali ima pravico do bolniške ali ne. Nihče tedaj sam ne more trditi, da je bolan, oziroma tako in »toliko bolan«, da mu pripada bolniška in da zato ne gre na delo! Če tako ravna je storil kršitev delovne dolžnosti in je tedaj neopravičeno izostal z dela, napravil je »plavega« kot to v naši ljudski folklori govorimo! Res pa je, da ima zoper odločitev zdravnika vsak uporabnik pravico do ugovora in o tem potem daje mnenje konzilij. Ta zdravniški konzilij pa ni drugostopni organ, ar.i-pak je širša strokovna skupina, ki naj bi obravnavala prim.er, ko je delavec ugovarjal, da mu zdravnik ne prizna bolniške, ali pa je delovna organizacija ugovarjala, da delavec vendar nima pravice do bolniške, kar je tudi možno, in delavci v tem primeru zaman ugovarjajo češ zakaj je nekdo iz podjetja telefoniral zdravnikom ali konziliju. V tem prvem delu ni potrebno, da nekdo ugovarja pismeno! Nujno pa je da konzilij takoj vzame zadevo v delo in takoj ter pismeno sporoči svoje stališče oziroma izda izvid in mnenje! Praksa je namreč menila, da je konzilij kot'
prvostopni organ dolžan izdati »nekaj pismenega od sebe«. Zato lahko smatramo pismeni »izvid in mnenje zdravniškega kon-zilija v osnovni zdravstveni dejavnosti« kot prvo pismeno sporočilo delavcu in organizaciji združenega dela o tem ali je delavec bolan ali ni oziroma ali ima pravico do bolniške ali ne! Zato je pravilna ureditev, da je potrebno vsem tem uporabnikom izdati oziroma poslati ta izvid. Zoper ta izvid pa lahko tako delavec kot DO pismeno ugovarjata na drugostopni organ. V naši občini je to Komisija za reševanje zahtevkov za varstvo pravit uporabnikov, katera deluje dokaj uspešno in hitro pri Zdravstvenem centru v Titovem Velenju. Zato je zelo pomembno, da zdravniški konzilij vsaj delavcu takoj izda pismeni izvid, katerega naj delavec takoj ob prevzemu tudi podpiše, ko je delavec s tem tudi seznanjen, da ima pravico ugovora v roku 3 dni! Seveda pa mora delavec za katerega je že lečeči zdravnik ugotovil, da nima pravice do bolniške med tem stalno hoditi na delo, ker se sicer »plavi množijo«.
Ko delavec in DO dobita pi-
smeno odločitev že prej navedene komisije je taka odločitev dokončna. Ni pa še pravnomočna. Zakon je določil, sporazum pa izpeljal ustavno varstvo samoupravnih pravic delavcev s tem, da je določeno, da ima uporabnik, ki ni zadovoljen z dokončno odločitvijo, pravico v 30 dneh po prejemu sklepa zahtevati sodno varstvo. Za celjsko regijo je to Posebno sodišče združenega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva v Celju, Gregorčičeva 5 a. Pregled dosedanjih sporov iz naše občine kaže, da je nekaj primerov, ko so delavci pri tem sodišču s svojimi zahtevki uspeli, vendar je večina zahtev zavrnjenih kot neutemeljenih. Vsaka odločitev tega sodišča pa postane pravnomočna šele potem če se delavec zoper odločitev ne pritoži, ali če se pritoži, a je Sodišče združenega dela SRS v Ljubljani njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno! Zaradi obilice dela pa velja tudi tu zapisati »da sodni mlini me-ljejo počasi, a sigurno in dokončno«. Nihče pa ne more trditi, po vsem kar smo povedali, da pravici delavca ni zadoščeno!
trih

1S2. februarja 1987 ★ titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
★ stran 5
Elektrarne Šoštanj
___
Ekološki informacijski sistem pred izgradnjo
Na osnovi izdelanih analiz in usmeritev imajo Termoelektrarne Šoštanj na področju dejavnosti za zmanjšanje onesnaževanja okolja v obdelavi več projektov; aktivnosti so izvajane za pridobitev ustrezne popolnejše ekološke informacije na vplivnem območju TEŠ, ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka s pepelom in žveplovim dioksidom ter potrebne mere za prenehanje onesnaževanja naravnih vod z odlaganjem pepela. Celotno problematiko za zmanjšanje onesnaževanja okolja iz TEŠ, ki dejansko predstavlja sanacijski plan obstoječega stanja, obravnavajo naslednji projekti: Ekološki informativni sistem (EIS TEŠ), Odžveplovanje dimnih plinov, Rekonstrukcija elektrofiltrov in Rekonstrukcija odpepeljevanja;
K sistematični in profesionalni realizaciji navedenih projektov se je pristopilo v letu 1986 z imenovanjem projektnih teamov. Za vsak projekt je izmed ustreznih strokovnjakov v TEŠ-u imenovan koordinator in ekipe za poslovno svetovanje, za transfer obratnega znanja in izkušenj in ekipa obdelovalcev projekta. Za delo projektnega teama so izdelana natančna pismena navodila. Na vseh naštetih projektih pospešeno potekajo obsežne aktivnosti. Po terminskem planu realizacije imenovanih projektov prednjači projekt EIS TEŠ, zato ga bomo, kot prvega bolj podrobno predstavili:
UVODNO POJASNILO
EIS TEŠ je načrtovan zaradi pridobitve popolnejše ekološke informacije na vplivnem območ-jiu TEŠ. Projekt zajema izgradnjo kompleksnega računalniško podprtega ekološkega informativnega sistema TES za pridobitev ustreznih objektivnih in stalnih informacij o emisiji škodljivih snovi iz elektrarne (prah, žveplov dioksid, dušikovi oksidi,- ..) ter
0	imisiji škodljivih snovi (onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, ozonom, ...) in meteorološke podatke na njenem vplivnem območju. Navedeno zahteva predvsem veljavni zakon o varstvu zraka (Ur. list S RS 13/75), kjer je v 10. členu zahtevano, da morajo organizacije združenega dela in druge pravne osebe stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih, obratih in napravah. INa podlagi lokacijskih zahtev za gradnjo TEŠ I.V - blok 5 — je TEŠ z avtomatsko alarmno mrežo dolžna spremljati imisijske koncentracije v njeni okolici. Na podlagi teh zahtev delujeta avtomatski merilni postaji na Velikem vrhu in Titovem Velenju, ki imerita in izvajata osnovno obdelavo potrebnih meteoroloških parametrov in žveplovega dioksida, prenos podatkov v elektrarno
pa ni izveden. Poškodbe na iglastem drevju v gozdovih vplivnega omobčja TE Šoštanj, ki so se velikem obsegu pojavile spomladi leta 1985 in se med letom sstopnjevale, narekujejo izgrad-injo popolnejšega informativnega isistema, ki ga zajema obravnavami projekt; ta bo služil tudi kot ipotrebna osnova za vgradnjo in idelovanje popolnejših čistilnih inaprav v TEŠ.
Realizacijo projekta EIS TEŠ ;zahtevajo tudi pristojni občinski lorgani in samoupravni organi TEŠ oziroma EGS, ki so ga zajeli •v tekočem srednjeročnem planu iin letnem planu za tekoče leto 1987.
MESTO INVESTICIJE V PLANIH
Investicija EIS TEŠ je v skup-inih temeljih za pripravo srenje-
1	ročnega plana za obdobje 1986-1990 DO TEŠ, sprejetih
ina referendumu februarja 1986, 'v dolgoročnem planu graditve i objektov elektrogospodarstva in ] premogovništva za obdobje 1986-1990 ter v letnem planu j graditve elektrogospodarstva in [premogovništva za leto 1987 s 1 tranšo din 528.000.000 din. OPIS PROJEKTA
EIS TEŠ zajema celotni sistem ; avtomatskih merilnih postaj in i koncentrator z ustrezno apara-i turno in programsko opremo.
Načrtovani EIS TEŠ predstavlja zaključeno funkcionalno i enoto, ki bo zmožna dajati ustre-; zne meteorološke, imisijske in i emisijske podatke na vplivnem i območju TEŠ. Tehnična zasnova EIS TEŠ omogoča vključitev v < enotni sistem EIS EGS. MERITVE IMISIJE
Izbranih je 6 fiksnih imisijskih postaj z naslednjimi lokacijami: Šoštanj	AMP 1
Topolšica	AMP 2
Zavodnje	AMP 3
Graškagora	AMP 4
Titovo Velenje	AMP 5
Veliki vrh	AMP 6
V vseh AMP bodo meteorološke meritve in meritve imisije žveplovega dioksida. V dveh postajah (izmenično) bodo še meritve dušikovih oksidov in ozona. AMP 1 je prilagojena tudi za meritve onesnaženosti vode v Paki (pH, motnost...). Meritve emisije
Predvidena je meritev moči na vseh blokih in toplotnih postajah ter meritev emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu, temperatur plinov in kisika v dimnih plinih v vseh dimnikih. Novi merilniki bodo priključeni na dimnik bloka 4, medtem ko bosta za blok 5 uporabljeni obstoječi merilnik za žveplov dioksid in prah; emisija iz dimnika prvih treh blokov pa bo določena posredno iz obremenitve blokov s pomočjo emisijskih faktorjev z meritvami na bloku 4. Kontrolne meritve
Na posebno poltovorno vozilo bo vgrajen zabojnik, ki bo opremljen z AMP za izvajanje kontrolnih emisijskih in imisijskih meritev na različnih lokacijah in napravah; uporabljal pa se bo tudi za potrebe Delovne skupine za varstvo zraka pri velikih termoenergetskih objektih (DSVZE) pri Elektroinštitutu »Milan Vidmar« iz Ljubljane, ki je koordinator dejavnosti na področju ekologije za slovenske TE. Prenos podatkov iz AMP v koncentrator oziroma računalnik, ki bo nameščen v energetski sobi v elektrarni Šoštanj bo direkten po fiksnih žičnih linijah. Računalniška obdelava podatkov
Centralna enota s komunika-torjem bo nameščena v energetski sobi TEŠ. Računalnik bo imel trdi disk za arhiviranje podatkov do 1 meseca, gibljivi disk za zaščito in fizični prenos podatkov, grafični video terminal za prikaz podatkov in posluževanje sistema, izhodni tiskalnik z grafiko za izpise željenih trenutnih dnevnih in mesečnih protokolov
ter motenj in alarmnih stanj. Ko-munikator bo imel standardne izhode za prenos pasivnih podatkov do UO SO Titovo Velenje, EGS oziroma EI MV Ljubljana ter izhod za povezavo z nadrejenim računalnikom.
Predvidene so naslednje obdelave podatkov:
—	na zahtevo:
—	izpis ali prikaz trenutnih vrednosti merjenih parametrov vsake AMP posebej,
—	izpis ali prikaz trenutnih vrednosti merjenega določenega parametra v vseh AMP,
—	izpis ali prikaz trenutnega obratovalnega stanja sistema,
—	izpis dnevnega in mesečnega biltena polurnih oziroma dnevilih povprečnih vrednosti merjenih parametrov in
—	grafični prikazi;
—	avtomatske obdelave:
—	prikaz tekočih povprečnih polurnih vrednosti merjenih parametrov v vseh postajah,
—	prikaz in izpis alarmnih vrednosti in
—	izpis motenj v sistemu.
Podrobnejša obdelava izmerjenih podatkov in njihovo arhiviranje je predvideno na večjem računalniku v okviru EGS oziroma EI MV kot koordinatorju na področju ekologije pri velikih energetskih objektih Slovenije. Realizacija projekta
Predvidena je v največji možni meri domača oprema. Iz uvoza so predvideni avtomatski merilni instrumenti (monitorji) za imisijske in emisijske meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu, ozona, kisika in ogljikovega monoksida; teh merilnikov na domačem tržišču ni na voljo.
Za časovni potek realizacije projekta IS TEŠ je izdelan ustrezni terminski plan. Trenutno smo še v fazi izdelave tehnične dokumentacije, v sprejemanju je investicijski program; podpis kreditne pogodbe z ljubljan sko banko — Združeno banko je predviden v začetku drugega
kvartala letos, potem sledi naročilo opreme, gradbena dela in motaža opreme. Pričetek postopnega obratovanja EIS TEŠ je predviden koncem letošnjega leta z aktiviranjem posameznih AMP, sistem kot celota v projektiranem obsegu pa bi naj pričel obratovati tekom leta 1987.
Vrednost celotne investicije je po investicijskem programu ocenjena na 1. 334.946.689 din. LOKACIJA AMP
Na osnovi strokovnih usmeritev in predhodnih ogledov predstavnikov:
—	Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora iz Ljubljane,
—	Republiškega hidrometeorološkega zavoda in EIMV iz Ljubljane,
—	Odseka za urejanje prostora in varstvo okolja pri KPGVO občine Velenje,
—	TOZD Gozdarstvo Šoštanj,
—	Odbora za varstvo okolja pri OK SZDL občine Velenje,
—	Zavoda za urbanizem Velenje in
— Rudarsko-elektroenerget-skega kombinata Velenje (Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje)
so bile dodatno izbrane 4 lokacije avtomatskih merilnih meteoroloških (imisijskih) postaj: 3 lokacije so v prostoru občine Velenje, četrta pa je na povsem mejnem območju občine Slovenj Gradec. Lokacijsko dovoljenje za postavitev naštetih štirih AMP, to je AMP 1 v Šoštanju, AMP 2 v Topolšici, AMP 3 v Za-vodnjah in AMP 4 v Završah (Graška gora), je izdal ustrezni občinski organ dne 26. 01. 1987.
Navedene 4 postaje so del 6 postaj od katerih sta dve: AMP 5 v Titovem Velenju in AMP 6 na Velikem vrhu že postavljeni. Nove AMP, podobno kot obstoječe, bodo tipski objekt sistema KIOSK K-67 tip 2400 zunanjih dimenzij 2,4 m x 2,4 m višine 2610 mm (± 30 mm). V objektih (zelene ali bele barve) bodo nameščeni ustrezni merilni instrumenti. Posamezna postaja bo
priključena na električno omrežje in preko telefonskih linij na osrednji del informacijskega sistema TE Šoštanj. Objekti bodo postavljeni na utrjene površine — betonske podstavke. AMP 1, Šoštanj
Objekt je postavljen v travnato trikotno območje v neposredni bližini Ribiškega doma, znotraj pridobivalnega prostora Rudnika lignita Velenje, kjer pa do leta 2000 ne pričakujejo pomembnejših posedkov oziroma sprememb konfiguracije terena. Celotni prostor je že ograjen, zato ni predvidena dodatna ograja
okrog AMP. AMP 2, Topolšica
Objekt je postavljen v zelen, travnat prostor ob cesti k bolnišničnemu oddelku Planika. Dovoz je po asfaltirani cesti, dostop po travnati površini. Ograja ni predvidena. AMP 3, Zavodnje
Na manjšem vrhu pri kmetu Kovšaku (po domače Slabšniku) je že postavljen (poskusno) AMP 3. Lokacija ostane nespremenjena. Ob objektu (maks. 1 m oddaljenosti) bo stolp z merilnimi napravami maks. višine 10 m. Objekt bo ograjen predvidoma z leseno ograjo v stilu že obstoječe v neposredni bližini, kar bo preprečevalo dostop paseči se živini. Dovoz za motorna vozila je do kmetije Slabšnik, dostop pa je mogoč po utrjeni travnati poti do objekta.
AMP 4, Graška gora
Postaja bo postavljena na manjšo vzpetino ob (pol)kmeč-kem gospodarstvu Pritržnik (po domače Bovha).
Ob objektu (maks. 1 m oddaljenosti) bo postavljen stolp; lokacija bo natančneje definirana naknadno — predvsem z ozirom na možnost neposrednih polucij iz dimnika bližnje stanovanjske hiše. Objekt bo ograjen, predvidoma z leseno ograjo, tako da se onemogoča dostop paseči se živini.
KADRI
Eksploatacija EIS TEŠ bo izvajana v sklopu obstoječe dejavnosti DO TES. Posluževanje naprav ni potrebno, kar bo sistem deloval avtomatično z računalniškim upravljanjem. Permanentni nadzor nad delovanjem sistema EIS TEŠ bo izvajal dežurni ener-getik TEŠ v sklopu obstoječih delovnih opravil in nalog, zato za posluževanje predmetnega EIS ni potrebno zaposliti novih delavcev.
Vzdrževanje naprav, ki zahteva 2 x tedensko kontrolo vseh AMP na kraju samem, ter ustrezno vzdrževanje naprav po navo-

' laef0-
dilih firm dobaviteljic opreme in v skladu z veljavnimi predpisi bo izvajala elektro delavnica TOZD-a Vzdrževanje DO TEŠ. Navedeni obseg dela zahteva zaposlitev novega delavca s 6. stopnjo ustrezne izobrazbe, delo pa bo opravljeno tedensko v okviru obstoječe delovne skupine, ki bo dodatno izšolana za navedena opravila.
Delovanje EIS TEŠ bo spremljala oz. nadzorovala obstoječa služba za ekologijo v TEŠ, obseg dela ne zahteva zaposlitve novih delavcev.
Konktrolne meritve, specialni servis naprav in obdelavo ter arhiviranje podatkov bo izvajal EI »Milan Vidmar« na osnovi veljavne dolgoročne pogodbe za varstvo zraka pri velikih slovenskih energetskih objektih Slovenije.
OCENA Z OBRAMBNEGA VIDIKA
Vključitev EIS TEŠ v službo za opazovanje in obveščanje občine Titovo Velenje.
DO TEŠ kot sestavljene organizacije elektrogospodarstva Slovenije in posebnega pomena za SLO in DS bo vključena v dopolnilno opazovalno omrežje, katerega bodo sestavljale organizacije, organi in službe, ki se v svoji redni dejavnosti ukvarjajo z opazovanjem in spremljanjem dogodkov, ki so pomembni za službo opazovanja in obveščanja, oziroma občinski center za obveščanje na območju DPS.
Razen informacij in rednih poročil, določenih v sklopu obvezne vsebine informacij in podatkov, ki se bodo sporočali in izmenjali v enotnem sistemu opazovanja in obveščanja, bo DO TEŠ poročala centru za obveščanje tudi potrebne meteorološke in druge podatke, ki se morajo redno spremljati v okviru delovnega procesa.
Zgrajen EIS TEŠ, ki bo omogočal računalniško obdelavo podatkov (meteorološki podatki, onesnaževanje zraka,...), bo zagotovil priključek za vključitev službe za opazovanje in obveščanje občine Titovo Velenje, oziroma občinski center za obveščanje kot enega od koristnikov teh pomembnih in potrebnih parametrov pri obveščanju in alarmiranju prebivalstva in drugih subjektov DPS.
ZAKLJUČEK
Kompleksna analiza in presoja projekta EIS TEŠ narekuje njegovo čimprejšnjo realizacijo, saj je za učinkovito ukrepanje na področju zaščite naravnega okolja potrebna stalna in objektivna informacija.
Navedeno usmeritev smotrnosti izgradnje EIS TEŠ podkrepljujejo pridobljeni merilni rezultati o onesnaženosti zraka iz provizorne avtomatske merilne postaje v Zavodnjah. Izjpierjene vrednosti koncentracij žveplovc ga dioksida, dušikovih oksidov in ozona v zraku, kažejo na nepričakovano močno neosnaževa-nje zraka ter tako objektivno podkrepljujejo čimprejšnjo izgradnjo čistilnih naprav, ki jih obravnavajo v uvodu tega sestavka omenjeni projekti za zmanjševanje onesnaževanja okolja iz TES.
Slednje vam bomo predstavili v prihodnje.
Koordinator DT EIS TEŠ Franc Slavič, dipl. ing.
6. stran ★ V"I3S C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 12. februarja 1987
Združenje šoferjev
Skupščina in ples
Čeprav je delo poklicnih šoferjev in avtomehanikov ter strokovnega vodstva v posameznih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s transportno prevozno dejavnostjo, daleč najpomembnejše pa je vendarle pomembno tudi sodelovanje v Združenju šoferjev in avtomehanikov.
V društvu se organizirano dogovarjajo za reševanje problematike poklicnih voznikov, delovnih pogojev, kulturne in športne dejavnosti, izobraževanju član-
stva in včasih tudi o gmotnem položaju zaposlenih v tem zahtevnem poklicu. Čeprav je veliko članov — predvsem tistih, ki se ne udinjajo pri dejavnosti ZŠAM Titovo Velenje — mnenja, da organizacija nima pravih učinkov, pa lahko poznavalec razmer pove, da je resnica povsem drugačna. Že čez nekaj dni bomo lahko poročali o številnih nalogah in uspehih, ki jih je Združenje opravilo v lanskem letu. Na letni skupščini, ki bo tokrat v hotelu Paka, v soboto, 21. februarja, bodo pripravili načrt dela za letoš-
Krajevna skupnost Gorica
Odpravljanje prometnih zagat
Ker v času gradnje velike soseske Šalek-Gorica izvajalci niso namenjali dovolj skrbi načrtni
rešitvi cestnega prometa in komunalni infrastrukturi, morajo krajani zdaj odpravljati nesmiselne, nevarne in pomankljive »prometne« točke. S sredstvi smoprispevka so v KS Gorica v lanskem letu odpravili številne prometno nevarne pasti in zgradili nekaj funkcionalnih cestnih povezav. Za letos pa je ostalo še nekaj starih »grehov«, ki pa jih nameravajo krajani z odločno akcijo odstraniti in vsaj delno popraviti nenačrtno komunalno-prometno zapuščino.
Na skupni seji uličnih odborov soseke B, prejšnjo sredo, so sklenili, da s postavitvijo fizične zapore, oziroma zožitve, ki bo preprečevala tranzitni promet in promet avtobusov skozi naselje, na cestni povezavi med cesto proti Celju in cesto Veljka Vla-
hoviča, odpravijo veliko ogrožanje varnosti pešcev, kolesarjev in stanovalcev (hrup) ob cesti Vr-
njačke Banje. Ker obstoja o tem predlogu pravnomočna odločba SO Velenje, so postavili zahtevo vodstvu krajevne skupnosti in strokovni službi SKIS Velenje, da se zapora izvede do 15. marca.
V nadaljevanju te komunalno prometne akcije pa je nujno zgraditi načrtovane pločnike za pešce ob cesti Vrnjačke Banje. Ko bo izveden prevzem avtobusnega postajališča pri križišču (pri Zajcu) ter zgrajeno postajališče s pokrito čakalnico na obračališču lokalne linije na Gorici ter pokrito avtobusno postajališče na Šaleški cesti pred tunelom, bo področje te krajevne skupnosti eno izmed urejenejših v smislu cestno prometne varnosti in funkcionalnosti v Titovem Velenju.
Jože Miklavc
nje leto, prav gotovo pa se bodo lahko pohvalili z izjemno bogato bero uspehov in kvalitete na področju usposabljanja poklicnih voznikov vseh kategorij v njihovi Avto šoli.
Po skupščini bodo člani združenja šoferjev in avtomehanikov veselo zaplesali na PETEM TRADICIONALNEM ŠOFERSKEM PLESU, ki bo zanimiv tako zaradi redke priložnosti zabave in razvedrila, kot tudi zaradi samega programa te prireditve.
Ker je število mest omejeno, članstvo v združenju pa precejšnje, je vredno povedati, da bodo pravočasne prijave in nakup vstopnic v pisarni Avto šole na Delavski univerzi Velenje ključ do enkratne prireditve.
Te dni pa obiskujejo poverjeniki združenja člane za podaljšanje članstva za leto 1987. Za tri tisoč dinarjev dobijo člani kupone z mnogimi ugodnostmi in propagandni material.
Jože Miklavc
Z vrha je vse lepše, (vos)
Kdaj avtobusno postajališče pri Zajcu
Bo sedemnajst soglasij zadoščalo?!
Nemalokrat se pri nas nekatere, na prvi pogled enostavne zadeve, tako zapletejo, da jim enostavno ni videti rešitve. Ob vsem tem je ponavadi težko odkriti prave vzroke, saj vsakdo, ki pri tem sodeluje, trdi da je ravnal prav, po predpisih, zakonih in še po čem. Kdo ob vsem tem potegne krajši konec, je jasno: občan seveda, ki od vrat do vrat išče rešitev
svojih problemov, njihovo razreševanje pa je redno odvisno od vseh in nikogar.
Takšen uvod ni naključen, saj gre za prav takšen primer, ki mu prav tako še ni videti razpleta. To je avtobusno postajališče pri Zajcu kjer naj bi že ustavljali avtobusi in s tem omogočili potnikom krajšo pot do njihovih domov, kar še posebej velja za številne krajane Gorice, ki se vsak dan vozijo v Celje in nazaj. Da bomo zadevo bolje poznali, gremo lepo po vrsti. O tem prepo-trebnem postajališču so pričeli v krajevni skupnosti Gorica razmišljati že pred dvema letoma. Ker niso imeli dovolj denarja za to naložbo, so počakali do 4. samoprispevka, saj so v program vnesli tudi to gradnjo.
Pri Zavodu za urbanizem v Titovem Velenju so naročili lokacijsko in tehnično dokumentacijo in na tej podlagi pri celjskem Cestnem podjetju zaprosili za glavni projekt. Konec leta 1985 so s tem podjetjem sklenili še pogodbo za gradnjo postajališča. Cestno podjetje Celje, ki tudi upravlja z zemljiščem, na katerem je postajališče, ni od naročnika in investitorja zahtevalo nikakršnih dodatnih papirjev in česa podobnega. Krajevna skupnost Gorica je izvajalcu ob podpisu pogodbe nakazala 2,5 milijona predplačila od vrednosti celotne naložbe, ki je znašala natančno 5.192.912 dinarjev. Ce-. o podjetje je takoj pričelo z zemeljskimi deli, neugodne vremenske razmere so delo oteževa-le, zato so ga sklenili šele lani pomladi. Ker je bilo postajališče dograjeno, zgrajeno po projektu izvajalca, ki je za takšna dela tudi strokovno usposobljen, so v krajevni skupnosti menili, da ne bi smelo biti nobenih zadržkov, da avtobusi (Izletnikovi) ne bi ustavljali. Toda temu ni bilo tako, Izletnikovi avtobusi so še naprej vozili mimo, kot da postajališča ni.
Seveda so se najprej oglasili prizadeti potniki, ki se morajo vsak dan neprostovoljno popeljati kilometer naprej do glavnega postajališča v Titovem Velenju. Potniki, ki so se najbolj veselili novega postajališča, so seveda iskali odgovor na vprašanje, zakaj avtobusi ne ustavljajo, vendar pravega odgovora na najrazličnejših mestih niso dobili. Tudi na radiu Velenje je bilo v rubriki »Od vrat do vrat« vprašanje, večkrat postavljeno, zato smo se odločili, da vendarle dobimo odgovor na to vprašanje. Če smo "uspeli, presodite sami.
Najprej smo se ustavili na Izletnikovi poslovni enoti v Titovem Velenju. Vodja enote Božidar Horvat je povedal: »Šoferji avtobusnega podjetja Izletnik, poslovne enote Titovo Velenje, na postajališču pri Zajcu ne ustavljajo zato, ker še nimamo uporabnega dovoljenja. Ko bomo tega prejeli, izdal naj bi ga občinski organ, ustavljanje ne bo več vprašljivo, dotlej pa ... Vedeti je
namreč treba, da je ustavljanje brez ustreznega dovoljenja sila neprijetna reč. Karkoli bi se namreč v tem času na postajališču zgodilo, nezgoda ali podobno, je za vse kriv Izletnik in šofer, ki je tam ustavil. Zato je razumljivo, da na Izletniku vztrajamo in na omenjenem postajališču ne ustavljamo.«
Od tu nas je pot vodila v krajevno skupnost Gorica. Najprimernejši sogovornik je bil bržkone Vlado Videmšek, podpredsednik skupščine KS Gorica, ki je obenem od vsega začetka sodeloval pri gradnji postajališča. »Ker uvod v težave s postajališčem že poznate, bi nadaljeval takole. Na enem izmed pogovorov so predstavniki Izletnika od krajevne skupnosti zahtevali pismeno izjavo, da je postajališče zgrajeno v skladu s predpisi. Seveda te izjave krajevna skupnost ni mogla dati, pač pa jo je dal izvajalec, to je Cestno podjetje Celje in jo šestega meseca lani posredoval Izletni-. kovi poslovni enoti v Titovem Velenju. V času počitnic in dopustov lani s strani prevoznika ni bilo nobenih dodatnih zahtevkov, jeseni pa so nas obvestili, da je potrebno Še uporabno dovoljenje, ki bi naj ga izdal upravni organ skupščine občine Velenje. Upravni organ zahtevanega dovoljenja ni izdal, ker ni imel drugih osnovnih doku-
Postajališče na Celjski cesti še vedno sameva
mentov, na podlagi katerih bi izdal potrebno dovoljenje. Zato je krajevna skupnost lani oktobra ponovno naslovila prošnjo, vendar tudi takrat zaman. Upravni organ namreč vztraja, da se mu predložil vsa potrebna gradbena dokumentacija, to pa je precejšen sveženj soglasij, izjav, načrtov in podobno,« je še dodal Vlado Videmšek.
Od oktobra lani pa do teh dni, ko smo jih obiskali, so v krajevni skupnosti uspeli pridobiti le lokacijsko dovoljenje, zanj pa so morali zbrati natanko 10 (deset) raznih soglasij. Vložili so tudi že prošnjo za gradbeno dovoljenje, za katerega pa morajo poiskati še 7 (sedem) soglasij. Ko ga bodo prejeli, zaradi dolgotrajnih postopkov kaj kmalu zanesljivo ne, bodo morali počakati še 15 dni do pravnomočnosti tega dovoljenja. V krajevni skupnosti bolj na tiho upajo, da bodo potrebno dokumentacijo uspeli zbrati vsaj do sredine februarja, zatem pa bi lahko upravni organ končno razpisal tehnični pregled. V kolikor ne bi bilo zadržkov, ki jih ne bi smelo biti, saj je postajališče eno sodobnejših in zgrajeno v skladu s predpisi, menijo, da bi uporabno dovoljenje lahko dobili vsaj marca, letos seveda. Nas je ob tem zanimalo, zakaj v krajevni skupnosti niso najprej poskrbeli za potrebno dokumentacijo in šele nato pričeli z gradnjo. Odgovor je dokaj preprost, pa toliko bolj utemeljen. Če bi iskali najprej papirje, bi ob visoki inflaciji imeli denar zgolj za dokumentacijo in priprave, na gra"dnjo pa še pomisliti ne bi mogli. Ker pa so se gradnje lotili pred dvemi leti, je bilo denarja dovolj, so dejali. In še to so dodali: če postajališče še ne bi bilo zgrajeno, bi vsi v krajevni skupnosti obupali pri iskanju potrebnih soglasij in dovoljenj, saj je postopek tako dolg, da vsakemu zmanjka volje in potrpežljivosti. Porabljenega časa, telefonskih klicev, čakanja in spet čakanja, seveda ni treba posebej omenjati. Menimo, da je vsak komentar odveč.
Bogdan Mugerle
Srečanje
Cilka Trobej
V našem uredništvu imamo kar nekaj težav, ko premišljujejo o tem, koga naj bi predstavili. Pa ne zato, ker v Šaleški dolini ne bi bilo nikogar, ali tako malo občanov, ki bi lahko našli svoje mesto v enem kotičku našega tednika. Prav nasprotno. Veliko je zanimivih ljudi, le da se njihovih imen ali ne spomnimo, ali.. . Zato je bila pobuda direktorice Doma za varstvo odraslih iz Titovega Velenja Marije Lešnik kar dobrodošla.
Cilko Trobej gotovo dobro poznajo generacije in generacije prebivalcev naše občine. Učiteljica je bila namreč kar 44 let. Začela je v Šentilju, kjer je bil njen oče nadučitelj, med vojno in po njej pa je učila, vzgajala učence v Šoštanju na šoli Biba Roeck. Bila je celo ravnateljica. Pa ko bi bilo le to. Tako pa je bila poleg učitelje-vanja še marljiva družbenopolitična delavka v krajevni skupnosti Šoštanj, članica pevskega zbora, telovadnega društva. O ■tej »izvenšolski« dejavnosti Cilka ne pove kaj dosti. So pa zato mnogo bolj zgovorna priznanja, diplome, ki jih je prejela za svoje vestno delo ob različnih priložnostih in sedaj krase stene njene sobice. O, prav nič pa ne skopari z besedami takrat, kadar pripoveduje o svojem delu, učencih. Kar naprej jih hvali, češ kako so bili pridni, kako so se radi učili, bili ubogljivi, skratka vse naj, naj. »O, ja, saj smo imeli kakega »gaunerja«, pa smo ga znali »ukrotiti«. Luštno je bilo, čeprav zelo naporno in zahtevno.

Tudi do 60 otrok se je tiščalo v enem razredu, bili smo skoraj brez knjig in drugih pripomočkov. Učitelji smo se morali znajti kot smo vedeli in znali. Pa še malo nas je bilo. Toda, ker smo delali z dušo in srcem, sploh nismo vedeli, kako smo preobremenjeni. Veseli in zadovoljni smo bili kadar nas je inšpektor pohvalil, kadar nam je kakšna stvar kljub pomanjkanju tega ali onega »ratala.« Predmetniki niso bili tako natrpani kot so danes. Glavno je bilo, da so se otroci naučili pisati, računati, malo zemljepisa, spoznavanje narave in družbe smo tudi imeli. Lepo je bilo hudo pa nič manj. Vzdržala sem, čeprav se sama sebi čudim kako.«
Za otroke se je razdajala
44 let, za to ali ono društvo, organizacijo prav tako. Nič nima. O, ja, nekaj vendarle: lepe spomine, občutek zadovoljstva, da je v življenju naredila tisto, kar je želela. To pa tudi nekaj velja.
Svojo jesen življenja Cilka preživlja med oskrbovanci doma za varstvo odraslih. In kaj dela, «Lenarim. No, ja, da se lepše sliši počivam.« Kljub svojim 98 letom povsem le ne počiva. Vključuje se namreč v razne domske aktivnosti, pomaga, kjer pač lahko, redno prebira dnevno časopisje, z lupo seveda, zares počiva pa še največkrat po kosilu.
-tp-
I
PISMA BRALCEV -PISMA BRAL
Velenjska sramota!
Naneslo je tako, da sem morala videti tudi to. Sramota mesta, ki se ponaša z imenom človeka, ki je govoril, da so otroci naše največje bogastvo. Sramota mesta, ki gradi soseske, tovarne, ki dela spomenike. In to mesto, to prebivalstvo, ki ga je vsak dan več, nima niti ene spodobne posvetovalnice za otroke!
Tisti naši najmlajši imajo svojega zdravnika v dežurni ambulanti. Njihova čakalnica je hodnik, kjer križno vleče prepih. Tu ni previjalne mize, kjer bi matere lahko pripravile svoje otroke za pregled. V kotu namreč stojita dve postelji na kolesih, če nista slučajno potrebni reševalcem. Tukaj mati pripravi otroka za pregled. Morda ima srečo, pa lahko še sede na enega izmed dveh, treh stolov, v nasprotnem primeru pa z dojenčkom v naročju in vsemi njegovimi in svojimi oblačili v rokah stoji pol ure, uro, morda dve. Medtem pa čakata, da bo kateri od njiju dobil prehlad, pljučnico ali morda kakšno drugo bolezen.
Plačujemo prispevke, odločamo se za samoprispevke, volimo delegate, ki naj bi zastopali naše odločitve ... Ali to Titovo mesto pri vsem denarju, ki ga ima, nima toliko, da bi uredilo posvetovalnico za otroke, posvetovalnico, ki bi bila vredna tega imena. Ali naj mesto, ki ima tako velik prirastek prebivalstva, mesto, ki nosi ime našega voditelja, človeka, ki je ljubil otroke, še naprej prenaša takšno sramoto?
Natalija Nedeljko, Šercerjeva 9, Titovo Velenje
Nakupovalni in ne otroški vozički
Natalija Nedeljko iz Titovega Velenja pa nam je poslala še en prispevek za rubriko PISMA BRALCEV. V njem je spregovorila o odgovoru sanitarne inšpekcije na vprašanje občanke, ali je dovoljeno v trgovinah voziti otroke v vozičkih. Ker je bilo vprašanje o vožnji otrok v vozičkih napisano dvoumno, je naša bralka, tako kot morda še kdo, napačno razumela tako vprašanje kot odgovor.
Šlo je namreč za nakupovalne in ne otroške vozičke. To dejstvo pa precej spremeni vsebino pisma, ki nam ga je tovarišica Nedeljko poslala, zato ga ne objavljamo.
»Hribov hrib«
V 2. številki Našega časa, 15. januarja, sem na 4. strani zasledil program dejavnosti za počitnice in me je spodbudilo ime PERGLOV HRIB (pravilno prevedeno HRIBOV HRIB).
Verjetno je mišljen hribček nad bencinsko črpalko nad Šaleško cesto.
Kot rojen Šalečan poznam to ime in je razlaga naslednja:
Grofje Herberstein so imeli veliko posest, ki je bila nekoč ograjena. Znotraj te posesti — ograje je bil tudi ta hribček, ki so ga imenovali BERGL (domačini smo pravili PIRGL), kjer smo se že tudi mi kot otroci smučali.
Ime izhaja iz nemščine: BERG — gora, hrib; BF.RGL — hribček.
Toliko v vednost da ne bi bilo pomote, zakaj je tako napisano (PERGLOV HRIB) »hribov — hrib«, kar pa ni pravilno!	J. M.
112. februarja 1987 * Titovo Velenje
KULTURA
* stran 7
Gornja Savinjska dolina
Številne prireditve v mesecu kulture
Tudi letos so v mozirski občini pirireditve v mesecu kulture namenili izmenjavi ljubiteljskih kulturnih dosežkov med posameznimi kraji Gornje Savinjske dloline. Prireditve so se pričele konec prejšnjega tedna in se bodlo poslej vrstile vsak dan vse do pirvih dni v marcu. Pripravljajo šltevilna dramska dela, lutkovne igrice, nastope pevskih zborov, predstavili se bodo učenci glasbene šole in člani delavske godbe na pihala, v vseh večjih in nnanjših krajih pripravljajo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, kulturne in zabavne večere ter podobno. Med drugim so že v torek v prostorih mozir-ske knjižnice pripravili večer s pisateljem Antonom Ingoličem, v petek, 13. februarja, bodo v galeriji kulturnega doma v Mozirju odprli razstavo del slikarja Frana Tratnika, v sredo pa bodo odkrili spominsko ploščo slovenskemu zgodovinarju Ignacu Oro-žnu. Vseh ostalih prireditev v teh dneh seveda ne kaže naštevati.
Mesec kulture se je pričel v soboto z osrednjo občinsko proslavo v dvorani mozirskega kulturnega doma' O vlogi in pomenu kulture je spregovoril predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Mozirje Lojze Plaznik, na slovesnosti so zatem podelili številne plakete in priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, za bogat kulturni spored pa so v nadaljevanju s
svojim nastopom poskrbeli člani akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane.
Še pred tem so v središču Mozirja odkrili spominsko ploščo na hiši v kateri je leta 1783 pričela.delovati prva slovenska javna šola v Mozirju, s tem pa seveda tudi prvemu učitelju Franu Hof-bauerju. Morda ne bo odveč nekoliko zanimivosti o začetku delovanja te šole. Na podlagi »splošnega šolskega reda« za splošne ljudske šole, ki gaje Marija Terezija podpisala leta 1774, je njen sin Jožef II s pospeševanjem šolstva pridno nadaljeval. Tako je bil v Mozirju leta 1783 sprejet odlok o ustanovitvi javne šole, na razpis »magistrata trške občine« pa se je javil Franc Hof-bauer iz Slovenj Gradca.
Ne glede na svoj priimek je bil zaveden Slovenec in je v naslednjem obdobju marljivo deloval v organih trške občine, bil je organizator najrazličnejših prireditev, njegova zasluga so tudi odlični zapisi o najpomembnejših dogodkih v Mozirju. Ker prostorov za šolo ni bilo, je za »šolsko izbo« namenil del svojega stanovanja, šolo pa je obiskovalo kakšnih 20 učencev. Ob vsem tem je pomembno, da je napisal tudi prvi dvojezični učbenik na Štajerskem. Šola je bila seveda nemška, mozirski otroci pa so znali samo slovensko. Učbenik je izšel leta 1787 in je ohranjen v izvirniku v slovenskem šolskem muzeju. Slovenske besede so zapisane tako, kot so se izgovarjale, vseeno pa je pomenil ta učbenik možnost učenja in sporazumevanja ter osnovo za nadaljnje delo na tem področju.
Knjižni kotiček
Niso ob vsakem našem obisku knjižničarke oddelka za odrasle Itožile, koliko dela imajo. Ko so ob koncu lanskega leta potegnile vse mesečne podatke skupaj, so ugotovile, da je ta oddelek v letu 1986 obiskalo več kot 20500 obiskovalcev, od tega 11401 mladih in okrog 9100 odraslih. Prebrali pa naj bi več kot 36200 leposlovnih in 11580 poučnih knjig oziroma 47808 knjig. Razveseljiv je tudi podatek o številu novih bralcev. Teh je bilo v preteklem letu 644.
Na naš prvi obisk v tem letu so se knjižničarke oddelka za odrasle tudi tokrat skrbno pripravile. In katere knjige so bile v lanskem decembru najbolj iskane in katere so tiste, ki jih knjižničarke tokrat priporočajo svojim obiskovalcem?
Seznam slednjih je znova obsežen. Od tujih avtorjev naj omenimo delo Tretji človek Grahama Greena — zgodba se dogaja na Dunaju po vojni v času okupacije; Vrata v nebeško kraljevstvo je naslov knjige irske pisateljice Ane Troy; vsebino zgodbe Prevzetnost in pristranost mnogi poznajo, saj je bilo tako naslov tudi nadaljevanki, ki je bila gostja na malih zaslonih. Knjigo je napisala Austen Jane, izšla pa je v zbirki 100 romanov. Dogodke med NOB v Srbiji je opisal Nikola Cvetič v delu Čemerna Krivda Line Besenbock Johama Jonas Lichtenurallner je nemški družbeni roman; finski pisatelj Antti Tuuri v delu Severna dežela neprizanesljivo opisuje najbolj bo-
leče točke iz finske zgodovine. Za svoj romanje leta 1985 prejel tudi Nordijsko nagrado; dovolj zgovoren pa je že naslov dela Knjiga o možganih Petra Russel-la; morda pa bo kdo od bralcev raje posegel po knjigi iz zbirke Družinska psihološka knjižnica Kako ljubiti in biti ljubljen dr. Paula Haucka. Seznam del domačih avtorjev pa tokrat sestavljajo Raziskovalci slovenskega življenja Vilka Novaka — v spremni besedi med drugim piše, da so v tej knjigi zbrani in obdelani vsi portreti naših mož, ki so ustvarjali zgodovino naše etnologije; če vam morda to delo ne bo všeč, boste morda raje vzeli v roke knjigo Mace Jogan Ženske, cerkev in družina; Rudi Honm je v svojem delu Gozdovnik Pešen-daš opisal svoje spomine na delovanje gozdovnikov, ki so med
vojno postali poglavitna opora akcijam osvobodilne fronte. O tem v slovenski literaturi še ni bilo ničesar napisanega, prav tako ne o taborišču v Ivanjici; v Kmečki knjižni zbirki pa je v tem času izšel roman Janeza J. Švajn-cerja Življenje Sv. Jurija.
Na seznam del z oznako »najbolj iskane« v mesecu decembru 1986 so knjižničarke uvrstile Usodne objeme Jiirgen Thor-wald, Diamantna dinastija Sid-ney Sheldon, Hollywoodčanke Jackie Collins, Dekleta v uniformi priljubljenega pisatelja Kir-sta, delo Pozabi, če hočeš živeti pa je napisala prav tako znana pisateljica Utta Danella; od domačih avtorjev so tokrat odrsali
V torek, 17. februarja bo ob 19.30. uri v dvorani glasbene šole »Frana
Koruna—Koželjskega« Titovo Velenje koncert
SLOVENSKEGA KVINTETA TROBIL.
Člani kvinteta sodelujejo v orkestru Slovenske filharmonije. V slovenskem kulturnem prostoru prvi predstavljajo raznoliko literaturo za kvintet trobil, od starih mojstrov do naših skladateljev, ki so ustvarili za ta ansambel že vrsto zelo uspelih del.
Slovenski kvintet trobil, ustanovljen 1972 leta, že deseto leto deluje v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru. Člani kvinteta so:
ANTON GRČAR, trobenta STANKO ARNOLD, trobenta, VILJEM TRAMPUŠ, rog, BORIS ŠINIGOJ, trombon.
Koncertni program: H. Purcell, G. Farnoby, J. S. Bach, U. Krek, J. Ho-rovitz, P. Holms, S. Joplin, B. Mc Peek.
Vstopnice po 1.000,— din lahko kupite uro pred predstavo v glasbeni šoli.
Osnovna šola bratov Mravljakov:
Praktično in kulturno
Kolektiv osnovne šole Bratov Mravljakov na Gorici si prizadeva po-družbiti vse večji delež učno vzgojnega procesa in k sodelovanju pritegniti predstavnike delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa krajane in vodstvo KS Gorica, s katerimi je povezava vse prist-nejša in uspešna.
Ob kulturnem prazniku so prejšnji četrtek organizirali za vse razrede sestanke s starši, na-katerih so obravnavali analizo učno vzgojnih uspehov v lanskem šolskem letu s primerjavo z letošnjimi polletnimi uspehi.
Da bi bila šola tudi mesto kulturnega dogajanja in da bi pritegnili čim več krajanov in staršev otrok, so pri-
redili »VESELI VEČER« gledališča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, ki je navdušil veliko število obiskovalcev. Potem, ko so ob podobni priložnosti na tej šoli gostovali vrhunski umetniki, Ladko Korošec, Sonja Ho-čevarjeva, Zlatko Šugman s »Fraklo-vo vrnitvijo«, so Šmarčani le še popestrili kulturno življenje v tej krajevni skupnosti, ki prav s šolo uresničuje pomembne družbene naloge. Skoraj ob vseh prireditvah pa se le postavlja vprašanje, kako to, da ni prireditveni prostor, ki sprejme okrog tristo ljudi, nikoli premajhen, čeprav ima šola skoraj tisoč učencev, krajevna skupnost pa skoraj pet tisoč krajanov.
Jože Miklavc
bralci najpogosteje posegali po delu Bojana Stiha To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, Cirila Zlobca Slovenska samobitnost in pisatelji, Fliserjev Čarovnikov vajenec je bil znova med najbolj iskanimi, mnoge bralce pa je zanimalo tudi ozadje igralskega življenja, ki ga je v delu z naslovom Igralec opisal Polde Bibič.
Tudi knjižničarke pionirske knjižnice ugotavljajo, da jih obišče vsako leto več mladih bralcev, zlasti predšolskih in šolskih otrok. Poleg ur pravljic so imele v preteklem letu obilo dela še pri organizaciji raznih razstav, povsem na novo pa so preuredile celotno zalogo pionirske knjižnice. Mladi bralci so po mnenju knjižničark, v preteklem letu pridno brali. Žal, pa velikokrat ti pozabijo na svoje obveznosti, zlasti takrat, kadar je treba po določenem času izposojeno knjigo vrniti.
Med novimi deli, ki so seveda obogatila že tako obsežno zbirko, knjižničarke najmlajšim bralcem priporočajo delo Drevo življenja, v katerem so zbrane afriške pripovedke, tudi tokrat bo gotovo katerega bralca razvedrilo delo izpod peresa Branke Jur-ca Kdaj so bili partizani veseli. Knjigo Težave in sporočila psička Pafija pa je napisala Polonca Kovač. Če omenimo Toneta Pavčka in njegove Prave in neprave
pesmi, za ljubitelje tega pesnika bo kar dovolj. Seznam pa dopolnjujejo še dela Otroci kuhajo in pečejo, med slikanicami Lukec dobi sestrico ter Abeceda Jelke Reichman. Tisti, ki se raje ukvarjajo z nekoliko nenavadnimi rečmi, pa jih bo gotovo pritegnila Knjiga o robotih.
Ob koncu zapisa o obisku v knjižnici še to: knjižničarke pionirske knjižnice se marljivo pripravljajo na srečanje s priljubljenim slovenskim pisateljem, tako med odraslimi kot tudi med najmlajšimi bralci, Antonom Ingoličem. Srečanje bo 12. februarja, ob 15.30 uri, v prostorih knjižnice.
MLADINSKA KNJIGA
Uspešnica Spomini na Afriko je bila tudi najbolje prodana knjiga v preteklem mesecu. Kot med pa so, po besedah vodja Mladinske knjige v Titovem Velenju Zmaga Frankoviča, šle v prodajo še Slovenska samobitnost in pisatelji Cirila Zlobca za 5600 din ter Bojana Štiha To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen (8500 din).
Med novostmi, pod katerimi se šibijo police v velenjski Mladinski knjigi omenimo le zbirko z naslovom Zgodovina letalstva, osem knjig Waltta Disneya ter dve kuharici in sicer Kuhanje za alergike (8000 din) ter Kuharico, ki jo dobite že za 2000 din.
Danes lepo, jutri še lepše!
Po krajšem zatišju (zadnji dogodek je bil KUNG FU filmski festival) sta Kinopodjetje Velenje in KINO 16 spet presenetila velenjsko filmsko občinstvo: izredno odmeven cikel triler filmov (pet večerov nabita dvorana) ni le ponoven dokaz možnosti izjemno tesnega in uspešnega sodelovanja »profesionalne« in »amaterske« kulture, temveč tudi potrditev teze, da v naši občini obstaja filmska publika z zahtevnejšimi potrebami. Organizatorja sta ji tudi tokrat postregla s posebej oblikovanimi plakati, programskimi listi (izobraževanje!) in vabili, posebno ugodnimi pogoji nakupa vstopnic, nagrado ipd. Ob siceršnjem zelo solidnem filmskem programu v občini (tudi brez Pule po Puli in Mi-nifesta je po našem mnenju med najboljšimi v republiki) bosta organizatorja tudi v bodoče s podobnimi akcijami nadaljevala.
Toda pustimo ob ciklu triler filmov spregovoriti tudi <iekaj naključno izbranim gledalcem:
ANDREJ KLOBCAR:
Mislim, da je ta prireditev zelo dobra in da bi bilo potrebno tudi v bodoče tako delati. Podobne cikle, ne seveda le trilerje, ampak podobne
filmske cikle bi morali tudi v bodoče pripravljati tu v velenjskem kulturnem domu. To je sicer že počel KINO 16, vendar so se predstave v glavnem odvijale v mali dvorani. Menim, da je velika dvorana primernejša. Tokratni izbor je dovolj širok, da lahko, pridemo na račun vsi: ni delan za neko ozko skupino ljudi, predvsem pa je dovolj kakovosten. To je seveda povsem subjektivna ocena. Doslej sem videl tri filme, še posebej mi je ostal v spominu Vaba, ki prikazuje družbena razmerja med »legalno« družbo in tistim, kar je izven, neko di-skriminirano skupino ljudi, homoseksualci. Odnos do takšnih skupin je v današnjem času zelo velik družbeni problem.
PETER ZLODEJ:
Solidno, izbor filmov je soliden, morda pa bi lahko bil še boljši. Strinjam se z izborom Hitchcocka in znanstvene fantastike. Danes bo dober film (Brazgotinec, op. p.), ki sem ga že videl, pa sem vseeno še enkrat prišel. Zdi se mi najbolje filme prikazovati tako, v obliki ciklov. Strinjam se z žanrskim pristopom, mogoče pa bi za spremembo pripravili tudi filme samo enega avtorja.
GORAN DEVIČ:
V redu, fajn je, splača se to, večkrat bi morali takole narediti. V redu filmi, super!
SLAVKO FERENČINA:
Cikel je zelo interesanten, saj je sestavljen iz več žanrov. V Velenju potrebujemo takšne filmske dogodke in mislim, da se bo vedno našla publika, ki jo bo to zanimalo. Popularizacija filmov in obenem tudi edukacija publike na tak način je zelo sprejemljiva in celo potrebna. Ljudje namreč hodimo v kino, obveščeni smo o rednem programu s plakati in v Našem času, toda kadar se dogaja nekaj takega kot je ta cikel, je običajno tudi reklamna akcija nekoliko močnejša, tako da ljudje zelo hitro dojamejo, da gre za nekaj pomembnejšega. Sicer pa tudi v redni kino pride včasih kakšen dober film, potreben ogleda.
MIRAN GROBLENIK:
Mislim, da je tole v redu, da so v program uvrščeni trilerji. Morda je malo problematična nagrada za tisočega obiskovalca: tisti, ki je že v začetku kupil vse karte naenkrat, v izbor za nagrado ne bo prišel, toda to
Dvignjeni zastor
Memento
Nikoli se ne vračaj! Tako zahteva neka maksima, mi pa se bomo vendar v dobri stari tradiciji ozrli, storili korak nazaj in si tako morda ustvarili možnost, da poletim ponovno dva naprej. Seveda, kljub razširjenemu prepričanju, da v kulturi in politiki ni vedno enostavno ugotoviti, kaj je naprej in kaj nazaj.
Torej: predlagamo, da v velenjski občini pričnemo tiskati in izdajati revijo za družbena in kulturna vprašanja. Cilji tega podjetja bi bili: predstavljanje pomembnih dosežkov, izsledkov, spoznanj, mnenj in pogledov, odpiranje novih razvojnih tem in dilem, kritiško spremljanje kulturnih in družbenih dogodkov v dolini, objavljanje literarnih dosežkov domačih (in tujih) piscev, seznanjanje z raziskovalnim delom in njegovimi rezultati, beleženje kulturnih dogodkov in še kaj.
Našteto bi lahko in morali doseči s čvrstim vsebinskim konceptom Revije, ki bi prav lahko
izhajala kvartalno, se pravi štirikrat na leto. Skoraj gotovo bi bilo najprimerneje, če bi vsaka številka predstavila pretežno eno temo, izbrani problem, ki bi ga seveda bilo potrebno obdelati iz različnih zornih kotov, z različnimi stališči in osebami. Predvsem pa strokovno! Da bi bila Revija bolj berljiva, bi jo moralo sestavljati več različnih rubrik. Pa poizkusimo, površno sicer, postaviti koncept:
Revijo bi lahko sestavljale naslednje rubrike: Uvodnik, Osrednja tema, Kritiški zapisi o kulturi, znanosti, športu .. . Literarna proizvodnja, Prevodi, Resnica in demos, Camera obscura, Intervju, Poročilo o kulturnih dogodkih, Obvestila, Najave in Predlogi-
Uvodnik bi prepustili uredniku Revije, ki bi se na tem mestu obrnil k bralstvu in sodelavcem Revije, obenem pa vpeljal osrednjo temo.
Osrednja tema bi lahko prinašala več istorodnih ali sorodnih prispevkov. Pristop bi moral biti študiozen, izbor teme in način prezentacije pa takšen, da prispevki ne bi posegali v dogajanje skozi optiko trenutnih interesov in pragmatičnih nagibov, ampak bi pojave in probleme obravnavali v luči razvojnih perspektiv doline in njenih prebivalcev. Pisanje v tej rubriki bi moralo težiti k odpiranju (razvojnih) dilem, seveda pa tudi k iskanju in odkrivanju poti za njihovo reševanje. Za primer naštejmo nekaj možnih tem: položaj delavstva drugih narodov in narodnosti, ekologija, izraba prostora v dolini, (ne)obstoj mladinske kulture v dolini, amaterska (ljudska) kultura v občini in njena vloga pri oblikovanju mestne podobe, raz-
ni tako zelo pomembno. Takšnih pri reditev manjka, lahko pa bi pripravili še izbor kakšnih drugih filmov, napri mer avanturističnih. Sicer pa so mi na splošno trilerji najbolj všeč.
ROBERTINO PAŠIČ:
Ciklus je kar v redu, samo zadnji film (Blade Runner) mi ni ugajal, ker je bil zelo zamorjen. Morda bi lahko bil tudi malo boljši izbor ostalih fil mov, toda kljub" temu je tole vse skupaj zelo dobro.
ANTON TOLAŽI:
V redu cikel, lahko pa bi uvrstili še kak novejši film, od Spielberga napri mer. Priporočljivo bi bilo predstaviti še kakšne druga žanre, čisto znanstveno fantastiko, grozljivke ... Sicer pa fajn, fajn!
STOJAN SMREKAR:
Kaj naj rečem drugega kot v redu, všeč mi je tale akcija. Za naprej? Morda film Stalker od pravkar umrlega režiserja Tarkovskega, ali pa še drugi znanstveno fantastični filmi.
TATJANA PENŠEK:
Tako sem upehana, res, ravno sem priletela, ne morem nič povedati!

iskovanje kot dejstvo in poza, turizem v funkciji (ne)realnih želja, kulturna identiteta Velenjča-nov ...
Kritiški zapisi bi prinašali ocene, komentarje in kritike aktualnih kulturnih in drugih dogajanj v dolini.
Literarna proizvodnja bi predstavljala prozo, poezijo ... mnogih domačih piscev in njihovih kolegov iz vse Slovenije.
Prevodi bi se v posebni rubriki pojavljali občasno. Prinašali bi prispevke iz tujih publikacij, seveda takšne, ki »korespondira-jo« z našo stvarnostjo in se povezujejo z osrednjo temo številke.
Rubrika Resnica in demos bi prinašala pomembnejše dokumente iz javnega življenja, ki bi tematsko podprli osrednjo temo.
Camera obscura bi bil kotiček, ki bi publikaciji dajal potrebno svežost, bralcem pa ponujal možnost neposrednega vključevanja v oblikovanje oziroma vsebinsko polnjenje Revije. Gojil bi formo strpnega dialoga (polemike, soočanja), ki bi odpiral dotlej ne-
spoznane (nepoznane) poglede
na naše življenje. Rubrika bi bila izziv tistim mislečim, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov anonimni.
Intervju bi predstavil vrsto znanih, predvsem pa tistih neznanih ljudi, ki ne morejo ali ne znajo sami javno predstavljati svojih pogledov na družbena dogajanja. Tudi ta rubrika bi se povezovala z osrednjo temo številke.
Zadnje rubrike bi vsebovale kratke kronološke prelete dogodkov bližnje preteklosti, obvestila o napovedanih prireditvah in dogodkih in predloge bralcev.
Marsikdo, ki pozna obstoječi slovenski revialni tisk, bo verjetno dejal, da predstavljeni koncept ni prav nič revolucionaren, kdo drug se bo pridu-šal, češ da v naši občini takšne publikacije niti slučajno ne rabimo, tretji bo porekel, da ne vidi ljudi, ki bi bili sposobni sodelovati pri nastajanju Revije ... No, vsaj zadnje bi si upali do neke mere demantirati, pa bomo raje iz 11. številke Dialogov prepisali zadnji del spisa Marjana Pungartni-ka, ki nosi naslov Boj proti nebiva-nju:
»Nekoč sem se nekje na Madžarskem ustavil na brezkončnem polju sončnic. Stopil sem iz avta in se zazrl v popoldansko sonce. Naenkrat sem opazil, da so glave vseh sončnic obrnjene za vzhod, stran od sonca. Tako jim je narekoval mehanizem poslušnosti, tiktakanje logike. In ko sem pogledal proti vzhodu, me je iz morja
sončničnih tilnikov gledalo nekajveli-
kih, začudenih obrazov. Nekaj sončnic je hotelo videti barve sončnega zahoda ali pa se jim je pokvaril mehanizem poslušnosti. Brez teh obratov, ki so bili med množico opazni na prvi pogled, s predirno naglico, bi se slika zlila v pozabo. Tako jih nosim za sabo kot samozavest. Prav ima namreč tisti, ki ostane edini.«
O Reviji veliko govorila in malo(?) naredila: Peter Rezman in Vane Gošnik
Pripis uredništva
V današnji rubriki Dvignjeni zastor je zablestela cvetka naših kulturnih za-gnancev vpetih v trikotnik Kina 16. Njihova želja: bogastvo misli, iskric, kulturnih dosežkov, preliti v lastno revijo. Izbrano so nam nanizali potrebe, ki jih čutijo po njej.
Pravzaprav niti ne moti ideja o reviji. Moti le, da tovariši, ki jo snujejo, doslej svojih čudovitih misli niso uspeli preliti v prispevke, ki bi obogatili recimo tednik Naš čas, o katerih bi lahko nato sodil najširši krog bralcev naše občine. Morda pa je za kulturno »razsvetlitev« potrebno, da si izboriš svojo lastno, drago revijo, jo raz-pošlješ svojim bližnjim in daljnjim znancem, morebiti pa kakšno celo prodaš. Prispevki pa očitno po kakovosti ne presegajo občinskega prostora, saj bi drugače kljub morebitni zaprtosti podobnih slovenskih revij, vendarle našli pot tudi vanje. Je torej ta potrebna zaradi lastne nečimrnosti, občutka prikrajša-nosti, provincialnosti?
Zares bleščico revije v Na-
šem času ne moremo zagotoviti, pa vendar bi bilo verjetno prav, če bi se domače literarne mojstrovine najprej dokazale na tako neprepričljivem papirju in' formatu kot ga ima naš tednik, ki pa vendarle prinaša druge radosti, med drugim dovolj veliko naklado. Prav gotovo bi bilo to v prid tudi njegovi kakovosti, v zadovoljstvo bralcev, ki si tudi želijo prebirati dobre prispevke, kakršne obetajo snovalci revije.
In, da ne bo nesporazuma. Pot za takšno sodelovanje je bila in bo vedno odprta. Celo v obliki posebne priloge.
Odtisi »velenjske« kulture v slovenskem prostoru so skromni. Razen redkih posameznikov in skupin. V jugoslovanskem prostoru so ti odtisi še skromnejši. In literarno področje ni izjema.
Za njegovo večjo uveljavitev pa je verjetno prav, da se diči v Našem času
Zatorej ne drobimo moči in sredstev. Poskrbimo raje, da bado dobra kulturna snovanja dosegljiva vsem našim občanom.
r^TTnasTcas
OD TU IN TAM
titovo velenje * 12. februarja 1987
Zdravko Podkoritnik
Anketa
Velikokrat starejši očitajo mlajšim, da se ne znajo obnašati, da ne poznajo pravil kulturnega vedenja, da je bilo včasih drugače, da so takrat mlajši veliko bolj spoštovali starejše kot jih danes, da . .. Velikokrat slišimo tudi koga, ki pravi, da so medčloveški odnosi danes precej načeti, da je med ljudmi veliko manj strpnosti kot jo je bilo nekdaj, da danes vsak gleda najprej nase, da je med nami vse preveč tistega — kaj me briga . . .
Kako na to gledajo Velenjča-ni? Kaj mislijo o tem, kar smo dejali v uvodu? Poglejmo, kaj so dejali:
Zdravko Podkoritnik: »Ljudje smo si postali tujci, odtujeni. Se sosedje se ne poznajo več. Vsak gleda bolj nase kot na drugega.
Martin Kričej
Zora Dobelšek
Kakšni smo?
Res pa je, da smo ljudje različni, da ni mogoče vseh strpati v isti koš. Nekateri pa res počnejo kar hočejo. Mene osebno motijo nekateri odnosi v trgovini. Takoj se vidi, da nekateri »fudlajo« pa nič za to. Recimo primer, ki seje zgodil pri mesarju. Zgodilo se je, da je stala žena v vrsti, pa je prišla »gospa«, stopila naprej in mesar ji je odrezal lep kos mesa. Ko pa je prišla na vrsto moja žena, ji je mesar hotel dati tisto, kar je ostalo. Kot da njen denar ne bi bil vreden toliko, kot denar »gospe« pred njo. Tudi takšne drobne stvari kažejo na to, kakšni smo.«
Martin Kričej: »To je pa tako. Če si sam v redu, so tudi drugi do tebe dobri, če pa nisi, tudi sam ne moreš pričakovati, da bo-
do drugi do tebe drugačni. Sam sem z ljudmi, tistimi, ki jih kot trgovce, .uslužbence srečujem, zadovoljen. Je pa res, da nekateri mislijo, da lahko počno vse, kar jim pade na pamet. To se še posebno vidi v nekaterih stanovanjskih blokih. Marsikdo pozna motenje nočnega miru. Mene osebno to moti pozno ponoči. A če koga opozoriš, da ne ravna prav, ti zabrusi: stanovanje plačam in lahko v njem delam, kar hočem«.
Zora Dobelšek: »Različni ljudje smo. Nekateri zelo prijazni in ustrežljivi, drugi spet ne. Nekateri se razburjajo in jezijo za vsako malenkost. Tudi z mladimi je tako. Nekateri so izredno lepo vzgojeni, drugi spet ne. Je pač tako, da vsi dobre vzgoje ne more-
Irena Foit
jo dobiti doma, če imajo recimo slab zgled v starših. Nas starejše so učili drugače. Zdi se mi tudi, da je bilo včasih med ljudmi več spoštovanja. Pa še nekaj opažam. Danes ljudje vse preveč pijejo.«
Irena Foit: »Petnajst let že živim v Titovem Velenju. Sem Če-hinja. Ampak tukaj mi je zelo lepo. Moti me recimo samo to, da moraš pri zdravniku tako dolgo čakati, tudi tri do štiri ure, a ljudje so izredno potrpežljivi. Takšnega čakanja na Češkem ne poznajo. Dvajset minut, največ pol ure. Zelo veliko obiskujem prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik, zanimajo me še posebno razstave in koncerti. Recimo klavir, ki sem ga študirala. Tu pa opažam, da je publika, ki se udeležuje teh prireditev izredno kulturna. Res nimam drugih pripomb.«
(mpk, B. M.)
Prireditve
ČETRTEK, 12. FEBRUAR, ob 19. uri v knjižnici v Titovem Velenju: LIKOVNI UMETNIKI IZ VRNJAČKE BANJE IN ŠALEŠKE DOLINE.
V počastitev 8. februarja — slovenskega kulturnega praznika bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev skupii ske razstave likovnih umetnikov iz Vrnjačke banje in šaleških likovnikov. Ob otvoritvi bo tudi kulturni program.
Ob 19. uri, dom Kulture Šmartno ob Paki: gledališče v gosteh Zagreb, Johnnie Mortimer in Brian Cooke: KADAR MAČKE NI DOMA ... V sodobni situa-cijski komediji se bodo predstavili: Marija Kohn, Ana Karič, Renata Jurkovič, Ljubomir Ka-por, Boris Buzanič, Vanja Matu-jec in drugi.
Vstopnice 700 din, šolska mladina 350 din.
PONEDELJEK, 16. FEBRU-
AR, ob 20. uri v domu kulture Titovo Velenje: projekcija slovenskega filma CHRISTOPHO-ROS, premiera, režija Andrej Mlakar, organizator Kino Titovo Velenje.
TOREK, 17. februar, ob 19.30, dvorana glasbene šole: SLOVENSKI KVINTET TROBIL, koncert. Program: H. Purcell, G. Farnaby, J. S. Bach, U. Krek, J. Horovitz, P. Holms, S. Joplin, B. Mc Peek. Organizator Glasbena šola Titovo Velenje.
Ob 19. uri v domu kulture Šmartno ob Paki, Gledališče pod kozolcem: BITI ALI NE BITI, premiera. Režiser: Bogomir Ve-ras. Igrajo: Jože Robida, Adi Hofer, Jože Krajnc, Jernej Pe-čnik, Slavica Pečnik, Mirko Žerjav, Pavla Letonje, Jelka Ješin-sky, Andreja Modrijan, Mija Žerjav, Zvonka Peršič in Alenka Podgoršek.
Vstopnina 700 din, šolska mladina 350 din.
Anekdota
Uredništvo nekega romunskega mladinskega časopisa je nekoč vprašalo Willyja Brandta, voditelja zahodnonemških socialdemokratov, ali lahko naredi intervju z njegovim sinom Larsom.
»Mislim, da je Lars zadosti star, da se sam odloči za to,« je odgovorii Willy Brandt, »ampak morda bi si izbrali raje Petra, ta je bolj na levo.«
V Nami vedno kaj novega
Kako pritegniti čimveč kupcev? Ponuditi jim vsak nekaj drugega, novega. V Nami, hiši dobrega nakupa, to zelo spoštujejo, tudi v velenjski.
Nenehno je nekaj novega, izvirnega. Če drugega ne, je izviren njihov smisel za stalno »preoblačenje« prostorov. Pesimisti se bojijo, da se kmalu ne bodo več znašli v njih, optimisti pa morda pričakujejo, da bodo spremenili — prestavili kar celoten objekt in morda s tem le presekali začarani prometni krog ob in mimo blagovnice, (vos)
(. REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
C Titovo Velenje

ih*
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet DO RLV
RAZPISUJE
dela in naloge:
1.	GLAVNI INŽENIR RAZVOJA, ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA
2.	VODJA ŠTUDIJA
Poleg splošnih pogojev, določenih za zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
Ad 1.
—	visoka, oziroma višja izobrazba tehnične smeri;
—	5 let delovnih izkušenj v metanski jami;
—	strokovni izpit za metansko jamo;
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi;
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad 2.
—	najmanj višja izobrazba rudarske smeri;
—	3 leta delovnih izkušenj v metanski jami;
—	strokovni izpit za delo v metanski jami;
—	smisel za študijsko delo, sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela;
—	znanje enega svetovnega jezika
Delavski svet TOZD jama Preloge
RAZPISUJE dela in naloge:
VODENJE TOZD JAMA PRELOGE
Pogoji:
—	najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri;
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
—	strokovni izpit za delo v metanski jami;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
Izbrani delavci bodo imenovani za 4 leta.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!
Program prireditev za leto 1987 v občini Velenje
SEPTEMBER
3.	Izlet na Goro Oljko
5.	Jarnovičev memorial
6.	Gasilsko tekmovanje za pokal Šmartno ob Paki
9.	Prijateljsko srečanje v tenisu v TK Slovan Ljubljana
10.—15.	Teden športa in rekreacije
11.	Tekmovanje v lovu rib s plovcem za invalide
14.	Prijateljsko srečanje v tenisu s
TK Branik Maribor
19.	Šahovski turnir za vse krajevne skupnosti
20.	Veselica
21.—27.	Odprti klubski turnir v tenisu
25.—26.	Mala Napotnikova kiparska kolonija
26.	Turnir posameznikov v šahu
26.	Rally — državno prvenstvo
27.	Trim pohod na Lubelo
—	Trim regata v jadranju na deski
—	Regata v odprti klasi v jadranju
—	Raziskovalni tabor na Golteh
—	Pohod na Rdeči vrh in v Velenjski graben
—	Kajuhov pokal . — Usposabljanje
mladincev-prostovoljcev na Slemenu
—	Jesenski živ-žav
—	Srečanje zbiralcev značk, znamk in starega denarja
—	Vinska trgatev — veselica Razstava Albina Lugariča
DPM Lokovica TVD Partizan Šoštanj Gasilsko društvo Šmartno ob Paki
Šaleški teniški klub Velenje
Turistično društvo Topolšica Ribiška družina Titovo Velenje
Šaleški teniški klub Velenje
KS Kavče-Podkraj
Gasilsko društvo Lokovica Šaleški teniški klub Velenje Občinska zveza prijateljev mladine Vel.
Šaleško šahovsko društvo Velenje
Avto moto touring klub Velenje
Planinsko društvo Titovo Velenje
Klub vodnih športov Velenje
Klub vodnih športov Velenje
Šaleški jamarski klub
Topolšica
DPM Ravne
OK ZSMS Velenje OK ZSMS Velenje
DPM Topolšica Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja KS Šentilj
KC »Ivan Napotnik« Titovo Velenje
OKTOBER
4.	15. avtorally invalidov občine Velenje
3.—10. Balinarski turnir za občinski praznik
5.—11.	Podelitev priznanj ob »Tednu otroka«
8.	Svečana seja Skupščine občine
ob občinskem prazniku, s podelitvijo priznanj
8.	Ulični tek mestnih reprezentanc
Titovih mest
8.	Biatlon tek
8.	Proslava ob občinskem
prazniku
8.	Mednarodna razstava »Foto
treh dežel«
Društvo invalidov Velenje
Balinarski klub Velenje OZPM Velenje Skupščina občine Velenje
Atletski klub Velenje
Smučarski klub Velenje KS Franc Leskošek-Luka Pesje
Foto klub »Zrno«
10.—11 Kostanjev piknik
10.—8.	11. Hišni sejem Gorenja v Rdeči
dvorani
11.	Srečanje delovnih ljudi in občanov ob občinskem prazniku — miting — otvoritev novega centra v KS Skale
11.	Turistični rally v spomin NOB
ob občinskem prazniku
14.—15. Republiško posvetovanje o varstvu pri delu
17.	Veseli jesenski večer
18.	Vinska trgatev — veselica
23.	Srečanje partnerskih mest
25.	Turistični ples
—	Srečanje ostarelih
—	35-letnica obstoja DO ESO
—	Tamburaški koncert za člane društva upokojencev
—	Razstava Dušana Lipovca
—	Sejem rabljene opreme
—	Trim tek okoli jezera za člane in nečlane kluba
—	Tradicionalna otroška olimpiada
—	Kajuhov pokal
—	Pohod in druge aktivnosti ob občinskem prazniku
—	Turnir ob občinskem prazniku
—	Jesenski živ-žav; kostanjev piknik — praznovanje tetke Jeseni
—	Demonstracija vrvne tehnike in prikaz jamarske opreme ter dia-filmov iz jam
—	Srečanje brigadirjev
—	5. tradicionalno občinsko prvenstvo v veščinah SLO in DS
Šaleški teniški klub Velenje SOZD Gorenje
KS Skale Velenje
Skupščina občine
Avto moto touring klub Velenje
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje Turistično društvo Šoštanj Gasilsko društvo Šentilj Skupščina občine Velenje Turistično društvo Titovo Velenje
KS Franc Leskošek-Luka Pesje DO ESO
Društvo upokojencev Pesje
KS »Ivan Napotnik« Titovo Velenje
Klub vodnih športov Velenje Klub vodnih športov Velenje
DPM Topolšica
OK ZSMS Velenje OK ZSMS Velenje
Karate klub Velenje DPM Lokovica, Gorica, Ravne, Škale, Šentilj, Edvard Kardelj, Pesje, Paka, Zavodnje Šaleški jamarski klub Topolšica
OK ZMS Velenje OK ZRVS Velenje
NOVEMBER
1.	Komemoracija ob spomeniku
padlih borcev
1.	Program na centralnem
pokopališču v Podkraju
I.	Nastop ženskega pevskega zbora Društva upokojencev
II.	— 13. Smučarski sejem
14.	Martinovanje v Rdečf dvorani
19.	Turnir dvojic v šahu v hotelu
Paka
28.—31. Nogometni turnir v Rdeči dvorani
28.	Osrednja proslava ob Dnevu
republike
28.	Proslava ob Dnevu republike
29.	Proslava ob Dnevu republike
29.	Proslava ob Dnevu republike
OO ZZB, V1Z -OŠ
Družbenopolitične organizacije
Društvo upokojencev Titovo Velenje — KS FLL Pesje Smučarski klub Velenje Rdeča dvorana Velenje Šaleško šahovsko društvo Velenje
Rdeča dvorana Velenje
OK SZDL Velenje
KS Kavče-Podkraj KSPaka KS Gorica
29.	Proslava za Dan republike
29.	Proslava za Dan republike
29.	Proslava — koncert Moškega
pevskega zbora Društva upokojencev Titovo Velenje
—	X. tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije v počastitev Dneva republike
—	Počastitev novosprejetih pionirjev
—	Srečanje starejših krajanov
—	Ples jadralcev
—	Tekmovanje v karateju za pionirje in kadete
—	Kajuhov pokal
KS Franc Leskošek-Luka — Pesje
KS Šentilj
Društvo upokojencev Titovo Velenje — Dom za varstvo odraslih Velenje Postaja milice Velenje
DPM Ravne, Konovo, Šmartno/Paki, Lokovica, Topolšica, Pesje Društvo upokojencev Šmartno ob Paki
Klub vodnih športov Velenje Karate klub Velenje
OK ZSMS Velenje
DECEMBER
1. 10. Sodniški seminar
12.	15-letnica Kino kluba Gorenje
13.	10-letnica »Gledališča pod kozolcem« Šmartno/Paki
14.—20.	Proglasitev najboljšega športnika leta
15.—21.	Novoletni sejem
18.	Novoletni teniški zabavni
večer
18.	Srečanje zbiralcev značk, znamk in starega denarja
19.	Proslava ob Dnevu JLA
22.	Proslava ob Dnevu JLA
22.	Proslava ob Dnevu JLA
23.-25.	Novoletno praznovanje otrok
27.	20-letnica amaterskega
gledališča Titovo Velenje
30.	Zaključek leta
31.	Silvestrovanje
31.	Silvestrovanje v Rdeči dvorani
31.	Novoletna prireditev
31.	Praznovanje Novega leta —
družabno srečanje s kulturnim programom
—	Jelkovanje
—	Čajanka za otroke, ki niso vključeni v WZ
—	Obisk Dedka Mraza
—	Obiski bolnih in starejših krajanov
—	Praznovanje Dneva JLA
—	Kajuhov pokal
—	Novoletni turnir v karateju
—	Razstava ilustracij
Šaleška območna balinarska
zveza Velenje
Kino klub Gorenje — ZKO
Gledališče pod kozolcem —
ZKO
ZTKO Velenje
Rdeča dvorana—Velenje Šaleški teniški klub Velenje
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja KS Kavče-Podkraj Oddelek za LO SOb Velenje KS Gorica OZPM Velenje Amatersko gledališče — ZKO Velenje
KS Franc Leskošek-Luka — Pesje
KS Šentilj
Rdeča dvorana Velenje Gasilsko društvo Šentilj KS Paka
DPM Edvard Kardelj -Velenje
DPM Gorica, Lokovica
Vse DPM v občini Društvo upokojencev Pesje
OK ZSMS Velenje OK ZSMS Velenje Karate klub Velenje KC »Ivan Napotnik« Velenje
12. februarja 1987 * Titovo Velenje
ŠPORT
nas cas * stran 9
Na državnem prvenstvu so se izkazale: čepijo (od leve proti desni): Marica Čosič, Sonja Felle, Simona Časi, Zorica Delič, Alenka Plaskan, Sevala Durakovič, Sonja Zidar; stojijo: Danica Pistotnik — tehnični vodja, Miro Požun — trener, Jožica Kričej, Selima Misaljevič, Andreja Kralj, Biljana Lakič, Milica Budjinski, Klaudija Petek, Branko Dobnik — trener
Zimska rokometna liga
V soboto so v Rdeči dvorani odigrali 3. in 4. kolo zimske rokometne lige. Po dveh kolih sta
bili v vodstvu ekipi Šoštanja in trboveljskega Rudarja s po štirimi točkami, Slovenjgradčani so
imeli dve točki, rokometaši Dola pri Hrastniku in Krškega pa so bili še brez točk. Po sobotnem tekmovanju se je Šoštanjčanom na prvem mestu pridružil slo-venjgraški Partizan, ki je dosegel
dve zmagi in med drugim premagal tudi Soštanjčane s 27:25, domači igralci pa so premagali Rudarja z 29:23. Ker je Rudar presenetljivo izgubil še s Krškim, sedaj vodita ekipi Šoštanja in Partizana, seveda pa sta na vrsti še turnirja v Trbovljah in Hrastniku, ki lahko na vrhu še marsikaj spremenita.
Rokomet
Mladinke tretje
v državi
Na državnem prvenstvu za mladinke v Pančevu so velenjske igralke dosegle lep uspeh, saj so v močni konkurenci osvojile odlično tretje mesto. V predtekmovalni skupini so najprej premagale Lokomotivo z 19:17, nato Budučnost z 19:15, v odločilni tekmi za nastop v finalu pa so klonile s kasnejšimi državnimi prvakinjami, mladinkami Trešnjevke z 18:20. V tekmi za tretje mesto so nato prepričljivo premagale ekipo domačega Dinama z 23:15 in tako dosegle zares lep uspeh. Lepo priznanje je dobila velenjska vratar-ka Klavdija Petek, ki so jo izbrali za najboljšo vratarko na prvenstvu.
Mladinci v polfinalu
V Rdeči dvorani je bila v soboto tudi osmina finala republiškega prvenstva za kadete. Mladi igralci Šoštanja so premagali vrstnike Slovenj gradca s 23:22 in se uvrstili v polfinale. Kadeti Fužinarja na tekmovanju niso nastopili, ker Fužinar baje nima kadetske ekipe.
Smučarski skoki
Krajevni skupnosti Skale in Mislinja
Tekmovanja vsepovsod ge tretjič v zadovoljstvo
Na svetovnem mladinskem pr- za pokal tega kraja. Pri pionirjih	1	I
Na svetovnem mladinskem prvenstvu v smučarskih skokih se naši skakalci niso posebej odrezali in tako je tudi Pušnik z ekipo osvojil enajsto in posamično 35. mesto. Na Madžarskem je bila v nedeljo tekma za evropski pokal. Našo reprezentanco je na tem tekmovanju vodil Darko Ka-ligaro, velenjska skakalca Golob in Mihelič pa sta osvojila 17. in 30. mesto.
Na sobotnem državnem prvenstvu za mlajše mladince v Braslovčah je Pogorelčnik osvojil 4. mesto, Dolar pa je bil dvanajsti. V nedeljo je bilo v Titovem Velenju še republiško prvenstvo za pionirje A. Pri domačinih je bil najboljši Boštjan Rednjak na šestem mestu, sedmi je bil Triplat in dvanajsti Kandu-ti.
Sicer pa je bilo v različnih krajih v zadnjih treh dneh še precej tekmovanj. Na medklubski nočni tekmi v Celju je pri mladincih zmagal Tamše, pri pionirjih pa Čepelnik. Tamše je zmagal tudi na nočni tekmiv Kisovcu. V Ihanu pri Ljubljani je bila tekma
za pokal tega kraja. Pri pionirjih je zmagal Pogorelčnik, pri starejših mladincih pa Dolar. Pogorelčnik je zmagal tudi v skupni uvrstitvi in za nagrado prejel odoj-ka. V Žireh je bilo tekmovanje za pokal Cockte za mlajše mladince. Dolar in Pogorelčnik sta osvojila sedmo in osmo mesto. Na regijskem prvenstvu za pionirje B na Ravnah na Koroškem so se Zupane, Tomaž Lipičnik, Iršič in Ivi Lipičnik uvrstili od osmega do enajstega mesta, 14. pa je bil Špegelj.
Skoki za netekmovalce
Smučarsko-skakalni klub bo v petek ob 16. uri na 10-metrski skakalnici pripravil tekmovanje za vse, ki se v tej športni zvrsti še niso preiskusili. Tekmovali bodo lahko moški in ženske, edini pogoj je, da imajo vsaj 33 let.
vseh
Člani TVD Partizana iz Škal so tudi letošnje leto pričeli zelo delavno.. Preteklo nedeljo so izvedli krajevno tekmovanje v veleslalomu. Ob progi se je zbralo dobrih 300 gledalcev, na progi pa je svoje moči in znanje v 13 kategorijah merilo 138 tekmovalcev. Posebej je tekmovalo še 20 lovcev domačega društva.
Na tem tekmovanju so imeli Škalčani lepo vreme, manj sreče z njim pa so imeli naslednjo soboto, ko je bilo na vrsti že tretje smučarsko srečanje s krajevno skupnostjo Mislinja. Tri dni je trideset smučarjev utrjevalo progo na Hlepovem bregu, porabili so veliko snežnega cementa, vendar je dež pred in med tekmo precej načel sicer dobro pripravljeno progo. Seveda pa dež ni načel dobrega in veselega razpo-
loženja med tekmovalci in gledalci obeh krajevnih skupnosti. Prijateljsko vzdušje je na teh tekmovanjih in srečanjih pač več vredno, kot tekmovalna nestrpnost. Ob lanski drugi izvedbi tega srečanja so prehodni pokal v Mislinji osvojili Škalčani in si ga letos na svojem smučišču niso pustili vzeti iz rok.
V posameznih kategorijah so zmagali: pri pionirjih Borut Mencinger iz Mislinjje, pri pionirkah, mladincih, mladinkah in članicah od 30 — 40 let Mateja Repnik, Bojan Silovšek, Saša Si-lovšek in Silva Silovšek, vsi iz Škal seveda, zmage pri članih od 30 — 40 let ter članicah in člani nad 40 let pa so pobrali Mislinj-čani Alojz Zupane, Milica Poniž in Stane Koprivnikar.
Alpsko smučanje
Silovškova državna prvakinja v smuku
Pretekli teden je bilo na Bjelašnici državno prvenstvo v smuku in superveleslalomu za mladinke in mladince. Pri mladinkah si je Saša Silovšek priborila naslov državne prvakinje v smuku, v superveleslalomu pa je odstopila. Fantje so imeli spremenljivo srečo. Bojan Silovšek je bil v smuku 22. in v superveleslalomu 17., Mejovšek se je uvrstil na 29. in 22. mesto, Ravnjak pa na 40. in 36. mesto.
Na istih terenih je bilo še tekmovanje v smuku za me-morial Anteja Sučiča. Pri dekletih je znova zmagala Silovškova, pri fantih sta Mejovšek in Ravnjak osvojila 22. in 23. mesto, Silovšek pa je odstopil. Pripomniti kaže, da
Saša Silovšek
so v smuku nastopili vsi trenutno najboljši smukači v Jugoslaviji, vključno s člani in reprezentanti.
Plavanje
Peterica na državno prvenstvo
Na nedavnem plavalnem troboju, na katerem so nastopili plavalci z Raven na Koroškem, Celja in Titovega Velenja, so se plavalci borili za pridobitev norme za nastop na državnem in republiškem prvenstvu. Prvenstvo bo konec meseca v Celju, med velenjskimi plavalci pa so si pravico nastopa priplavali Katja Mijoč, Renata Rednka, Marko Kadliček in Sebastijan Vrabič.
Košarka
Kozje:Elektra 84:107
Na gostovanju pri zadnjeuvrščeni ekipi Kozja so košarkarji Elek-tre igrali le toliko dobro, kot je bilo potrebno za zmago. Kljub temu, da so dosegli veliko košev, so zgrešili preveč metov, domačini pa so jim bili enakovredni v skokih za odbitimi žogami. Ob tem seveda velja, da nista nastopila visoka Pečovnik in Plešej.
Nastopili so Sevšek 17, Vovk 11, Mrzel 9, Kitak 8, Dumbuya 13, Mlinšek 24, Rotovnik 11 in Brešar 14.
Tirna MTT:Elektra 83:86
Osem najboljših mladinskih ekip Slovenije je pričelo s sklepnim delom prvenstva. Mladinci Elektre so v prvem kolu gostovali v Mariboru in dosegli zelo pomembno zmago. Domačo ekipo Tima MTT so namreč premagali tesno, vendar zasluženo, rezultat pa je bil 86:83 za goste.
Igrali so: Sevšek, Mrzel 27, Vovk 11, Pečovnik 8, Kitak, Dumbu-ya 11, Mlinšek 23, Rotovnik 4, Brešar 2 in Plešej.
Namiznoteniški klub Tempo
Občni zbor
Člani namiznoteniškega kluba Tempo bodo o tem, kaj in kako so delali v preteklem letu, o težavah spregovorili na občnem zboru. Ta bo jutri, v petek, 13. februarja, ob 19.30 uri v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Pesju. Ljubitelji tenisa, vabljeni v čimvečjem številu.
Šentilj
Trim smučarski tek
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo to nedeljo, 15. februarja, pripravila v Šentilju trim smučarski tek za vse starostne kategorije.
Cicibani in pionirji bodo tekli 21 km, za mladince in mladinke bo proga še enkrat daljša, člani pa bodo svojo vzdržljivost lahko dokazali na 6 kilometrov dolgi progi.
Prijave za tek bo sprejemal organizator od 9. do 10. ure na startu, prvi pa bo na sporedu že ob 10. uri. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da bodo vsi udeleženci prejeli značko, za »okrepitev« pa tudi čaj.
Paralelni slalom za vse
Danes, v četrtek, 12. februarja, bo ob 17. uri veselo in zanimivo na smučišču ob otroškem igrišču na Šaleški cesti. Delavci Rekrea-cijsko-turističnega centra Golte in velenjskega smučarskega kluba vabijo vse ljubitelje smučanja na tekmovanje v paralelnem slalomu. Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri, prijavite pa se lahko še pol ure pred pričetkom.
Smučarski tečaji —
Priljubljena oblika rekreacije
Tudi v letošnjih zimskih šolskih počitnicah je oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost delovnih organizacij in DSSS Gorenja v Titovem Velenju priredil več smučarskih tečajev za svoje delavce in njihove družinske člane. Prav v tem, da omogočijo izvirno obliko družinske rekreacije svojim delavcem, je vsa privlačnost smučarskih tečajev na Golteh in Kopah.
Letos je bilo tečajnikov kar okrog 250, ki so se lahko udeležili začetnih, obnovitvenih in nadaljevalnih tečajev. Največ jih je bilo na Kopah, kjer so ugodne razmere tudi za najmlajše tečajnike, ki jih pa v zadnji izmeni na Pungartu niti ni bilo tako malo. Pravzaprav smo našteli kar precej družin in z njimi smo pripravili tudi krajše pogovore.
Milan Pejovnik, vzdrževalec hidravličnih naprav v prirezoval-nici tozda Pralno pomivalna tehnika: »Smučati sem začel pred tremi leti, ko sem šel na nočni te-
Milan Pejovnik
čaj na Pungart, seveda v organizaciji Gorenja. Tudi lani sem bil na tečaju, a sem si kmalu zvil nogo. Zato pa je bilo letos lepše. Lahko izrečem same pohvale, tudi vaditelju Milanu Brezovniku. Vsako leto se več naučiš. Tudi obnoviti je treba že prej pridobljeno znanje. Tu sem bil z vso družino; žena Majda dela v Gorenju Procesna oprema, 7-letni Mitja in 5-letna Maja pa sta navdušena smučarja. Imeli smo kar pravi zimski dopust. V Titovem Velenju živimo v bloku in nam je to popestrilo počitnice. Želim, da bi v Gorenju vsako leto imeli takšne ugodnosti.«
Irena Žagavec, zaposlena v Zdravilišču Dobrna: »Že četrtič smo z družino na Pungartu. Mož Vinko dela v Gorenju, sedaj pri Iskri Delti. Tina je stara sedem, Katarina pa 9 let. Doma smo v Dobrni, do Titovega Velenja se vozimo z osebnim avtomobilom, od tam naprej pa smo v varstvu Gorenja. V naši delovni organi-
Irena Žagavec
zaciji Zdravilišče Dobrna bi lahko tudi razmislili o podobni obliki rekreacije. Všeč mi je prizadevnost vaditeljev, lepo so pripravili zaključek tečaja s podelitvijo priznanj in smučarskih spričeval. Sama se sicer ukvarjam še s kolesarjenjem, igram tudi tenis, začela sem tekati na smučeh, pa vendar sem bila s tečajem smučanja zelo zadovoljna še bi šla.«
Edi Vodeb, telefonist v Delovni skupnosti Splošni posli Gorenje sozd: »Sedem let se ukvarjam s smučanjem, začel pa sem pri Zvezi slepih, Pred petimi leti sem dobil vodnico Martino Ver-bovšek, ki dela v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Lani sva bila na tekmovanju Gorenja v veleslalomu, tudi letos se ga bova udeležila. Povedati pa moram tudi, da sem Gorenju hvaležen, da mi omogoča tečaje pri Zvezi slepih. To pa se tudi obrestuje, saj sem bil na državnem prvenstvu pri popolnoma slepih

že dvakrat prvi. Ekipno pa naša enota tudi dosega lepe uspehe.
Teden dni sem sedaj preživel v prijetnem počutju, vaditelji Gorenja pa so bili vedno pripravljeni tudi pomagati. Prav tako pa so pomagali tudi žičničarji, ki kar niso mogli verjeti, da sva se z Martino podala na celoten sistem vlečnic na Kopah.
Poleg smučanja rad igram še šah, kolesaril sem tudi že, poskušal drsati in plavati. Če bi bilo več vodičev, bi morda še šlo. Sicer pa menim, da bi se morali sodelavci in drugi v Gorenju še več ukvarjati z rekreacijo.«
Martina Verbovšek, kontrolor-ka v obratu Hladilniki: »Če ne bi bilo podpore v Gorenju, vseh uspehov Edija Vodeba ne bi bilo. Moram pa povedati, da je zelo korajžen, ne boji se pohorske, pa tudi ne drugih strmin. Pred petimi leti sem bila na Poštar-skem domu, kjer so imeli slepi
tečaj. Tam sem se odločila, da bom vodnica. Edi je ubogljiv in verjetno edini moški, ki mora dosledno upoštevati ukaze nasprotnega spola. Seveda pa ima tudi strahovito voljo. Če je naporno? Včasih tudi. Moraš gledati, da tekmovalec pelje med vratci, na prostem smučanju pa še tudi na druge.
Edo Ferme, delovna skupnost Informatika in organizacija: »Šele lani sem začel s smučanjem. Tu sem z 9-letno Majo in 6-letnim Matevžem in prav zaradi njiju smo se v družini odločili za smučanje. To je res primerna oblika in dobra možnost za družinsko rekreacijo. Pogrešam pa delavce iz tozdov. Celotna organizacija je odlična, vaditelji usposobljeni. Na tekmi ob zaključku tečaja sem poskusil tekmovalni zavoj, pa mi je spodletelo.«
Hinko Jerčič
Martina Verbovšek in Edo Vodeb
iastran*naS C9S
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje ★ 12. februarja 1987
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje-Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
' POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
OBČINA VELENJE
GORENJE DO ELEKTRONIKA-ŠIROKA POTROŠNJA GORENJE DO ELEKTRONIKA—ŠIROKA POTROŠNJA
GORENJE DO RAZISKAVE IN RAZVOJ GORENJE DO ELEKTRONIKA—ŠIROKA POTROŠNJA
GORENJE DO COMMERCE
GORENJE DO COMMERCE GORENJE DO COMMERCE GIP VEGRAD DSSS
GOSTINSTVO PAKA
GIP VEGRAD
EMONA TOZD TRŽNICA
PODJETJE ZA PTT PROMET
ZC TOZD BOLNIŠNICA
GIP VEGRAD TOZD ZAKLJUČNA
DELA
DO INŽENIRING
GIP VEGRAD TOZD DRUŽB—ST SDK VELENJE
TDO NAMA TDO NAMA SDK VELENJE GOSTINSTVO PAKA
OBČINA MOZIRJE
ISKRA FERITI ISKRA FERITI
ISKRA FERITI ISKRA FERITI
dipl. ing. elektrotehnike
dipl. ing. elektrotehnike dipl. ing. elektrotehnike
dipl ing. elektrotehnike
dipl. ekonomist ekonomist
PU ZA jezikovne predm. ekonomski tehnik
administrativni ali ekonomski
tehnik
keramičar
prodajalec
dostavljač električar
pleskar snažilka natakar
administrativni manip.
skladiščni delavec
snažilka
snažilka
pravnik
strojni tehnik
elektrotehnik šibki tok elektrotehnik šibki tok
višji razvojni konstruktor
samostojni razvojni tehnolog
vodja projekta I.
inženir kakovosti in zanesljivosti
svetovalec za zahtevne oblike trženja
samostojni referent izvoza
prevajalec
obračun OD
finančnorač. dela za zunanji trg
sekretar DO keramičarska dela prodajalec
dostav poštnih pošiljk in
denarja
električar
pleskar čiščenje prodaja pijač štetje bankovcev -razvrščanje in kontrola plač. nalo.
skladiščna dela
čiščenje
čiščenje
datum objave (5/2-1987)vodja sp. 5.
tehnolog v proizvodnji Ljubno vzdrževanje elektronike za proizvodnjo Ljubno pomočnik vodje montaže računalniško vodeno navijanje v proiz. Ljubno pomožna dela
računalniški tehnik GORENJEGLIN	pomožni lesarski delavec
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD število delavcev
Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT del
4	nč	8	257.500	
4	nč	8	222.700	
5	nč	8	300.000	
3	nč	8	233.700	
5	nč	8	283.700	
2	nč	15	212.100	
3	nc	8	174.800	
2	dč	8	130.000	
2	nc	8	140.000	
1	nč	8	135.000	
1	nc	8	120.000	
2	nc	15	121.000	
X	nč	8	100.000	
3	nc	8	170.000	
1	nč	8	90.000	
6m	nc	8	80.000	
1	nc	8	110.000	1
1	dč	8	146.000	
1	dč	8	134.000	
X	nc	8	110.000	
X	dč	8	100.000	
X	dč	8	102.000	
2	nč	8	180.000	
2	nč	8	210.000	
3	nč	8	190.000	
3	nc	8	190.000	
X	nč	8	150.000	
X	nc	8	95.000	
= osebni dohodek,			ŠT. DEL	
Delovna organizacija Veplas, velenjska industrija plastike,
Titovo Velenje, Štrbenkova 1, na osnovi 61. in 67. člena Statuta delovne organizacije in sklepa delavskega sveta, z dne, 6. 2. 1987, razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
2.	VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA
3.	VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA
4.	VODENJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
5.	VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
6.	VODENJE SEKTORJA KAKOVOSTI Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1)
—	da ima najmanj višješolsko izobrazbo tehnične, organizacijske ali družboslovne smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah;
—	da ima sposobnost vodenja, koordinacije in organizacije;
—	da je družbeno politično aktiven.
pod 2)
—	da ima najmanj višje šolsko izobrazbo tehnične smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju razvoja;
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije;
—	da je družbeno politično aktiven.
pod 3)
—	da ima najmanj višje šolsko izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju proizvodnje;
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije;
—	da je družbeno politično aktiven.
pod 4)
—	da ima najmanj višje šolsko izobrazbo ekonomske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale, plana in analiz, računovodstva ali financ;
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije;
—	da je družbenopolitično aktiven.
pod 5)
—	da ima najmanj višje šolsko izobrazbo družboslovne smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na kadrovskem, socialnem, pravnem ali drugem ustreznem področju;
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije;
—	da je družbeno politično aktiven.
pod 6)
—	da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti, proizvodnje, tehnologije ali razvoja;
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije;
—	da je družbeno politično aktiven.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Veplas, velenjska
industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova c. 1.
Vlogo za prijavo na prosta dela in naloge direktorja DO je treba
označiti; »za razpisno komisijo«.
Rok za prijave je 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku
razpisa.
PREDLOG UVOD
Skupščina Komunalne skupnosti občine Velenje je zasedala 27. 1. 1987 ter sprejela predlog povišanja cen komunalnih storitev ter dobrin za leto 1987 ter predlog 90%reva-lorizacije prispevkov za priključek na komunalno omrežje za leto 1987 z uveljavitvijo s 1. 2. 1987.
Uradni vestnik Skupščine občine Velenje je izšel dne 30. 1. 1987 pod štev. 1. V glasilu NAŠ ČAS št. 5 z dne 5. 2. 1987 smo objavili sklep o 90 % revalorizaciji, v tej številki objavljamo še sklep o povišanju komunalnih storitev ter dobrin za leto 1987, ki iz redakcijskih razlogov niso bile objavljene v prejšnji številki.
KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE VELENJE NA SVOJI 4. SEJI OZIROMA LOČENIH ZASEDANJIH ZBORA UPORABNIKOV TER ZBORA IZVAJALCEV DNE 27. 1. 1987 OBRAVNAVALA PREDLOG POVIŠANJA CEN KOMUNALNIH STORITEV TER DOBRIN ZA LETO 1987 TER NA OSNOVI VELJAVNEGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH IZHODIŠČIH ZA OBLIKOVANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV V LETU 1987 SOGLASNO SPREJELA NASLEDNJI
SKLEP:
SPREJME TER POTRDI SE POVIŠANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV IN DOBRIN ZA LETO 1987, IN SICER:
-	VODARINA	54%
-	KANALŠČICA	178%
-	ODVOZ ODPADKOV	52%
-	TOPLOVODNO OGREVANJE	46%
POVEČANJE SE UVELJAVI S 1. 2. 1987 CENIK JE SESTAVNI DEL SKLEPA
SKLEP SE OBJAVI V URADNEM VESTNIKU OBČINE VELENJE.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV: TONE HLADIN, L. R.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV: MILAN RAMŠAK, L. R.
KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE
CENIK KOMUNALNIH STORITEV Z UVELJAVITVIJO 1.2. 1987
VRSTA STORITVE	Merska	Stara	Nova	Indeks
	enota	cena	cena 1. 2. 87	
VODARINA				
— industrija, obri, poslovni lokali	ms	70,80	109,00	154
— široka potrošnja KANALŠČINA	m'	35.00	54,00	154
				
— industrija, obrt, poslovni lokali			(31,9 + 27,1)	
	m3	21,50	59,00	274
— široka potrošnja			(17,0+15,0)	
	m'	11,50	32,00	278
ODVOZ SMETI				
— industrija, obrt, poslovni lokali	m'	17,40	26,50	152
— široka potrošnja	m'	8,00	12,20	152
TOPLOTNA ENERGIJA				
1. ŠIROKA POTROŠNJA	MWh	2.931,00	4.210,00	144
■) obračun po itevcu				
1. energija	MWh	2.482,00	3.675.00	148
— zagotovljena moč	MWh	449,00	535,00	119
2. ogrevanje sanitarne vode	m!	228,00	330,00	
b) obračun po standardu				
1. ogrevanje stanovanj v bloku	m1	74,40	110,00	148
2. ogrevanje enodružinskih hiš	m'	103,40	153,00	148
3. ogrevanje sanitarne vode	osebe	620,00	893,00	144
II. INDUSTRIJSKA POTROŠNJA	MWh	6.870,00	10.000,00	145
a) obračun po itevcu				
1. energija	MWh	4.870,00	7.200,00	148
— zagotovljena moč	MWh	2.000,00	2.800,00	140
2. ogrevanje vode	m'	526,00	763,00	145
b) obračun po standardu				
1. ogrevanje poslovnih lokalov	MWh	6.870,00	10.000,00	145
CENIK VELJA S 1. 2. 1987
M
v veleblagovnici Titovo Velenje	fflCf
od 14. do 28. februarja GOSPODINJSKI TEDEN
UGODNA PRODAJA
• posteljnega perila, odej, zaves, preprog, bri-
8Očf
0 kristalnih garnitur »NOBILITI« — Kristal Zaječar
0 izdelkov ELMA in EMO____
0 nekaterih živil...
nama h,ta d°bre»a

Poslovalnica »Pohištvo«
vam priporoča nakup sobnega pohištva na 6., 9. in 12-mesečni odplačilni rok.
V Blagovnici Gorica Titovo Velenje še vedno prodaja pod ugodnimi kreditnimi pogoji:
motornih koles TOMOS in šivalnih strojev BA>-GAT!
MER*
POTROŠNIK
REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
' Šoštanj
OGLAS
Termoelektrarne Šoštanj prodajajo rabljena osnovna sredstva, in sicer:
1.	avto R 4 TLS, letnik 1981
isklicna cena 700.000 din
2.	3 kom elektromotorje 7,S kW
isklicna cena 20.00 din/kos
3.	2 kom kompresorja za hladilnik proizvajalec Necchi Italija
isklicna cena 4.000 din/kos
Licitacija bo 18. 2. 1987 ob 12. uri v prostorih skladišča. Ogled predmetov je možen isti dan od 10. ure dalje. Pred licitacijo je potrebno na kraju licitacije položiti 15 % vrednosti varščine. Vsi interesenti, ki položijo varščino imajo enake pravice pri licitiranju.
MIERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n.sol. C
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
MERX POTROŠNIK - TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Delavski svet TOZD Prodaja Šoštanj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
RAČUNOVODJA TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: '
—	da imajo srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	da imajo pet oziroma štiri leta delovnih izkušenj,
—	da niso bili kaznovani ali v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper gospodarstvo, družbeno premoženje, pravico samoupravljanja ali za" radi neizvršitve sodne odločbe.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO RAČUNOVODJE TOZD PRODAJE ŠOŠTANJ na naslov »MERX« DO »POTROŠNIK« Celje, Kocenova 2/a, Celje, kadrovsko splošna služba.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.

122. februarja 1987 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ stran 11
koledar
ČETRTEK, 12. februarja -zvonko
PETEK, 13. februarja - KATARINA
SOBOTA, 14. februarja - VALENTIN
NEDELJA, 15. februarja - JO-VITA
PONEDELJEK, 16. februarja -JIULIJANA
TOREK, 17. februarja - ALEŠ
SREDA, 18. februarja - HIL-DA
mali oglasi
V REDNO DELOVNO RAZMERJE v mizarski delavnici sprejmem KV ali NK delavca. Telefon 881-395. PRODAM TRAKTOR ZETOR, 25 KM. Telefon 063-888-134, popoldan.
LEPA, NEŠKROPLJENA JABOLKA po 120 din, jabolčne krhlje, jabolčni kis in odličen ja-bolčnik lahko kupite pri Šuster, Kavče 45, Titovo Velenje, telefon 8188-101
IZMENJEVALEC IN BOJLER PRODAM. Telefon 854-909. PRODAM OSEBNI AVTO R-4.
Telefon 857-354. UGODNO PRODAM HIŠO. Franc Ažman, Gorenje 25, Šmartno ob Paki. PRODAM OSCILOSKOP HM-207, 0 do 10 Mhz. Informacije po telefonu 857-729. PRODAM OTROŠKO POSTELJO, informacije po telefonu 857-729
PRODAM TRAKTOR SAME. Jlože Kodre. Male Braslovče 19. DŽIP FIAT CAMPAGNIOLA PRODAM, v voznem stanju, neregistriran, za 90 SM. Dr. Segota, Topolšica, telefon 891-110. PRODAM LETO DNI STARO FRANCOSKO POSTELJO, zelo dobro ohranjeno, rjav žamet z vgrajenim stereo radijem. Informacije po telefonu 857-041. DOBRO OHRANJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK KUPIM. Telefon 891-164.
DVE OMARI Z VGRAJENIM LEŽIŠČEM PRODAM, mere: 2 x 2, 2 x 0,43 m in dve pisalni mizi. Telefon 858-446.
V	REDNO DELOVNO RAZMERJE ALI HONORARNO sprejmemo dekle ali fanta z veseljem in smislom do strežbe. »KARAKA BAR«, telefon 857-114.
ALFA ROMEO GTV - 2000,
letnik 1980 prodam samo za 500 SM. Telefon 857-114. PRODAM BREJO TELICO (8 mesecev) tri teličke. Jan Franc, Škale 61, Titovo Velenje. MOTOR ZA KATRCO, ali ka-rambolirano katrco kupim. Alojz Javornik, Partizanska pot 1, Šoštanj, telefon 882-762. BARVNI TV GORENJE TRD-713, star 3,5 leta prodam. Telefon 858-611 popoldan. PLETILNI STROJ ENORED-NI, znamke »Simak« ugodno prodam. Ogled v sredo in četrtek od 15. ure dalje, telefon 858-851. HARMONIKO MELODIJA BE, ES, AS, DES, prodam. Telefon 857-619, popoldne. RABLJEN NAVADEN ŠTEDILNIK na trda goriva kupim. Naslov v uredništvu.
V	VARSTVO SPREJMEM TRI OTROKE. Prednost imajo mamice z dvoizmensko službo. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »V bližini stare Tržnice.« BARVNI TV PRODAM. Telefon
857-164.
PARCELO Z NEDOGRAJENO HIŠO, kupim ali samo parcelo z gradbenim dovoljenjem v okolici Titovega Velenja. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »Zdom-ka«.
ŠTIRISOBNO, komfortno stanovanje, 85 mJ, centralna, telefon, v središču Titovega Velenja ugodno prodam. Telefon (063)
858-858,	zvečer.
PRODAM BENKOVAČKI KAMEN, 3 m3, primeren za škarpe in »cokle« ter mini stolp za avto. Telefon 858-305 popoldan. SPALNICO S FRANCOSKO POSTELJO staro 2 leti prodam. Josip Marenč, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje, 12 nadstropje, stanovanje 91 po 17. uri. ŠTEDILNIK (2 + 2) hladilnik Gorenje, kavč, dva fotelja in posamezne kose pohištva za dnevno sobo prodam. Telefon 856-153, popoldne. DVE ZAPOSLENI DEKLETI V STISKI iščeva oziroma najame-va garsonjero ali dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Telefon 855-677.
Občina Velenje — matični urad
Poroke:
Dragan Nastič, roj. 1956, zidar iz Titovega Velenja in Bojana
Sukur, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja, Roman Frangeš, roj. 1957, učitelj telesne vzgoje iz Šmartnega ob Paki in Janja Tajnik, roj. 1961, učiteljica slov. jezika iz Titovega Velenja.
Smrti:
Frančiška Slatinšek, upokojenka iz Tera št. 7/a, roj. 1903, Janez Smrkolj, upokojenec iz Žalca, Šlandrov trg 32, roj. 1897, Frančiška Merzlak, upokojenka iz Skornega št. 40, roj. 1909, Katarina Vrenko, gospodinja iz Vir-štanja št. 78, roj. 1900, Marija Ši-pec, upokojenka iz Rjavice št. 22, roj. 1902, Ivanka Meh, kme-tovalka iz Raven št. 55, roj. 1909, Antonija Kočnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Litijska 16, roj. 1909, Justina Frim, upokojenka iz Škalc št. 54, roj. 1904, Terezija Lesjak, kmetovalka iz Trebč št. 50.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
14. in 15. februarja — dr. Darinka Šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 13. do 20. februarja — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža, očeta in brata
JOŽETA PRAPROTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO RLV tozd Jama Škale za pomoč in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi rudarski godbi, pevskemu zboru, govornikoma, častni straži, ter rudarski
četi.
Žalujoči: žena, sin, sestre, bratje in ostali
Združenje šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje priredi V. TRADICIONALNI ŠOFERSKI PLES
z družabnim programom v
soboto, 21. februarja, ob 18. uri
v hotelu Paka Titovo Velenje.
Zabaval vas bo ansambel »Štirje kovači«.
Vstopnice in informacije dobite v pisarni avto šole ZŠAM Titov trg 2, (Delavska univerza) telefon 854-928.
Pokrovitelj SPV Velenje. VABLJENI!
U
»VEKOS«
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Komisija za delovna razmerja DSSS vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog.
1.	Organiziranje aplikacij geodetske dokumentacije
(en delavec za nedoločen čas) Pogoji:
—	visoka izobrazba računalniške ali elektro smeri
—	tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva
—	pasivno znanje angleškega jezika
2.	Obdelava geodetske dokumentacije
(en delavec, nadomeščanje delavke v času porodniške) Pogoji:
—	tehnični risar ali geodetski tehnik
—	dve leti delovnih izkušenj
Komisija za delovna razmerja TOZD Toplotna oskrba vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog
1. Zahtevno varjenje cevi — elektro
(en delavec za določen čas) Pogoji:
—	KV varilec
—	6 mesecev do enega leta delovnih izkušenj
—	atest
Za opravljanje vseh objavljenih del in nalog nudimo možnost na-daljnega izpopolnjevanja in stimulativen osebni dohodek. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov: DO »Vekos«, Kadrovska služba, Koroška 37/b, Titovo Velenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega rtoža, očeta, dedka in pradedka
LUKA PUŠNIKA
upokojenega rudarja rojenega 1904—1987
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebnim prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojniku darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala sozd REK, DO RLV, Gorenje EP, Rdeči dvorani, društvu upokojencev, godbi,
pevcem, častni straži in govornikoma. Zahvaljujemo se prim. dr. Fijavžu za zdravljenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec za nego, posebej pa prim. dr. Weingerlu za vso pozornost in skrb in duhovniku za
opravljena obreda.
Žalujoči: žena Ana, sin Ivo in hči Stanka z družinama
center srednjih dol
Center srednjih šol, n. sol. o.
Titovo Velenje
TOZD Dom učencev, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Dom učencev objavlja prosta dela in naloge:
REFERENT PLAČIL, ADMINISTRATIVNIH DEL IN BLAGAJNIK
Za navedena dela in naloge se poleg splošnih z zakonom določenih pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-admini-strativne smeri,
—	6 mesecev do 2 let delovnih izkušenj.
Nastop dela je z 2. 3. 1987 za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek je po Pravilniku o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov, sklada skupne porabe in drugih osebnih prejemkov.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje.
Dodatne informacije lahko zainteresirani kandidati dobijo na tel.
št. 853181, int. 19.
Srečno!
gorenje
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO GORENJE SERVIS, p. o., Titovo Velenje
oglaša prosta dela in naloge
NOSILEC RAZVOJA SERVISIRANJA PROGRAMA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	dipl. ing. gradbeništva ali ing. gradbeništva
—	2 leti delovnih izkušenj pri organiziranju in izvajanju del na področju notranje stanovanjske opreme
—	pasivno znanje enega tujega jezika
—	vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Servis. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo.
A 'k silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče, nikdar bi ne verjel.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, dedka in tasta
MIHAELA VIDEMŠKA
URBANOVEGA ATA iz Prelske
28. 9. 1907-29. 1. 1987
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,
izraze sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala DO Vekos, RLV, SIPAK, tozdoma Jamski transport in Klasirnici ter prim. dr. Fijavžu za večletno zdravljenje na domu. Enaka zahvala velja gasilcem Vinske gore, ZB, LD, mladincem, društvu invalidov Žalec, pevcem za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Jože, Miha, Slavko in Franci z družinami, hčerka Marica z družino in sestri z
družinama
Halo, inšpektor!
856-151 856-756 855-45G
Vprašanje:
Zanima me, zakaj lahko V. M. iz Rečice ob Paki gradi večjo hišo, kot jo ima po načrtu?
Gradbena inšpekcija:
Investitor V. M. iz Rečice ob Paki pri gradnji stanovanjske hiše odstopa od odobrene tehnične dokumentacije, na podlagi katere si je pridobil gradbeno dovoljenje.
Glede tega mu je gradbena
inšpekcija občine Velenje izdala odločbo o ustavitvi del na objektu.
Z deli bo lahko nadaljeval, če si bo pridobil spremembo gradbenega dovoljenja na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
Gorenje na razstavi »YU video show 87«
Novosti: stereo TV sprejemnik, videorekorder VHS
V beograjskem Domu mladine je bila zadnje dni januarja razstava »YU VIDEO SHOW '87«, na kateri je sodelovalo tudi Gorenje. Delovna organizacija Gorenje Elrad je predstavila bogat proizzvodni program, pri čemer je bilo največ zanimanja za sisteme kabelske televizije in za sistem za sprejemanje satelitskega televizijskega programa. Gorenje Elektronika široka potrošnja pa je predstavila stereo barvni televizijski sprejemnik in videorekorder VHS, ki ga bodo začeli izdelovati prihodnje leto v kooperacijski proizvodnji s tujim partnerjem.
V dneh razstave »YU VIDEO SHOW '87« so predstavniki Gorenja na tiskovni konferenci spregovorili o nastopu tega poslovnega sistema na razstavi, posebej pa tudi o načrtih na področju profesionalne in zabavne elektronike. Ob tem je Gorenje predstavilo sistem za obveščanje gostov v turističnih objektih, pripravilo pa je tudi posvetovanje o sistemih kabelske in satelitske televizije.
Gorenjeva delovna organizacija Elektronika široka potrošnja bo letos popestrila ponudbo barvnih televizijskih sprejemnikov, in to s televizijskim sprejemnikom v stereo izvedbi ter z več izvedenkami obstoječega proizvodnega programa. Večja poleta barvnih televizijskih sprejemnikov bo omogočila povečanje prodaje tovrstnih Gorenjevih izdelkov na tržiščih s konvertibilnimi valutami in večje izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Za letos načrtujejo, upoštevaje proizvodne in prodaj-
ne možnosti v Gorenju Elektronika široka potrošnja, med drugim, tudi proizvodnjo 63.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, pri čemer naj bi jih okrog 45 odstotkov prodali na tuje. Prvi barvni televizijski sprejemnik v stereo izvedbi pa bo na tržišču predvidoma že meseca junija.
Sicer pa želijo v Gorenju Elektronika široka potrošnja paleto izdelkov obogatiti med drugim tudi z videorekorderji VHS, izdelanimi na osnovi kooperacijske proizvodnje s tujim partnerjem. Letos bodo začeli s pripravami na to proizvodnjo, ki bo stekla prihodnje leto, ko računajo s proizvodnjo 10.000 videorekor-derjev. Pričakujejo pa, da bodo prvi videorekorderji, sestavljeni v Gorenju Elektronika široka potrošnja, na voljo jugoslovanskim kupcem že ob koncu tega leta.
V Gorenju Elektronika široka potrošnja zatrjujejo, da bodo potrebovali približno dve leti za osvojitev lastne proizvodnje video-rekorderjev VHS.
Koordinacijski odbor sindikata Gorenja
Nove oblike dela
V	torek, 17. februarja, se bodo sešli v Titovem Velenju delegati Koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Med drugim bodo pregledali opravljeno delo v lanskem letu, sprejeli programske usmeritve za leto 1987 in preoblikovali Koordinacijski odbor sindikata v Konferenco Zveze sindikatov v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje.
V	lanskem letu še je sešel koordinacijski odbor sindikata Gorenja na petih sejah; ene od sej so se udeležili tudi predsedniki svetov zveze sindikatov občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije. Sicer je začel lani koordinacijski odbor sindikata Gorenja s prakso organizacije sestankov v delovnih organizacijah; prva je bila v Ljubljani, v delovni organizaciji Gorenje Tiki. Opravili pa so lani v Gorenjevih delovnih organizacijah tudi več delovnih sestankov.
Nadalje je Koordinacijski odbor sindikata Gorenja lani pripravil delovni posvet predstavnikov koordinacijskih odborov sindikata delovnih organizacij oziroma sestavljenih organizacij združenega dela kovinsko predelovalne industrije oziroma delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, s katerimi Gorenje poslovno sodeluje. Ob tem velja poudariti, da Koordinacijski odbor sindikata Gorenje prizadevno sodeluje s predsedniki konferenc osnovnih organizacij ZSS iz Šaleške doline, pa z občinskimi sveti ZSS, kjer so Gorenjeve delovne organizacije ter z ustreznimi medobčinskimi sveti ZSS ter odbori sindikatov kovinarjev itd. Lani so Gorenje obiskali številni predstavniki Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije itd. S predstavniki sindikata
Železarne Ravne na Koroškem pa so izmenjali izkušnje o nagrajevanju in inventivni dejavnosti.
Sindikalne organizacije v Gorenju in koordinacijski odbor sindikata Gorenja so lani namenili posebno pozornost pripravam na republiške in zvezni sindikalni kongres, prav tako pa tudi odločnemu izvajanju kongresnih usmeritev. Vso pozornost so namenili obravnavanju rezultatov gospodarjenja, uresničevanju sanacijskih programov in izvajanju programa dolgoročne razvojne preobrazbe Gorenja. Ugotavljati je mogoče, da so bili v teh prizadevanjih, zahvaljujoč opiranju na lastne sile, nadvse uspešni. Vključili so se v oblikovanje meril za spremljanje načel kadrovske politike in uvajanja elementov sistemov vrednot Gorenja. Koordinacijski odbor sindikata Gorenje je soglašal tudi s pobudo za zmanjšanje vseh vrst stroškov poslovanja v Gorenju; čimprej pa bo treba oceniti lanskoletni učinek te akcije. Spremljali so nadalje oblikovanje srednjeročnih razvojnih načrtov in letnih delovnih usmeritev itd.
Nekaj nalog, opredeljenih za lansko leto, pa Koordinacijski odbor sindikata Gorenja ni uspel uresničiti. Te prenaša v letošnje leto, med njimi pa sta nedvomno v ospredju obravnava inventivne in inovacijske dejavnosti ter humanizacija delovnih mest v Gorenju in problematika varstva okolja.
V predlogu programa dela za leto 1987, o katerem bodo razpravljali in sklepali delegati na torkovi seji, pa so še posebej poudarjena ocena izvajanja sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, uresničevanja usmeritev kadrovske politike, nadaljnjega razvoja množične inventivne dejavnosti, izvajanja investicijske politike ter stanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Nadalje bodo ocenili uresničevanje načela svobodne menjave dela v Gorenju, delo osnovnih organizacij ZSS in konferenc osnovnih organizacij ZSS, pri čemer bodo namenili posebno pozornost vlogi, mestu in delovanju sindikalnih skupin. Spregovorili bodo še o problematiki invalidov ter o zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Stalna naloga pa bo obravnava rezultatov gospodarjenja in uresničevanje skupno dogovorjenih sanacijskih in razvojnih nalog Gorenja.
KW | |
HHHI
i

i^vnHHi
Drsanje je pač priljubljena vrsta rekreacije in drsališče, ki so ga na svojem športnem igrišču uredili krajani KS Konovo, je v teh zimskih dneh privabilo že številne obiskovalce. To pa je dokaz več, da bi sodobno drsališče potrebovali tudi v Titovem Velenju.
Vandalizem
Le kako bi lahko drugače rekli dejanjem, ki jih nepridipravi počenjajo na svojih »nočnih pohodih«, podnevi tega seveda ne delajo, saj bi jih lahko kdo še prepoznal. Kaj le imajo v mislih tisti, ki s svojimi »herojskimi dejanji« razbijajo skoraj vse, kar smo s skupnimi močmi ustvarili za lepšie in prijetnejše počutje vseh nas. Žal je takšnih primerov v našem mestu vse preveč, veliko prostora bi porabili, če bi vse našteli. Poglejmo le enega — razbite svetilke v samem središču mesta, ki po vandalskem dejanju ne služijo več svojemu namenu, le podoba naše kulture so. Kdaj se jih bo kdo usmilil in jim vrnil prvotno podobo, je zaenkrat težko reči, saj so v takšnem stanju že lep čas. Tudi pred KSC, od koder je naš posnetek, (b. m.)
Delavci tozda Štedilniki so podobno kot drugi preizkusili svoje znanje v veleslalomu
Beli dan delavcev Gorenja
Zadnjo soboto, prosto po ter-minskem koledarju, so delavci nekaterih tozdov in delovnih skupnosti preživeli na snegu. Tako so imeli delavci delovne skupnosti Splošni posli že kar četrti »beli dan«. Na Pungartu so se pomerili v veleslalomu. Ker pa je dan namenjen vsem družinskim članom, so uvedli tudi zanimivo štafeto s sankami. Tako je moral otrok progo premagati navzdol na sankah, oče je moral sanke popeljati ali prenesti nazaj na štart, kjer je čakala še mati, da čimprej presanka tretji del te štafete. Nič posebnega, pa vendar dovolj razvedrila in rekreacije, tudi brez posebnih zahtev in pogojev. Tekmovanje so imeli še delavci tozda Pralno-pomivalna tehnika, delovne organizacije Gorenje — Procesna oprema in tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika.
Smučarski teki vse bolj privlačni.
Zadnjih dveh treh velikih smučarskih maratonov so se udeležili tudi velenjski tekači na smučeh. Najprej so bili množično na Bloških tekih, nato v Kotljah po poteh XIV. divizije, v nedeljo pa tudi na Trnovskem maratonu. Sedaj se najboljši pripravljajo še za tradicionalni Tek treh dežel.
Kaj lahko napišemo o tekih? V Šentilju dobro dela sekcija tekačev smučarskega kluba, tečaje tekov imajo tudi delavci Gorenja, rekreativci pa si iščejo razvedrila kar ob cestah v bližnji okolici Titovega Velenja. Žal, flobrih smučarskih prog ni. To pa ne moti nekaterih najboljših, da se ne bi mogli dobro pripraviti na zahtevne teke. To pa so maratoni na 42 km, kjer je treba imeti moč, tehniko in voljo. Pa tudi tek na 30 km skozi tri dežele ni od muh.	H. Jerčič
MILIČNIKI SO ZAPISALI
iz samske sobe odnesel kasetofon
2. februarja letos je neznanec vlomil v samsko sobo na Kersnikovi 13 v Titovem Velenju od koder je odnesel kasetofon, last Gr-ge T.
Čelno trčenje
5. februarja letos je peljal voznik osebnega avtomobila CE 104-427 Anton Miklavžina (1933) po lokalni cesti Škale— Gaberke. Pred križiščem v bližini gasilskega doma v Škalah je dohitel kombinirano vozilo, ki je zavijalo desno in Miklavžina ga je začel prehitevati. Takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 217-32 Branko Pečečnik (1958). Čelno sta trčila, pri čemer sta se oba voznika telesno poškodovala, poškodovana pa je bila tudi Pe-čečnikova sopotnica, Milka Pečečnik.
kršili so javni red in mir
V Piceriji na Kardeljevem trgu je 3. februarja, nekaj po 12. uri razgrajal vinjeni Milan K. Glede na to, da ga miličniki niso mogli pomiriti in ker je bilo pričakovati, da bo s kršitvami nadaljeval, so ga prepeljali v prostor za pridržanje, kjer je ostal do istrezni-tve.
Miličniki so morali posredovati tudi v pretepu med Rankom D. in Stanislavom V., ki sta se 6. februarja stepla na ulici Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Vzrok pretepa so bili otroci.
vlomi v osebne avtomobile
6. februarja je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Goj-mira K. na Bračičevi cesti v Titovem Velenju. Odnesel mu je avtoradio. Naslednjega dne pa je avtoradio izginil tudi iz osebnega avtomobila Ivana H.
Popravek
V prejšnji številki Našega časa (5. februar, številka 5), smo v rubriki IZ SODNIH DVORAN v članku Za lažni saldo pogojna kazen, narobe zapisali, da je sodni senat Simona Šuha iz Titovega Velenja za kaznivo dejanje ponarejanja listin in goljufije, obsodil na enotno kazen eno leto in štiri mesece zapora, pogojno za dobo štirih let.
Pravilno bi se moralo glasiti: Za ta kazniva dejanja gaje sodni senat obsodil na enotno kazen eno leto in štiri mesece zapora.
Štafetno sankanje, privlačna igra na snegu
Žučku 14. zlata puščica
Strelska družina Mrož je izvedla občinsko tekmovanje za prehodno »zlato puščico«, ki je najbolj množično strelsko tekmovanje v naši republiki. Občinskega tekmovanja se je udeležilo 19 strelcev, vsak pa je moral izstreliti kar 60 strelov, kar kaže na zahtevnost tega tekmovanja. Letos je zmagal Franjo Žučko in tako prehodno zlato puščico osvojil že štirinajstič. S krogom manj je bil drugi lanski zmagovalec Dušan Perhač, normo za nastop na regijskem tekmovanju pa si je
zagotovilo sedem velenjskih strelcev.
V osmem kolu vzhodne republiške strelske lige so velenjski strelci na svojem strelišču gostili tekmovalce Uniorja iz Slovenskih Konjic, ki v prejšnjih sedmih kolih še niso bili poraženi. Tokrat so tesno slavili domačini z rezultatom 1.431:1.429. Za domačo ekipo so nastreljali Miklav 349, Perhač 361, Trebše 354 in Žučko 367 krogov. Po tem kolu še vedno vodijo Konjičani, Ve-lenjčani pa so na drugem mestu.
Lestvjfia
radio velenje
Petek, 13. februarja, na radiu Velenje Naslov — izvajalec
1.	THIS IS THE WORLD CALLING - Bob Geldof
2.	LADY VALENTINE - Monte Cristo
3.	ROBIN HOOD - William King
4.	I KNEW YOU WERE WAITING - Aretha Franklin
5.	LOVE REALLY HURTS WITHOUT YOU - Billy Ocean
6.	AGENT OF LIBERTV - Mike Mareen
7.	IS THIS LOVE - Alison Moyet
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	GO GO DYNAMO — Cleo
2.	ONCE BITTEN TWICE SHY - Vesta Williams
i
■ - v
Moj predlog
Moj naslov.