gfB  (J,                                                  V Goric«', v četrtek dne 14. januvarija 1909.                                      Tečaj XXXIX.
Iafeaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek iu soboto ob 4: uri popoldne ter stane po poŠt' orejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
t/,...........10   >
V,...........5 •
Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nasbdnje izredne priloge: Ob w>-rem letu -..fellpat po&nUkeJO fiL.^^aB8k«a,Vjii| „B.ailpot po Ijn&lfani urkra*|sklh mestih", dalje^dva* trat v letu „V0Mi red ielesnic, parnlkov in poštnU aves".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulit, ?tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček Ha naroČila brez dpposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se'račimljo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKavčiiv Gorici.
Vbo za narod, Bvobodo in napredek i<
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadfrt«
Z urednikom je raogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludne ter od 2. do 5. popoidno; ob nedeljah in'
praznikih od 9, do 12. dopoludne. UpravniStvo sena.
haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn'
HaroCnino iu ogkse Je plafiatl loco Gorica
Dopisi naj se polivajo le uredništvu.
f.        Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne
spadajo   v  delokrog   uredništva,   naj   se pošiljajo   le
upravnlitvu.
..PRIMOREC" izhaja r.oodvisno od »Soče •   sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Sočiu in »Primoreoc se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in teh-le tobakaroah: Schwarz v L'o sk ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSu s-Verdi, Peter Krebelj v Kapuoinski ulici, I. Bajt v po" kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovanski v KoronBki ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma.
T«t«fon ftt. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSfiek (odgov. J. Fabcid) tiska in zal.
SocijalBoMratlim aHiM.
Opozorjen od prijateljske strani sem vzel v roko Tumov „ Delavski List" ter čital filipiko, ' ki so mi jo poslali socij&lnodemokratični akademiki. Tem mladeničem naj odgovorim kolikor mogoče kratko in jasno, da ne bo nikakih ne-sporazumljenj.
Pravijo, da je dr. Turna zvabil v mokraški tabor osem akademikov ; med njimi so meada skoro sami lanski osmošolei, ki so znoreli za Tumovini blaznimi „nauki". „Soča" je pomilovala te mladeniče, ki se na tak na čin kompromitujejo za celo življenje ter si brezdvomno škodujejo v svoji bodoči eksi-steuei v naši deželi. — Na „Sočinau precej rahle besede, ki so pa vseskozi resnične, so padli nakademiki" z loparjem po.... moji osebi, še več po mojih podjetjih; napovedali so kar . , . brezobziren boj G a b r š č e k o v i m podjetjem itd. !
Torej pravi pravcat mokraški terorizem ! Ti naši mladiči ne vedo še, da dandanes je že skoro docela obglavljena mokraška strahovlada ... z bojkoti in generalnimi štrajki ! Naravnost smešni petelini na gnoju pa so toki mokraški mladiči v^naši deželi, ako groze komu z — bojkotom. Kar se mene tiče, naj izjavim takoj, da ml je res najljubše, ako se mokrači nikdar ne prikažejo na vratih mojih podjetij. Največ zgub sem doživel od te strani! Vsi mokrači mi ne morejo dati v 20 letih toliko zaslužka, kolikor so me doslej nasarod-rili, in to zasebniki k&kor njihove strankine organizacije. Še zdaj širijo edino le take svoje organizacijske pravilnike, kater.it mi niso plačali in ne mislijo plačati. In prvo zgubo, ki je doletela mojo tovarno, je bil mokraški kon-sum, ki je napovedal konkurs. — Mokrači: plačajte, kar ste dolžni, pa pojdite in ne prikažite se mi več! Po dosedanji skušnji bom le jaz na boljera, vsa vaša jeza na moja podjetja pa mi ne odnese piškavega oreha! — S tem smo torej na čistem ! Toda značilno je za   duševni   nivo   te  mokraške   mladine!  /a
neljube jim besede v „Soči" napovedujejo boj — zasebnim podjetjem 1
In vendar je imela „Soča" čisto prav, ko je pomilovala mladino, ki jo po nesreči zašla na opolzka Tmnova pota, da ima ta ka-maleonski ilkfakovec okoli sebe nekaj kričavih klakerjev, ko nastopa v Gorici in okolici pod rdečo zastavo brezdomoviustva! Brezdvomno je, da ta mladež ostane danes ali jutri brez mogočne „zaslombe" dr. Turne, ki najde zopet kak drug šport za svoje bolne živce. Toda ta mladi::«* bo kompromitovana, na njej ostane madež Tumovih blodenj; ljudstvo vseh barv se je bo ogibalo 1 Ali ni to škoda za našo narodno stvar, ko bi vendar vzrastli iz te mladeži marsikateri dobri narodovi delavci?
Torej po jedni strani škoda narodu, po drugi pa — taki eksistenci posamičnikov, ka-koršno bi v naši deželi lahko dosegli! In da j« rudeča mokraška zastava slabit spremljevalka človeku, je dokazoval n aj b o lj e prav dr. T uma s a m. — Dr. Turna pravi, da je že od nekdaj v srcu socijalni demokrat. Prav! Toda v naši deželi tega ni pokazal, bil jo že vse —- lo socijalni demokrat ne! Da še več! Žel je celo na shod socijalnih demokratov v Solkan, kjer se je kregal z vodjo socijalistov Kopačem ter je udrihal po mo-kračih. — Ko je v Gorici otvarjal odvetniško pisarno, ni obesil zunaj rdeče zastave, — pač pa je dal napisati nad vhod — čujte! — z velikimi črkami: Bog da — Bog vzame! Tako pobožen iu v božjo voljo in previdnost je bil udan dr. Turna, ki je bil pa v duši cel socijalni demokrat. V 1. 1900. in 1901. pa je vsak dan pohrustal po deset „farjev", ker je 1. 1901. kazalo, da bo izvoljen na napredni program v državni zbor. Ker se to ni zgodilo i a je propadel v začetku 1. 1902. tudi ob vo-litvi deželnega odbora, — je pa mož viyel napredno puško v koruzo. Par let je miroval popolnoma ter počival na naprednih lovorikah. Zbiral je pridno tistih — 100.000 ! Za kratek čas je začel v Gorici krpati — »slogo", potem se je lovil za narodnimi r a d i-k a le i. Iz delavskega podpornega društva sem jaz vrgel dr. Gregorčiča in postavil na nje-i »ovo mesto dr. Turno,   ne da je on le z me-
žikam ganil. Ali dr, 'iumi — temu pristnemu demokratu! — ni ugajalo delo za — delavstvo, zbežal je tudi od tu in se je začel obešati zopet na suknjo trgovcem in obrtnikom, torej delodajalcem in po Tumovih naukih . . . pijavkam trpečega delavstva. Njegova pisarna je pridno mol zla 1! In dr. Turna, ki je prišel pred 10 leti na Goriško gol kot cerkvena miš, je postal v Gorici v malo letih bogat mož — in šele potem je bruhnila na dan velika socijalnodemokratična duša !! — Mladina ima v dr. Turni najbolj kričeč dokaz, kako prav ima „Soča", ako pravi, da Tuma mladino k ompromituje, da jej škoduje v bodoči eksistenci I In lepa hvala tudi za Tumove „lepe vzglede" v brezmejni hinavščini in ka-meleonstvu. Kaj naj človek pričakuje od mladine, ki drvi za človekom, ki trdi na polna usta, da je od nekdaj socijalni demokrat, pa je srečno prejadral vso stranke ter butal z okstremn v ekstrem ? 1
Toliko mladini! Dr. Turni, ki v svojem listu napoveduje boj mojim podjetjem, pa odgovarjam le še to-le: Socijalni demokrati bijejo sicer povsod razredni boj, ali tako Ot.tudno, kakor „Delavski List", ne delajo toga nikjer. Spr ejemam na znanje, da se godi taka gonja pod Vašim poveljstvom. Pristaši narodno napredne stranke vsi od prvega do zadnjega bodo morali izvajati posledice takega Vašega ravnanja, tako, da boste v svoji pisarni lahko čakali le na svoje pristaše. Ako res mislite polagoma prepustiti svojo pisarno dr. Dermoti, zagotavljam že danes, da Vam bo malo hvaiežeu za to zapuščino, nad katero ste zapisali z blestečimi črkami omi-nozno prerokovanje: Bog d A — Bog vzame! Pika !
A n d r e j O a b r š č e k.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Iz Tfllmlna. ~ Nekoji izmed tuk. učitelj-stva t>o sprožili iu gojili že več let misel, ustanoviti v Tolminu zasebno obrtno-kmet. šolo.   Pri nekem sestanku se je minulo zimo
ta misel realizirala in s 1. aprilom se je obrtni tečaj slovesno odprl. Učencev je bilo še precej, ki so pridno zahajali v šolo.
Za predavanja na obrtno-kmet. šoli v Tolminu so se priponudili brezplačno poleg učiteljstva tudi šol. nadzornik, dr. - Gruntar, dr. Ferlolja, svetnik Primožič, živinozdravnik Martelanec, gozdni uradnik Komel, Vrtovec in potovalni učitelj kmetijstva.
Vodstvo te šole prilastil si je gol. nadzornik sam, Kmet. tečaj bi se imel otvoriti 1. oktobra minulega leta, do sedaj ni o tem tečaju več ne duha, ne sluha.
Vzgojevalni in izobraževalni namen te šole je bil blag in vzvišen. Pa polastila se ga je nesrečna roka in po njem je. Žalostno! Gospodje! ali ne bi bilo umestno odpreti kmet. tečaj brez šol. nadzornika?
Iz ajdovskega okraja.
Br|8, 10. januarja 1909. — Vse, kar človek stvarja, je nepopolno; tako tud? naše časopisje bodisi katerekoli stranko je nepopolno in grešno. Vendar pa tako nespodobnega in lažnjivega, kakor je nPrismojenec", ne premore dežela! Zlasti ima ta listič na piki učiteljstvo, v katero se prav gotovo v vsaki številki očito ali bolj prikrito zaganja in je blati. To izvira morda od tega, ker listov glavni urednik, ki ima brata učitelja in v bližnjem sorodstvu več dobrih učiteljev, hoče s tem pokazati svoje blago srce, ki bije v njegovih posvečenih prsih.
V zadnji štev. je prinesel ta list dopis iz Itihemberga, ki je poln nesramnosti in zmerjanja ter prav očito kaže „veleizobra-ženca", ki je vzročil v občini nebroj prepirov, ovadb, tožb in pravd, da se vsled zlih posledic zdaj celo marsikedo njegovih pristašev češe za ušesom. Iz dopisa je soditi, da je to prav isti človek, ki je tukajšnje domače učiteljstvo najnesramneje denunciral pri ob-Iastvih in je pri vsaki priliki natolceva? in mu podtikal slaba dejanja. Tak dopisnik je seveda „Prismojencu" oziroma njegovemu uredniku dobro došel.
Nimam namena se praskati in spuščati v daljšo   polemiko s  plašljiviui  in zavratnim
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =—   ALEXANDRB  DUMAS.--------
(Dalje.)
—   Lepa vama hvala, gospoda, lepa hvala ! nadaljuje vojvoda. Slabo je z mojim zdravjem, kakor vidita.... Vražja putika! Ah, z Angleškega prihajata? In kralj Kari se dobro počuti, kakor sem ravnokar čul ? —
—   Mrtev je, Monseigneur, pravi Aramis.
—   Ba! vsklikne vojvoda.
—   Umrl je na morišču, obsojen od parlamenta.
—   Ni mogoče !
—   In obglavljen je bil v naši navzočnosti.
—   Kaj mi je pa pravil Flamarens! -- Flamarens ? vsklikne Aramis.
—     Da, pravkar je odšel od tu. Athos se nasmehne ter vpraša:
—   Z dvema tovarišema ?
-•- Z dvema tovarišema, da, nadaljuje vojvoda; nato pripomni nekoliko vznemirjen: sta jih li morda srečala ?
—   Da, na cesti, če se ne motim, pravi Athos.
In Athos se smehljaje ozre v Araniisa, ki ga pogleda nekoliko začudeno.
~ Vražja putika ! vsklikne zopet vojvoda, ki se je vidno slabo'počutil.
—   Monsoigneur, pravi Athos, človek mora biti res tako zavzet za pariško stvar, kakor ste vi zavzeti, da ostane vkljub temu, da jo tako bolan, kakor ste vi, na čelu teh armad, in vztrajnost vzbuja res najino občudovanje.
—   Kaj hočeta, gospoda ! treba je pač vstrajati, in vidva sama sta mi vzgled, da se mora človek žrtvovati splošni koristi, vidva, tako hrabra in udana, katerima se ima moj dragi prijatelj vojvoda Beaufort zahvaliti za prostost in morda tudi za življenje. Žrtvujem se torej, kakor vidita ; toda povedati vama moram, moje moči so pri kraju. Srce je zdravo, glava tudi zdrava; toda vražja putika me ubija, in priznam vama, ko bi hotel dvor ugoditi mojim zahtevam, mojim pravičnim zahtevam, ker zahtevam samo odškod nino, ki mi jo je obljubil prejšnji kardinal, priznavam vama, da ko bi mi dali posestva iste vrednosti, ko bi me odškodovali za to, da nisem užival svojih posestev, odkar so mi jih vzeli, to se pravi osem let, ko bi bil moji družini zagotovljen naslov princev in ko bi se dalo mojemu bratu Turenne-ju zopet staro mesto, pa bi se jaz takoj umaknil na svoja posestva in bi pustil, da se dvor in parlament sporazumeta kakor vesta in znata.
—   In prav bi storili, pravi Athos.
—- To je tudi vaše mnenje, kaj ne, gospod grof La Fere?
—   Popolnoma.
—   In vaše tudi, gospod vitez d' Herblav ?
—   Čisto moje mnenje.
-- No, gospoda, zagotavljam vaju, da se bom skoro gotovo tudi  ravnal po tem  mnenju.  Dvor mi
stavi v tem trenutku ponudbe; odvisno je samo od mene, ali jih vsprejmem ali ne. Do te ure sem jih odklanjal ; toda če mi ljudje, kakršna sta vidva, pravijo, da ne ravnam prav, in ker mi zlasti ta vražja putika onemogoča, da bi storil kaj za pariško stvar, me zelo mika, da bi se ravnal po vašem nasvetu ter sprejel predlog, ki mi ga je ravnokar stavil Chatillon.
-- Sprejmite ga, princ, sprejmite, pravi Aramis.
—   Pri moj veri, da! Jezi me skoro, da sem ga nocoj takorekoč odklonil... toda jutri bo konferenca, in videli bomo.
Prijatelja pozdravita vojvodo.
—   Le pojdita, gospoda, jima pravi ta; pojdita, gotovo sta zelo utrujena od poti. Ubogi kralj Kari! Toda deloma si je tega pač tudi sam kriv, in tolažimo se lahko s tem, da si nima Francija v tej zadevi ničesar očitati in da je storila vse, kar je mogla, da ga reši.  —
•— O, kar se tega tiče, sva dva priči, pravi Aramis, in zlasti Mazarin....
—   No, da, vidite I dobro se mi zdi, da mu to priznata ; nekaj dobrega tiči vendar v tem kardinalu, in ko bi ne bil tujec... no, potem bi bili bolj pravični napram njemu. U! vražja putika !
Athos in Aramis odi^)fca, toda še v predsobo so ju spremljali Bouilkmovi bolestni klici; videlo se jo, da ubogi princ trpi velike bolečine.
Ko sta prišla do vrat, ki so vodila na ulico, vpraša Aramis Athoso:
—, No, kaj pravite ?
-- O kom ?
—   O Bouillonu, vraga!
dopisnikom, ampak ga poživljam, če ima kaj možkega (magari samo tiste žandarske od sorodnika darovane hlače) na sebi, da zraven tistih lepih imen, ki mi jih je dal kot izobraženec v dopisu, me imenuje tudi s pravim imenom in priimkom in pa da tudi sebe podpiSe. Potem se pa ogledava, kakor se spodobi, do mile volje! Korajža, prečastiti dopisuik! Kaj bi se čestit in pošten vernik skrival pred polizobraženim brezvercem? Ni častno in celo v očeh prostega ljudstva neveljavno!
Potem boste morda, da vam ne bo treba samo sumničiti, tudi na čistem, kdo je pisal ali ni pisal v „Bočoa. Pomenila se bova, Če res ne grem nikoli v cerkev in kako kdo drugi, ki je plačan in živi od tega, ne ve dostikrat pri najsvetejših opravilih, kje ima glavo, da se nad zmedenostjo vse zgraža. Videli boste tudi, da mali Štrancar meni velikemu grešniku ne bdečemu niti spečemu ne roji po glavi.
Farizeju povem prej in potem, ko bo sapo zapiral, še marsikaj. Oe ni torej dopisnik falot, se bo podpisal; kajti oni »obči-narji" so krotke Živalce in ne damo na nje nič! Bilježim se udaui:
Mogočni hujskač, brezverec, prepirljivec, butec itd.
Iz AjdeiŠČifli. — V soboto dne 16. t. m. se bode vršil občni zbor podružnice slov. plan. društva za Ajdovsko-Vipavski okraj v Ajdovščini v hotelu gospoda I. Šapla v Šturijah ob 8. uri zvečer.
Iz goriške okolice.
Loke pri Ajševici. (Visoka starost). Dne 11. t. m. je umrl Mohor Hvalic v starosti 92 let in pol. Mož je bil vedno zdrav, pil je vino, kadil je vedno do zadnjega zdih-Ijaja, tako da je umrl s pipo v ustih; bil je vedno vesel in poln humorja. Občinarji so vedno radi k njemu zahajali, ker je znal vedno kakšno novo povedati. N&i počiva v miru!
Iz cerkljanskega okraja.
IZ Planini pri Cerknem. — Tudi iz naše vasice naj pišemo nekaj vrstic. Zbrali smo se na sv. treh kraljev, da smo vstanovili »Kretsko izobraževalno društvo". Upamo, da bode tudi dobro uspevalo, ker nas je že lepo število članov, pa sovražnikov nam tudi ne manjka. Izvedel je g. dr. Knavs, da smo ustanovili društvo, vskliknil je proti nebu in je poklical vse svoje hlapce in iovce skupaj in jih poslal v našo vas na 10. t. m., da bi tudi on ustanovil svoje izobraževalno društvo, pa posrečilo se mu je slabo, ker še nabiralnega odbora niso mogli izvoliti; vpisale so se mu le tiste njegove device, pa še tiste so zapeljali le Knavsovi mladi lovci, ker so imeli napolnjene žepe starih časnikov, posebno so jim usiljevali „MIadostK. Mislili so, da imajo vse naše občane pod svojo peto, pa tukaj se motijo, ker pri nas imamo dosti moči. Čeprav so govorili na svojem shodu, da je naše društvo Antekrist vpeljal, pa s tem niso mogli nobenega člana odtegniti; agitkali so na drage načine, pa nič jim ni pomagalo, go-
vorili so tuli o dobrih semenih, kmetijskem orodju in gospodarskih rečeh, posebno so hvalili kranjskega kmeta itd. in h koncu govora bi bili radi, da bi jim bili ploskali, pa so si sami morali klicati živio. Zato jim svetujemo, da jim bo boljši, ako drugikrat doma ostanejo. Z Bogom!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in ?f«toda dobi nov vir svojih dohodkov. Sfc;euila je namreč zvezo s tovarnama za milo znanih rodoljubov g. Focka v Kranju in g. A. Ga-brščeka v Gorici. Nadejamo se, da to milo, ki je bilo vsled kakovosti uže dosedaj priljubljeno, dobi odjemalcev vse povsod med Slovenci, posebne med temi, kateri znajo ceniti plemenito delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, saj jo z uporabo tega mila gmotno podpirajo in tako pospešujejo obrambno in prosvetno delo slovensko.
Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno vsak, kdor kupi poljudno in poučno zabavno knjigo nSlepa ljubezen", katero je spisal v pouk roditeljem in otrokom znani pisatelj nadučitelj Ant. Pesek v Na-rapljah pri Ptujski gori na Štajerskem. — Knjigi je določena cena 1 K (in 10 vin. za poštnino). Družba sv. Cirila in Metoda dobi od vsake knjige, ki se proda, 20 vin., čita-telji, posebno roditelji, ki slepo ljubijo svoje otroke, dobe pa jasne nauke, kako naj vzgajajo svoje ljubljene otroke. To kujigo toplo priporočamo. Prevedena je že na češki ,in srbski jezik.
V Lokavcti je začela poslovati v nedeljo podružnica sv. Cirila in Metoda. — Na ustanovnem občnem zboru je bilo izvoljeno sledeče načelstvo: pryomestnica Lojzika Toma-žič, nadučit. sop.; zapisn.: Ernest Bevk, trg.; blag.: Marica Kompara, trg. hči; namestn.; Jos. Špacapan, Kat. Hmelak, Marica Žigon; drugi odb.: Franka Slokar, Kristina Kompara, Marija Kovač.
Vže takoj se je vpisalo 26 letnih Članov, mnogo drugih je obljubilo pristop. Nadejati se je, da bode podružnica po razmerah kraja dobro delovala, saj Lokav-lani so zavedni rodoljubi in radi posegajo v žepe, ko se gre za narodne koristi, kar pokazujejo pri vsakej priliki.
Domače vesti.
Deželni zbor — zopet le odgodan. — Deželni glavar je razposlal včeraj poslancem naslednji dop;s:
„Izvršujoč najmiiostivejšo Najvišjo odločbo, se počaščujem na ukaz njegove svit-losti namestnika z dne 13. januvarja 1909. št. 1271/23—08 naznaniti Vašemu Preblago-rodju, da proglašam deželni zbor goriški od-gojenim."
Upamo, da je vlada za sedaj deželni zbor le odgodila, ker utegne istočasno z razpustom razpisati nove volitve, za kar pa je treba vendar nekaj  predpriprav.   —   Volitve
bi se morale dovršiti vsaj do 10. marca, ker pozneje gre na tisoče volilcev iz dežele za zaslužkom. Bomo videli, kaj bo kuhala vlada!
ftlttlljB. — Učitelj na moški kaznilnici v Grf.dišču ob Soči gospod Ignacij Bajt je povišam od personam v X. činovni razred.
F min k lllSbtflO flfllštlO v Gorici je nameravale prirediti v soboto v Trstu koncert. Društvo je preložilo koncert radi nepričakovanih ovir od tržaške strani.
DlNti. — Društveniki bralnega društva v Šempasu so nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda K 350 in za »Dijaško ku> -jo" K 5-50.
SfBrtoa klSI. — Na Žagi je umrl gosp. France Žagar, dijak I. tečaja na koprskem učiteljišču, v 18. letu svoje starosti, sin vele-uglednega župana in rodoljuba. Ponesrečil je na lovu tako, da mu ni bilo mogoče rešiti življenja. Preostalim naše sožalje!
Il Kflbarlda. — Po izvršeni volitvi novega županstva v Kobaridu zbrala Roža Miklavič za »Dijaško kuhinjo* K 11*— in za družbo sv. Cirila in Metoda K 11*—.
Na rednam občne« zooru ttlsvadoega društva
nSfikil" * 6srl0l, ki se je vršil 11. t. m. ob res pevoljni udeležbi, posebno od strani telovadcev, so bili izvoljeni sledeči bratje: Starosta br. dr. J. Levpušček, z navdušenim vzklikom ; podstarosta br. dr. D. Puc, isto-tako. Odbor je sestavljen sledeče: tajnik br. A. Podgornik, blBg : br. J. .1 amšek; odb.: br. M. Jerin, br. J. Boš tjančič, br. J. Bregantin br. Cirman; odb. nam. sta brata K. Gaspari in V. K n a f 1 i č; rač. pregl. br. dr. K. Podgornik ter br. K. Cigoj, zastavonoša br. B. Saunig iu br. J. Ivančič njegov namestnik.
Kakor je razvidno, stopile so na krmilo povsem mlade moči, koje čaka nelahka naloga, povzdigniti še višje Gor. Sokola ter razširjati sokolsko idejo tu in posebno pa v naši okolici. Tpamo, da novi odbor zastavi vse svoje moči, da bo korakal po že začrtani si poti v dosego navedenega cilja in v to ime mu kličemo krepek: Na zdar i
»Slovenska  Matica"  i LJubljani naznanja:
Vnanjim članom „Slovenske Matice" se pričmi razpošiljati edicije za leto li»O.S. prihodnji ted8n.
Itazpečavnnje je oviral geološki zemljevid, ki ni bil pravočasno gotov.
Plesna taja G. S. M. se vrši v nedeljo 17. t. m. cb 3l/j naprej. — Ker ni do velikega plesa, vršečega se C. februarja t. i., več mnogo vaj, naprošajo se vsi oni, ki hočejo plesati figurirane plese, posebno „Češko besedo", da se udeležijo od sedaj naprej vseh plesnih vaj.
Veselični odsek.
Enakopravnost na naših sodnijah. Zadnjič smo povedali, da se vtihotapljajo na goriško okrožno sodnijo v jezikovnem oziru razmere, katerih nikakor ne moremo trpeti. Preiskovalni sodniki morajo biti uradniki, ki v ejo popolno slovenski jezik, razumejo ljudi ter poznajo Šege in navade prebivalstva v okrožju. Veliko smo že pisali in zahtevali v tem pogledu, včasih je bilo tudi že bolje; sedaj pa hoče biti zopet po starem. Za
laškega preiskovalnega sodnika je seveda ko-modnejše, če piše laške zapisnike, ali za obtoženca je stvar vsa drugačna: ne razume ga sodnik, on ne sodnika, kako se more potem sestaviti zapisnike, ki naj bodo dober temelj obtožnici. Tudi se kaka reč v jednem jeziku pove čisto drugače nego v drugem. Zato pa je dolžnost sodnije, da uraduje s Slovenci slovensko, z Lahi pa po laško. Slovenskega obtoženca naj se zasliši slovensko, obtožnica naj bo slovenska, razprava slovenska. Tako zahteva pravica in tako mora biti.
Ni pa nas volja prenašati krivico, da se zaslišava slovenskega obtoženca po laško, da ta podpisuje laške zapisnike, na kar sledi laška obtožnica in laška razprava. Protestu-jeino z nova z vso odločnostjo proti temu, da bi se uvajale na okrožuo sodnijo v Gorici tiste stare nekdanje razmere, iz katerih smo se rešili po trdih in hudih bojih.
Tudi v zadnjem porotnem zasedanju y Gorici se je bilo pripetilo nekaj, kar kaže jasno na vtihotapljanje neznosnih razmer. Razprava proti Semoliču se je vršila v taškom jeziku. Zakaj V Semolič je Slovenec, ki ume le malo lažčine. Kakor znano, je bil ušel v Italijo po tem, kar 89 je bilo zgodilo blizu Devina. V Vidmu v Italiji so ga le s težavo nekaj razumeli. Napravili pa so tam zapisnike seveda v laškem jeziku. Potem so poslali Semoliča čez mejo ter ga izročili roki pravice v Avstriji. Preiskovalui sodnik je imel tu pred seboj laški akt pa je nadaljeval po laško preiskavo, dasi, kakor rečeno, je Semolič Sloyenec ter zna le slabo laško. < »btožniea je bila na to laška in tudi razprava s pomočjo tolmača. Okoli slovenskega obtoženca je bilo torej vse tesko, in to v Gorici. Pa zakaj V Zato, ker je bil prvi zapisnik, napisan v Italiji, laški in ker je preiskovalni sodnik v Avstriji na podlagi tega nadaljeval preiskavo po laško.
Tako razme re mor ajo nehati in niti poskusiti sene sme več, da bisešekedaj u v e d i e n a s o d n i j i v Gorici.
Ob tej priliki pa še nekaj!
Po sodnijah pogrešamo slovenskih uradnikov. Jako malo jih je. Sedaj imamo lepo število jurtstov. Ko skončajo študije, nuj pač vstopajo k soduiji, kjer tako krvavo potrebujemo naših ljudij. Laški juristi kar silijo v soduije; povsodi jih je polno, Slovencev pa ni.
Že skoro dve leti menda ni vstopil ni-kak slovenski jurist v sodno službo v Gorici!
Naprednimi in socialni diuiJkratJe. — v dDj-
lavskero listu" čitamo pritožbo, da je social-nodemokratična stranka na Goriškem s svojim delom za vzbujanje ljudstva k svobodomiselnosti ia naprednosti naletela na odpor ravno pri svobodomiselnih naprednih krogih. Tako piše dr. Turna v svojem listu, ker misli, da se je šele z njim začela socialnodemokra-tična stranka na Goriškem. Bila pa je že poprej in bo najbrže še potem, ko dr. Turna ne bo več v socialni demokraciji. Poprej ni bilo posebnih hudih bojev med naprednjaki in soc. demokrati; le poredke so bile polemike. Drugače smo pustili soc. demokrate lepo v miru. V sedanjih časih se borimo glavno proti dr. Turni, ker se je začel ou z nami boriti. Mi se branimo in  odbijamo njegove   iK-pade.
—  Prijatelj, odvrne Athos, samo to pravim, kari poje o njem triolet, ki ga je pel najin vodnik:             j
Ce pauvre monsieur de Bouillon
Est incommode de la goutte.                             I
—  Zato mu tudi nisem črhnil besedice o namenu, j ki naju je privedel k njemu, pravi Aramis.
—  In ravnali se pametno: vzbudili bi mu bili I samo nov napad putike. Pojdiva k Beaufortu.             I
In prijatelja se napotita proti hotelu Vendome. j Deseta ura je bila, ko sta dospela tja. Hotel Vendome ni bil niS manj zastražen in ni nudil nič manj bojevitega prizora nego pri Bouillonu. I Na dvorišču so stale straže, pred njimi puške v piramidah, naokrog so bili privezani čisto osedlani konji. I Dva jezdeca, ki sta odhajala, ko sta prišla Athos in' Aramis, sta morala potegniti svoja konja za korak nazaj, da sta naredila onima prostor.
—  A, a! gospoda, pravi Aramis, kako nam je prijazna ta noč; reči moram, da bi bila midva zelo nesrečna, ko bi se ne dobili jutri, ko smo se vendar nocoj že tolikokrat srečali.
—  O, kar se tega tiče, smete biti brez skrbi, gospod, odvrne Chatillon (zakaj bil je on in Flamarens, odhajala sta ravno od Beauforta): če se najdemo po noči, ko se. vendar ne iščemo, se najdemo tem bolj gotovo po dnevu, ko se bomo iskali.
—  Upam, gospod, pravi Aramis.
—  In jaz pričakujem to zatrdno, pravi vojvoda. Flamarens in Chatillon nadaljujeta svojo pot, in
Athos in Aramis stopita s konj.
Komaj sta izročila vajeti svojih konj lakajem ter odložila plašče, ko se jima je približal  človek, ko ju
je trenutek opazoval pri dvomljivi luči svetilke, ki je visela sredi dvorišča, vskliknil iznenadeno ter jima prihitel v naročje.
Grof La Fere, vskiikne  ta človek, vitez Her-blay! vidva tukaj, v Parizu ?
—  Rochefort! pravita hkratu oba prijatelja.
—  Da, Rochefort. Prišli smo, kakor menda veste, pred štirimi ali petimi dnevi iz Vendomoisa, in zdaj se podvizamo, da damo Mazarinu kaj opraviti. Upam, da sta še vedno naša.
—  Bolj nego kedaj. In vojvoda? Srdit je na kardinala. Saj vesta o vspehih na-
vojvode 1 pravi pariški kralj je! ne more na prosto, da ne bi bil v strahu, da ga zaduše.
—  Ah, tem bolje, pravi Aramis ; toda povejte mi, ne odhajata H ravnokar gospoda Flamarens in Chatillon od tukaj?
—  Da, ravnokar ju je bil vojvoda vsprejel. Gotovo sta prišla od Mazarina, a jamčim vama za to, da sta naletela na pravega!
Prav! pravi   Athosr In bi li ne   mogla videti sedaj Nj. Visokosti ?
—  Ali seveda! Takoj! Saj vesta, da je za vaju vedno dostopen. Pojdita z menoj, dovoiita mi, da vaju predstavim.
Rochefort odide naprej. Vsa vrata so se odpirala pred njim in prijateljema. Beaufort se je ravnokar pripravljal, da sede za mizo. Tisoč opravkov tega večera je bilo zakasnilo njegovo večerjo tako dolgo, vkljuh resnemu položaju je vstal princ takoj, ko je začul imeni, ki jih je naznanil Rochefort, s stola, ki
ga je hotel ravnokar približati   mizi; hitel  je prijateljema nasproti, rekoč:
—  O, dobrodošla, gospoda! Večerjala bosta z menoj, kaj ne da ? Boisjoli, povej Noirraontu, da imam dva gosta. Saj poznata Noirmonta, gospoda? to jo moj kuhar, naslednik očeta Marteau-ju, ki zna delati izborne paštete, ki jih že poznata. Boisjoli, naj nam pošlje eno, a ne take, kakršno je naredil za La Ra-mee-ja. Hvala Bogu! zdaj ne potrebujemo več vrvi, bodal in zamahov za usta.
—  Monseigneur, pravi Athos. ne delajte zaradi nas sitnosti, svojemu slavnemu kuharju, čegar mnogoštevilne in mnogovrstne spretnosti že poznava. Če nama dovolite, Visokost, vas hočeva nocoj vprašati samo po vašem zdravja in slišati vaša povelja.
—  O, kar se tiče mojega zdravja, gospoda, je izborilo, kakor vidita. Zdravje, ki je kljubovalo pet let v Bastilli in povrhu še Chavigny-i«\ je zmožno vsega. Kar se pa tiče mojih povelj, vama .'-.oram priznati, pri moji veri, da sem zelo v zadregi, kaka naj vam dam, če le dajo vsi drugi svoja povelja, in če pojde tako dalje, ne bom slednjič sploh nikakih povelj več daj a'.
—  Zares? pravi Athos; jaz sem pa mislil, da parlament računa na vašo zvezo.
—  Ah, da, naša zveza! a leptu je ;.'es! Z vojvodo Bouillonom še gre, ima putiko in se ne gane iz postelje, s tem se še človek lahko razume, toda Elbeuf in njegovi sinovi, ti sloni.... Saj poznata triolet o vojvodi Elbeufu, gospoda?
—  Ne, Monseigneur. —- Res ne?
(Dalje pride.)
On pa kriči, da hočemo uničiti soc, demokracijo. On namreč mislil, da vsa soc. demokracija je poosebljena y njem; on je tu, on govori, on odloča, on je stranka, Prepir najhujše vrste bi rad razpletel dr. Tuma med naprednjaki in soc. demokrati; ne morda radi kakih načel, radi kakih blagih ali vseobče koristnih ciljev, ampak radi svojega osebnega sovraštva, ,da bi si ohladil svojo jezico. V ta namen izrablja socialno dotookražrjo? trnovi-gonja bo škodovala soc. demokratom; glava jih bo bolela po dr. Turni, kadar zbeži, Se dolgo in dolgo. Zatorej je najbolje, da se ga odkrižajo čim prej tim bolje. Da je dr. Tu-raovo neumno divjanj*-- naletelo na odpor v naprednih krogih, to je pač umevno samo po sebi; to, kar uganja on, pač ni vzbujanje ljudstva k svobodomiselnosti in naprednosti, ampak pusta osebnostna gonja. Šarlatanstva ne bomo podpirali, marveč ga bomo pobijali. Da smo imeli prav, nam pritrde tudi Še soc. (leinokratje. Pride čas za to.                   X.
OlV^lne za mesto Gorica in za deželo se morejo oobirati le z deželnim zakonom, ki dobi najvišje potrjenje. V to svrho je treba deželnega zbora. V nujnem slučaju (ako n. pr. ni sklican deželni zbor) se more predložiti v potrditev provizorij za deželo, aH le na podlagi pravnoveljavnega sklepa dež. odbora. Naš deželni odbor, kije nezakonit, ne more skle- j niti nič zakonitega — vendar pa Sd je osme-lii predložiti provizorij za leto 1909. in sklep , nezakonitega deželnega odbora je dobil naj- ! ušje potrjenje, katero je že razglašeno!! Slovenski dQlOd*jtiec iz.Goriee piše tako: »Naglasa se o vsaki priliki lepo geslo: Svoji k svojim! Prav! — Vsakdo tudi ve, da je velik del napredka našega naroda zaviseu od razvoja slovenske trgovine in obrti. Od sloveuskih trgovcev in obrtnikov se vedno za-uteva, da so narodni iti da podpirajo vse narodne ustanove. — Vse prav! Ali pojdimo še dalje iu zahtevtijmo: Naroden mora biti vsakdo, kdor išče dela in kruha v narodnem podjetju! /a brezdomovince tu ui prostora, ne dela no jela ! Ako je kdo slučajno rojen Slovenec, to ui njegova zasluga; ali njegova krivda pa je, ako leta za brozdomovinci, zato nima uikake pravice, da bi se hudovnl, ako ga naroden gospodar odslovi. -- Te dni se mi ji» pripetilo, d a j e m o j uslužbenec a g i to v a 1 za k o n s u m laških s o c i j n I i-stov! Mi pa toliko govorico o razvoju slovenske trgovine, ki je tudi v političnem oziru pri nas na Goriškem velikanske važnosti! Takih uslužbencev ce morem dalje trpeti pod svojo streho. Kdor »i naroden, ne dobi več pri meni zavetja! Kdor se skaže pozneje, da ui naroden, bo brezpogojna odpuščen! .laz imam med Slovenci le narodne odjemalce, ki bi se mi lepo zahvalili, ako bi izvedeli, da podpirajo in redijo brezdomovince. — Usta-novija se „n a r o d n a delavska organizacija" »udi v Gorici. Vsi narodni gospodarji naj se zavežejo, da bodo sprejemali v službe le tisle ljudi, katere priporoči vodstvo N. D, 0. - V ta namen naj se ustanovi v Gorici popoln urad, ki bo imel vse delavne' sloje v evidenci. Ta naloga ni težka!4
Patru f Garlcl. — Včeraj zjutraj ob 1.50 smo čutili v Gorici dva potresna sunka drug za drugim, ki sta trajala po 3 sekunde. Potres je zbudil večino prebivalstva iz spanja, ropotala iiO vrata, svetilke so se tresle, potresle posU-lje. Škode ui napravil potres nobene.
Po 08ll Fttflinljl so čutili včeraj zjutraj potres ; na nekaterih krajih so bežali ljudje iz niš. Potres so čutili tudi po goriški okolici in Vipavski dolini.
Na gorliki realki je z začetkom 2. šolskega poluletja razpisamo mesto ravnatelja.
Kotiček Z! dr. TmII. — Socializem, katerega uganja dr. Tuma po goriškem svetu, je socializem posebne visoke vrste, nobel socializem. V srci je rnož buržoa par excellence, na zunaj socialni demokrat. Tak nemiren duh pač mora imeti nekaj opravila. Zato mu je sedaj najugodnejše socialnodemokratično polje. To je v naši deželi še najbolj pusto in neobdelano : zatorej tu treba zastaviti svoje moči, da lahko dela za svoje absolutistične namene. Drugodi je odigral svoje uloge; nihče ni ploskal za njim, nihče pretakal solza, ko he je umikal. Igrati pa hoče Se rasue uloge; po hrbtih socialnih demokratov bi rad splezal v poslansko zbornico, kjer bi se predstavljal kot nobel socialni demokrat. Vraga! Kadar ima ČP ek 100.000 v žepu, si lahko špoga različne špase; dr. Tuma si špoga ta špas, da igra socialnega demokrata. Dokler ni imel tistih 100.000, ni hotel biti socialni demokrat tako javno, kakor sedaj.  Če bi bil  on kaj vreden
socialni demokrat, bi bil že poprej deloval v socialnodemokratičnih vrstah ter bi ne bil na javnih shodih napadal Kopača. Drugi so socialni demokratje vedao, se z malega bore v njih vrstah, ne pa da se človek potuhne, si nabere denarja med ljudmi, ki ni30 socialni demokratje, potem pa jim pokaže figo ter zbeži med rdečkarje. Kako naj se imenuje s pra7im imenom takega človeka, T87L«li-čitatelj*ž€t sam! Tumov socializem je nobel. Akademike hoče imeti okoli sebe, on, visok gospod, ki gleda tako rad druge z vrha dol. Kdo se bo pečal z nizkimi sloji v socialnodemokratičnih vrstah! On ukaže in pod njim stoji par gospodov; on generalissimus, drugi njegovi izvršujoči organi, masa mora ubogati. Taka je soc. demokratična stranka na Goriškem. Koliko časa bodo to trpeli so-drugi? — Dr. Tuma rad razlaga, da hoče pomagati delavstvu ter sploh nižjim slojem, ali kadar bi bilo treba kaj storiti v tem pogledu, ga ni. Sedaj so peki v Gorici povišali ceno kruhu, iu sicer prav izdatno. Kdor ima 100.000 v žepu, tega ne čuti, čuti pa delavec. Ali čudno je vendar to, da se slavno vodstvo soc. demokratične stranke v Gorici v tako imenitnih rokah ni dvignilo proti povi-šku cene za kruh, ko je vendar na dlani, da trpi pri tem največ delavec in njegova družina. Mi „buržoazijcia smo se zavzeli za trpeče ljudstvo, dr. Turni pa kaj takega Se no misel ne pride. S svojih višav ne vidi tako nizko.
Konj S6 je bil spllšil včeraj v ulici Vogel ter je tekel divje tako, da se je bilo bati kake velike nesreče. Neki vojak pešec pa se je postavil v velikem svojem pogumu proti konju ter ga prijel in vstavil. Vojakovo življenje je bilo v nevarnosti; mož zasluži pohvalo.
Novi časnlškl cenik tirdka M. Duckes Naclif. na Dunaju. -— Kakor vsako leto, tako je izšel tudi letos 1. januarja novi časniški cenik gori-omenjene tvrdke na Dunaju 1., NVoIlzoile 9. Ker ima ta tvrdka razne zveze po vsem svetu, posrečilo so ji je sestaviti tak cenik, ki bo gotovo žel vsestransko priznanje.
V prvi vrsti dobimo v njem jako pregleden sestav vseh časnikov, natančne podatke pri vsakem listu, v njegovi obliki, načinu izdajanja, cen za objave, ttevilo prebival ct-v mesto, v katerem list izhaja itd.; sploh vse, kar je velike važnosti za inserente. Vrhu tega je priložen koledar s prostorom za beležke v letu 11)09., kakor tudi zemljevid, s pomočjo katerega se najde vse dežele, v katerih misli inserent delati reklamo za .svoje izdelke. Vse nudi ta novi cenik tvrdke M. Duckes Naclif. vsakemu lajiku in ravno tako strokovnjaku.
Zveza narodnih društev.
Si. Luciji. ~ Tukajšnja „Narodna Čitalnica" je priredila dne 3. januarja t. 1. veselico, katera je vspela v moralnem in gmotnem oziru dobro. G. dr. Feriolja je govoril „o predsodkih" ter iste navajal na vseli poljih znanosti, zakar je žel pohvalo občinstva. Igra »Napoleonov samovar" se je izvajala precej dobro, če upoštevamo, da je tehnika igre težka. Prav dobro je deklamovala Ko-seskijev „Uaj zgubljen" g. Olga Kovačič. Po srečkanju se je razvila prijetna zabava ob prijetnih zvokih glasovirja. Vsem darovalcem, predplačnikom in g. Milanu Bogotaju, kot igralcu na. glasovir iskrena [zahvala. Omenim naj še, da se je vdeležilo veselice 26 Lom-Ijanov, kateri  se niso  strašili  slabih   potov.
Čast jim'
Bralne In pevska društvo i Pedbrdu je izvolilo
za leto 1909. tale odbor: Franc Kokole, predsednik, Matevž Torkar, podpredsednik, Anton Lenar, tajnik, Anton Trojar, blagajnik in knjižničar, Ivan Štravs, blagajniški namestnik; Matevž Pirih in Miha Kaltuekar pregle-dovalca računov.
Edoardo v Gorici 424, Lovisoni Luigi 425. Ivzoljena sta Braunitzer in Lovisoni.
Po naših seznamih in uradnih potrdilih je bilo oddanih za Rovana in Zornika 39 glasov več. Zakaj jih je komisija manj našla, bo treba še dognati.
Vele obrt, kategorija A. (nad 200 K davka brez doklad). Slovenska lista (Gabršček A., Jochmann Andre iz Ajdovščine, Gaharija Ivaa,"'Nabrežifla — 11 glasov).
Italijanska lista: Dorfles 39, Pol-lev 40, Sarcinelli 40.
Srednja obrt (nad 60 K davka): Slovenska lista (Kopač Jernej in Pav-letič Josip — 42 glasov).
Italijanska lista: Pontoni 87, de Finetti 86.
Mala obrt (8—60 kron): Slovenci: JerkiČ Anton, Konjedic Edmund v Plaveh in Premerstein pl. Jos. -— 426 glasov.
Italijani; dr. Bader 548, Marchi 548, Pregl 547.
V zadnji kategoriji smo oddali Slovenci 493 glasovnic povsem enakih, šle so skozi iste roke, pod kontrolo več oseb. Zakaj jih je naštela komisija le 426, nam je uganka, katero bo treba na vsak način rešiti,
—  in to toliko bolj, ker bi prišla laška lista v manjšino, ako jej odštejemo 67 glasov, ki so se „zgubili" pri slovenski listi.
Reči moramo z vso pohvalo, da je naše ljudstvo ua deželi v polni meri izpolnilo svojo dolžnost. Tekom let se je ljudstvo naučilo, spoznavati veliki pomen te zbornice — in naučilo se je voliti. Zato lahko z mirno vestjo rečemo, da z deželo se ni zgubilo — 5% glasovnic. Čast našemu ljudstvu!
Veliko labše so so obnašali slovenski trgovci in obrtniki v Gorici. Lahko rečemo, da so se mnogi obnašali naravnost — Škandalozno! Vso k razlog je bil nekaterim dober, da niso glasovali, mujgi pa so dali glasovnice magistratov;«m od samega strahu pred šikanami. Najmanj 50 slovenskih glasov goriških so polovil; miigistratovi posli, .leden je raznašal glasovnico, drugi je šel tik za njim k volilcu; ako že prvi ui odiesel izkaznice z glasovnico, jo je vjel drugi, češ: ngOBpod župan tako želi, da ne bo treba vam hoditi volit" itd. Seznam takih tičev, ki so dali Lahom glasovnice ali so so namenoma odtegnili volitvi, bo v kratkem popoln.
Lahi so torej zmagali, ker imajo pri teh razmerah resnično večino volil cev. To dejstvo je dognala ta volitev.
—  Res pa je zopet, da imamo Slovenci več trgovcev in obrtnikov nego Lahi, — ali vo-lilci niso. Naša naloga mora torej biti: iz trgovcev in obrtnikov narediti tudi —- v o 1 i 1 c e ! In to je lahko! Pri Lahih je vsak črevljarček tudi že volilee, je ponosen na to čast in pravico! Med Slovenci pa je v kaki občini 20 trgovcev in obrtnikov, a nobenega volilca. — O teh rečeh bomo še govorili! Prihodnjič povemo nekaj zglodGV, kako so mnogi Slovenci zgubili volilno pravico! Lahko je Lahom zmagovati v takih razmerah!
Zemljiški daiek. — V Avstriji pride na glavo vsako leto zemljiškega davka po 2-07 K, na Ogrskem po 3 48 K, na Nemškem po 0'84 K, v Angliji po 045 K, na Francoskem 2-58 K in v Italiji 285 K.
Mednarodna telefonski praga Trst Pazln-Pulj je
bila otvorjena 12. t. m.
Koliko hranilnih vlog upravljajo avstrijski denarni zavodi ? — Na Avstrijskem upravlja 611 hranilnic (občinskih, okrajnih, deželnih) 4748 milijonov K, 6375 denarnih zadrug (hranilnic in posojilnic, rajfajzenovk itd.) 1454 milijonov K in 79 bank 426 mil. K hranilnih vlog. Denarne zadruge upravljajo  torej   že   skoraj
eno četrtino vseh hranilnih vlog, vkljub temu, da so ti zavodi mnogo mlajši, nego se navadne (občinske itd.) hranilnice in banke.
Gostilni« tečaj v LJubljani so otvorili 8. -t. m. v hotelu „Union".
Na Balkanu.
Srbija nakupi v Rusiji zopet 1200 konj za svoje topništvo. — Kakor se poroča, je prišlo do sporazuma med Avstrijo in Turčijo glede odškodninske svote za aneksijo Bosne in Hercegovine. V Belemgradu je ta vest vz-
j budila presenečenje, smatra se to za verolom-
[ stvo Mladoturkov.
Po drugih poročilih pa smatrajo srbski politiki sporazum za dobro znamenje; češ, da je Avssrija začela izpolnjevati zahteve onih, ki so oškodovani po aneksiji Bosne. — Avstrija plača Turčiji odškodnine 54 milijonov kron.
Trpvsko-OuTtne in gospodarske vesti.
Volitve t Trgovsko In obrtno zbornico so končale sinoči s skrutinijem obrtnega oddelka. Vspeh je ta-le:
Veletrgovina, oddelek L, kategorija A. Slovenca: Kovač Ignacij v Ajdovščini 23, Z aj e c Alojzij v Gorici 23, Italijana : Bo z z i n i Alfredo v Gorici 49, S t i c s a Edoardo v Gorici 48. Izvoljena sta torej Bozzini in Sticsa.
Mala trgovina, kategorija B. Slovenca: Bovan Josip v Gorici 295, Zornik Josip v Gorici 294, Italijana: Braunitzer
Razne vesti.
Slovanski konferenca v Varšavi. — v Varšavi
se ima vršiti v kratkem sestanek onih politikov, ki so se udeležili lanske slov. konference v Pragi. Klofač je na potu v Rusijo, sestanka v Varšavi se udeležita najbrže tudi' dr. Kramar iu Hribar.
Potres včeraj zjutraj so Čutili v Ljubljani, v Pulju, Trstu, Meranu, Genovi, Milanu, Bo-lonji, Benetkah, sploh po celi gorenji Italiji.
Proračun drž. železnic za leto 1909. je določen na 548,919.072 K dohodkov in 417 milijonov 679.505 K stroškov, tako, da bi prebitek iznašal 131,239.562 K. Pripomniti je, da so stroški jako nizko računani, ia sicer za več nego 80 mii. K, tako, da pravi prebitek ne preseza niti 55 milijonov. A^o ae uvažuje, da odpade na amortizacijo osnovce glavnice in na plačanje obresti za posojila na leto okroglih 180 milijonov, je razvidno, da ro državne železnice pasivne za okolu 120 mil. K,
Laška pravna fakulteta se   ustanovi baje
h prih. letom na Dunaju, in sicer baje v okraju Favoriten.
Španska Zbornica jo dovolila za žrtve potrese 200.000 pezet.
Strašna družinska drama. — v Mandraju,
mali vasici v Vogezih, je zapodil mož, neki Krnil Bonate, velik pijanec, svojo ženo ponoči iz hiše v mraz, v sami srajci je bila zunaj pri 15 stopinjah mraza. Slednjič jej je odprl pa jo pretepel tako, da je meso viselo od nje. Ko se je zgrudila, je vzel klaJivo ter jej razbil glavo, katero jej je potem odsekal. Mahal pa je s sekiro, ker je zblaznel, okoli sebe tako, da si je prizadjal veliko rano na roki. Zjutraj so ga našli nezavestnega poleg njegove žrtve.
Voznik! tržaške okolice so stopili v štrajk,
in sicer ker jih s pomočjo tržaškega magistrata izkoriščajo privatni podjetniki ter ne morejo priti do tega, da bi vzeli v svojo lastno upravo dovažanje gramoza. Delo j« včeraj počivalo povsodi.
118 let je doživela Ivana Leonard na Irskem. Umrla je te dni. Do smrti je bila vedrega duha in dobrega spomina. Bolna oi bila nikoli. Zapustila je dva sinova; eden ima 80, drugi pa okoli 90 let.
Neka Starka, Karolina Neumann po imenu, v nekem dunajskem predmestju, je imela dve mački vedno okoli sebe: ker je bila starka slaba, so jej svetovali, naj gre v bolnišnico. Ali z mačkama — je rekla. Tega jej niso dovolili. Starka je kmalu na to umrla. Mački sta se držali trupla in mijavkali tako, da so jih mogli le z največjo težavo spraviti proč.
Kranjska hranilnica je odpovedala v Opatiji
vsem dolžnikom posojila, češ, da rabi denar.
Cinematograf: Salon Central
HNIT* Samo 4 dni za videti! ~WB
(17., 18., 19. in 20. januvarija)
Grozen potres v Kalabriji in Siciliji.
(Messina, Reggio, Palmi, Milelto, Bagnaro, Pelaro, Sicilia, Sari Eufemia, itd.)
in druge krasne slike.
NAVADNE CENE!
Predstave:  Ob   delavnikih  ob  5.   7*7.  in 8. uri zvečer. V nedeljo   pred-poldne v Vali. uri;, popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. in 8. uri.
1 Ma trema z izpmijii joltvn ¦
1 Giiilio Pellegrini Gorica
¦fekalijee J05. Verdi št- 15, nasproti ljudskega vrta.
Moderna pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek.
Posebni uzorci pohištva za kuhinjo. Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke.
TrLoV5ko-obrtqa zadruga V Gorici
reglsteovana zadruga b neoraejenJia Jamstvom
Odlikovana pekarija in siadfitona      L**&&&&&&&&&**&&
Karol Draščik j Profla se la z vrtom
v Gorici na Komu v (laatni hiši)      j v Vipolžah št. 28. in 29.
ivršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-    @C1)a   1)13*    je    l^fOI)    1600
nejega peciva, torte, kolače za birmance                     .                       .
in  poroke, odlikovane velikonočne j                   10   VPfa   IOUO.
Prodaja razSfltaa .in. In liK.r|.     ¦**¦!• «6   iZtfB pri §. M. SkolariS.
na drobno aH v originalnih   butetkah      ^^^^_^__    _
Priporoča  se  slavnemu občinstvu  za mnogo-    &&&&&&&$&&&&&&&&
broma naročila ter obljublja solidno postrežbo------------—-----------------------------------------
po Jako zmernih cenah. ""*^
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na Dr omeni ena in dne 29, decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri BkupnI seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc«* določi tudi na 10 ali več let.
VEsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradninc Vi* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obreBtuje ipo il:a%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskam domuc.
Načelstvo in nadzorstvo.
GORICA.                            GORICA.
j          Narodno podjetje
IHdtel a.Prl Zlatem Jelenu"
m0 r V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. ^Zbirališče trgovskega sveta m goriških Slovencev. — Nad 30 sob l^za tujce od K 1*20 više. Velik vit z verando.   Stekleni salon s te-
'raso.  Velik  jedilni   salon.   Več  sob  za  klube in sklenjene družbe.
^Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi ^Jin pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko |L'(pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna
in točna.
V Brdih
Se proda lepo posestvo, jako ugodno Poprava m feom.sjjsku j                zu dva ali  3 k™ete.
zaloga dvokoles in it.    V najem   pa   86   OddaSti dve
valnita strojevjri          lt.pi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako
ugodno za penzijonislc). Natančneje pove gosp. Anion Pri uči C v Biljani.
, BATJELU
'        Gorica
ž Oia Duomo 3—4. ; Prodaja tudi na mesečne obroke.
Novi ceniki franka.
Stara dvokolesa se emajiirajo po ceni z ognjem,
___________A. vi Berini
»——ggOTgggg | Gorica> šolska ullea št. a
Anton Potatzky v Gorici, uelika zaloaa =
= oljkinega olja
Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA ORGBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberšketja Id drobnega blaga ter tkanin, prejo Id nitij.
POTREBŠČINE
za piiarnise, kadiloe in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaes in šepifatfe.
SvetinjIce. — Roža! venci. — lasne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
PoBebnoat:
Semena za zelenjave, trave in deteije.
Najbolje   oskrbljena zaloga za  kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih  in trgih
prve vrste
ajboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno:  Kron  112, 120, 136 1-44, 1-60,1'80, 2-, za luči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja  poštnine  prosto  na  dom.   Posodo so pušča  kupcu  do   popolno   vporabe  olja;   po
vporabi so spel zr.iu-?ni s polno. Pravi   vinski   kis   in   navaden.   Zaloga
------------------mila in sveč.------------------
Cene zmerne.
Slovenci, kupujte iiziijalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt th  industrijo,  ter  brez te  bomo Slovenci  za Vselej
le hlapče\/ali tujcem.
Slovensle gospoflinje! Poskušajte ilo iz to imun tovarne! Iz« jo izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaiiteta je: CapfaSOle - K0Za 8 SOlliCem   Poskus!te in sodite l
r                         ««w « uuiuuuiu.           Svoji k svojimi