Leto IV. (XI.), štev. 221 Maribor, pondeljek 29. septembra 1930 » lih h aja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 !* mesečno, preje-nan v upravi ali po polti 10 Din. doelavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ce»ta št. 13 Oglasi po larifu Oglat« sprejema tudi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it, 4 jLfflntna pfaCana v gotovini toartoonkl Cena 1 Din KAKO SI ZAMIŠLJA VODJA NEMŠ BODOČO POLITIKO NEMČIJE. LONDON, 29. septembra. »Sunday Expres« objavlja pod naslovom »No- vi pogoji vsemu svetu« obširno izjavo voditelja nemških narodnih socijali-stov, Adolfa Hitlerja, o svojih načrtih za primer, da dobe narodni socijalisti v Nemčiji oblast v roke. Hitler zahteva predvsem revizijo mirovnih pogodb in Youngovega načrta ter takojšnjo ukinitev poljskega koridorja, ki je iz živega telesa Nemčije izrezati pas. Nemški narodni socijalisti hočejo dobiti najprej v roke vlado, vse drugo pa pride samo po sebi. Nikdar pa ni mislil Hitler na prevrat, temveč si hočejo narodni socijalisti priboriti oblast zakonitim potom. Revizijo mirovnih pogodb se bo dosegla po skupni volji nemškega naroda. Hitler končno odločno zavrača vse vesti, da bi se narodni socijalisti solidarizirali s komunisti in da hoče odpraviti zasebno lastnino. ORANGE. 29. septembra. V soboto se je vršil tu kongres francoske radikalne socijalistične stranke ob števil- re sanle KIH NARODNIH SOCIJALISTOV - DALADIER PROTI NEMČIJI. !ni udeležbi parlamentarcev, županov in drugih predstavnikov. Predsednik strankinega izvršnega odbora, poslanec Daladier, je imel najprej dolg govor o zunanje-političnem položaju, pri čemer je naglašal, da prodira nacionalizem, ki je objel zadnje čase Evropo, tudi že v Francijo. Nato je po kratkem opisu razvoja francoske politike od leta 1914.—1918., ostro napadal one. ki so povzročili, da je francoska armada zapustila Nemčijo, namesto da bi jo razorožila. Daladier je naglašal, da se Nemčija tajno pripravlja na bodočo vojno in vežba pod okriljem raznih patrijotičnih organizacij svojo armado. Nemčiji je bilo dovoljeno le 150 tisoč mož policije, ki pa je sedaj čisto vojaško organizirana, Daladier je končno opozarjal, da se je politika nem-ško-francoskega sporazuma popolnoma ponesrečila in da so Nemci na izpraznitev Porenja odgovorili s tem, da so poslali v parlament nad 100 naj’ hujših nasprotnikov mirovne pogodbe. Vnanja politika fašistične Italije Jjalija se je vedno ponašala z izvrstno d»! acijo, ki je dosegla uspeh tudi te-jj?-’ kadar je bila njena vojska na bo-I ču tepena. Tako diplomacijo je imela £koljevanje Jugoslavije, postopanje jJ^aniji, podpiranje makedonstvuju-ti ,• madžarskih revizljonistov in legi-lon , avstrijskih in nemških reakci-PraarCev’ J^stifikacija v Bazovici, spor s jjna^c'io, postopanje v Ženevi v manj-J*ki debati in v paritetnih pogajanjih, na čast Češkoslovaške in vsega flt,Vanstva< zmerjanje Brianda in Hen- iv»i°na *t(*” vse *° v svetu iz" . “lo burjo odpora in podrlo še tisto m uspehov, kar jih je fašistična dl-dlJ^cija kedaj dosegla. Danes lahko tr-da fašizem po svoji lastni krivdi l[J.®r več ne uživa simpatij, razen pri Zogu. Vanči Mihajlovu, grofu w ®nu* Heimwehru in Hitlerju. V polisi zeodovini si je znal samo eks-Viljem tako spretno nakopati na 8°vraštvo vsega sveta, kakor se-Mussolini. S svojo brezglavo, po ijaStvu, nadutosti, frazah in afektu k ?° zunanjo politiko je fašistična Ita-L *°segla ravno nasprotno od onega, zas,®dovaIa. Stvorila je močno in n° Jugoslavijo, utrdila Malo antanti ^bližala ji Poljsko in Grčijo, zbll-Ciirt, :rancijo in Anglijo, utrdila položaj b lu£a in Brilnninga itd. l?osta,,cija spričo vsega tega ni mogla ,• Pokazala se je v notranji krizi H z _ sti pa orkester) veljajo povišane drafl1' ske cene. — »Gospa mlnistrovka na mariborsk®® odru. V četrtek, 2. oktobra se bo vJ>* premijera Nušičeve sijajne šaloigre »O0’ spa ministrovka«, ki je postala v B®0" gradu in Zagrebu pravi »šlager«. ' Gostilničarski gospodinjski tečaj, ki ga priredi Zveza gostilničarskih ^ drug v Mariboru, bo otvorjen 15. okt-1 bo trajal do 15. dec. Priglašenih g°iey je že lepo število, vendar je pa še DeK3 mest nezasedenih. K stroškom prisPe tudi Zveza in je zadevne prošnje K slovljati potom pristojnih gostilničarsK, zadrug na Zvezo gost. zadrug x ^ boru. Kvasne glivice za vzbujanje kipenja ^ Sta* • * Opozarjamo vse interesente, da j« j daj skrajni čas za naročanje čistogoi®®! kvasnih glivic za vzbujanje kipenja kt skega mošta odnosno sadjevca. se naročajo s pet dinarskim kolkom *V| ekovano vlogo pri banovinski kmetijL poskusni in kontrolni postaji. Cena 2 v za komad in se razpošljejo po povzetju. Tiskano navodilo glede uP° ije stane 1 Din. — ^ Tečaj za lino pecivo v »Vesni« v boru J se začne 2. oktobra ob 17.30 in sl ^ Din 350. Prijave nasloviti na .vodstvo-^ Angleški krožek v Mariboru * otvori 2. oktobra tečaje za angleški m sicer: I. in II. tečaj na državni r ^ gimnaziji (realka) vsak pondeljek M* k trtek od pol 19.—20. ure, lil. tečal g, torek in petek od 18.—19. ure v dru ni čitalnici na »Vesni«. Ukovina 40 do 50 Din po številu prijav. Za a ^ Din manj. Prijave: Ravnateljstv v žavne realne gimnazije, odnosno tvoritvi tečaja. — Prodala diviaiine v Mariboru in okolici V enajstih povojnih letih so si lovišča zopet opomogla skoro do one višine, na *ateri so stala svojčas in to na podlagi gojitve divjadi, krmljenja iste po zimi, osvežitve krvi potom nakupa žive divjadi iz inozemstva in zmernega odstrela. Zasluge za vse to si je steklo v prvi vrsti Slovensko lovsko društvo, ki ni Steplo z nazrazličnejšimi sredstvi, da je lovce organiziralo, jih v lovstvu izobraževalo, posredovalo med njimi in oblasteh z eno besedo, storilo vse, kar bi moglo služiti v podvig lovstva, ki je po enenju najmerodajnejših činiteljev va-2l)a panoga našega narodnega gospodar stva. Enega zla pa organizaciji ni bilo mogoče iztrebiti, rak-rane ni ji bilo mogoče zaceliti, ki je silno kvarno vplivala na stanje lovišč: tatinskega lovstva. Kljub vfstnemu delu orožništva, ki je v bližnjem in daljnjem okolišu Maribora zaplenilo divjim lovcem na stotine pušk, le cvetelo krivolovstvo v preteklih letih v kar najvišji meri v jako občutno škodo lovskim zakupnikom, ki plačujejo visoke zakupnine, državne in banovinske lakse, odštevajo lepe vsote lovovar-*tvenemu osobju, vzdržujejo lovske pse •' t. d. , Da se to zlo vsaj deloma odpravi in ■zkorenini pri tatinskem lovcu motiv aobičkaželjnosti in koristolovstva, je u-jpdla lovska organizacija za oba mariborska sreza akcijo, ki bo zabranjevala Prodajo divjačine, čije zakonita lastninska pravica ni povsem dokazana. Vsak komad divjačine, ustreljen v srezih Maribor desni in levi breg, ki se bo prodal ali daroval, bo od 5. oktobra dalje opremljen s posebnim kontrolnim listkom Izdanem po Slovenskem lovskem dru-“tvu — podružnici Maribor, na katerem o° označeno ime lovišča in ki bo lastnoročno podpisan od zakupnika (lastnika) lovišča. Divjačina, ki ne bo opremljena s takim kontrolnim listkom, zapade za-Wemb| po orožnlštvu, državni policiji, "Snem nadzorstvu in po lovovarstve-"em osobju. Iz tega razloga bo predstavljal nakup divjačine brez kontrolne-*a listka najmanj neprevidno dejanje ?d strani trgovcev, mesarjev, hotelir-«v. restavraterjev, gostilničarjev in zasebnikov. Vsem tem se more dogoditi, d* se jim slična divjačina zapleni, a bi 2nali vrh tega imeti posla z oblastjo radi nakupa predmetov, čijih zakonita lastnina ni povsem točno dokazana. Divjačina, opremljena s kontrolnimi listki, cela in tudi sekana, se bo za krajevno potrebo prodajala na posebni stojnici na trgu po zmernih cenah, ker jo bo le-ta nabavaljala iz prve roke, lovskega zakupnika samega in bo vsak dobiček, ki je pri prekupčevanju neizbežen, izločen. Za slučaj, da bi stojnica ne razpolagala z 'dovoljuo količino blaga, bo treba le prodajalcu naročiti nabavo, ki se bo v najkrajšem času izvršila, ker bo divjačina vedno na razpolaganje v hladilnicah. Vprašanje donosa divjačine iz sosednih srezov, v katerih še ni uveden sistem kontrolnih listkov, je tudi rešeno. Zakupnik teh sorodnih srezov bo moral svojega razpečevalca divjačine opremiti s potrdilom, ki vsebuje ime zakupnika (lastnika) lovišča, navedbo števila in vrste divjačine, označbo lovišča, datum izstavitve in lastnoročni podpis zakupnikov oziroma lastnikov. Ta potrdila mo rajo biti vidirana od dotičnega občinskega urada. Mariborska podružnica ne prevzame odgovornosti za zaplembo div jačine, ki ne bi bila opremljena s sličnim potrdilom. Sosedne podružnice SLD so o tem obveščene. Vse to, kar velja za prodajo divjačine, velja isto tako za prodajo kož divjačine. Dogajalo se je namreč v preteklih letih, da so se po deželi bodisi od hiše do hiše. ali po sejmih kupovale kože v velikih množinah po sramotno nizkih cenah ter se potem tihotapile preko meje v svrho dosege čim večjega izkupička. To bo odslej izostalo in se bodo mogle kože prodajati le tedaj, ako bodo opremljene s takim kontrolnim listkom, s katerim je bila opremljena vstreljena divjačina. Na to se opozarjajo tudi trgovci s kožami. Akcija je provedena za letošnjo sezono kakor že rečeno, le v srezih Maribor levi in Maribor desni breg, a se pripravlja razširjenje v bodočem letu na celo banovino, s čemer bo postavljen krepak jez tatinskemu lovstvu in zanj-karsivu. bodo zadovoljni lovski krogi in občinstvo, ki bo na ta način moglo priti do razmeroma cene in zdrave divjačine v vsakršni množini. Zakupniki in lastniki lovišč prejmejo pravočasno vse potrebno z navodili; u-vedena kontrola stopa v veljavo na podlagi zadevne odredbe srezkega poglavar ja Maribor desni in levi breg, z dne 25. septembra št. 10.866, ozir. 9977/21, v nedeljo, dne 5. oktobra. Premoženje na igralni mizi Kanadski bogataš John Factor in nje-*°va soproga sta vzbudila nedavno v pralnici v Deauvillu veliko pozornost, ikonska dvojica je posedala cele noči Pri igrah in dobivala ogromne vsote. Ne-j^doma pa se je sreča obrnila. V kratim času je zgubil Factor 5 milijonov •tankov. Proti jutru je narastla njegova ,zSuba že na 20 milijonov. V Deauvillu s® mnogo govori o igralnem sindikatu, ima svoje podružnice v vseh igralnicah Franclje. Sindikat ima 40 milijonov •tankov glavnice in je pod vodstvom ‘Panega grškega igralca Zografa, ki ^tavl, da je iznašel sistem, s katerim ^re »razbiti vse igralske banke«. In *es je podružnica sindikata v Monte *arlu dobila čez noč 3 milijone frankov, ^nani angleški milijonar Coats je tekom enega večera zgubil v Deauvillu 30 jnilijonov frankov. Dočim se sreča v ‘Stanju lzpreminja, pa zasluži francosko hiančno ministrstvo ogromne vsote. — . feteklo leto je prineslo 166 francoskih Stalnih kazinov finančnemu ministrstvu milijonov dinarjev. Na prvem metu je igralnica v Le Touquetu, sledijo pa ‘talnice v Cannesu, Deauvillu in Nizzi. al pomaga D’ Rnunzio iz denarne stiske saP°^m so Prvotno italijanski listi pi-b’’ da bo D’Annunzio v svoji oporoki t0r_z nadaljnega zapustil svojo vilo Vit-v lale« pri Qardone državi, pa se napo-nik UJC ?eda) svečana pogodba med pes-torn1 ’n državo 0 izročitvi vile »Vit-lale«. Vsekakor si je D’Annunzio pre- mislil in hoče že za svojega življenja zastaviti državi svoje posestvo. V neprestani denarni stiski živeči pesnik si more na ta način vedno znova pomagati iz zadrege, država pa si je s tem zagotovila posest njegove vile, ki je bila v spomin na D’ Annunzijev pohod na Reko izpremenjena v muzej. Pesnik ie dobil po pogodbi dosmrtni užitek, zato pa se je zavezal, da bo svojo vojno zbirko še izpopolnil. D’ Annunzijeva vila je bila pred vojno last umetnostnega zgo dovinarja Henry Thodeja, a je bila potem zaplenjena, nakar jo je zasedel D’ Annunzio, ki si jo je kljub vsem protestom Thodejeve vdove izbral kot svoj končni sedež, postavil na njenem vrtu sprednji del vojne ladje, več topov in drugih spominov iz svetovne verne in Reke. Humor Inozemstva. ie tamkaj pri tretji mizi gospoda, ki gotovo že najmanj četrt ure zaman kliče natakarja!« »Kdo pa je ta gospod?« »To je znameniti splritist Peter, ki zna priklicati celo Cezarja in Napoleona.« » * Bojazljiva gospodična na vzpenjači sprevodniku: »In če se vrv odtrga?« Sprevodnik: »Potem se vam denar vrne!« • * »Čeprav sem Vam dal tako brco, da ste zleteli ven, pa ste zopet tu?« Agent: »Opazil sem pri tej priliki, da imate ploščata stopala, dragi gospod. Ali se ne bi morda poslužili vložkov za Čevlje?« Sokolstva Ljutomer. »Sokol« vprizori v nedeljo, dne 5. okt. ob 3. pop. opereto »Grofica Marica«. To pot bo sodeloval društveni orkester, pomnožen z nekaterimi odl7nimi godbeniki od drugod. Pričakovati je, da bo igra v vsakem oziru na višku. Zanimanje za opereto je zelo živo. Posetnikom (cam) Ljutomera se priporoča, da naroče vstop nice že v predprodaji v trgovini Repič. Železniška zveza za prihod in povratek je na vse strani zelo ugodna. — Sokolski dan v Št. liju. K članku z dne 25. sept. pod tem naslovom se še omenja, da je bil med drugimi odličnimi osebnosti pri prvem javnem nastopu navzoč tudi g. polkovnik Stojadinovič. Poleg zelo velikega števila domačinov sta bila polnoštevilno navzoča tudi občinska odbofa občin Št. Ilj in Cirknica z gg. županoma. K telovadnem programu je treba oceniti, da'Je nameravalo nastopiti tudi 32 mož niz. podofic. šole iz Maribora. Nastop pa je na žalost moral odpasti, ker se je znašla neka nepoznana zlobna oseba, ki se je dne 13. 9. na merodajnem mestu predstavila za načečka »Sokola« v Št. liju ter javila, da se nastop dne 14. 9. ne bo vršil in radi tega vojaštva ni treba v Št. Ilj. Seja prednjaškega zbora Sokola - matice v Mariboru bo v torek 30 t. m. v društveni sobi. Kakšne zasluge pripisuje papeški nuncij (Tiačžarom? Krakovski »Ilustrowany Kurjer Cod-zienny« piše v članku »Tri zmote v Go-dollo« o govoru, ki ga je imel papeški nuncij kardinal Sincero povodom svojega obiska v samostanu Godollo na Madžarskem ob priliki, ko so Madžari slavili Sv. Emerika. V tem govoru je papeški nuncij pravil, da so Madžari zadržali turški naval, da so zlomili slovansko pravoslavje in da so onemogočili izbruh boljševizma v Evropi. V imenu pravice in resnice — pravi poljski list — je treba te trditve zavrniti. Nikdo še doslej ni slišal, da bi bili Madžari zavrnili turški naval, nasprotno so oni s Turki sodelovali, zlasti proti Habsburžanom, in da ni osvobodil Dunaja poljski kralj Ivan Sobieski in da ni bilo krvavih žrtev Poljske, Srbije in končno Avstrije, bi bili Turki v 17. stoletju obvladali sredino Evrope. Isto je s tezo, da so Madžari zadržali naval boljševizma na Evropo. Splošno je znano, da v nobeni srednjeevropski državi boljševizem ni zavzel tako ostrih oblik, kakor na Madžarskem za časa Bela Kuna, in ravnokar je bila proslava obletnice bitke pri Varšavi, pri kateri Madžari, kakor znano, niso bili udeleženi. Enako morajo Poljaki nastopiti proti tretji tezi kardinala Since-ra. Kardinal Sincero je popolhnoma izgubil zgodovinsko perspektivo in je enostavno napačno presodil problem veli-komoravske države in delovanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tu ni šlo za vzhodni razkol, ampak za eden največjih pojavov slovanskega duha, in je le obžalovati, da je bilo njihovo delo uničeno baš po »zaslugi« Madžarov. Res je, da so Madžari vedno nastopali proti razvoju slovanskih dežel, to pa v nobenem slučaju ne more biti smatrano za zaslugo. Seveda! Mati: »Kaj je res, da se pusti tvoj mož od tebe ločiti?« Hči: »Da. samo radi tebe!« Mati: »Kaj se je ta človek v mene zaljubil?« Zna računati. Gospa: »Ana, kaj je z jaj. Saj jih kuhate že 20 minut.« Služkinja: »Ne bojte se, gospa! Vsako jajce se mora kuhati tri minute, dala pa sem jih kuhati osem.« Točen. Hotelski sluga: »Oprostite, gospod, pozabil sem, ali vas naj zbudim ob 7. ali 8.?« G o s t: »Naročil sem vendar ob 6. Koliko je sedaj ura?« Sluga: »Hm, sedaj je — prosim — devet!« Spori ISSK MARIBOR : SK SVOBODA 14:1 (7:0). Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj predpoldne vršila prva prvenstvena tekma in sicer med »Mariborom« in »Svobodo«, ki je končala z visoko zmago belo črnih v razmerju 14:1. »Maribor« je bil popolen gospodar na igrišču in se je večina tekme odigrala v kazenskem prostoru Svobode. SK Železničar : SK Rapid 0:0. Včeraj popoldne se je na Rapidovem igrišču vršila druga prvenstvena tekma ki je končala neodločeno, tako da si Železničar in Rapid točke delita. »Železničar«, ki je nastopil z tremi rezervami, bi si lahko priboril dve točki, njegova premoč je bila zlasti v drugem polčasu oči-vidna, toda vse napade je sigurno rešila Rapidova obramba. Napad je sicer dovolj streljal, vendar se je spuščal preveč v dvoboj. Krilska vrsta je bila jako dobra, posebno Frangeš je neumorno operiral na levi in desni strani. Ožja obramba je svoje delo rešila brezhibno. SK Rapid rez.: SK Železničar rez. 2:1 (2:1). V predtekmi je zmagala rezerva Rapi-da nad rezervo Železničarja v razmerju 2:1 in si je priborila dve točki. Tekmovanje za državno prvenstvo. Četrto kolo državnih prvenstvenih tekem je končalo sledeče: V Beogradu: BSK : Hajduk 5:2 (3:2); v Sarajevu: Concordia (Zagreb: Slavija 3:1 (1:1); v Osijeku: Jugoslavija (Beograd): Slavija 3:0 (1:0). Po včerajšnjih tekmah je stanje državne prvenstvene tabele naslednje: 1. Jugo slavija, 2. BSK, 3. Hajduk, 4. Concordia, 5. Slavija (Sarajevo), 6. Slavija (Osijek). Ostale nogometne tekme. Celje: prvenstvena tekma: Atletik: Olimp 4:1 (3:0). Ljubljana: prvenstvene tekme: Ilirija? Svoboda 11:1.(4:1), Grafika:Hermes 3:3 (1:0). Zagreb: Gradjanski: Hašk 2:1 (1:0). Pokalna tekma ZNP. Praga: Slavia:Kladno 4:2 (1:1). Dunaj: prvenstvene tekme: Austria? Wacker 2:1 (1:1); Rapid: Vienna 3:0 (1:0); Sportklub:FAC 3:1 (1:1). Draždane: Nemčija :Madžarska 5:3 (0:3). Milan: Sparta (Praga):Ambrosiana 2:2 (0:0). Tekma za sredneevropski pokal. Liege: Belgija:Švedska 2:2 (1:1). Kolesarstvo. Včeraj se je vršila velika mednarodna kolesarska dirka na progi Zagreb - Ljubljana - Zagreb (300 km) in je po doseženih časih bil vrstni red dirkačev na cilju naslednji: 1. Banek Anton (Gradjanski, Zagreb) 12:05:48! 2. Sturman (Sokol, Zagreb); 3. Ivkovič (Sokol, Bjelovar); 4. Mihec (Sokol, Zagreb); 5. Grgac (Sokol, Zagreb). Najboljši vozač je vozil povprečno nekaj nad 25 km na uro. Mariborski zimskošportni podsavez namerava izdati svoj zimskošportni znak ter naproša za predložitev načrtov pod-savezu. Pogoji pri tajniku podsaveza. — MZSP — tajnik. SK Železničar, zimsko-sportni odsek'. Jutri v torek ob 18.30 se bo vršil v restavraciji »Narodni dom« važen sestanek zimsko-sportnega odseka. Članstvo se poziva, da se ga polnoštevilno udeleži. Načelnik. Anekdota v dvoboju. V nekem mestu v južni Franciji se Ja neki pisatelj sprl z nekim dijakom, ki ga je pozval nato na dvoboj. Obe stranki ste odšli s 6 pričami na bojišče. Tam se je pisatelj približal študentu in mu rekel: »Dragi gospod, proti svoji volji sem prišel na bojišče; ker pa ste me k temu prisilili, sem se zato odločil, da mora eden od naju ostati tukaj. Ali ste s tem zadovoljni?« Dijak je privolil. »V tem primeru,« je nadaljeval pisatelj, »ostanite Vi tukaj, ker ste izjavili, da ste zadovoljni z mojim predlogom in jaz grem.« Izpregovoril je in se oddaljil ob krohotu .vseh prič« K. M, Capek • Cbodi Jindri Roman. is SeKia« pravd dr« Fran Bradač, 78 Morda je oče še v konfinaciji? Bolje bi mu bilo tam, nego ko zagleda slepega sina. Toda ali je kje napisano, da mora biti živ? In Jindra se je tega prestrašil, pritisnil še enkrat na zvonec, toda še preden je zvonec zopet zazvenel, je klepnil pokrovček pri kukalcu na vratih in za vrati je zavečal glas, ki je mogel biti, če je bil človeški, samo ženski. In morda še celo blazne ženske. To je bil jek, pri katerem spreleti mraz onega, ki ga čuje, krik največje bolesti, ki samo zato ni tako velik kakor njegov vir, ker stiska bolest grlo, in samo zato ni zmožen besede, ker otrpne jezik. Bil je to strašen, enozvočen jek, ki je mogoč le iz ust žrtve na mučilnici; v istem tonu, v katerem se je začel, je šel dalje od vrat v sobo. Slepec je kar besnel, hoteč za vsako ceno napraviti konec temu večanju ali trpinčenju, pozabil sam nase in na to, zakaj je prav za prav tu, in zvonil zopet in zopet. Zdajci pa je posegel med ženin jek močan moški glas in Jindra je spoznal, da govori oče, in roka se mu je povesila. Šele zdaj se mu je zjasnilo, da ne more biti večeča žena nobena druga nego Jifina. Segel je na stran, da bi se prepričal, ali je sestra Edith še z njim, in — ta ni niti dihala — in ko so se njune roke srečale, so se pridržale. Vsak trenutek se je Jindri zdelo, da d& zdaj pa zdaj sestri Edithi z roko znamenje za odhod, toda ko se je gnal za svojimi mislimi, kaj se neki med tema dvema tam notri godi, je imel vedno bolj vtis, da sta onadva tu zunaj nepotrebna in da bi morala prav za prav oditi, odkoder sta prišla. Jifinino večanje je postalo nekoliko tiše, a prenehalo ni, le votlo je bilo. Slepec je skozi zaprta vrata jasno videl, da Jifina ne more spraviti iz sebe besede in da kaže vedno le proti vratom. In res so se oglasili nagli, težki očetovi korak! v smeri k vratom, njegova roka je močno udarila na kljuko, toda ni odprla, kukalce na vratih je klepnilo in Jindrov oče — se je odplazil od vrat — po prstih. Neizmerna žalost se je razlila Jindri od usten do grla in tu je spokornica ob njegovi strani res začutila v roki njegov migljaj za odhod. Toda ni popustila. Prav po tiho je zdaj potrkala sama, ko ni Jindro-vo zvonenje nič pomagalo. Nič... Potrkala je še enkrat, štirikrat — trkala je, močneje in bolj počasi v znak skromne nujne prošnje, da bi smela vstopiti. Znotraj je bilo tiho kakor v grobu... Jindra je že davno spoznal, da to obotavljanje ni samo groza zaradi njegove nesreče. Brcnil je v vrata, da so zaječala. Prvič je brcnil samo spodaj; potem pa je Jindra dvignil nogo visoko in udaril z vso silo — obe durnici sta se odprli. Jindra je hitro vstopil in šel naravnost in tako naglo, da se je zaletel namesto v sobina vrata v omaro za obleko, ki je stala poleg vrat, in se je šele z rokami dotipal. Ne vede, kje je kdo, se je postavil Jindra čisto v drugo smer, odkoder se je takoj nato oglasila Jifina i vzklikom; zaman se je trudila, da bi premagala vezi svojega grla: »Jindra!« Še enkrat je zakričala, da se ji je grlo skoro razletelo; vrgla se je k njemu in klečš objela njegove noge in še v tretjič je zakričala tako, kakor da ji je v resnici grlo počilo: »Jindra!« In tu je že ležala pri njegovih nogah, kajti roke so ji zdrsnile po njem navzdol in zgrudila se je z obrazom na njegove čevlje. Omedlela je. »Oče!« je vzkliknil Jindra mlajši v čisto nasprotni smeri, nego kjer je bil Jindra starejši, kjer je stal ali morda sedel: »Odnesite si svojo ljubico!« Spoznal je resnico jasneje slep nego bi jo bil spoznal z zdravimi očmi; in rekel je to po angleško, da bi razumela tudi Mrs Pawak. Kakšna pantomima se je med iem odigravala med njo in njenim soprogom, o tem ni Jindra prav nič slutil. Dovolj mu je bilo, kar je sam doživel v svoji lastni drami; bilo je tega toliko, da mu ni preostajalo nič člrugega, nego da se dotiplje v samoto svoje sobe čim prej tem bolje. IV. Ko se m! mrtvi vrnemo... Vse je bilo Jindri ml. Jasno kakor kos najčistejšega jantarja, v katerem je obtičal pradavno pajek, katerega ostudnost ni postala v jasnem jantarju prav nič ličnejša. Odkar je izgubil vid, je strastno ljubil takele optične predstave in razveseljeval se je z njimi in mučil. Kako je z Jirino, je spoznal takorekoč intuitivno po njenem hrapavem in raskavem glasu. Eolska harfa je izgubila svoje glasilke in prav mogoče je, da je izginila tudi njena rdečica in da nosi sedaj cimetasti zavojček, da zakrije bledo prepadlost lic. V kolikor se tiče ostalih zunanjih znakov resnice, pač zavisč od tega, kako daleč je ta resnica prav za prav napredovala... Sam sebi bi lagal, ako bi si tajil, da mu ni huje, nego se je nadejal, da mu bo, ko se je danes zjutraj bližal Pragi. Toda kakor da so mu jermen izrezali iz žive kože čisto na drugem mestu, nego je pričakoval. Kakor da se je goreča plast njegove bolesti prevrnila na drugo stran in da se je požar valovito razširil v doslej neprizadetih rovih rudokopa njegove notranjosti. In kakor v rudokopih bo treba požar zazidati, da se ne polasti zgornjih etaž, da ne bi stopil iz prsi v glavo, kajti koncem koncev bi lahko šlo za razum. Da se to ne bi zgodilo — zato proč predvsem t vso poezijo in jokavostjo; Jindri je predvsem potrebna jasna pamet, pratemelj vsega modrega ravnanja, Jindra ie vstal in se začel izprehajati po sobi gori in doli; v dolgih letih se je na ta izprel^l tako navadil, da se je spoznal tudi kot slepec. Če torej premisli stvari hladno, daleč proč od vseh požarov, nekaj je čisto gotovo, brez vsakega dvoma: njemu in Jirini je prihranjena čuvstvena ba* nalnost svidenja oslepelega ljubčka vojaka z zvesto zaročenko in krasen prizor resignacije, prizor, kakor* šnih se je Jindra mlajši strašno bal. Dalje je gotovo, da tudi, 6e bi se bil vrnil popolnoma zdrav, z zdravimi vsemi peterimi čuti, Jirina bi v teh izpremenjenih okolnostih ne mogla nikoli postati njegova žena — to je vendar zaboga neomajno kako* skala. Kaj se torej zgodi, ali kaj naj se zgodi? Najmanj pa — pri istem Bogu — more postati JI* Fina njegova — mačeha in Jindra se je udaril na čelo, da mu je moglo kaj takega tudi le za tip priti na misel, saj je vendar on sam pripeljal očetu svojo mačeho! Jindra je skočil pokonci, dvignil pesti, da bi si razbil glavo, a ni storil tega, ampak zagrozil je s pestmi kvišku, tako visoko, kakor je mogel, in zaklel: »Prokleti!« Nikakor ne »Prokleto!«, ker to bi bila brezosebna kletev, ampak »Prokleti!«, s čimer ni mislil le življenja ali usode, ki je slepa, ampak demona, ki povzroča njegovo situacijo, ki pronicavo vidi in stavi pred nje* ga rafinirano nemilosrčne šarade: biti ali ne biti. — Pa pri vseh vragih, ali je mar umrl za one tri na drugi strani, da ga ni zanje več na svetu? Omedlevica Jiflne najbrž ni trajala dolgo; strokovni pomoči gospe Pavakove se je brezdvomno hitro posrečilo, privesti jo do zavesti — saj je zdaj tam na drugi strani popolnoma tiho. Med zakoncema, ki sta se znova sešla — hal se seveda morajo goditi strašne stvari, če ni oče po* polnoma skamenel. in pogled nenadejane Mrs Pa^aj* je moral nanj učinkovati kakor Meduzine oči, zlas**' da, zlasti v teh okolnostih, ki bi bile skoro razkošni ko bi ne bile tako grozne. Eloktrolnštalaclle, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Pridnega dijaka iprejmem s 1. oktobrom na stanovanje In izborno oskrbo proti primernemu plačilu. Vprašati Je Grajska ul. 2, vrata 24. 2773 Stanovanje z dvema sobama oddam takoj. Smoletova ulica 10. _____________________________________ 3000 Sobo z dvema posteljama in s posebim vhodom oddam. Aleksandrova c. 44, III. 2776 Novo bučno olje od letošnje žetve priporoča tovarna bučnega olja I. Hochmiiller, Taborska ulica 76. 2752 Dva gospoda ali dijaka sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Tattenbachova ul. 2/II levo. 2774 Sobo ln črkoslikanje, vedno namovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Gramofone oooravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam velika Izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« ln gramofonskih plošč. 602 >♦#♦4 HUBERTUS PLAŠČ za deževna In hladna vremena jako prikladno in elegantno oblačilo Vzalogi tudi več vrst lodna iz kamelje dlake za plašče in pelerine L. ORNIK, KOROŠKA c. 9 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da prevzamem 1. oktobra 2771 kavarno in restavracijo »PROMENADA** v Krčevini Tomiltev drevored v lastno režijo. Nabavil sem sl najboljša vina prvovrstnih kleti, katera bom točil liter po Din 10.—, 12.—, 14 — in 16.—. Zagotavljam vljudno In točno postrežbo s prvovrstnimi jedili. likerji, kavo itd. Priporočam se cenjenemu občinstvu, vsem dosedanjim gostom, znancem in prijateljem, za prijazen obisk- — Z odličnim spoštovanjem IVAN MAHAJNC, n dobe igralci v upravi »Jutra« in »Večer- nika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Neigralcem še nekaj srečk na razpolago! ostiina Deroas Koroška cesta 48 toči fini štajerski vinski mošt, liter po 10 Za obilen obisk prosi A. DOffl** Šolske kniige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stev. 1? Pri skupnem naročilu primeren pop^il Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA Izdaja Konzorcll »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; FRAN BRO zoviC *, Mariboru.