Uredništvo • opravo, Ljubljana, Copltarjuva 1 telefon IUU1—«004 M-«e4na naročnina 1« lir, ca Ido-lomBtvo 3l.Su Ur. - Cik raii Ljub-Ijaua tO.fiiO ta naročnino la 10.304 ca lusorate. — liUljučno »a.ti.psivo -'nse Ii 'nitje In Inoiemstvai DPI B. A Uilano. RnkoplaOT op v • a C « m o. n jmmmmmammmmmm SLOVENEC Oigkeit der Abwehrschlacht im Siiden der Ostfront nimmt zu SchwungvolIe Gegenangriffe bei Kriwoi Rog - Angriffe an der Nordfront zuriickgeschlagen - In Siiditalien erfolgreiche deutsche Stosstruppunternehmen - Anglo-amerikanische Ausladestellen bei Nettuno u. Anzio mit Fernkampfartilierie bekampft - USA-Terrorangriff auf Berlin DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. 3. Das Cberkommando der Wehr-raacht gibt bekanat: Ein Unterseebootjager vernichtete im Schwarzen M e e r ein sovvjetischcs Unterseeboot. Im Raum sudvvestlich K r i w o i Rog hielt der starke ieindliche Druck an. In schwungyollen Gegenangriffen wurdcn die Bolschevvisten an mehreren Stellen zu-riickgevvoricn und dabei stnrkere sow'e-tische Kampigruppen vernichtet oder eerschlagen. In den Abschnitten vvcstlich Kiro-vr o g r a d . sudvvestlich S w e n i g o -r o d k a . siidlieh Scbepetovka, so-wie siidwcstlich J a m p o I steigerte sich die Abvvehrschlacht zu grosserer Heltig-keit. VVahrend die mit iiberlegenen Kral-ten gefiihrten feindlichen Angrilfe an zahlrcichen Stellen scheiterten, konnten die Bolschewisten in einzelnen Abschnitten Boden gewinnen. Im Vcrlaai schvve-rer Kampie wurdc dic Stadt U m a n nufgegebcn. 91 feindliche Panzer vvurden Gestern in diesen Kamptfaumen vernichtet. Im mittleren Frontabschnitt kam es nur zu Kampfhandlungcn von ortlicher Bedeutung. An der Front zwischen N o w o S o -k o 1 n i k i und Plesknuer See scheiterten starkere von Panzern und Scblachtlliegern unterstiitzte Ieindliche Angritle in hefMrfen Kamp'en naeh Ab-schuss von 29 feindlichen Panzern. Ort-1'che E!"bruche vvurden durch sofortige Ge^cnstSsse bereinHt oder ab(f»rieDas Reich«, da na nemški strani ne dajo mnogo na reklamno vsiljivost, s katero izdajata zapadna sovražnika svoje namere na političnem in vojaškem področju. >V tem vidimo,« tako piše, j prejo znak slabosti kot moči- Kajti sovražnik je odločen te namere ob prvi primerni priliki uresničiti, ali pa nas hoče s tem svojim cirkuškim kričanjem samo zava jati, V prvem primeru bi mu svetovali, da potlej sploh ne govori o teh namerah dočim utegne v drugem primeru prej ali slej izgubiti Se poslednji prestiž. Morebiti pa je sovražnik iz političnih in psiholoških vzrokov prisiljen, da dela toliko ropota, iu tu jo tudi iskali vzrok. V ogrodju nasprotne koalicije škriplje. Edino zadovoljen se jo vrnil iz Teherana v Moskvo Stalin. On ve točno, koliko je danes vreden. In on seveda no misli na to, da bi si osvojil tudi le skromen košček zemljo v Evropi samo zato, da bi ca odstopil kakemu koalicijskemu partnerju ali celo bivšemu posestniku. Anglija je leta 1039 stopila v vojno, da bi preprečila docela nepomembno korekturo nemške vzhodne ineje, ker jo pač v tem videla premaknitev evropskega ravnotežja. Med to vojno pa so se jele majati vse meje evropske celine, in danes pač več ni nikogar v Londonu, ki bi verjel, da bi mogla po vojni Evropa iz leta 1939 postati resničnost. Z eno besedo: vojna Anglije temelji na usodni tragični zmoti- Kar je hotela preprečiti, se bo stokratno poslabšalo, in lo ali v nemško ali holjševiško korist-Kako brez izgledov in zapleten jo za Anglijo postal splošen razvoj vojne, vidimo iz jeznih komentarjev londonskega tiska k skoraj vsem sodobnim političnim in vojaškim dogodkom. Nikjer ne najdemo jas. ne linije ali trdneca stališča. Predlogi, kakšen naj bo prihodnji mir, gredo v Angliji že v tisoče. Ti predlogi drug drugega najbolj groteskno spodbijajo in se giblje'o med diletantskim utvarjaniem in najglobljim pesimizmom. Zgolj židje v obeli sovražnih državah se čutijo na višku položaja. Razvoj poteka prav tako, kot so si oni le mogli želeti. Kateri Anglež nam še lahko dane« odgovori na vprašanje, kaj hoče Anglija doseči s to vojno? Ali hoče Anglija s to vojno znova obnoviti evropsko ravnotežje, in če ga hoče. napram komu? Ali jo Nemčija ogroža? In če bi bilo tako, potlej bi sicer Inhko upali, da bo to nevarnost odstranila z vojaškim porazom Nemčije. Toda ali ne bo v istem trenutku stopila na nemško mesto Sovjetska zveza kot mnogo večja grožnja? Postavimo, angleške Želje so bodo zares izpolnile in Nemčija bo premagana. Proslavljanje zmage bo trajalo v Londonu predvidoma nekaj dni ter ga bodo spremljale komunistične množične demonstracije- Danes vodilna Anglija bi v takšnem primeru stala pred notraniim in zunaniim položajem, ki bi pa tudi s pomočjo Zedinjenih nmerišk'h držav ne mogla več kontrolirali ali ce'o vplivati nanj. V tem leži njen nravi vojni problem. K temu nn še pridenimo, da mora Anglija v doglednem času nastopiti še en dnevni napad na Berlin P. K. ... 10. marca, DNB. S strn-hovalnimi letalci hodi zadnje čase tudi smrt. Sedi na krmilih vzvodih njihovih strojev, stresa kovinska telesa ter naenkrat ustavi njihove stroje. Odlam-Ija jim krila, povzroča, da jim krmilna naprava odpove in da v plamenih padajo v globino. Kjer se morje konča in prične zemlja, že tamkaj jih čaka — smrt, ki jo prinašajo nemški lovci. Zopet so močni oddelki ameriških bombnikov odleteli nad Nemčijo. V spremstvu številnih lastnih lovcev se skušajo znova znebiti svojih bomb. Že se razvija silovita letalska bitka na severu in severozapadu Nemčije. Sedaj so krenili v novo smer. Napadalni cilj je ponovno Berlin, številni strahovalni napadi z nočnega neba niso mogli zmleti njegovega prebivalstva. Sedaj bi radi to dosegli podnevi. Pripravljena in trdna zaradi budili ur preteklih mesecev, pričakuje prestolnica svoje sovražnike. Glasno tulijo v onoldanskih tn ali alarmne sirene, življenje na ulicah zastane za trenutek. Nato odlože tisoči delovnih ljudi svoje orodje. Nikjer ni na cestah opaziti razburjenja ali vihranja. Videti je, kot da je vse to že vračunano v ob:čaj-ni dnevni red, tako mirno za.ouščnjo ljudje svoje delavnice ter gredo z železnim mirom v kleti in bunkerje. Radio je dal svoje prve vesti- Sedaj je tilio. Le lahno tiktakanje slišimo. Nekdo je obrnil list v knjigi. Pogledi ljudi se tiho obrnejo v oni kot malega prostora. Kmalu se bo napovedovalec zopet javi!, takrat že z vojnega položaja. Na zidovih bunkerja stoje tihe scncc pričakujočih. Naenkrat se prično premikati. Težki protiletalski topovi so pričeli streljati. Kot rjovenje lačnega in požrešnega tigra se slišijo v kleteh. Nato pretrese zidove lahen trepet, nekaj žarnic zatropeče. Prve ve«ti, ki jih javi radio, poročajo, da sovražniku znova ni uspelo stvoriti potrebnega težišča. Zagrizeno strelja protiletalsko topništvo v krdela težkih oddcikov. Njihove skupine se razkrajajo in dro-be. 'l udi vedno nova svetlobna zname- nja vodilnih leta! nc morejo več zbrati razpršene črede. »Zdi se mi, kot bi sedeli v trdnjavic, pravi eden tu spodaj. Vsi to čutijo. Toda vsi ti vedo, da trdnjavska posadka ne bo nikdar kapitulirala, pa če bodo zunuj še tako zelo navaljevali nanjo- Pa saj tudi niso več napadali. Ne, z največjo naglico so se, potem ko so se brez cilja še hitro znebili svojih bomb, obrnili domov. Danes so neroJk: lovci znova imeli sovražnika trdno v svojih krem-pljih. Vse izstrelke, ki so jih mogli spraviti v svoje cevi. so pognali iz svojih strojnic. Z lahkoto so plezali njihovi hitri stroji v višine, nato so padali kot peresa, napravili nekaj sijajnih zavojev in napadli znova razpršene bombnike na novih občutljivih mestih. Predno je moglo zadnje sovražnikovo letalo zapustiti prestolnico, so tamkaj lahko videli, kako je skupina nemških lovcev znova napadla bežeče sovražnike. Kot divja se jee podila za njimi. Salva za salvo jih je spremljala pri odletu. Zopet jc uspelo le delu, da jc ušel berlinskemu obrambnemu ognju. Finančna konferenca dežel Srednjega vzhoda Ankara, 10. marca. V sredo so uradno objavili, da se bo 24. aprila pričela v Kairu prva finančna konferenca zastopnikov dežel Srednjega vzhoda. Predsedoval ji bo britanski minister na Srednjem vzhodu lord Moyne. Namen konference je, doseči močnejši vpliv na domače denarne trge ler na ta način oja-čiti pritisk na arabske deželo in Iran, so je vsled vojnih dogodkov nekoliko zrahljal. Turki aretirali komuniste Carigrad, 9. marca. Po poročilu lista >Ycr)t Sabnh« je bilo v sredo v neki carigrajski gimnaziji aretiranih pet profesorjev. Kakor javljajo, jih obtožujejo komunistične agitacije. svojo najtežjo pot na zapadu, in v zvezi s tem mora pričakovati od strani Nemčijo vojaške udarce, ki bodo angleško legendo že dobljene vojne surovo in brutalno podrli. Mi izražamo svoje trdno prepričanje, je nadaljeval minister, da bosta Anglija in Zedinjene amer. državo pri prihodnjem vdornem poskusu krvavo zavrnjeni od nemške vojske. Kaj pa potem? Zapadnim plutokracijam preostaja potlej sicer še upanje, da bo boljševizem premagal Nemčijo. Toda ali bo ta zmaga ludi zmaga Anglije in Zedinjenih ameriških držav? Na angleških otokih se bo predvidoma sprožil zemeljski plaz na levo in potegnil v svoj vrtinec vse. kar jo še angleškega v Angliji. V Londonu se lahko še tako zelo upirajo temu spoznanju, ki pn sloni vendar nn neodklonljivih dejstvih, in simptomi, ki sikajo na ta razvoj so poi>olnonia jasni. V Ivondonu vidijo približevanje te usode, in ne najdejo več nobenega izhoda, ki bi se ga utegnili po- sluŽiti, da bi ušli tej usodi. Vojna Anglijo ni več vojna Anglijo. Angleška plu-tokracija jo hotela, da bi njeni zavezniki potegnili zanjo kostanj iz žerjavice, sedaj pa je sama obsojena, da izvrši to vročo delo za svojo zaveznike. Kaj moramo mi storili v tei dilemi vojne, se na koncu vprašuje dr- (iohbels. Nam preostaja, lako pravi, naloga, da so tvarno in moralno pripravimo na veliko krizo vojne, ki je nujno povezana s letu razvojem. Na njenem višku se bo končala vojna. Nemško vojno vodstvo ni. kot angleško, pod notranjim pritiskom, temveč ima absolutno svobodo delati vse ono, kar smatra za umestno, in nemški narod gre v zadnje bitke z neomajno voljo, da lih pod vsemi okoliščinami dobi. Od Fiihrerja do poslednjega moža stojimo vsi v strnjeni falangi volje iu najtrše in brezpogojne odločnosti. Noben dogodek nas ne bo mogel presenetiti. Kajti mi smo pripravljeni, in lo je, kakor je znano. vse. — II — K hudim bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 10. marca. DNB Vkljub stalnemu dovajanju svežih sil in več novim sunkom na dosedaj mirnih odsekih, so se tudi 8 marca izjalovili vsi boljševiški probojni poskusi. Sovražnik jo znova silovito napadel na jugovzhodnem bojišču, da bi prebil med Spodnjim Dnje-prom in Dubnom napeti frontni lok, tako z vzhoda pri Krivem Rogu in Kirovo-gradu kot s severa s področij pri Sveni-gorodki, Scpetovki in Janipolu. Jugozapadno od Krivega Roga so ob Ingulecu prodirajoči boljševiki, vkljub izgubi 12 oklepnikov, pridobili še nekaj ozemlja. Zapadno od Kirovograda so boljševiki obnovili svoj napad, ki se jim je ponesrečil v torek. Podvojili so število napadajočih divizij in jih podprli s 30 oklepniki. Vkljub večji uporabi sil pa so se vsi boljševiški napadi v hudih borbah izjalovili. Na odseku pri Svenigorodki so Sovjeti pritiskali zopet na široki črti proti nemškim črtam. Nemške čete pa sc prehajale vedno znova v protisunkc, s katerimi so odbijale neprestane močne ruske napade. Podobno sliko so kazali boji na področju pri Scpetovki in jugozapadno od Jampola. Boljševiki, ki so jih Nemci zadržali na vzhodnih zapornih položajih vdornega področja, so poskušali uničiti odporno črto z juga. Toda tudi tu so nemški pešaki in oklepniški oddelki pre-stregli in vrgli nazaj boljševiške napadalne skupine. Tudi sovražnikovi oddelki, ki so z več klini prodirali proti jugu, so po malenkostnih osvojitvah ozemlja naleteli na silovito obrambo. V sem in tja valujočih bojih so morali Sovjeti opustiti nekatere postojanke, za katere so bili plačali izredno visoko ceno. Drugod so skušali, da bi prišli dalje proti jugu in jugovzhodu. Zaradi napadov in protinapadov so se na vsem lužncm odseku vdornega področja razvili težki oklepniški boji, v katerih so čete nekega nemškega okiepniškega zbora z 42 novimi sestrelitvami povišale število bojnih voz, ki so jih uničile od 4. marca dalje na 150. Nadaljnih 20 oklepnikov, 4 protitankovske topove in kakih 120 vozil so uničila s svojimi bombami bojna in strmoglava letala, ki so sc udeležila bojev na zemlji. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so obnovili Sovjeti svoje poskuse, da bi prebili fronto zlasti ob avtomobilski cesti Smolensk—Orša. Zaradi neprestanih težkih topniških bojev je postalo vse ozemlje polno lijakov. Nemške čete so popravljale strelske jarke, ki so jih sovražnikove granate popolnoma izravnale. Naredile so tamkaj nove obrambne postojanke in čeprav so morali stati grenadirji često do gležnjev v ledeno mrzli brozgi kopnečega snega, so vendar odbili vse sovražne napade. Tudi, ako so v izprememb polnih bojih včasih izgubili kako višino in jo morali zopet osvojiti nazaj, je do večera glavna boina črta prišla zopet popolnoma v nemško posest, neko na sosednjem odseku nastalo vrzel pa so Nemci zamašili. Razen ob avtomobilski cesti, so imelo nemške čete na srednjem odseku lep obrambni uspeh tudi vzhodno cd Kričeva. Po izjalovitvi probojnih poskusov, ki so jih naredili prejšnje dni med Bcrezino in Dnjeprom, so boljševiki preložili svoje sunke dalje proti severu in napadli frontno vzboklino pri Čausih s kakimi petimi, v dveh napadalnih klinih zbranimi divizijami. Vkljub večkratni ponovitvi sunkov so nemške čete, ki so očistile vsa vdorna mesta, tudi tu obdrž.ile svoje črte v polnem obsegu. Letalstva jc obrambne boje podpiralo, ter je poleg tega bombardirali) Sfe ftfrtftdfbf V Sarnih, kjer se jc vžgalo mr.ogo vlakov, in pa mostove preko Berezine Na severnem odseku so oživeli boji na področju scvcrozapadno od Nevlja. Severno od Pustoške je obnov-.l sovražnik po dovozu svežih sil svoje probojne poskuse, vendar je dosegel le en krajevni vdor, ki pa je bil takoj zajezen. Jugovzhodno od Ostrova in severno od Psko-va so latvi)ski prostovoljci vojaške SS in nemški grenadirji odbili več sovražnih napadov, izvedenih v moči bataljonov. Pri tej priliki so uničili 4 oklepnike. Na področju pri Narvi je nemški napad vkljub silovitim sovjetskim protinapadom napredoval. Te dni je odstranila tamkaj se boreča 20. estonska SS brigada obe mostišči, ki sta nastali v fcbruariu. Tudi boljševiki so napadli na več mestih, vendar so se vsi ti napadi izjalovili ob istočasni izgubi 14 oklepnikov. Njihova pehota, ki sc je zrušila večinoma že v ognju pred nemškimi črtami, je imela težke krvave izgube. V noči na 9. marec so nemška boina letala znova napadla sovjetski oskrbovalni promet na važnih železnicah na področju Ilmenskega jezera in zapadno od Kijeva. Bombe so uničile ali poškodovale več vlakov ter številne natovor-jene vagone. Zaščitni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 23 sovjetskih letal. Nemci pogrešajo 2 letali. Prebivalstvo Salicije odklanja boljševike Lvov, 9. marca. Iz vseh slojev in krogov galicijskega prebivalstva sprejemajo* to usodne dni generalni guverner v Kra-kovu, guverner v Lvovu in drugi nemški oblastniki pisma in resolucije z. javnih zborovanj. Vedno znova poudarja prebivalstvo na številnih zborovanjih, da so bo z vso močjo zoperslavilo boljševizmu ter izjavlja svojo pripravljenost na lojalno sodelovanje z nemškimi oblastmi. »Mi vemo«:, tako so bern v nekem pismu z zborovanja nekega ukrajinskega poljedel- skega okrožnega združenja, "da nam bodo boljševiki prinesli zgolj suženjstvo,-trpljenje, smrt iu opustošenje. Nismo še pozabili naših umorjenih ali v Sibirijo odgnanih 6onarodnjakov in rane. zadane z vsemi temi grozovitimi ukrepi, še vedno niso zaceljene v našem narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju«. Celo v majhnih vaseh se je to dni zbralo na tisoče mož in žena k učinkovitim de. monstracijain proti boljševiškeinu gospod-stvu. Kako so komunisti varali Grke Atene, 9. marca- Atenska poročevalska služba priobčuje poročilo nekega bivšega organizatorja neke komunistično organizacije z imenom Katroulis. Katroulis je opisoval, kako so nastopali boljševiški agenti s ponarejenimi izkaznicami kot častniki vojsko na Srednjem vzhodu pri mladini, ter jo pod krinko osvobodilnega boja pridobivali za vstop v ^rodoljubne« organizacije. Ko so so pa čutili dovolj močne, so odvrgli krinko. Nato so takoj uporabili metode Sovjetske Rusije, zapirali »reakcionarne« meščane in jih morili. Katroulis jo opisal več takšnih grozo-vitosti s točno navedbo krajev in imen žrtev boljševiškega terorju. Opisovnl je na primer, razmere v nekem komunističnem zbiralnem taborišču, kako so bili ujetniki vrženi v nek prepad Taygetosa in so kmetje pri oranju našli trupla umorjenih meščanov. Vasi, v katerih w> se kmetje branili nuditi tolpam pomoč, so komunisti kratkomalo požgali, Oerkvo so bile. oskrunjeno in po svetih podobah so hodili. Ponesrečen beg tolovajev Berlin, 9. marca Neprekinjeno zasledovanje komunističnih tolovajskih skupin na zapadnem Balkanu po nemških odelkih je ponovno dovedlo, da so posamezni ostanki tolp skušali preko Jadrana uiti v Južno Italijo Pred nedavnim jo bilo pri poskusu pobega v Južno Italijo zaietih 150 tolovajev, sedaj pa ie bila no-novno na obali po kratkem boju prisiljena neka skupina 44 tolovajev k predaji. Curtin grozi z odstopom Stockholm, 9. marca. Ministrski predsednik Curtin je po Heuterjevi vesti iz Canberre zagrozil z odstopom in to v primeru, če bodo rudarji v Novem Južnem \Valexu in nu južni obali nadaljevali svojo štiritedensko stavko. Curtin je izjavil v reprezentančni zbornici, da pn »prav resno skrbi«, nli tuliko še prevzame odgovornost za vojno pomoč Avstralije, čo bo šc vedno trajal zastoj v premogovni n^l,vn'ln" Pomožne site Ruska boljSevUka revolucija je uspela morda najbolj zaradi tega, ker jo znal Lenin pritegniti razne sorodne organizacijo k sodelovanju in naravnati njihovo prizadevanje v boljševiške namene. 1'rl nekaterih jo znal ustvari.i to sodelovanje na osnovi odkritih ciljev, pri drugih pa jo dosegel skupni nastop s pomočjo svojo zakrinkane taktike, ki je znala prikrivali resnične naniouo in prikazovati (o. kar jc vsaki skupini posebej prijulo. Slovilčno je pomenila sila komunistične stranke v Rusiji presenetljivo malo. Če Lenin ne bi imel teh pomožnih sil. revolucija v Rusiji gotovo no bi uspela. Tej Leninovi taktiki je sledil komunizem ves čas do danes. Tudi danes velja v komunistični stranki načelo, da mora ostati kader pravili članov partije maloštevilen. a zato tembolj vdan iu discipliniran. Komunistična stranka mora po boljševiški organizacijski ideologiji ostati le glava- Ostale ude si mora poiskati v raznih sorodnih in včasih celo nasprotn;h gibanjih in organizacijah. Kdor pozna razmere med komunistično stranko na Slovenskem, ta ve. da je tudi pri nas bilo Številčno stanje komunističnih pristašev sorazmerno zelo nizko. I'o poročilih, ki jih imamo iz današnjih razmer, je razvidno, da komunisti tesa načela niso spremenili niti v sedanjih okoliščinah. Izjemo delajo le borbeni oddelki po hribih in gozdovih, kjer jo komunistična stranka prisiljena, dn si iz borcev naredi čimbolj zanesljive pristaše. V zaledju pa komunizem še vedno vztraja pri svoji taktiki maloštevilnem kadra, a si tembolj zagrizeno prizadeva, da is dnig'h skupin ustvari pomožne sile. ki naj bi ime f v>«-o »striili udov nn celolnrm organizmu komunistične revolucije. Vedno je bil cilj komunistične taktike, da dosega svoje namene čimbolj s temi pomoi-liimi silami, kader komunistične stranke pa naj ostane kot nekak možganski trust v ozadju. skrit in neviden. Celo ta'io'~'i

oduradi gospodarske policije, ki se ustanove v posameznih pokrajinah po potrebi. Tem uradom sc lahko dodele tudi postojanke gospodarske policije.^ Gospodarska policija najožje sodeluje z uradi, tvorbo in nadzorstvom cen pri prefektih. Končno poročamo še, da ie novoustanovljena gospodarska policija že začela svoje delo in da je imela pri tem že lepe uspehe. Več 1000 kg blaga je že zaplenila. Zato je tudi dolžnost prebivalstva, da ji pomaga. Povojni gospodarski načrt. Večkrat se nam dozdeva, da so si majhne dežele na dele nalogo, braniti in ščititi prapor sve-tovnega gospodarstva, meni uvodni član-kar v zadnjem zvezku »Die deutsche Volkswirtschafi«. Člankar se bavi s spisi, ki so izšli v zadnjem času in ki jih je objavila žrnevska zveza; ti se bavi jo z vprašanjem prehoda od vojne v miino-dohsko industrijo in gospodarstvo. Te ■diskusije, meni avtor, imajo vse končen cilj, da se gospodarstvo popolnoma od- vrne od kolektivizma, pri čemur služi vsem razpravam antikolektivizem kot podlaga in doktrina. Tega vsega pa 6e nam ni bati in nam ne dela nikakih skrbi, ugotavlja člankar v svojem članku-Narodni socializem vsekakor dovoljuje državi kakor skupnosti, da pride do veljave, kjer je potrebno, podjetnik pa dela, kakor so mu zdi prav ter urejuje gospodarstvo po svojem načrtu, kjer mu je pač mogoče. Kar se pa v tej zvezi tiče svetovnega gospodarstva, naj omenim', da ni bila Nemčija prva, ki se je ločila, temveč Sovjetska unija. Velika Britanija in Zedinjeno države. Cemu ne bi Evropa sedaj izkoristila prednosti velikoprostor-nega gospodarstva? Morda le zaradi tega ne, ker še obstojajo majhne državice, ki objokujejo že davno pozabljenega iu ne obslojajočega malika? Carinska zveza med Argentino in Paragvajem. Po vesti, ki jo posnemamo i/, časopisa »Informacioncs« iz Buenos Airesa, se vrše v Argentini sedaj pogajanja med argentinsko iu paragvajsko vlado za ustanovitev carinske unije. — Argentinska in paragvajsko vlada sta podpisali pogodbo o carinski uniji med Argentino in Paragvajem. Antnkja 8. marca. Ker se severnoameriški gospodarski krogi vedno bolj zanimajo za Irak, so se sedaj začeli Britanci zanimati bolj za iraško go-gospodanstvo ter streme za tem, da bi dobili v roke še pravočasno najvažnejše gospodurske postojanke, kakor nam poročajo iz Bagdada. Kot primer naj navedemo, da so sedaj zasedli do-bičkanosno mesto šefa inženirja pri iraški upravi luke; na to mesto je prišel Anglež Reginald Ilerbert Briek. Prenos sedeža Jadransko plovbe- Hrvatska paroplovna družba .Jadranska p'ov-ba, ki je pred vojno opravlja'a skoraj ves potniški promet na vzhodni jadranski obali, je prenesla svoj sedež- s Sušaka v Zagreb. Glavnica družbe znaCa 12 milij. zlatih kun. Povišanje brezposelnih podpor na lir vatskem. Hrvatsko socialno ministrstvo je zvišalo podpore za brezposelne in si- Noto mesto Nesreča z ročno bombo. V Bršljinu je 8-letni begunski otrok Zupančič Antou iztaknll nekje ročno bombo. Otroška radovednost pa ni nikdar ugnana. Ogledoval jo jo nekaj časa, predeval iz eno roke v drugo, nakar jo je začel obdelovati s kamenjem. — Sreča v nesreči jo bila ta, da jo bila bomba že demontirana. Vžgal se je samo smodnik, mu osmodil lase in obrvi in ranil roko, hujše nesreče pa ni bilo. Zdravi 6e v kan-dijski bolnici usmiljenih bratov. Lov za legitimacijami. To dni je bilo opaziti več mladih ljudi, ki so po ulicah i-lovili« svoje znance in prijatelje. »Ali mi posodiš legitimacijo? Takoj Ti jo vrnem.« Radovednežu je bilo takoj pojasnjeno, da se na osebno legitimacijo pri pošti lahko kupi nekaj »pretipkanih« znamk, ki imajo za filateliste veliko vrednost. Da bodo tudi sami pri tem nekaj zaslužili, seveda niso povedali. No, pa nekaj kozarcev vina so le zaslužili tudi tisti, ki so »posodili« osebne legitimacije. Prosvetni dom zopet služi svojemu namenu. Prva otvoritvena prireditev je bila žalna komemoracija za novomeškimi padlimi žrtvami komunizma, o kateri jo »Slovenec« že prinesel poročilo. V nedeljo popoldne so je obširna dvorana Prosvetnega doma zopet napolnila do zadnjega kotička. Ravnatelj Dolenec je imel skioplično predavanje o štirih letnih časih na deželi. V uvodu jo poudarjal pomen kmečkega stanu in omenil, kako je tudi sam med prejšnjo svetovno vojno kmetoval. številne barvane slike so pojasnjevale kmečko delo v štirih letnih časih. Predavatelj je v skoro enournem predavanju orisal lepoto kmečkega stanu, ki je steber vsake države. V upanju, da bo naša zemlja obdelana kot prejšnja leta tudi letos, je Končal svojo predavanje. Omenjeno bodi. da so jo predavanja udeležilo zelo veliko beguncev iz deželo. — V nedeljo dne 12. marca bo v Prosvetnem domu prva domobranska akademija, o čemer bomo še poročali. Berite »Pastirjev glas«! Stane samo 1 L. Dobi se v podružnici »Slovenca«. MelaS! bodo zagotovo višek v v prvem letniku ed ne slovenske poljudno znanstvene knjižnice SVET Knjiga bo edinstvena na slovenskem knjižnem treu. Mejaši si bodo dali sami o sebi sodoo. Eno pa laliko pribijemo: Mejaši bodo za staro in mlado, za vsokogar, ki rad prebira pester in dober zgodovinski r^man. Ne pozabile na Mejake! Naročite se na SVET! SVET v vsako hišo! cer do najvišjega zneska 450 kun dnevno. Nadalje je bil ustanovljen poseben sklad za zgradbo vajeniških domov. Soja v Romuniji. V Besarabiji in Bil ko vini bodo posejali 20.000 ha s sojo. Polovico letine bodo, kakor je v načrtu, izvozili v inozemstvo. Repatrirani madžarski vrednostni papirji. Madžarska narodna banka je izračunala, da je bilo v letu 1942 izdanih 176, leta 1943 pa 62 milij. pengi) za odplačila kapitala, odkupe zadolž-nic in izredna plačila v Nemčiji. Računajo torej, da je Madžarska v teku dveh let kupila v Nemčiji za okoli 200 milij. pengii svojih stalno se obre-stujočih vrednostnih papirjev. Nadalje je bilo odkupljenih iz nemške posesti okoli 30 milij. pengii delnic madžarskih podjetij. Švedski državni dolg. Švedski drž. dolg je narastel v mcsecu februarju za 33 milijonov kron ter znaša sedaj 9S33 milijonov kron. Centralna banka za Filipine. Po podpisu zakona o centralni banki za Filipine bo sedaj sklican organizacijski odbor, ki bo ustanovil centralno banko, katere kapital bo znašal 50 milijonov pezov; vlada pa bo dala banki ves ta potrebni kapital na razpolago. ŠIRITE KNJUICO POZOlt — STRUP! Cena ena lira Poziv domobrancem Vsi prostovoljci, ki so se opisali za ost op o Slovensko domobranstvo, a da sedaj še niso pregledani od zdravniške komisije, se tem potem pozivajo, da se o izogib posledic neizostavno predstavijo zdravniški komisiji Slovenskega domobranstva dne 13. t. m. ob 9. v Srednji tehnični šoli zaradi zdravniškega pregleda. Poveljstvo Slovenskega doi.iobranstva. Iz Trsta V gledališču »Verdi« bo v soboto 11. t. m. premiera Giordanovo »Fedorer. Glavne vloge bodo igrali Franca Soniigli in Aleksander Ziliani, daljo Dora do Štefani in Scipione Colombo. Dirigiral bo Edmondo Do Vecchi. V Trstu so umrli: Roman Ferrante, Martin Gjurgjevič, Alojzij Lugnani, Ivan Kante, Puvla di Leonurdo, Marij Poropat, Franc Škerlavnj, Viktorija Dopliker, Ana Bratovič, Lma Carloni, Marjun Geč, Paskval Nava, Marcel Tagliapietra, Dante Sabelli, Marija Dapretto, Josip Gubana, Adelma Zan-cotti, Vovk Ivana, Nikolaj Nakič, Ana Bečaj, Heuman Dan, Edvurd Marcuz/.i, Antonija Pavletič, Frančiška Godnik, Antonija Joras, Julija Torro in Ana Brandolin. Morilec svoje snahe pred sodisccm. Pred porotnim sodiščem sc je moral pretekle dni zagovarjati zaradi umora Franc Nusdorfer, star 67 let, domr. iz Dupelj v Vipavski dolini. 3. junija 1943 zjutraj je v svoji hiši zaslišal iz kuhinje prepir. Ko je prišel po stopnicah iz gornje sobe, kjer je navadno spal, je našel v kuhinji svojo hčerko Dorotejo, ki se je prepirala s svakinjo Gizelo. Nusdorfer že od prej ni trpel svoje snahe, ko pa jo je topot pozval k miru, mu je odgovarjala, kar ga je ozlovoljilo. V navalu jeze je pogrubil sekiro in navalil na Gizelo. Ko je že ležala na tleli, jc pograbil še kladivo in udarjal po njej, dokler v mlakuži krvi ni izdihnila. Nato jo jc prijel za lase in jo zavlekel v svinjak. Po tem groznem dejanju je odšel spet v kuhinjo, si iira/1 roke iu oblekel svojo najboljšo obleko. Da bi si dal poguma, jo iznil še pol steklenico vina, nato pa odšel v gostilno, kjer je spet pil. Napotil sc je v Vipavo in povedal na karabinjer-.ski postaji, da jc ubil svojo snaho. Izgovarjal se jc, da jc to storil, da ta ne bi ubila njegove hčerke. Zdaj jc prišel pred porotno sodišče. Pri zagovoru sc jc opravičeval, da ni izvršil umora premišljeno in da ima večkrat vrtoglavico, saj je bil v svetovni vojni, pozneje pa ga jc brcuij tudi konj v glavo in če pogledajo, _ ima mnogo brazgotin po glavi. Tajil jc,- danbinbil zavlekel truplo umorjenke vri svinjak, češ da se jc sama, ko je bila še pri življenju zavlekla tja. Zaslišan ja,.bil tudi tedanji komandir karabinjejisko postaje, ki je zatrdil, da je obtožba resnična. Ker so kljub vsemu morali Nusdorfcrja izročiti psihiatru v zdravniški pregled, je bila sodba odložena. Trijo požari. V sredo zjutraj ob devetih so so vnele saje. v dimniku v ulici Seala Bonghi 91. Gasilci so ogenj hitro udušili, tako da ni nastala večja škoda. — Okrog enajstih je začel goreti senik na cesti proti Reki. Gasilci so imeli dela za dohro uro, da so mogli omejiti požar. — Popoldno pa je začelo goreti pri Miljah 15.000 kvadratnih metrov grmičevja. Ogenj je gasilcem uspelo zadušiti. Tatvina olja. Pretekli teden so neznani vlomilci odnesli iz skladišča tovarne L. Salvador & Co. v ulici Colagna 80 nekaj ročk olivnega olja v vrednosti 40.000 lir. Milijon lir za Dalmatince. Tajnik republikanske fašistične stranko je dal zveznemu komisarju v Trstu na razpolago milijon lir kot prispevek stranke za pomoč Dalmatincem. V Trstu so umrli: Paskul D rušila, Chiochetti Angela, Sader Auguštin, Mo-neta Helena, Lorusa Petronila, Trobič Marija, Guštin Marija, Bravničar Marija Tereza, Štefani Josip, Barison Romana, Belleli Sabino, Valli Peter, Berlolizio Anton, Čermelj Sergij, Ricci Cesira, Eisner Alojzija, Trevisan Margerita, Venuti Roža, Pettirosso Kari, Markesič Antonija, Jan Filip, Costante Mihael, Colombini Jera, Ferluga Renato. Poročili so se: Mankok Stanislav z Marto Kotar, Jenko Anton z Marijo Skorja, Rossi Ezzelino z Lojzko Bordon, Pavanello Enea z Pavanello Iris in Lu-kež Ernest z Gerzelj Eriko. Izraelove mreže nad svetom O_ T l9 V tolažbo nam vsem moramo navesti še končno stanje svobode človeštva, kot si jo zamisli Jud v protokolu XXII1/6: »Od Boga izvoljeni (judovski) svetovni vladar mora streti brezumne sile prevrata, ki so jih vodili živalski nagoni, ne pn človeški razum. Te sile zmagujejo sedaj, ker izvajajo pod videzom pravice in svobode rop in nasilje. Te sile so razdejale vsak družabni red... njih nnlogn pa je. končana, čim nastopi judovski kralj svoje vladarstvo. Z vsemi silami se bo moralo temeljito p o -mest i.« Svoliodomiselstvo. Načela francoske revolucije so bila tedaj judovsko orožje za dosego nadvlade nad svetom. Ta načela so krstili (po nasvetu ge. pl. Stael) z imenom: liberalizem. V zapiskih najdemo vse polno obsodb zoper svobodo in liberalizem. Naštejemo jih nekaj, kniti splača se poslušati mnenje judovskega naroda o tak., imenovanem liberalizmu, besedo, ki smo jo tolikokrat slišali, pa nikdar pravilno razumelL »Politična svoboda je ideja, ne pa dejstvo. Kadar je to potrebno, je treba znati to idejo izrabiti kot idejno vabo in pritegniti v svojo stranko narodne plasti... ta naloga je tem lažja, če se je nasprotnik sam zastrupil z idejo svobode s tako zvenim liberalizmom. in popusti zaradi te ideje od svoje oblasti. Ravno v tem se izkaže zmaga noše teorije: Takoj se polasti nova roka popuščene oblasti, ker ne more slepa moč naroda niti en dan preživeti brez voditelja, in nova oblast nastopa le namesto prejšnje, ki jc zgubila zaradi liberalizma svojo moč« (1/2). Liberalizem je bil tedaj najuspešnejši strup, ki je razjedel prejšnji družabni red in krščanske države. V naslednjem odstavku že navajajo protokoli, da je liberalizem doiffral in dn vlada sedaj zlato, to je goli materia-lizem, nli kot gn imenujejo z modernim nazivom, »komunizem«. Takole pišejo: »So bili časi, ko je vladala vera. _ V naši dobi nodomešča moč oblastnikov — liberalcev — moč zlata.« >V državi, ki iina slabo urejeno Komunizem je sad judovskega prole-tnrskega voditelja in judovskega kapitalista. Oba ščuvata proletarski sloj proti nejudovskim lastnikom in mu kažeta v njem svojega razrednega sovražnik« oblast, kakor tudi brezlične zakone in biezličnega pogluvarja, kot so to napravile od 1 i b e r a 1 i z m a številčno povečane pravice, v taki državi pridobivamo novo pravico in sicer: vreči in uničiti na temelju pravice močnejšega obstoječi red, spremeniti zakone, reformirati vse urade in postati vladar nad tistimi, ki so prostovoljno in zaradi liberalizma odstopili pravico svoje moči« (1/8). »Iz začasnih hudih in trdih odredb, ki smo jih prisiljeni sedaj izvajati, bodo nastale pozneje dobrote čvrstega vladanja, kar bo vzpostavilo pravilen potek narodnega življenja, ki ga je motil dosedaj liberalizem« (1/10). Skrili se bomo v vseb političnih smereh pod liberalno krinko in pod to krinko bodo nastopali vsi naši govorniki, ki bodo držali toliko govorov, da postanejo ljudje od njih utrujeni, govorniki pa jim bodo postali odvratni« (V-9). To pomeni počasen prehod v materializem oziroma komunizem. kar smo že uvodoma navedli. »Dejansko ni več pred nami ovir. Ultralegalni sedanji položaj naše nadvlade lnliko imenujemo z močno besedo »diktatura«. S polno zavestjo smemo reči, da smo sedaj postavodajalci mi. Mi sodimo in obsojamo, mi kaznujemo in oproščaino. Z drugo besedo: Mi sedimo kot poveljniki vseli svojih armad na vodilnem mestu. Upravlja- mo z močno voljo, ker držimo v svojih rokah razbite ostanke nekdaj močne stranke, ki smo si jo podvrgli (liberalne stranke) (IX-4). »Da ne bi predčasno uničili neju-dovskih ustanov, smo postopali zelo previdno, in zelo previdno držimo vzmeti njihovega mehanizma. Ta mehanizem je bil prej v strogo določenem, toda pravičnem redu. Mi smo ga zamenjali z liberalno samovoljo nereda. Mi smo se vmešavali ter dobili vpliv na zakonodajo, na zakon o volitvah, na tisk, na osebno svobodo, predvsem pa na izobrazbo in vzgojo, ki sta temelj svobodnega življenja. Mi smo ogoljufali, omamili in zapeljali k raz-brzdanosti mladino gojev s tem, da smo jo vzgajali po krivih, od nas priše-petauih načelih in teorijah« (lX-9,10). »Potem, ko smo državnemu organizmu vlili strup liberalizma, sc jc spremenila vsa njegova državnoprnvna sestava. Danes so napadene vse države od smrtne bolezni, od razkrajanja krvi. Nam jc treba samo še počakati konca njih smrtnega boja« (X-S). »Liberalizem je nadomestil samovlade (absolutne monarhije), ki so bile rešilne za nejude, z ustavnimi državami. Vsaka ustava je, kot veste, visoka šola za sovraštvo, prepire in brezkorist-ne strankarske prepirčke, ki ohromi moč države in ki omalovažuje v praksi vsako osebuo veljavnost. Devetdnevnica za Primorce in vse Slovence da ne bi podlegli navalu komunizma Molitveni namen: za današnji dan (sobota), ki je zadnji dan devet-dnevnice, je: molimo, da Primorci in Slovenci ostanemo Marijin narod in se k Mariji vrnejo nesrečni, po komunizmu zapeljani bratje. Vodimo ta zadnji dan k tej lepi pobožnosti vse svoje znance in prijatelje! Vdane prošnje tolikih vernikov pa naj ganejo božje usmiljenje, da bi se v pravem duhu združili vsi Slovenci! Pod gornjim naslovom jo v radiu govoril za Zimsko pomoč ravnatelj Dru-me g. Ciril Debevec: Današnjemu človeku, kl je po svoji, ako. raj bi rekel, nesrečni naravi tako ustrojen, da Je nagnjen k razmišljanju, je pri duši kakor Hamletu, kt toži: »Svet Je U Ura.. .< DuuaSnJl svet jo ves lx tira, lz reda, kot da je dvignjen lz tečajev. Osnovna čustva so omajana, stara dognanj« postajajo dvom. ljlva. nazori se spreminjajo, razmer.a se menjavajo, davul zakoni padajo, stara pravila Izgubljajo veljavo — skratka, avet se premika s silo, kl je preprosti um no more doumeti. Oblike vsega svetovnega dogajanja so zavzele nadnaravne In lzvcnnaravne mere, Strahote so nam vsem tako blizu, da jih naSe oko ne more več pregledati, grozoto tako strašne, da jih uho ne more več dojeti, dogodki tako težki. da jih naš ubogi duh ne more v celoti zavestno ved zajeti, pretehtati |n oceniti. Zemlja bobni, zemlja gori, človek se koplje v krvi. Godi se vse, kakor je pisano 2e t Sve. tem pismu: »Vstal bo narod zoper narod In kraljestvo zoper kraljestvo; veliki potresi bodo In kufue bolezni 4n lakota po muoglh krajih... In znamenja hodo na soncu |n luni ln zvezdah ln na zemlji bo med narodi stiska ln zmeda zaradi Šumenja morja In valov. In ljudje bodo koprneli od strahu In pričakovanja tega. kar pride nad ves svet; zakaj nebeSke silo se bodo majalo.« Neusmiljena In nedoumljiva usoda je svrnlla tudi nad naSo malo In skromno domovino zvrhano mero gorja In trpljenja. Razplamtela Je sila temnih strasti — v na-Sem narodu samem je vzklilo ln bujno pognalo satansko seme sovraštva In tako smo v tem času obsojeni, da doživljamo morda najstrašnejšo fazo v svoji zgodovini, da se med sabo preganjamo, požlgamo, koljemo In morimo. Prlvldne moči In atvarlteljske da. rovltostl samega Cankarja bi bilo treba, da bi nam tudi on morda samo v jecljavlh besedah zamogel opisati stvari, kl jih nam povprečnim ljudem nI dana Izreči In opisati. Ze v prejšnji vojni je zavzdihnil pesnik ▼ svoji žalni tožbi: »Milost božja, kaj se je priisarllui v teh silnih časih. Gruda molči, ta.jnrta gruda, kl je neko« tako veselo lo glasno prepevala z nami! No gano se; nobena proSnja, noben kile je ne vzdraml. Tu. dl nebes* molče; v vsej svetlobi svoji ao ledena'tn neprijazna. Gozd ne Sumi več, tlbo je polje, Skrjanc! so obnemeli. Ta vesoljno tlilna Jo vsa prevzeta i brezmočno žalostjo; žlvljenjo no sope več, vse Jo okamcnclo, mrtvo.« Svet Jo v ogromni tvarnl stiski. A ge ogromnejSa jo duhovna. V duhovnem svetu j« napaka. V duhovnem Jo bolezen. V ta svet In samo v ta bo tre. ba seči In tam pomagati, čo bomo hoteli, da bo človeštvo sploh Se kdaj okrevalo In ozdravelo. Samo v duhovnem smislu jo ta brezdan'a, preko vsega sveta zevajoča rana nezmotno ugotovljiva In ozdravljiva. Dru. gib načinov In druge poti nI. Kjer In k a d a r jo kje hudo, tam (n takrat sc juvl hkrati tudi potreba po pomoči. Najboljša pomoč seveda Je Se vedno tista, kl prepreči, da se hudo sploh povzroči. (o pa jc kje In kadar je gorje že neizogibno, tedaj je važno, da pomagamo h 1 -tro, izdatno ln kar js najvažnejše: da pomagamo bistveno. Razna maindna sredstva, razni hladilni obkladkl so pol manj dragoceni kakor pa tista, res da redka, a zato tem žlahtnejša In tem bolj učinkovita sredstva, kl povzroče, da so trpljenje od. strani ln da se rana za trajno ln celostno zaceli. V vseh kritičnih trenutkih v življenju, v rasti In razvijanja človeštva, je bilo treba posegati vedno znova v edini vir vseh bolečin In vseh radosti, v edino vrelo vseh bolezni, a tudi vsega zdravja — v to naSo nbogo. tolikokrat zasmehovano, zaničevano In zatajevano siroto — T edino neprljcmljl-vo, a tudi neminljivo — človeško duSo. Za zdravstvo dnš pozna človeška družba prvenstveno dva poklica. To sta duhovnik ln umetnik. Pravi duhovnik ln pra- Srce in pamet vi umetnik. Duhovnik, ki ustvarja v svojem delu toliko lepote, da sam ne ve, da je žo obenem umetnik ln pa umetnik, kl v svojem delu lzžarja toliko duha, dn sam ne ve, da je hkrati že duhovnik. Duhovnik ln umetnik. kl jima je po bistvu, ne po namenu, edini ln zadnji cilj: dobrota. In t« do. brota Jo — kadar koli lu kjer koli — najlepša In tudi najpravllnejša pomoč. Z dijaških let So ml je ostal v spominu prečudežnl pojav kneza Myškina v Dostojevskega znamenitem romanu »Idljot«. Mnogo Je bilo lepih ur, So več Je bilo hudih, ko me Je spreoiljals In mirno ob meni stala ta tiha, z notranjim bleskom tako ožarjena po. dobo. Ne vem natanko, mislim pa, da sem prav v Istem delu prvič naletel na besedo »srčna p a m e t«. To besede nisem nikoli več pozabil. Prevzela me jo vsega. Vsedla se ml Je v inožgano ln v srce. Premišljal sem ln ždel ln v duhu zavidal srečnega človeka. kl bi bil tako prekrasno rojen In ustrojen, da bi Imel vsreu pamet In v pameti s r e e. Zame, kl Imam, kar se zave. dam, opravka z gledališčem, Je Ml preskok kaj hiter In preprost: kako bi bilo, če bi pripravljali v gledališču lo s gledališčem ljudi, ki hI z močjo umetnosti dajali In sprejemali to dvoje, kar je za vse dežele ln tudi za vse čase najnujnejše In hkrati najvažnejše, namreč: arce |n p a m e t T Zahteve do visoke. Ta svojstva, zlasti v harmonični združitvi, so redkost In vendar mislim, da bi ju pravo gledališče moralo Imeti. I)a pravega gledališča brez teh dveh svojstev sploh ne more liltl. Naloge douoinjlh gledališč, ln zlasti našega, gotovo niso prvenstveno Igralski slogi: »misticizmi«, »realizmi«, »mehanizmi«, »konstruk. tlvlsml« In drugI taki »—Izml«; tudj niso pretežno važni slepljlvl, samo navidezno umetniški nareki ali nečlmernl, malenkostni, nestvarni pohlepi po zunanjih učinkih — ne, važni In bistveni, v pravem smisla p o m o -č 1 zmožni In plodovltl so edlnolo zdravilni žarki čudežne toplote dobrotnega, preproite-ga srca ln zdrave, bistre ter vedre plin ct i. Živo srce, kl gorko čuti trpljenje sočloveka. kl utrlplje v strahu In skrbeh za svoje bližnje, k| se zakrnjeno ne zapira, temveč, kl se smehljaje, četudi z lastno boleči, no odpira In kl dovaja svojo lastno kri ▼ ntebo ln iolažbo vsem, kl so v pomanjkanja ln bedi pomoči potrebni. Srce, kl n| ne otroftje la ne vzdihujoče, kl nI solz&vo 4h ne mehkužno, kl nI ne lažno, ne hinavsko — temveč srce, k| je krepko, odkrito in Iskre, no, kl hoče ln tudi dela za vsako ceno do-■ro, pri čemer mu pomaga vedno tisto, kar je tako preprosto, pa vendar tako redko, namreč pamet. Pamet, kl nima suhih. Mcdlh lic In no razkrajajočlh oči strupeno zelenega razuma, k| nima slepe Jeze, besa, sovraštva ln napuha, temveč pamet, kl Jo dobra žena In še bolj dobra mati, kateri je edina skrb, da bi bilo vse dobro In lepo, ne pa, da bi bilo vso slabo In grdo. Pamet, ki ne tehta, preu. darja ln sklepa ln odloča samo z golim, mrzlim In neprijaznim umom, temveč kl radevolje posluša tudi glas tistega organa, kl ga v našem jezlkn Imenujemo pač : s r c e. Gledališče, posebno pa današnje, mora mnogo dajati. Dajanje je naša usoda ln tudi naš poklic. Kdor mnogo daje, ta mora mnogo Imeti. Ne vem, kako smo s srcem. Gor. o nam, če smo revni. Ne vem Se, koliko ga lm.-i.no. Vem pa, da bomo dali vse, kar bomo zmogli. Ne vem šo, kakšna Je naša pamet. Gorje nam, če je slaba. Ne vem Se za zalogo. Vem pa, da bomo dali vso, kar jo Imamo. In če bomo v tem vsaj nekoliko uspeli, če se bo to naše dajanje le nekje v dobrem smislu poznalo, potem bomo mirni in nam bo vsaj nekoliko odleglo. Zavedali se bomo, da je v okviru Zimsko pomoči tudi naše gledallščo skromno prispevalo po svoje In Imeli bomo občutek, ki si ga moramo tesda šele prislužiti, kl pa Je za nas poleg srca In pameti najvišja dragocenost ln se lme-nujo — čista vest. IZŠLA JE NOVA KNJIGA »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« HEKTOH malot: »KI BOMA« Zgodba najdenčka, ki v življenju mnogo poskusi, njegove žalostne in vesele poti in nazadnje odkritje njegovega porekla, vse to bo bralce privlačevalo, da bodo knjigo z užitkom brali. Knjiga sc dobi v knjigarnah in tralikah. KULTURNI Ing. Franke: Tkanina V slovenskem strokovnem slovstvu, predvsem za tehniško in obrtno stroko, obstojajo še danes razmeroma precejšnje vrzeli, in to iz več razlogov. Ni nam torej mogoče spraviti na trg vsako knjigo v veliki nakladi, kar je iz gmotnih ozirov potrebno, če pomislimo, da je tisk vsakega tehniškega dela mnogo dražji, nego dela iz katerega koli drugega področja. Na drugi strani pa so že piscu samemu stavljene precej ozke meje v slovenskem strokovnem izrazoslovju, kjati le redki strokovni izrazi izhajajo iz naroda, vse druge mora po svojem lastnem preudarku in s posvetovanji z drugimi strokovnjaki šele izbirati in ustvarjati. Vzlic tem težikočam in lahko bi rekel, tudi zaprekam, ki se postavljajo našim piscem strokovnih knjig, je imel inž. 1. Franke dovolj poguma, da je izdal v samozaložbi, in to v današnjih težkih razmerah, delo pod naslovom »Tkanina«. Pri prebiranju knjige »Tknninac, ki jc izdana v litogrufskem tisku na prvovrstnem papirju in v odlični opremi in vezavi, je lnliko spoznati, komu nnj knjiga služi. Vsa snov je namreč vzela iz celokupne tekstilne stroke, od vlaken, ki so uporabljena za izdelavo OBZORNI K tkanin do končnih izdelkov. Zato je vsebina pregledno razdeljena v več poglavij ter je vsako tako poglavje še samo zase zaključeno in več ali manj od drugih poglavij neodvisno. Pri obravnavi tehnologije vlaknin, kakor imenuje pisec vlakna, ki tvorijo surovino za tektsilne izdelke, nas pisec seznani z vsemi vrstami vlaken po njih vnanjosft, po njihovih lastnostih, po načinu pridobivanja ter priprave za predenje. S predenjem dobimo iz posameznih vlaken primerno trdno nit, ki jo uporabljamo za izdelavo blaga. Ker zahteva vsaka vrsta vlaknin svoj način predenja, ter vsaka nit ali preja za razno uporabo razno debelino in zasu-kanje, je podana o tem popolna slika v poglavju o predilstvu. Poleg prej, ki tvorijo neko osnovno obliko niti, so v tem poglavju obravnavani tudi že sukanci, kakršni so v rabi za posebne namene. Precej obširen jc naslednji del knjige, ki bi ga lahko imenoval s skupnim imenom predilstvo. Od odstavka do odstavka nam pisec prikazuje vrste blagov in njih nastanek potom tkanja Tako nas seznani najprej z raznimi vezbumi, ki so značilne za razne vrste blaga (platno, kepr itd.). Na ta način dobimo že popoleu pregled raznih vrst Za danafinjl dan Koledar Sobota, 11. sušea: Sofronlj, škof; Krištof Mit, (poznavalec; Kvlogij, škof in muč. Nedelja, IS. suSes: brezimna nedolja; Greg I., papež ln cerkveni učenlk; kronanje Plja XII. Dramsko gledalllče »NamUljenl bolnik«. Red Sobota. Ob 18, Operno eledališče »Zemlja smehljaja«. Izven. Ob 18. Kino Matira »Johan«. — Predstavo ob 15, IT In 19. Kino Union »Pravica mladine«. — Ob IS in 19.15. « Kino Sloga »llsoda« ob 15. 17, 19. Kino Kodeljevo »„ -rlsta v zakonu«. —■ Predstava ob 19. Lekarniška služba Nočno dožurno službe Imajo lekarne: dr. Kmet, Bloiweisova oostu i3; mr. Tru-koozy ded., Mestni trg i, in mr. Ustar, Solonburgova uliea 7. Nedeljsko zdravniško službo bo oprav, ljala od soboto od 20 do ponodeljka do 8 mestna zdravnica dr. 2ltko Jožica, Ljub-ijuna, Floteršnlkova 13, telof. 17.67. Novi grobovi + Jožo Zrncc. V Ljubljani je umrl železničar gospod .lože Zri\ec. Blagega rajnega bodo pokopali v sobolo ob petih po-jjoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. ■J- Ivanka Grohar. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči modistiuja. gospa Ivanka Grohar rojena Cotman. Blago rajnico hodo pokopali v nedeljo ob treh popoldne iz Žal, iz kapele sv. Jožefa. -f- Matija Plevnik. V Ljubljani je zaspal v Bogu sprevodnik drž. že'eznic v pokoju gospod Matija Plevnik. Rajnega bodo pokopali v soboto ob štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč. vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Zgodov;"ski paberki 11. sušca: 1810. lota se jo francoski cesar Napoleon poročil t Marijo Luizo, hčerko avstrijskega cesarja Franca I. Napoleon se jo prvič p—očil še pred svojim prvim pohodom v Italijo s šest let starejšo Jo-sipino, vdovo usmrčenega generala mar-quisa de Beauharnaisa. Ko se je po velikih uspehih na bojnih poljih dvignil nekdanji general do cesarja in najpomembnejšega moža v Evropi, pa ni imel otrok, se je ločil od Josipine in si poiskal drugo družico. Snubitev na ruskem dvoru se ni obnesla, več uspeha je žel Napoleon pri premaganem avstrijskem cesarju. Bouaparte je upal, da bo bolj utrdil svojo oblast iu povečal svoj ugled, Če se zveže s staro vladarsko rodbino. Otrok revolucije se veže s potomko ene najstarejših vladarskih hiš, prepričan, da se bo tako njegov rod kot enakovreden pridružil starim vladarskim rodbinam. Ko je Marija Luiza rodila sina, mu je nadel oče visoko doneči naslov »rimski kralj«. Toda tudi otrok ni mogel trdno povezati ženo z možem. Ko je začela Napoleonova zvezda zahajati, je Ilabsbur-žatika zapustila moža, ni mu sledila niti na Elbo, kaj šele na Sv. Heleno. Ko je veliki vojskovodja sameval na malem otoku v Atlantiku, so je njegova žena zabavala v Italiji kot vladarica Parme, Piacenze in Guasktlle; njun sin nekdanji »rimski kralj« pa je hiral pri svojem dedu, avstrijskem cesarju Francu. 1917. leta so se začeli v Petrogradu nemiri, ki se jim je pridružilo ludi vojaštvo. Revolucionarji so prisilili carja, da sc je odpovedal prestolu, hoteli so izvesti ustavno reformo in nadaljevati vojno do zmage. Toda ta takozvana liberalna faza ruske revolucije je bila zelo kratka, v kratkem so namreč prevladale skrajne socialistične skupine in po-mctle z liberalci. Poleti se je polastil blaga tako glede njihove tvarine kakor njihove vezave. Kako jc treba prejo pripraviti zn tkanje te ali one vrste nlaga, se poučimo v kratkih obrisih v naslednjem odstavku, na.kar sledi odstavek o tkanju samem. Blago, ki prihaja iz statve, pa še ne kaže takega lica in takega stanja, drt bi bilo primerno za prodajo. Zato opiše pisec še ona dela, ki so označena kot dovrševalna dela in h katerim spadajo n. pr. čistilna dela, dela za spremembo vnanjega videza (obžiganje, polstrnje itd), kemijska dovrševalna dela (beljenje, barvanje in si.). S tem bi bila snov v tehniki tkanin že nekako izčrpana. Vendar dodaja pisec knjigi še obširen iu zanimiv dodatek o razpoznavanju tekstilnih surovin, preizkušanju preje in blaga ter poglavje o poimenovanju raznih tkanin glede na njihovo izdelavo (surovine in vrste vezbe) in njihovo uporabo. Poleg vsega tega pa je v knjigi govora tudi o preprogah, ker so te v bistvu tudi neke vrste tkanine. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da je knjiga namenjena vsem onim. ki imajo opravka s tekstilnimi izdelki, in to niso morda samo prodajalci, temveč tudi kupci sumi. Medtem ko mora biti prodajalec popolnoma poučen v tej stroki, da zadosti svoji nalogi, kadar mora kupcu primemo strokovno svetovati, je potrebno, da se kupec tudi 6om spozna na razuc kakovo- Pet tisoč lir in deset knjig ] bo za 10 lir prejel dobitnik, ki bo za- I tlel tombolo in izžrebal to veliko vsoto. Knjige bi veljale okrog 1500 lir. Torej: najmani 7000 lir zu 10 lir. — I o vam daje -Zimska pomoč« v svoji ljudski knjižni tomboli. Takšne zamenjave vatn nihče še nikoli ni ponudil Razumljivo, da se jc boste poslužili. lu niti iskati vam je ni potrebno. Saj vam raznašal-ci prinašajo srečo vprav v domove, ko vam izročujo tonibolske tablice. Obvestilo naročnikom atlanta Slovenije V 1.1910 jo Pokrajinska šolska založba zbirala naročnike za Atlant Slovenije. Delo na tem atlantu je zaradi vojne prenehalo. Pokrajinska šolska založba bo naročnikom vrnila zneske, ki so jih plačali pri subskribciji. Naročniki naj se v la namen zglase v pisarni Pokrajinske šolsko založbo v Ljubljani, Slomškova ulica št. 12, I. nad-stropjo levo, od 9 do 12 vsak delavnik. S 6eboj naj prinesejo potrdilo o vplačanih zneskih in osebno izkaznico. Dramsko gledališče Sobota, 11. marca, ob 18: »Namišljeni bolnik«. Red Sobota. Nedelja. 12. rnurca ob 15.: »Cvetje v Jeseni« Izven. Ceno od 24 lir unvzdot Ob lb.: »Matura«. Izv. Ceno od 21 lir navzdol. Spominska proslava iS letnice Cankarjeve smrti bo prlhodujl teden v Draiul. Uprizorili hodo njegovo delo v treh dejanjih •Lepa Vlila« v režiji Cirila Dobevca in v sledeči zasedbi: Lepa vida — SariSeva, njo-na mati — Karljova, 1'oijaneo — .lan, Mrva — Deboveo, Dionis — Korošee-Bitonc, Damjan — M. Skrblnšefc, Dolinar — Gregoriu, Milena — Ukiuor-Boltarjova, zdravnik — Cesur. Scena A. Gorlovičova, kostumi Dag-mar Kačerjevo (prvič). Operno gledališče Sobota, 11, marca, ob 18: »Zemlja smehlja. ja«. Oporeta. Izven. Ceno od 40 lir navzdol. Nedelja. 1!. inarra, ob 14.30 »Princeska ln zmaj«. Mladinska oporetn. Cene od 28 lir navzdol. — Ob 18.: »Melodija srca« Opereta. Izven. Cono od 40 lir navzdol. Frančiškanski oder Nedelja. IJ. novembra, ob 1«: »V Indijo Ko-romnndljo«. Mladiuska predstava. Ceno: 10, 8. 6. 5, 4, 2 lire. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje. RADIO LJI BLJAIMA Dnevni spored za tl. marec: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7. 80 Poročita v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koručnicn, pregled sporeda v nemščini lu slovenščini, koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročilo V nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 17.15 Drobni napevl — 18 .45 Gospodinjska ura, Rozman Marica: Pridobivanje raznih sladkorjev — 19 Kmečki trio — 19.30 Poro. čila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Za Zimsko pomoč govori dr. Milan Vidmar, predsednik Slovensko akademije znanosti in umetnosti — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Koncert vedro glasbo Izvaja radijski orko-ster pod vodstvom dirigenta 1). M. fcljnnca — 21 Veseli napevi — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Nekaj ltapovov za lahko noč. oblasti voditelj socijalnih demokratov Korenski, hotel je spremeniti carsko Rusijo v demokratično državo, toda" masa je prehajala bolj in bolj v skrajnost, naveličana vojne se je priključila I.jeninu in Trockemu, ki sla v novembru izvedla državni udar. — v Rusiji je zavladal boljševizem. Novembrska revolucija in zmaga boljševikov sta kot usodna, toda nujna posledica sledili marčni revoluciji, v kateri so kratkovidneži in površni poznavalci ruskih razmer pozdravljali navidezno zmago liberalizma. sti in vrste blaga, da lahko tudi po lastni uvidevnosti izbira in kupuje. — Prvemu kakor drugemu bo knjiga inž. Franketa »Tkanina« prav izvrsten pripomoček. In ne samo to. Vsak človek, Ki hoče danes veljati za splošno izobraženega, mora imeti vsaj osnovne pojme iz tekstilne stroke. Spis je opremljen z 00 slikami in 8 shemami, ki prikazujejo celotne postopke od surovin do izdelkov (n. pr. izdelavo umetne svile ali predenje raznih vlaknin), tla postane vsebina na ta način še bolj jasna in umljiva Da je knjiga še bolj pregledna, so ob rob u teksta točke, po katerih prav lahko in hilro pregleduš vsebino vsakega odstavka. Zaradi razmeroma majhne naklade, jc pač tako, da mora večina naših strokovnih pisateljev izdajati svoja dela v samozaložbi, knjiga, žal, n ibila natisnjena v knjižnem tisku, temveč, kakor /e omenjeno, v litografskem tisku. Navzlic temu je pn izvedba zelo lična in se to delo lahko pridruži po svoji vse-bini kakor po svoji vnnnji obliki drugi mnašim strokovnim izdajam in gre piscu zanj popolno priznanje, ki ga bo dobil prnv s tem, ako bo knjism našla med občinstvom zasluženi odziv. _ Prof. inž. St. Premelč. Berite knjige Slov. knjižnice! Dnevne novice Kequlcm za It- Jerico Zeinljanovo bo v pouedoljek ob 7.30 v oorkvl sv, Cirila in Metoda. Cerkvena glasba v stolnici pri pontifl-kalul Škofovi maši na obletnico kronanja papeža Ptja XII. v nedeljo, 12. marca, oli 10: Dr. F r. Kimovoo: Tl si 1'oter. \Vidor: MuSa za zbor baritonov ln mešani zbor. Foorstor: Gradualc lu troetus. llaltlor: Tu e« Potrus. M. Hnydn: Zahvalila pesem. Skroup: Pnpcška himna, — Vso slovesnost bo pron&Sul tudi ljubljanski radio. Gospode katehete ljubljanskih ljudskih ln meSčaoskib Sol, kjer je reden pouk, prosi za urnik« ln sporočilo, kje se pouk vrši nadzornik za verouk. Društvu slepih so darovale dijakinjo 1. b razreda Državne trgovsko akademijo znesek 245 Ur nnmesto venca na grob «o-Solkineinu očeta pokojuomu g, Ivanu Obla. ku. Odbor so za plemenito dojaujo lskrtuo zahvaljuje. Deveti tečaj za pomočnice za bISno prvo pomoč ob letalskem napadu so prične v ponedeljek 13. t m. od 17.30 do 19 uro. Prcdu-vnn.a bodo v sejni dvorani mestnega pogin, varstva, dohod poleg prodajalno mostno elektrarno. K tečaju naj pridejo vso za hiSno zuščlto prijavljeno gosji« ln gospodične, ki so so prijavilo do 8. t, m. Ono udeleženko tega tečnja, kl bi bile po 17.30 url So zaposlene, naj prosijo svojo delodajalce, da jim omogoMJo *a te dni prihod k predavanjem o pravem čusu, Prodavuuju so prično ločno ob določeni url. I&j Ne poznbite na vaše drape, Hi ki godujejol Zlasti danes jih zagotovo ne morete z ničemer raj bolj razveseliti, kakor s pora zornostjo, ki jo izkazujete ob jlj njihovem godu, zlasti če jim |a morete izročiti v spomin pri-n meren dar. V nedeljo vam H bomo takega naznanili, po M katerem boste lahko posegli ■ in ki bo vam, kakor obdaro-^^ vancu v naivečje veselje. Kitaristi! V tisku je slstomatična Solo kitarske solo Igre. kl jo Jc napisal g. Kure! llludky Poleg lostvio, kadenc vsebuje 38 etudo la 23 narodnih pesmi, prilagodeniti tehničnemu napredku. Predprodujnu cona 45 lir. Naročila sprejema pisarna glasbeno šolo Sloge do 18. t, m. Učite se strojepisja! — Važno za vsakogar sedaj In v bodoče v zasebnem nll Javnem poklicu: Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 14., 15. in 16. marca. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovulcov. — Moderna strojopisnica. — Učnina zmerno. Vpisovanj" dnovno. Informacije, prospekte daje: Trgov, sko učlIKče »Chrlstofov učni sovod«. Do mobranska 15. Tvrdka »GORIVO« (lastnik A. .Toranči« ml.) vljudno prosi vso svojo stalno odjemalce. da nujno pri njej dvignejo novo prijavo Za nakazilo kuriva. Za srednješolce tke |n posebej za vlso-košnlt-e-lke Je važno, da v tedanjih ru/.mo. rali izkoristijo svoj prosti čas lu so priučijo strojepisja. Praktično snnnjo, vsakomur vedno koristno. Novi strojepisni tečaji (eno, dvo. in trimesečni) pričenjajo It., 15. iu 16. marca. Touk je po želji obiskovalcev z ozirom na njihov prosti čas. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnovno. Informacijo, prospoktit Trgovsko učtllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15, Tvrdka Iv. Schtiml. trgovina s kurivom, obvešča p. 5. potrošnike kuriva, da bo pri. javo zn nnkazllo premoga tn drv oddajala In Izpolnjeno sprcjemaln v Frančiškanski ulici 10 v pritličju dvoriščne stavbo in v skladiščni pisarni na Dolenjski ccstl ob do-lavnlklh dopoldne In popoldno. v nodcljo samo dopoldno v običajnih poslovnih urah v uradno določonetn roku. Istočasno sporoča p. n. strankam, da bo zaradi oddaljcuosti skladišča dostavljaln vsako dodeljeno množino kuriva nu žoljo stronko na dom. Otroci, no snmudlte «1 ogUvlall lopo pravljične Igre »V Indijo Koromnndljo«, kl bo v nedoljo ob IG v frončlšknnskl dvorani. Cono od 10 lir navzdol. Operno bnlctna Šola. Vodstvo glodali, šča Javlja: Iincna otrok, ki so bili končno-veljavno sprejotl v baletno Solo, so objavljena v Operi na deski za skušnje. Vsi spre. joti otroci naj se zglnso v nedeljo od 9.30—12 v Operi v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k definitivnemu vpisu, pri kn-torem se vplača vpisnina za I. semester v znesku 50 lir, tn kjor bodo objavljeni staršem pogoji za sproj0.000 mož. Dne 29. avgusta je prišlo do bitko pri Mohaču. v kateri jo padlo sedem cerkvenih knezov. 500 veli-kašev in večji del ostale vojske. Kralj Ludovik II. je utonil na begu v potoku Cele, kl ga njegov ranjeni konj ni mogel nroskočiti. Cez deset dni je bil Sulejman je v Budimpešti. Vendar to pot Turki še niso imeli namena Ogrske pridružiti svoji državi. Strahovito so jo izropali. potem »a so si hoteli utrditi svoj položaj z izigravanjem krščanskih knezov drugega i roti drugemu. Sultanova vojska jo čez Kak mesec zapustila Ogrsko, ko je pokončala 200.000 njenih prebivalcev. S tem so začele Ferdinandove dežele mejiti neposredno na Turke. Den pred mohaško bitko je Ferdinand zahteval.'da mu kranjski deželni zbor dovoli popis cerkvenega premoženja. Dragocenosti iu gotovina naj se spravijo na varno. Enako naj so stori z zvonovi podeželskih cerkva, da so bodo prodali ali pa predelali v topove. Deželni stanovi so izdali tudi prepoved izvažati iz dežele žito, živino, konje in svinec. Strah pred turško nevarnostjo ni bil prazen. 10. septembra so vpadli Turki skozi Hrvaško v kostelsko gospodstvo, odpeljali mnogo ljudi in naredili veliko škode. Strahotno udarjena Ogrska pa se tedaj ni zbrala okrog Ferdinanda, ki bi ji edini mogel uspešno pomacati v boju s Turki. Ena stranka je leta 1520 v Stolnem Belem gradu okronala s krono sv. Štefana za kralja najmogočnejšega domačega velikaša Ivana Zapoljskega. Druga stranka pa, ki jo jn zbral v Požunu ogrski palatin, je Izvolila Ferdinanda Slednjega so si ludi Cehi izbrali za kralja. Srbi, ki so se bili iz svoie domovine umaknili v Banat, Bafko in Baranjo. od koder so upali z orgsko pomočjo preenati Turka lz svojo zemlje, so se razdelili v dve stranki, enako Hrvatska. Sabor, ki se je sestal v Cetlnju, jo izvolil Ferdinanda za hrvatskega kralja, saj jo žo prej lc od njega dobivala pomoč, v boju proti Turkom. Slavonski velikaši pa so se postavili na stran Zapoljo. Med južno ogrskimi Srbi se jo pojavil tedaj nenavaden mož Jovau, ki so ga Srbi imenovati carja. O njem so mislili da jo potomec grških cesarjev, Bil je drzen vojvoda in si je nadol nalogo osvoboditi južno Ogrsko od turških posadk V oktobru 1520 jo zbral okrog sebe velike množico srbskih čet in si ustanovil svojo oblast v severnem delu Bačko in Hanata, Svoj sedež je imel spočetka v Subotici, nato v Segedinu. »Car Jovan« je s svojo številno vojsko stopil na Ferdinandova stran, kajti vedel je, da bo edino z njegovo pomočjo moge! uresničiti svoj sen: osvoboditev stare Srbije. Toda v bojih s pristaši Zapoljskega je v juliju 1527 padel. Del njegovih čet ie vstojiil v Ferdinandovo vojsko. Ker se Zapolja ni Jio-tel odreči ogrski kroni, si jo jo hmol Ferdinand pridobiti s silo. Premagani Zapolja je zbežal na Poljsko. V tem času pa so Turki dosegli na jugu važne uspehe Leta 1528 so zavzeli Jajce z vso banovino, Banjaluko ler Liko in Krbavo v Hrvaški. Tedaj je Ivan Zapoljski sklenil zvezo s sultanom Strašni uničevalci Ogrske so sedaj prišli v Panonijo kot zaščitniki pravic ocrskega kralja. V tem času, l za dobavo ali uvoz semenskega krompirja morala pravočasno poskrbeti merodajna oblast, ■icer bodo ostali ljubljanski pridelovalci ;rompirja brez potrebnega semena. Cene pretiskanih znamk V začetku meseca marca se je prvi mah zdelo, da bodo cene pretiskanim /.nainkom Pokrajine Ljubljano nekoliko popustile. To je bilo tudi pričakovati, številni javni nameščenci iu drugi so tedaj namreč morali plačati in prejeti naročene, subskribirane serije znamk in marsikdo med njimi je pač nujno potreboval denar ter je serijo prodal tudi nekoliko ceneje, samo da je čimprej prišel do njega. Enako pa so tudi uresničuje napoved, da se bo proti sredi meseca cena že učvrstila ter da se bo polagoma dvigala. To vse velja le za takozvano zakotno borzo znamk, zakaj prava vrednost je znatno višja in večina lastnikov še trdno drži znamke, ker opravičeno iač pričakuje, da se bodo cene še znatno »opravile. Na trgu so sedaj na primer cene — to velja le za povpraševanje — jbabbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbol Kmetje, vaščani! Poiščite staro •;elezo in pa izročite skupnosti, ko ne za blagor vas samih, pa za blagor vašega bližnjega! od 3100 do 3200 lir velika serija, mala, frankovna serija pa 650 do 700 lir. lastniki serij pa seveda zahtevajo višje cene. Svetujemo vsakemu lastniku, naj ne hiti s prodajo znamk, ker so se že pojavili interesenti izven meja Ljubljanske pokrajine, ki nudijo znantno višje cene in se pač obračajo na domače prekupčevalce, ki hočejo pri vsaki seriji tudi nekaj Zaslužiti. Lepo vreme 40 mučenikov ^Prijatelj, zdravstvu}! Štirideset dni bomo imeli lepo vreme, ko je danes na dan 40 mučenikov tako prijazno, sončno in zmerno mrzlo«, je pozdravil gospod Cene, ki jc dober vremena r in vnet obdelovalec vrtov, svojega znanca — dnevnega kronista. Bilo je v petek res lepo julro. Na Barju je valovila tenka, zelo nizka plast megle, kar pomenja, da bo lepo vreme trajalo več dni. Bilo je zjutraj nekoliko pod ničlo, toliko da so tla pomrznila in se je napravil led po stoječih vodah in vodicah. Slično vreme prve tri mesece kot letos je bilo po vremenskih zapiskih leta 1896, prvo leto po velikem velikonočnem potresu. Takrat je bilo januarja in februarja zelo lepo. zmerno mrzlo in malo snega kot letos. Marec pa je takrat sredi mcseca prinesel veliko snega. Saj marčev sneg je beračev gnoj. Letos je bilo pa prve dni marca mnogo snega, ki je dobrodošel že precej suhi zemlji. Leta 1896 je bilo stanje voda zelo nizko, po Krasu in v Istri je nastopila celo suša. Po nekaterih istrskih krajih so ljudje nosili vodo po več km daleč. Voda je bila v Istri skoraj dražja kot vino. Nekatere vasi so dajale po 4 krajcarje za škaf vode. Cvetača in čebula Po več kot teden dni trajajočem tihožitju je na živilskem trgu v četrtek spet oživelo tržno vrvenje. Branjevci so hiteli namreč prodajat cvetačo, ki jo je Vsak, ki mu je mar usode Slovencev, bo s podpisom na protčkomunistični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike — komunistične zločince! Z Dobrove Človekoljubno delovanje zdravstvene kolone Higienskega zavoda, ki posluje na Dobrovi že ves teden, je zbudila med tukajšnjim prebivalstvom zelo hvaležen odmev, število obiskovalcev potujočega zdravstvenega doma vedno bolj narašča, tako da je nmbulančno osebje stalno zaposleno. Moti edino le to, ker sc najdejo med številnimi obiskovalci tudi ljudje, ki po svojem socialnem položaju k temu nikakor niso opravičeni. Ambulanta seveda v tem pogledu ne more delati razlik, ker ne pozna gmotnega stanja posameznikov, zato bi bilo umestno, da bi se taki neupravičene] sami zavedali tega, da tuko ravnanje ni lepo in ne jflemenito. bila prejela tvrdka Cerar iz toskanske pokrajine po velikili težavah. Ljudje sprva skoraj niso mogli verjeti, da je na trgu naprodaj lepa cvetača. Bila je kaj hitro prodana. V Ljubljano je prispel samo 1 vagon lega, Ljubljančanom sedaj prav priljubljenega fočivja. — Trgovci z zelenjavo na debelo so sedaj dobro založeni s čebulo, ki je zelo lepa in zdrava. Zalo je tudi na živilskem trgu na veliko izbiro čebula poleg česna, ki ga nekateri ljudje kupujejo in radi jedo. Nesreče pri padcih in druge poškodbe V Cerkveni ulici štev. 21 stanujoč« zasebniea Katarina Knavsova si je pri padcu zlomila desno nogo. — V Malga-jevi ulici štev. 20 bivajoča in tam zaposlena služkinja Katarina Sadarjeva je padla in se hudo poškodovala na glavi Dobila je pretres možganov. — Kuharica. 30-lelna Angela Kržanova iz Ljubljane je bila na glavni cesti v bližini Studenca povožena od neznanega avtomobila Šla je tja, da bi nakupila kako zelenjavo, tako rdeči radič in ohrovt. Dobila je poškodbe po vsem životu. — V Dobru-njah jc padla in se poškodovala po glavi 63-letna gospodinja Antonija Doblekarje-va. — V šl. Jurju pri Grosuplju si je pri slauioreznici poškodoval prsle leve roke 43-letni posestnik Alojzij Škrjanc. Hišni starešine morajo skrbeti, da bo zaklonišče ob vsakem času hitro dostopno. Ako ni drugače mogoče, ie treba vsaki stranki dati ključe zaklonišča. Prav tako mora paziti hišni starešina, da ima ob alarmu pri sebi ključe podstrešja in drugih skupnih prostorov. Mflll OGLAS VEC ČEVLJARSKIH pomočnikov za r zbila dela sprejmem. Koščak Jože, Vidovdnnska 1. PRODAJALKO mnnufakture, poSteno, veščo blagajne, verno, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 1971. SLUŽKINJA dobi takoj stalno slu/.-bo. Domobranska c. 7. POSTREžNICO za popoldan od pol 2 dalje sprejme Matek & MlkcJ, Frančiškanska ulica. GO^P. POMOČNICO k 3-članski družini takoj sprejmem. Plača in postopek dober. • Naslov* v upr. 'iSlov.« pod št. 2023. BEGUNEC je izgubil denarnico z večjo vsoto denarja, osebno izkaznico in z ostalimi dokumeuti -med 9 i o JO dop., od »Uniona« do bolnišnice. Pošten najditelj naj jo vrne lastniku uli pa upravi »Slov.«, proti nagradi. MIŠI PODGANE tn ščurke zanesljivo pokončate * strupom, ki pa dobite v dro-prriji RANC, Židovska uliea t. JEDILNICA s klub garnituro ter kauč zelo ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.< pod št 2038. SPALNICE orehove, jesenove In plcskatie, ter jedilniee si lahko ogledate vpak torek, četrtek in nedeljo od 3—5. Celovška c. 72, zvonec »štigl«. |IEL KINO »UNION« Usoda moža, ki daje svojim kupčijskim po. I sloin prednost pred družino. — Resnična | družinsko slika današnjih dni: »Pravica mladine« V glavnih \rlognh: Ofto AVernicke, Hitdegard j Gretlic itd. Predstave ob delavnikih ob 1C in 19.15 TiL KINO »MATICA« I Thco Lingen v izvrstni komediji kot gro-fovski sluga »Johan« V osta'ih vlogah simpatični Irene v. Meyen-dorf, Fita Benkoff ier llcrmuna Thimmig. Predstavo ob delavnikih: 15, 17 in 1*J rEL KINO »SLOGA« 2750 III. teden I — Preko 15.000 gledalčevi Vedno večje zanimanje za film. Zndnia velika umetnina znamenitega filmskega igralca lleinrieha Georpe »Usoda« tj tragičnega žiTtjenia bolgarskega knera Melmka in niegovih otrok - Sodelujejo C.isela Uhlen \Vcrner llinz Oskar "linia Uiristian Kavssler dunajska filharmonija Reiua Ceza t Bolvarv Predstave ob delavnikih: 15, 17 in 19 KINO »KODELJEVO« Telefon <1-64 Odlična zabavna komedija »Jurista v zakonu« Magda Schneidcr — Wolf Albacli Retty PREDSTAVE: ob delavnikih ob 1» ob nedeljah: ob 14.30, 17 in ob 19. TRICIKELJ izvrstne izdelave zelo ugodno naprodaj. Sn-šteršič, mehanična dc-lavuicu, Tyrševu 13 -Figovec, levo dvorišče. ZELO DOBRO PLAČAMO za stare biciklje, bici-kel j gume, motorna kojesa ter stare avtomobile in gume za motorna kolesa in za avtomobile. Merkur -Puharjcva 6. DVA MOTORJA stabilna (mali bencin, ski) 3+5 P. S., Se v novem stanju, ter en kompresor, zelo ugodno naprodaj, šušter-šič, mehanična delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvoriMe). PISARN. POHIŠTVO pisalno mizo, omaro -manjšo mizico in dva stola ugodno prodamo. Naslov v npr. »Slov.« pod Si. 2021. Umrl nnra je nas ljubi mož, sin, brat in stric, gospod Jože Zrnec železničar Pogreb bo v soboto U. L m. ob 5 ]>op. z žal, kapela sv. Janeza, ua pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. marca 1944. žalujoči rodbini ZRNEC in BERGANT Umrla nam je previdena s sv. zakramenti naša srčuoljubljcna hf^rka, sestra, svakinja in teta, gospa Ivanka Grohar roj. Cotman modlslinja Pogreb naše drage pokojnice bo ▼ nedeljo, 12. marca, ob 3 pop. z Zal, iz kapele st. Jožefa k St. Križa. Priporočamo našo drago t molitev! ŽALUJOČE RODBINE COTMAN Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod MATIJA PLEVNIK sprevodnik drž. žel. v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 11. t. m. ob 4 popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na I>okopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. marca 1944. Žalujoči: Alojzija, soproga; Slavko. Ciril, sinova; Angela por. Kušar, hčerka — in ostalo sorodstvo. Z vsem obrazom se okrene k njemu: Mislim namreč, ali se vam ne zdi lepše iu zgoraj?« »No, ne smete tako zviška gledati na Lako mestece samih lesenih hiš! Obzorje iicer ni baš obširno, a zato se pa človeku vse bolj približa. Vse mesto se spremeni v eno samo sobo, ki v njej živiš in hodiš. Ne manjka dosti, pa je človek kar v sorodu s hišami in cestami. Vrata in kna so kakor številni obrazi, ki so že io stokrat zijala vate. Če jim obrneš rbet, pa je brez dvoma kak človek tu, .i te opravlja, in drug, ki te zagovarja. i se jim približaš, so nekateri slabe vo-e, drugi spet so neznansko prijazni. In otem ta vonj! Takšno majhno leseno esto ima svoj poseben duh po barvi, -o sveže postrtiganem lesu, in mimo tega 0 tu še veter, pa dež, prah in sneg, ki roizvajajo mešanico vonjav in li tako ?koč dovajajo različne letne čase. Res-;iftto, takšnole majhno mesto je nekaj lajlepšega no svetu « sj.oviza je poslušala, sklanjala glavo 1 zrla nzdol na svoje smuči Človek ne i model reči, da ji govori iz srca Mogoče je sanjaril o tem, da bo postal go SOM AN NAPKSAl JOHAN BOJER spodar na Brusetu in sicer zaradi graščine, da bi dobil svoj okvir in bi ga ljudje nekoč resno jemali? Ali pa mogoče tudi malce zaradi nje? Njemu pa seveda ne bi prišlo na mar, da bi v te) zadevi le za las popustil pri »svoji časti? V takih trenutkih kot je tale današnji, ji je bilo, da bi bila najrajši pristopila k njemu in ga objela — in zato se je zbala in je storila vprav nasprotno in ostala zaprta »Če imate res toliko časa,« je nenadoma povzela »pa bi nemara lahko malce k meni stopili?« Pa je brž pogledala proč, ker je čutila kako je začela zarde-vati. Rud je potegnil uro iz žepa, rekoč: »Lepo se zahvalim, a vprav drevi imam nekaj posebnega.« »Če vam pa starši niso nič kosila pustili?« »Bom pa kosti glodal.« »Torej se branite, da bi z menoj kosili?« »Branim?« Kako ga ie znala potisniti v zagato, toda le za hip, koj nato bi dvignil glavo in s« maščeval, »No. pojd'te z menoj,« je dejala in ga prijateljsko prijela pod pazduho. »Mogoče bi pa drevi le lahko rekla ,ti drug drugemu, čeprav ne bova na ježi. Saj me vendar ne boste samo pustili — moja oskrbnica je šla na neko pogrebščino « Graščinska poslopia so bila že vsa v beložarečih, električnih soncih Zasnežene strehe so plamtele v sami svetlobi. Dvorišče je bilo čisto srebrno in le tu in tam je bila kaka stena v senci. Prvikrat se je primerilo, da ga je vzela s seboj v konjski hlev. Notri je obstala sredi prostora in ie pomirjevalno zažvižgala obema vrstama rjavih, črnih in resastih živali, ki so topotale v svojih staiah in si ogledovale ta dva človeka. Tedaj je opazi' tudi sivo kobilo, ki je smel enkrat samkrat jezditi na njej in potem nikoli več. Nekaj žrebet je stalo čisto v ozadju, vzpenjala so se in se trgala na konop-cih. Poklicala je ldevarje, ki so imeli opravka s krmo: »Ali žrebeta niso bila danes zunaj?« — »Nismo utegnili,« so odvrnili. »Kaj pa še! Hočem, da pridejo vsak dan ven in da se nadirkajo do utrujenosti! Da mi nikoli več ne pozabite!« Govorila je kot gospod — A tam sredi hleva stoii srednjevelik častnik, ki je plavolas, obrit ne prav čednega in tudi ne izrazitega, krepkega obraza, ki ie pa le talce krvi. da utegne postati nekoč voditeli Je častnik brez armide inteligenca ki preveč obsega, da bi ga mogla prenašati malomestna zvitost Po- stavite ga na veliko posestvo, pa se bo lahko razvijal! Kaj pa tvegaš? »Ali ga imaš rada? Se upaš?« »So vam moji konji všeč?« Zasmejal se je »No — kaj je tako čudno, če vas vprašam?« »Čudno Zakaj jaz sem poljedelec brez polja in jezdec brez konja Lahko vam je norce briti z menoj!« »Ali niste tudi sovražnik žensk brez ženske?« »Ne.« »Pa vrni do ženske le ni nič?« »Nič. Ne morem se z njimi pogovarjati. Če sem v družbi s kako ženščino — oprostite z damo — 6i zatikam same kole v meso.« »Kakor z menoi?« »Z vami? To je pa nekaj drugega « »Hočete videti kravji hlev? Saj morate vendar vedeti, kakšno je pri nas!« Nenadoma začuti Rud, kako se nekaj pozibava v njem Kaj misli s temi besedami? Čim bolj ga vodi okoli in mu razkazuje, tem bliže in bliže ga priteza nase. Je to poskušnja ali igra? Se bo maščevala, ko se bosta jutri sešla? 10 Prižgan je veliki lestenec v salonu in Rud sedi že precej časa in čaka, da bi se Loviza preoblekla Zganie, soda in ci-*-rete so pred njim, a Rud se ničesar ne takne. Čuti, da se bo med njima dvema nekaj zgodilo, vendar ne ve, kaj bo to, in niti ni prepričan, ali ona to ve, ona, ki se zdajle preoblači. Sa, se menda ni namenila, da bi se z njim samo igrala, a navzlic temu bi mogla tudi zdaj postati vse igra. Misli si: Če bi ne bila lastnica takega kraljestva, ali bi bila zate navzlic temu princesa? In prikima si: Bila bi. A nemara bi ne bila tako muhasta in on bi se lahko bolj neovirano lotil svojega smotra Ženske? Res se ni dosti .menil zanje, spočetka tudi zanjo ne. Ona sama ga je tako rekoč priklicala k sebi In nekega dne odpre oči in opazi, da je ves zmeden Zmeraj in zmeraj je le ona. ona in ona Ali je ljubezen zares takšna? Potem nemara ve, kako je z njim, in igra se začne, a za zda1) se mu zdi, da je zadosti Naj se zgodi nocoj kar koli že, ostal bo čuječ in pozoren. A pravkar vstopi v svetlorumeni obleki. v belih, svilenih nogavicah in laka-stih šolnih Ko se mu bliža, začuti lahek vonj po dišavi Smučarka in gospodarica iz hleva se je spremenila v damo. Rud vstane: »Veste kaj,« vzklikne, »a... jaz, jaz sem si le roke umil!« — »Prav, prav,« odvrne ona, »brez dvoma ste se dolgočasili, pa ste vsaj lahko spoznali, kako je človeku, če ie takole sam v velikih sobah« — »Je to tako hudo?« — »Nemara mi privoščite?« — »Ali sem tak videti?« jo zavrne in s smehom dvigne rflavo vznak »Tega nisem rekla A če bi bili moj če bi imeli kako ženo. sem prepričana, da bi jo pustili samo sedeti, Fur >Ljudska tiskarnat — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — tlerausgeber. tz'-jatelj: Ini. Jože Sodja — Schriftleitei. .uiednik; Janko llaluer.