Izhaja razen nedelj in praznikov == vsak dan opoldne. Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 6, 1. nadstr., ==*= Učiteljska tiskarna. ■= Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. == Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 750, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in po« slano vrstica po 60 v; večkratni ob* javi po dogovora primeren popust 8tev. 5. V Ljubljani, pondeljek one 7. januarja 1918. Leto 11. Mirovna pogajanja z Rusijo. V soboto bi se morala pogajanja v Brest-Lltovstku nadaljevati. Ruska vlada je predlagala, da se nadaljujejo pogajanja v kakem nevtralnem kraju ter izjavila, da se ne strinja s predlogom centralnih držav glede na samo-odločevanje Litovske, Kurske in Poljske ob ponujanih pogojih, ker treba, da res odločuje narod svobodno, ne pod vodstvom tujih oblasti in ne samo plemstvo, če se ne vrši glasovanje popolnoma svobodno, ne pride do izraza želja narodov, zlasti ker bi vsaka tuje oblast ovirala pravi izraz volje s cenzuro in omejevanjem svobode zborovanja. Nesporazum se torej ne tiče le kraja, kje naj se vrše mirovna pogajanja, marveč tudi načelnega vprašanja. Vojni hujskači v Londonu in Parizu bodo ta dogodek pozdravljali z radostjo. Ruska vlada se nadeja, da bi mirovna pogajanja v nevtralnem kraju bolj pospeševala splošni mir, centralne države, pa se izgovarjajo na tehniške težkoče in se boje, da bi diplomati sporazuma vplivali na rusko delegacijo. Razlike v naziranju so sicer za obe stranki opravičljivi, toda da bi bile povod za pretrganje pogajanj, ne more nihče trditi. Kraj je postranskega pomena in pri'vsaki pogodbi se stranke najprej dogovore, kje se snidejo na pogajanja. Diktirati tak kraj posamezna stranka ne more, pač pa se laliko določi v prijateljskem pora-zumljenju. In če bi se pogajanja pretrgala za-raditega vprašanja, potem bo to le potrdilo nabiranje v sporazumu, da mirovne izjave osrednjih držav niso bile odkritosrčne ter bodo prav izvrstno orožje za hujskanje proti centralnim državam in za nadaljevanje vojne. Glede Litavske, Kurske in Poljske je ruska vlada izjavila, da si jih ne lasti, če se odločijo za drugačno pripadnost. Centralne države si pa laste do teh dežel nekako pravico, ker hočejo, da se izvrši samoodločevanje narodov pod ^njihovim vodstvom. To vprašanje je mnogo važneje nego prvo. A kljub temu tudi to vprašanje ni tako, da bi ga ne bilo mogoče rešiti v zmislu že podanih izjav grofov Czernina in Hertlinga. V nemškem državnem svetu so konservativci in vsenesnci odobravali stališče Nemčije, dočim so druge stranke socialni demokrati (s. David) in liberalci odločno nastopali za mir. Ce se bo' nemška vlada postavila . na to stališče, potem nd dvema, da se mirovna pogajanja prerušijo in nobenega dvoma o tem, da se nemška vlada ne upa ali noče upreti vojnim hujskačem in ugladiti pot miru v zmislu svojih izjav. KJjub neprijaznemu odgovoru centralnih držav je izjavila ruska vlada brzojavno, da se hoče dalje pogajati. V Brest-Litovsk pride ljudski komisar za zunanje stvari, 1 ročki j sam. To je dokaz, da je namen ruske vlade resen. In če stanejo osrednje države na stališču svojih izjav, ni nobenega dvoma, da pride vsaj do posebnega miru z Rusijo. Moment je silno važen. Na eni stram izjave osrednjih vlad, na drugi strani predlogi ruske vlade, ki se domala ujemajo s stališčem zlasti grofa Czernina; in sedaj kratka odklonitev v izjavah utemeljenih predlogov ruske vlade. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako velika je odgovornost v tem trenutku, ko gre za mir in za nadaljevanje vojne. Ce centralne države odklonijo pod vplivom agrarcev in težke industrije iz malenkostnih razlogov mir, bodo postavile vse izjave Czeminove, ki so bile vsaj po mnenju javnosti iskrene, na laž, in narodi ter politiki sporazuma bodo s popolno pravico hujskali preti Evropi, češ, da nje izjave in predlogi niso bili odkritosrčna. Kakšne posledice utegine imeti to, kdaj se potem konča vojna, o tem ne more biti nobenega dvoma. Važno sc nam pa zdi tudi ravnanje ruske vlade, ki kljub odklonitvi navedenih predlogov ne preneha s pogajanji. Ruska vlada želi mir, pošten mir in ne opusti te misli, dokler je še kaj nade nanj. Pogajanja pa imajo tudi diplo-matično ozadje. Ruska vlada hoče dokazati svetu s svojo vztrajnostjo na pogajanjih stališče centralnih držav in svoje; zato bo pa uspeh teh pogajanj eminentno vazen. Kdor bo onemogočil mir s tem, da ne bo priznal tega, kar je splošna zahteva, proti temu se bo obrnil ves svet — ne le imperialistični kapitalisti nego tudi narodi — ker po njihovem mnenju drugega izhoda ni. S tega stališča je mir z Rusijo tako važna stvar, da smemo biti trdno u ver jeni, da diplomati ne prezro trenutka, ki odloča o bližnjem miru in o še dolgotrajnejši vojni. Svet je izmučen! Narodi izumirajo, trpljenje je le vprašanje časa. Odgovor ljubljanskemu županu in nositeliu narod no-n a pred n e in svobodomiselne ideje drju. Ivanu Tavčarju. Ob priliki strankinega zbora jugoslovan-socialne demcfcracUfc v Ljubljani dne 25. t. *u. 3&m bil opozorjen na Vaš pamflet v »Slov. kSr0?u<' 15-in- m' Ne zamerite, da nisem ta- i utegnil odgovoriti in da naš list nima vedno prostora za take reči. Odgovarjam Vam —'seveda ne bogzna kako užaljen, ampak kot politik, ki se čuti živega in zdravega, neoskrunjenega po nikaki sinakuri in tantijemah, član majhne, a žive in zdrave slovenske proletarske stranke, no&iteljice idej, ki danes bolj in bolj zavlačujejo ves kulturni svet. Na surovosti .in osebnosti ni treba, da odgovarjam — za resnega človeka se obsojajo same. Primerjanje Vaše sposobnosti z mojo je rezultat Vaše velike zadovoljnosti s samim seboj. Taka je seveda za dotičnika vsegdar ne-pobitna. Očitate mi, da večkrat motim splošno narodnjaško navdušenje. Deloma imate prav, kedar vidim, da je to navdušenje zaneteno iz demagogije, se uprem. Tako ste tudi ob priliki prašanja slovenske univerze pisali: Kedar smo »•k sreči« vsi Slovenci edini pa pride nepoklicani dr. Tuma s svojo posebno »klobaso«. Res je takrat zašumelo po slovenskih gajih: »Dajte nam vseučilišče v Ljubljani!« — a jaz seirn kazal na kulturno in moralno nevarnost ter na politične momente. Imel sem prav, akadenviono mladino, izven strogo klerikalne in boljši del razumništva me je razumel. Moje stališče je bilo za razvoj in dobrobit našega naroda — pravo. Tako bo tudi sedaj. Prepričan sem, da moje žive in zdrave misli prodro tudi pri jugoslovanskem vprašanju. Kolikor se tiče nestalnosti mojega mišljenja in nasprotno Vašega kremenitega, neomahlji-vega prepričanja, sklicujem se na ugotovitev drja. Prijatelja (Krsnik in njegova doba), da ste se Vi pri vstopu v politiko priporočali, kot mlad nadebuden mož pri kmečkih županih za izvolitev v deželni zbor Kranjski, s svojim globokim katoliškim prepričanjem — jaz sem vstopil v Goriški deželni zbor na insistentne prošnje drja. Antona Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija in je klerikalni »Primorski List« moj vstop komentiral: »priznavamo njegovo delavnost in sposobnost — a bojimo se ga kot ateista«. Utegnite tudi vedeti', da sem svojo prvo eksistenco izgubil še kot mladenič na de-nuncijacijo, sedaj visoko čislanega moža, menda Vašega prepričanja, da sem republikanec, a da sem si z lastno močjo brez vsake prot ek c'tj e priboril to, kar sem. Sem danes član socialne demokracije, ker vidim edino v njej zastopnico slovenskega ljudstva — dočim je vsa Vaša politika bila do danes politika osebnosti in puhlosti brez idej in dejanj. Ako je slovensko javno življenje padlo na nivo, na katerem je danes, ga bo morala zgodovina slovenske politike karakterizirati z dvemi imeni: dr. Ivan Šušteršič in dr. Ivan Tavčar. Sicer pa se je jelo svitati. S. L. S. je izločila glavnega demagoga in sebe — Vi priti morate skoro na vrsto — ako Vaša stranka res še živi in ni že davno — omrtvela. Vaše očitanje, da pišem za Vas nerazumljivo, utegne biti opravičeno. Vi pišete klasično gorenjščino s polnim svojim reproduktivnim talentom, jaz žal bridko čutim, da pišem pod vplivom zapadnih jezikov in ruščine, četudi stremim eman c i pirati se oficijelne polugerma-nizirane naše slovenščine. Mi pa docela zadošča, da me razumejo priprosti slovenski delavci in vsi oni, ki niso preleni premišljati nekoliko težje, včasih celo znanstvene probleme. Ker mi očitate površnost in duševno be-raštvo, poživljam Vas odkrito na tekmo! Izsujte cvet svojih političnih, socialnih in filozofskih misli, recimo v »Demokraciji« — saj me štejete med »starine«, odgovarjal Vam bom z vso svojo beraško silo. Ni treba, da spišete kaj izvirnega, saj ne morem kar tako od Vas zahtevati kaj takega. Zadoščala mi bo temeljita študija. Svoje opazke o »Preporodu« in o sijajnem patriotizmu Vaše n ar odno-n ap redn c-s v ob odo-miselne ckolice — še enkrat pribijam. Vi jih morate v sebeobrambo izrekati za denuncijan-stvo — bodi Vam to v edino tolažbo! Moja sodba pa ni osamljena. Vso prostitucijo narodne misli, vse pomanjkanje možate značajnosti, označil je izobražen socijolog ptujega rodu, ki je par let bival med nami ter občeval s pripro-stim ljudstvom in liberalno vodilno inteligenco z besedami: »vaše slovensko ljudstvo je čudovito zdravo in jako — vaša inteligenca pa je, — da dostavno citiram: Ne, nečem izgovoriti sramotilnih besedi iz spoštovanja do slovenskega imena. Dr. Ivan Tavčar roko na srce, jaz vidim narodno idejo v možati akciji — če treba v sebe žrtvovanju — Vi videti jo na samem sebi. Vam je to dovolj! V Ljubljani, dne 2. januarja 1918. Dr. H. Tuma. Deseti strankini zbor. (Dalje.) Le te gospodarskega principa pa pridemo do pravilne rešitve razmerja Italije z jugoslovansko skupino, oprti na realno zgodovino brez primeskov idejologij. Geografčna imena in statistika sta dva realna činifelja, katera kažeta, da so Slovenci segali pričetkom srednjega veka severno do Donave, zahodno do solnogra-ških jezer, globoko na Tirolsko in Furlanijo do Tilmenta, brez sledu lastne bojne ali politične organizacije, blovenci so toraj v teh krajah bili oh neKuaj - mirno pastirsk.o-poljeuelsko pleme do leta i{y*8. Ko so se oprostm nemsKin graščin im .rooote. fo rouko naseljema alpsatin krajih so tekom srednjega veka ao okoio Al V. stoletja Bavarci poiagoma zaseoti obe Avstriji, ijoino-grasko, 'l iro-isko severni in vzhoomi a el Koroške m štajerske; latinski koloni ruriamje pa so poiunanili med njuni Divajooe Slovence. Slovenci toraj v krajih, kjer preoivajo, nimajo druge opore, nego modemi narodnostni ® go-spouarski princip. Kjer Slovenci še danes kompaktno stanujejo je problem jasen, zamota se le v krajih, kjer so se med njuni ustanovila gospodarska mestna središča vsled tujega naseljevanja, po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem nemškega, v Primorju laškega. Kranjska je svoja trga in mesta asimilirala tekom zadnje polovice AiX. stoletja, enako Goriška in hrvatski Kvarner. Ra-ptdno hrvatje napredujejo v Istri, kjer so dosegli že mersko obal. Enako so tuui Nemci v priročnem razvoju asimilirali Celovec in Beljak. Maribor in Celje sta pod avstrijsko vlado umetno ustvarjena in vzdrževana jezikovna otoka Za vse enake otoke ali so že slovenski ali laški ali nemški velja načelo socijologa trancoza Germana; da je pri mešanih pokrajinah merodajna večina kmečkega prebivalstva, ki kompaktno ohjemlje mesto in kateremu to služi za gospodarski centrum. Torej le po prirodnem modernem gospodarskem razvoju bi imeli Slovenci pravico na Gorico in pravico na samoupravo poleg Italijanov v Trstu . Jarko razsvetljuje moderno gospodarsko načelo mesto Trst. Dokler v Avstriji ni bilo ■industrijalizma, dokler je bila Avstrija vezana gospodarsko na Nemško, na Donavo in Labo, toliko časa je bil Trst izključno laški, če tudi je posredoval največ ožjo trgovino na jugu s brvatsko-slovensklm zaledjem. Italiji Trst ni služil nikdar ali omejeno le v dobi od 1814. do 1866., ko je Avsrija bila v posesti gorenje Italije in se je Trst vezal v eni in isti državi z gospodarskim in upravnim življenjem severne Italije. Izven te izredne epizode je Trst živel vedno svoje ločeno gospodarsko življenje, nasprotno je bil tekmec benečanskdh istrskih mest in pozneje Benetk samih. Ko se je Benečija odtrgala od Avstrije, od leta 1866 naprej, je Trst postal adrijanski emporij, ter prevzel polagoma trgovino notranje Avstrije; z otvoritvijo bohinjsko-turške železnice tudi južne Nemčije. Ako se je Trst v prvem delu te dobe, recimo, iredentiziral, to dejstvo pojasnuje ustanovitev zjedinjene Italije in okoliščina, da se je mnogo italijanskih elementov iz Italije naselilo v Trstu in ker je avstrijska vlada do padca namestnika Depretisa leta 1889. z vso silo skušala osnovati italijansko vladi prijazno stranko in je zato podpirala italijanski element proti slovenskemu. S tem letom prične večje zanimanje Avstrije za Trst, postajale so bolj napete razmere z Italijo, vsled tega pa je vlada opustila očitno favoriziranje Italijanov. Po industrijali-zaciji Trsta se je priselilo mnogo slovenskega elementa iz zaledja, da je danes Trst etnogra-fično dve tretjini italijanski in eno tretjino slovenski, in da brez posebnega varstva italijanskega elementa v doglednem času postane popolnoma ustrakvističen. Slovenski element je. toraj produkt prirednega gospodarskega razvoja Trsta in njegove geografične in etnografične lege. Trst je po svoji legi, odkar je Avstrija odtrgana od Germanije, predpogoj samostojnega gospodarskega življenja avstrijska državne skupine. Vse njega zaledje je izključno slovensko-hrvatsko, je gospodarsko središče tega. Le od tod imajo Slovenci pravico do polnega razvoja v tem mestu in le iz tega stališča Trst ne spada k Italiji ampak k adrijansko-donavski skupini. Da gre italijanskemu elementu v Trstu polna samovlada se posebej razume. Ta rešitev je edino pravična, mogoča in jamči za svobodo in ravnovesje na Adriji. Napačna idejoJogija in površno znanstvo je skalilo miren in jasen pogled na ta problem; Gotovo je, da Italija tudi z nujno gospodarskega stališča filma nobene pravice na Trst, na Gorico, na Adrijo in Primorje, kakor imajo notranje avstrijske dežele ali že nemške, ali češke, ali poljske ali madjarske, nujno gospodarsko pravico reklamirati prosto pot do Adrije in velikega svetovnega emporija Trst. Da je Italija stopila v vojno le iz Čisto im-perijalističnega stališča, končno sama priznava in priznavati morajo to tudi ž njo vezani Francozi in Angleži. Celo vojni poročevalec Low, katerega je angleška vlada poslala na soško fronto, končno uvidi: »moramo, ako se vpošte-va vse činitelje, končno priznavati, da je stremljenje Italije proti Avstriji še bolj imperialistično nego ono Nemčije«, Poljski problem se zdi marsikateremu enostaven in rešen s tem, da so nemška, avstrijska in rii&ka vlada priznale obstoj nekdanje kongresne Poljake in je Avstrija tudi pripravljena pridružiti kot samoupraven del Galicijo. Vendar pazljivi proučevalec tega vprašanja vidi v poljskem še vedno eno največjih težav za ravnovesje v srednji Evropi. Kakor že omenjeno sta Marks in Engels plastično izrazila svoje gledišče v prilog Velenemčije: »-da je ista proti vzhodu kakor izglodana in nedograjena«. Itejanski je po geografični legi res, da bi dobila Nemčija stalno in sigurno mejo proti vzhodu in slovanskemu ljudskemu navalu šelej ob Visli. Ves teritorij med Odro in Vislo je posejan z majhnimi m velikimi jezikovnimi otoki, od katerih šteje oni vzhodne Prusije preko milijona Nemcev s središčem v mestu Kondgsberg s preko 250.000 prebivalci, potomcev starih nemških vitezev in nizozemskih naseljencev, ki so dali jedro in tudi ime pruski državi Zaman je toraj misliti, da bi Nemčija dokler še more le migati z mezincem, odstopila te svoje dedne dežele. Brez te pa Poljska nima dostopa do morja, če tudi sega s Ka-šubi zahodno Gdanska nepretrgano do Nemškega morja. Nasprotno je na meji saškega kraljestva in provinoei Branibor sorbski otok okoli 100.000 duš. Na vzhod segajo v poljsko telo Belo- in Matarusi. Galicija je le v zahodnem delu poljska, v večjem delu maloruska. Tudi Avstrija je močno prizadeta po odcepitvi poljske Galicije. Razumemo položaj Poljske bolje, ako se ozremo nazaj v zgodovino. Nje jedro je hilo kompaktno poljsko naseljevanje zahodno ob Visli. Tam se je ustanovila poljska država takrat, ko je na severu v sedanji vzhodni Pruski in naprej proti vzhodu vladalo litvinsko pleme. Poljska je tedaj v prvem početku spadala očitno v srednjo Evropo. V oni dobi je iskala dinastičnih vezi z avstrijskimi knezi in na sklonu srednjega veka je malo manjkalo, da se Poljska ni združila z donavsko skupino po isti poti kar kor Češka in Madjarska. šelej s pridobitvijo ruske Ukrajine m v bojih s Turki je jela vršiti vzhodno vlogo, se je odtrgala od srednje Evrope. Sedaj, ko se ima vzpostaviti prvotna zgodovinska Poljska do Visle in Buga, vrača se nje naloga na zapad nazaj, Poljska pade zopet k srednji Evropi in h karpatsko-donavski skupini. V tej realni etnografična in gospodarski okoliščini je rešitev poljskega problema. Reši se le, ako se nova poljska samovladna skupina spoji ali z Nemčijo ali pa se priklopi adrijansko-do-navsko-sudetski skupini. (Dalje prih.) Politični pregled. = Avstro-Ogrska in mirovna pogajanja. Oficiozno glasilo vnanjega ministrstva, »Wiener Allgemeiine Zeltung«, poudarja, da je incident v Brestu Litovskem zaenkrat le formalnega značaja. Predlog, naj se pogajanja premesite, ne pomeni pr ek in jem ja pogajanj. Ne da se tajiti, da potrebujemo miru z Rusijo, a vsaj ravno tako potrebuje mir tudi Rusija. Tega dejstva ne s*ne>-mo pozabiti. Pretiran optimizem je ravno tako malo umesten, kakor neomejen pesimizem. = Mirovna pogajanja ogrožena. Glede nadaljevanja mirovnih pogajanj so se nenadoma pojavile težkoče. Ruska vlada je po svojih pooblaščencih nepričakovano stavila predlog, naj se mirovna pogajanja nadaljujejo na nevtralnih tleh — v Stockholmu. Kaj je rusko vlado napotilo k temu predlogu, še ni znano; znano je le, da so pooblaščenci centralnih držav ruski predlog odklonili, češ, da bi bila pogajanja vsled premestitve otežkočena. Brez dvoma pa se centralne države boje vplivanja zapadnih držav na potek mirovnih pogajanj. V dosedanjih pogajanjih se je bilo posrečilo, izravnati sporne zadeve med obema skupinama; odprto pa je ostalo vprašanje, kaj naj se zgodi z ozemljem, zasedenem po nasprotniku. Obe skupini'sta priznali načelo samoodločevanja narodov. Rusi pa so zahtevali tudi, da se umaknejo vojaške čete iz onih ozemelj, ker bi sicer ne bila podana garancija za svobodno ljudsko glasovanje. Centralne države so sicer obljubile, da se na ljudsko glasovanje nikakor ne bo vplivalo, vendar pa so odklonile zahtevo, naj se čete pred glasovanjem umaknejo. Ker se nasprotja niso dala takoj izravnati, so se pogajanja začasno prekinila. Težko je najti mest za sporazum, a če je centralnim državam resno na tem, da se zlomi železni obroč, ki nas oklepa, in da se ustvari trajno dobro razmerje z Rusijo, potem se mora najti most za sporazum. Če pa so v Berlinu in na Dunaju mnenja, da je vojaški položaj tako ugoden, da se lahko naslanjajo na odločitev orožja, potem je skoraj gotovo, da se bodo mirovna pogajanja ob teh spornih točkah razbila. Vsekakor je v mirovnih pogajanjih nastala nevarna kriza. = Grof Hertllng o krizi v mirovnih pogajanjih. V glavnem odboru nemškega državnega zbora je državni kancler grof Hertling glede mirovnih pogajanj z Rusijo izjavil: Ruska vlada predlaga, naj se pogajanja premeste iz Bresta Litovskega v Stockholm. Ne glede na to, da ne moremo dopustiti, da bi nam Rusi predpisavali, kje naj se nadaljujejo pogajanja, opozarjam, da bi premestitev v Stockholm bila združena z izrednimi ovirami. Opozarjam samo na težazo direktne zveze, katera je med pooblaščenci in njihovimi vladami neobhodno potrebna. Sedanje zveze iz Brest-Utovskega funkcionirajo dobra Že ta okolnost govori za to, da moramo odkloniti ruski predlog. K temu pa bi prišle še spletke entente, ki bi sejala nezaupanje in razdor med ruskimi m našimi zastopniki. Naročil sem vsled tega državnemu tajnik h Kuhknannu, da ruski predlog odkloni. Med tem so prišli v Brest-Litovsk tudi pooblaščenci Ukrajine, s katerimi se bomo mimo pogajali. Iz Petrograda se nadalje javlja, da ruska vlada ne soglaša s točkama 1 in 2 naših predlogov. Ti dve točki se tičeta tnoda-Utet izpraznitve ozemelj in ljudskega glasovanja. V ruskem časopisju se nam očita, da s« St?an 2. RAPRJSJ. »Rtev. 5 jočemo s/tem ha ilojalen način izogniti izpolnitvi obljube glede samoodločevanja narodov. Ta očitek odklanjam. Naš sklep temelji na praktičnih pomislekih. Mislim, da lahko mirno čakamo na rešitev tega vprašanja. Mi se opiramo na naš trdni palojžaj, na naše lojalno mišljenje in na našo pravico. — Nadaljnje posvetovanje glavnega odbora se je odložilo na soboto. = Proti separatnemu miru. V Stockholm« skem »Ljudskem domu« je bil na novega leta dan velik delavski shod. Ta shod imenuje list »Socialdemocrat e*n« kot uvod za akcijo, ki naj zbere, internacionalo proti separatnemu miru. Glavni govornik je opisoval nevarnosti separatnega miru za socialno demokracijo. Velike . TOse dvignejo .svoj. glas in naj prisi- liib svOoe vl^; ’da te razmotrivajo možnost za • ite;s‘i^^iiin^/St.c«kh6bns}či zaupnik bolj-ševikov iohanson je Izjavil, da separatni mir . hi'niti.j^vafnošt za Rusijo niti za Švedsko. Dalje je dejal, da ne veruje, da se stvori inter-naciOnala. Separatni mir zlomi predrznost za-padnih'vlasti m jih prisili, da sklenejo mir. Svoj ZWh. V tajnih sejah italijanskega senata se je razpravljalo v pivi vrsti o mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. V javni sej je govoril med drugimi ministrski predsednik Orlando. Kar se tiče zasedenega ozemlja v Benečiji — je rekel ministrski ' predsednik — bo vlada vse potrebno ukrenila, da se pomaga pritadetemu prebivalstvu. Italijanska armada tvori desno krilo enotne voiske zaveznikov. Italija bo storila svojo dolžnost, da se ' uveljavi enoma volia aliirancev. Glede prgaj^nj med boljševiki in centralnimi državami mora Italija zelo delikatno postopati, kt r se mora ententa - — v tem pogledu šele sporazumeti Orlando je mnenja, da. je nastop ceutralmh držav manever, ki ima namen, da vzdfži dobro razpoloženje njiho , ivih narodov, nasprotno pa da razočara in zrmde javno mnenje v enteniinih državah. Centralne države nastopajo kot zaščitnice miru in hočejo vzbuditi mnenje, da je le trdosrčnost entente proti sklepu miru. Temu nasproti ugotavlja Or-.. lando, da le ententa stre.ni po pnoičnem in trajnem miru, sklenjenem na podlagi lasnih m lo-. . jalnih pogedtb. Po*.iv centralnh držav, ie izvajal nadalje Orando, se je izvršil na čuden načm. Italija naj bi se udeležila razprav, ki se više med centralnimi državami in vlado, katero ententa ne priznava in jo priznati ne more, dokler se ni se stala kpnstituanta in dukier zanikajo nieno oblast , znatni deli rus>ti glede italijanskih in francoskih aspiracij naravnost od klanjajoče stališče. Če bi se sprejel status quo, bi‘Pila to po tolikem prelivanju krvi razž litev človeštva. Olede priznanja politične neodvisnosti onim državam, ki so jo zgubile, opozarja Orando, da so še rabile dvoumne besede in se n so Zagotovile tudi gospodarska neodvisnost in ne-doi*kljtvost onih driav. Glede vprašanja aiieKsij da m izključeno, da bi centralne d.žave aneksije zahtevale, opirajoč se na izsiljene izraze ljudske ,,voIie v zaseden h ozemljih Kratko rečeno — kpnčal je Orlando — opravičeno je mnenje, da . ni iakretje volje za mir, marveč je to le nuva oblika, zavratne ofenzive, da bi se zanesel razpor „ v vrste aliirancev. Mir je velita, sveta stvar, a ententa ne more želeti miru, ki ničesar ne da in vse zahteva. Iz ljubgzni do pravega miru pr> te-Stija torej proti poskusu, da se mirovna ideja zlorabi kot zavratno vojno sredstvo. —- Pri glasovanji je potem senat odobrit proračunski pro- == Sporazum med Rusijo in Ukrajino. Pptrpgraška agentura poroča; Ker so of cijelni zastopniki ukrajinske rade izjavili, da je U*rajiua pripravljena pričeti pogajanja, da se doseže sporazum s sovjetom ljudskih Komisarjev, in ker se sovjet želi izogniti vojni z ukrajinsko rado, smatra sovjet ljudskih komarjev za umestno, da se prično z rado pogajanja o spornih vprašanjih. .Sovjet ljudskih komisarjev predlaga turej radi, ‘naj se prično pogajanja za sporazumijenje. Pogajanja naj sfe ^rše v Smolenku ali V tebsku. = $oye volitve na Španskem* Agence Ha-vas.poroča: Kralj je podpisal naredbo, s katero se razpusti zbornica. Nove volitve se vrše 17. februarja. == General Sarrail se vrnil v Francijo. Kakor pariški listi poročajo, je general Sarrail dospel včeraj v Montauban. Pariškim žumalistom, ka so ga obiskali, je Sarrail izjavil, da nima ni-kakift načrtov za bodočnost. Sicer pa je general odklonil vsako pojasnilo glede svojega odstopa. Dnevne beležke. — Zanimivo priznanje. Dr. Lovro Pogačnik je med drugim na shodu na Vrhniki (glej Slovenec od 5. jan. 1918) povedal tudi to~le: »Ne samo pri železnicah, pri sodnijah, pri vla-vo na tJleiweisovl ce$ti za — Iz Tržiča. Klerikalni k on s um. Precej let je že, odkar so klerikalci pod vodstvom Papova imeli svoje konsumno društvo. Vsled izbornega gospodarstva so prišli na kant. Boben je zapel m mnogi Tržičanje ter mnogi Križanje — filialko je imel ta klerikalni konsum tudi v Križih’ — so morali plačevati za neredno klerikalno gospodarstvo. Po tem žalostnem polomu so se razredno zavedni delavci v Tržiču in Križih pridružili »Kons!. društvu za Ljubljano in okolico«, ki je ustanovilo prodajalno v Tržiču. To društvo je dobro. Zlasti v času vojne je pokazalo, da je res prava dobrota za delavce. In v obilnem številu, so se ga delavci oklenili. To pa boli — klerikalce. In kaj, delajo? V dobi, ko po eni plati kot Jugoslovani Vpijejo za slogo, hočejo, v 'Tržiču,.složno gospodarsko delo razdirati 1 Snujejo — — »k 1 e r i k a 1 n i k o nsuml. — No, uspehov ne bo več kot za ča§a, — Papova! — Zagorje ob $ayi. Dne 3. t. m. ob, 4., zjutraj se je pripetila v kisovškem rovu smrtna'nezgoda. Rudarja Hribovšek Jakob iri Rot er Jožef sta pobirala ostanke premoga. V tem je popustilo oporno lesovje in rov se je na dotičhem mestu sesedel. Hribovšek je mrtev, Rotar pa ranjen in prestrašen. Hribovšek' je bil člari strokovne organizacije. Take nezgode se dogajajo zaraditega večkrat, ker delavce preveč priganjajo. Ta pripomba naj velja tudi rudniškemu uradu, kadar pride centrala trboveljske pre-mogekopne družbe s trditvijo, da delajo rudarji pasivno resistenco; zakaj, če bi jo delali, ne bi se dogajale take nesreče. — Hrastnik. V četrtek, dne 3. t. m. so prišli nekje od sv. Jederta trije fantje, med njimi dva rudarska invalida, ki sta na Pruskem ponesrečila. Kazali so samokres in ogrožali ž njim že v gostilni Senica gostilničarja. Proti večeru so napadli hlapca trgovine Bauerheim, ki se je peljal domov. , Pri hiši obratnega vodje gospoda Vroilca, so se postavili s palicami v vrsto in so vsakega mirno mimoidočega pretepli, tako tudi gosp. obratnega vodjo Drolea. Ranili so ga pre-ccj občutno po obrazu. Bili so tujci; kajti med našim delavstvom se ni še nikdar pripetil tak napad. Naravnost obsojanja vredno je tako surovo počenjanje, ki gotovo škoduje ugledu delavstva. Zlobneže je vojaška patrulja aretirala. — Iz časa pomanjkanja tobaka. Glavnemu založniku tobaka v Celovcu Peharcu so ukradli na kolodvoru za 4000 kron tobaka. — Tragična smrt begunca. Stražnojster v pokoju, Anten Rubež, ki je bil zapustil ob izbruhu vojne z Italijo Gorico in se bil preselil v Trst, je odpotoval te dni v Gorico, da ogleda svojo hišo. Na vrtu je našel ročno granato. Pobral jo je, da bi jo oddal policiji. Pri tern je granata eksplodirala. Rubež je bil takoj mrtev. — Oddaja sena In slame. Deželno mesto za krmila bo dobilo v bližnjem času od vojaške uprave 10.000 q sena in slame za razdelitev med najpotrebnejše naročnike. Cena sena še ni znana, utegne pa znašati z vsemi stroški vred do 30 K in za slamo do 20 K. Naročila za seno in slamo je predložiti patom županstva do 15. januarja na imenovani urad in je poslati ob enem znesek računa kot predplačilo proti poznejšemu obračunu. Naročniki naj tudi izjavijo, če so pripravljeni sprejeti namesto sena slamo, ker se vojaška uprava glede krme nič ne veže in nam ni znano, koliko imamo dobiti sena in koliko slame. Krma se bo oddajala na deželo le v celih vagonih in naj se naročniki po tem ravnajo. Vagon drži povprek po 50 q sena in 40 q slame. Za kakovost blaga ne prevzame deželno mesto za krmila nikake odgovornosti. Vojna. Dunaj 5 januarja. (Kor. urad) Uradno se razglaša: N4 ruski fro iti premirje. — Italijansko bojišče: Bojno delovanje je bilo omejeno na artiljenj ki ogfnj — Š f generalnega štaba. Berlin 5 januarja. Woffov urad poroča iz glavnega stana: Na flander*ki frnti vzhodno Ypt rna v posameznih odsek h med Scarpo in S mmo ter v pokrajini Avocourt so se razvili živahni topolski boji. Na ostalih delih fronte je bila artilierijska delavnost omejena na zapiralni ogenj. Vihoduo Bu'ltcomta je izvidno podietie imelo popokn uspeh; uje* i smo lepo število An J glržev — Na italijanskim b >jišču med Brento i n Moniellom topovski ogenj. Na macc,donski fronti nič posebnega. ruski fronti nič novega. — Pl Ludendoiff Dunaj 6. januarja. (Kor. urad ) U adno se razglaša: Na ruski fronti premirje. — Italijansko b'j>šče: Na visoki planoti asiaSkt. v ozemlju M »ute Asolone, Monte Tomba in Monteho od časa do ča>a aitiljerijski ogenj. — Šef generalnega štaba. Berlin 6. januarju. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na fiandcrsKl fionti slaboien artiijerijski ogenj, ki je na raznih točkah postal živahnejši vsled bojev izvidmh oddelkov. Francoske snuke v Oiampagni smo v bližin kem boju zavrnili. Vsled u-pešn h podjetij pri YuvinCourtu in severno Avocouita smo ujeli znatno število Francozov iu uplenili mkoiko sirojmh pušk. V gozdu Ai ly so skuiah Fiaricozi dvakrat b ez uspthd vdieti v naše jarke. V z ačn h bO|ih smo zadiše dva dni sestrelili 15 sovrtžn h letal in privezne balom*. — Na italijanskem bojišču na obth straneh Brente, v ozanljU Monte Tomba in Monteilo topovski ogenj. — Pl. Ludendoiff. 1,11 1 .■!■■■ — ■ ii -»n i — mi.i i^i« n Aprovizacija. S seie ,$provizačnega odseka. Prihodnji teden se bo razdeljevalo na močne izkaznice po Vi kg k a š e in Vi kg j e š p r e n j a. Za to, razdelitvijo bo mestna aprovizacija razdeljevala po Vz kg m o k e z a k u h. o na osebo. Kakor .danes razmere kažejo, se potem skoraj gotovo ne bo moglo več razdeljevati moke za kuho* Pekarija Trček je imela danes na svoji predajalnici nabit napis, češ da se n i P e k e 1 k r u h, k e r je zmanjkalo m o k e. Na ta način je h-otela pekarija zvrniti, krivdo na mestno aproviza leniti mir. Ko pa je Kamen jev v sovjetu izjavil, da so pogoji nesprejemljivi, dvignili so se zastopniki armade In izjavili, da se v^aki ne bodo dalje bojevali in da se tudi ne morejo dalje bojevati. Izmenjava uletnikov. Berlin 5. januarja. V glavnem odboru državnega zbora je zastopnik vojnega ministrstva izjavil, da so nemški delegati v Petrogradu dobili navodilo, naj čimprej doženejo vprašanje izmenjave ujetnikov. Glede vojnih ujetnikov se namerava izmenjati najprej bolnike in za službo nesposobne, potem starejše moštvo in rodbinske očete. Poznejša izmenjava se bo vršila glava za glavo. Nemčija ima trinajstkrat več ruskih ujetnikov kakor Rusija nemških. Iz nemškega državnega zbora. Berlin 6. januarja. V glavnem odboru nemškega državnega zbora je po izjavi državnega tajnika Von der Bussche predseda k: predlagal, naj se raz rava o političnem položaju prekine, kt r je to v sedanjem trenutku umestno Vud tel ji ob. h socialno demokiatičn h f akcij so temu ugovarjal ter povdarjali, ntj državni zbor pred vsem svetom izieče, da odklanja nastlstva ter stremi po sporazu »u narodov v >mislu odg .vnra državnega zbora na papeževo mirovno noto. Glavni oob »r ie z vel ko večin > sklenil nai se p;j|itič a razmotriva ja prekinejo. Razprava se bo najbrže v torek nadaljevala. Listnica uredništva. Idrija: Takih izjavne moremo priobčevati, pač pa je uredništvo lahko u ošteva, kolikor ie to v interesu stranke m s>ocial znia. To je interna zadeva. T.skovni sklad za „Naprej“. Za tiskovni skiad „Nac>re|a* je n-bral*, na Silvestrov večer so Iruž ca Milov(hova v Hrast-n ku K 21-22 sodrug Anton Vrč, n je poslal K 10—. S v u p n j K 31 ‘22 Lepa lualal Izdajatelj m odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske t skarne* v Liubjjani. B| id v zim prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30“/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub. m MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI .NAPREJA* V LJUBLJANI raglstrovana zadruga * omajano tavate. Ljubljana Frančiškanska ul. 6, Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmoder. nelie plakate in vabila za shode in veselice. Letne zaključke Najmodecnejia uredba za tiskanje listov, knjig, bro> ... iur, muzikalij itd. Stereotipila. Litografija. * a«»i»«ninnnBf ■■■ 8BjaaB(lčaBMB9«*lž Najbolj zanimiv In najboljši slov. llustrovanl tednik so: TUD Sl ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojiš? in o drugih važnih aktualnih domačih In tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. »TEDENSKK SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. ?TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE“ povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3 8t> pol leta K 7‘50 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE* takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Številko »TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravmštvo I sta „TEDENSKE SUKE“ Ljubljana^Frantiikinm ulica 101, y ' “