Foštnlna plačana v gotovfaL
Leto XXII., st. 117
Ljubljana, sobota 17« maja I94I
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pabblicita Italiana S.A., IGhiio
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtalia e dairestero č
l'Unione Pubblicita Italiana S .A., Milano
Junaška obramba pri Amba Alagiiu
Poncčno bombardiranje vojaških objektov na Malti — Hudi letalski napadi na so vraž
ne postojanke pri Sollumu In na letališča na otoku Cipru
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. maja naslednje 345. vojno poročilo:
V	noči na 15. maj so italijanski in nemški bombniški oddelki z vidnim učinkom napadli važne letalske in mornariške objekte na otoku Malti, kjer so preko dneva napade obnovile nemške edinice. Eno letalo tipa Hurricane je bilo v letalski borbi s sovražnim letalstvom sestreljeno.
V	Severni Afriki so na področju pri Sollumu v teku borbe. Oddelki nemšk h strmo-glavcev so v spremstvu italijanskih lovskih letal bombardirali sovražnikove postojanke v odseku pri Sollumu. DrugI italijanski in nem "ki letalski oddelki so bombardirali Tobruk ter v polno zade!i protiletalsko baterij > in destilatorje ter povzročili velike požare.
Na vzhodnem SredoTemskm morju so naša letala bombard rala. letališča ter železnico na otoku Cipru. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na otok Rhodos, ne da bi povzročila človeške žrtve ali škodo.
V	Vzhodni Afriki se pri Amba Alagiju nadal uje junaški odpor neših čet, ki še enkrat v zgodovini znači simbol vrline in slave ital j inskih vojakov. Naša posadka, ki jo silovito napad.ijo sovražn kove sile od vseh strani in ki jo neprestano obstreljuje nasprotnikovo topništvo ter letalstvo, se b' ;e z neukrotljivim po -umom, zadajajoč nanadalcem zelo hude izgube.
Iz d lig"h odsekov ni noben h poudarka vrednih novic.
Knrad isa angleški konvoj
Rhodos, 16. maja. s. Vojni dopisnik agencije Štefani poroča, da je oddelek ita-
lijanskih bombnikov jugozapadno od otoka Casos opazil sovražni konvoj, v katerem so bile težka križarka, dve rušilca ter parnik s 15.000 tonami ter dva druga po 800 ton. Italijanska letala so konvoj nemudoma napadla. S konvoja ie protiletalsko topništvo otvorilo hud ogenj, ki je dobro merjen pogodil nekatera naša letala ter ranil poveljnika letalskega oddelka Napad se je ne glede na to nadaljeval ter so bile vržene na sovražne ladje bombe. Križarka v konvoju je bila zadeta od dveh bomb težkega kalibra, tako da se je z zmanjšano brzino izločila iz sestava. Vsa italijanska letala so se vrnila. Drug italijanski letalski odde-leg je napadel otok Ciper, kjer je z bombami zadel startne proge na letališčih cer poškodoval hangarje. Dva sovražna rušilca nista posegla v borbo.
600 letalsklli napadov na Malto
Berlin, 16. maja. s. »Zwolf-Uhr-Blatt« poudarja, da preživlja Malta svojo najtežjo krizo. Na otoku že vec mesecev ne poznajo mirnih noči zaradi nepiestanih italijanskih ln nemških letalskih napadov. Prav te dni je bil na Malti šeststoti alarm. Pristanišča in letališča na otoku so stalno bombardirana, prav tako tudi ladje, ki skušajo izkrcati živila. Malta, ki so jo Angleži v teku let močno utrdili, je sedaj trdnjava, ki je oblegana od vseh strani, pa tudi iz zraka.
Žrtve vojne v Albaniji
Rim, 16. maja. s. »Lavoro Fascista« piše, da so bile med vojnimi operacijami v Albaniji od 20. oktobra 1940 do 23. aprila t. 1.
izgube med delavstvom, ki je bilo mobilizirano s četami, naslednje: Zavoljo sovražnih vojnih akcij jih je padlo 43 (med temi 34 Italijanov in 9 Albancev), izgubljen 1, ranjenih 77, za nezgodami jih je umrlo 61, za boleznijo 26. Skupno število mrtvih znaša 130.
Bolgarske čete v Ohridu
Rim, 16. maja. s. Bolgarske čete so vkorakale v mesto Ohrid, ki so ga italijanske čete zavzele 11. aprila. Vest o tem dogodku je med bolgarskim ljudstvom, ki je pravkar praznovalo god kralja Borisa, zbudila veliko veselje.
Upor na Kreti
Atene, 16. maja rs Kapitan trgovinske mornarice D;amantis in drugi begunci s Krete zatrjujejo, da ie na otoki, zavladala anarhija Uporniki so napadi-" in i'bf poveljnika čet na Kreti generala Paparteski-na. Ranili so tudi nekega škoia, ki je Irtel generalu na pomoč
Danski list o bojih v Abesiniji
Kodanj, 16. maja. s. »Berlingske Tiden-de« piše o vojni v Vzhodni Afriki in pravi, da bodo boji, ki se že nekaj dni razvijajo z vso srditostjo pri Amba Alagiju, tvorili eno izmed najslavnejših strani v zgodovini Italijanske Vojske, ki se bori z občudovanja vrednim pogumom in z velikim junaštvom proti sovražniku, ki je v premoči tako po številu kakor po materialu. List povzdiguje vojaške vrline junaškega vojvode d'Aosta.
vojno poročilo
Berlin, 16. maja. Vrhovno vojno poveljni-štvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Neka podmornica javlja kot celotni uspeh s svoje vožnje potopitev 26.000 ton ladijskega prostora, katerih pa je bilo 18.000 ton že javljeno.
Letalstvo je uničilo na morju okrog Anglije dve ladji s skupno 5.000 tonami in poškodovalo še drugo ladjo v doku z bombnim zadetkom težkega kalibra v polno.
Bojna in lovska letala so podnevi in ponoči napadla več angleških letališč in uničila številna sovražna letala na tleh. Drugi uspešni letalski napadi so bili zadnjo noč usmerjeni na pristaniška mesta na Škotskem in v južni Angliji.
V	Severni Afriki so zavrnili italijanski oddelki afriškega zbora sovražnikove napade pri Tobruku. S sodelovanjem številnih oklopnih voz so napredovale močnejše angleške sile proti trdnjavi Capuzzo in Sollumu ter vdrle z nekaterimi deli v Sollum. Sovražnik je imel pri tem hude izgube in pripeljanih je bilo tudi mnogo ujetnikov. Lahka nemška bojna letala so uspešno posegla v boje pri Tobruku in Sollumu.
V	Sredozemlju so obmetavali oddelki nemških letal v večkratnih napadih letališče Lucco na otoku Malti % zažigalnimi in razdiralnimi bombami, ki so povzročile velike požare in več eksplozij. Na otoku Kreti so bila zažgana taborišča sovražnika, na nekem letališču pa so bila tri letala uničena na tleh. Na morju okrog Krete so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke v polno na treh velikih trgovskih ladjah.
Pri poskusih, da bi v teku dneva priletel v Nemški zaliv in nad zasedeno ozemlje, je sovražnik izgubil 5 letal.
Zadnjo noč je sovražnik z močnejšimi silami priletel nad severno in severoza-padno Nemčijo ter napadel med drugim Hannover. Posamezna letala so prispela do Berlina. Omembe vredne vojaške ali vojne škode ni bilo nikjer, bilo pa je nekaj mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Tri izmed napadajočih angleških letal so bila sestreljena.
Letalski napadi
Stockholm, 16 maja d. Kakor poročajo iz Londona, javlja angleško letalsko ministrstvo v svojem današnjem jutranjem uradnem poročilu da je bilo delovanje nemškega letalstva nad Anglijo ponoči le majhnega obsega. Nemška letala se bombardirala v prvi vrst^ kraje ob angleških obalah, vendar je bila povzročena povsod le manjša škoda. Včeraj podnevi so britanska letala napadla neki nemški konvoj ob Friziškem otočju.
Berlin, 16. maja d. V noči na petek so skupine britanskih letal prodrle nad ozemlje severnozapadne in severne Nemč;je ter so skušale napasti tud; Berlin Le nekaterim letalom je uspelo prodreti nad berlinsko okolico. Učinkovito delovanje protiletalskega topništva je sovražnemu letalstvu onemogočilo, da bi moglo prodre t' skozi plast oblakov ter uspešno napasti nemško prestolnico. Na Berlin niso b'e vržene bombe. Sovražno letalstvo je metalo bombe na nekatera druga mesta v severni Nemčiji, kjer pa nikjer ni bila povzročena znatnejša gmotna škoda. Koliikoi so doklej ugo-tovHi, je bilo eno sovražno letalo sestreljeno.	.	T T J
New York, 16 maja s Iz Londona poročajo, da je postal angleški diplomat Mau-rice Berkell Ingram, speoalist za vzhodnoevropske zadeve v zunanjem ' žrtev sovražnega napada
ministrstvu.
Obnavljajte naročnino
Poškodovane zgodovinske zgradbe v Londonu
London, 16. maja. d. Ameriški listi poročajo: Pri zadnjih napadih na London so bile zelo poškodovane naslednje zgodovinske zgradbe: palača Lambeth, bivališče nadškofa canterburškega, Queenshall, središče londonskega glasbenega življenja, palača Saint James, cerkev sv. Klementa, i ki jo je angleško plemstvo najraje porabljalo za sijajne poroke, Old Bailey, sedež kazenskega sodišča ter glavni stan Armade spasa. Škoda v Queenshallu, ki je poseb no velika in kjer so bili uničeni vsi instrumenti, ki so last londonskega fi!ha:monič-nega orkestra in se cenijo na 1000 funtov. Glavni stan mednarodne Armade spasa na Cesti kralj. Viktorije je popolnoma uničen Bil je namreč od začetka vojne že tretjič zadet od težkih bomb. Sodno poslopje je takisto razdejano, pri tem sta bila ubita dva dežurna vratarja, toda pozlačeni kip pravice stoji še zmeraj nedotaknjen. Znamenita cerkev sv. Klementa na obrežju je v razvalinah in boje se. da nje slavni zvonovi nikoli več ne bodo zvonili.
New York, 16. maja. d. Po poročilih iz
Londona cenijo, da je bilo na westminstr-ski opatiji od početka nemške letalske ofenzive v lanskem septembru pa doslei povzročeno za približno 750 000 dolarjev (ca. 35 milijonov din) škode.
Italijansko in nemško
letalsko sodelovanje
Berlin, 16. maja. s. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« poudarja v nekem članku veliko važnost vloge, ki jo je imelo nemško letalstvo v sodelovanju z italijanskim letalstvom v Sevemi Afriki. List poudarja velikanske težkoče, ki jih je moralo premagati letalstvo osnih sil, ko so bili Angleži še gospodarji v Cirenaiki. članek zaključuje z ugotovitvijo, da to sodelovanje letalstev osnih sil še vedno obstoja in da bo lahko premagalo vse sovražne zapreke ter izvojevalo dokončno zmago.
Vojna na morju
Berlin, 16. maja s. Pristojni krogi ugotavljajo, da je britska vojna mornarica v zadnjih dveh mesecih imela zelo težke izgube, zlasti kar se t;če pomožnih križark. Potopitev pomožne kriiarke z 20.000 tonami, ki jo omenja včerajšnje vojno poročilo, je za Angleško tem hujši udarec, ker ji že primanjkuje edinic za spremljavo konvojev. Sama britska admiraliteta mora priznavat5 izgubo 17 pomožnih križark z okrog lo 250.000 tonami. Ce upoštevamo, da je nadomestitev teh križark izredno težka in da mora vsaka križarka spremljati po 6 konvojev na leto. si je lahko misliti, kakšno zmedo so napravile sile osi v sistemu britskih konvojev.
Atene. 16. maia s. Angleški parnik »Ade-bisha« s 15 000 tonami ie bil na Sredozemskem morju potopljen.
Turški dvomi nad rusko nevtralnostjo
Negotovost glede bodoče Stalinove politike
Stockholm, 16. maja d. Švedski listi poročajo, da sie politični krogi v Turčiji vprašujejo, aili je obljuba nevtralnosti, ki jo je Turčija dobila od Sovjetske zveze, še veljavna, odkar je Stalin tud: termalno prevzel vodstvo vlade v Moskvi. Listi naglaša-jo, da so v Kremlju previsoko cenili odpornost balkanskih držav kakor so se prej motili glede odpornosti Francije Danes je Nemčija nasproti Sovjetski zvez* daleč močnejša, kakor kdajkoli od začetka vojne dalje. Turški politični krogi mislijo, da se bo Stalin na vse načine trudili, da bi Hitlerja pomiril. To prizadevanje bi šlo po mnenju turških krogov lahko celo tako da'eč. da bi morala Sovjetska zveza dopustiti nemštko kontrolo nad rusko proizvodnje ket jamstvo za dobave, ki rb ie obljubila Nemčiji, toda še ne tzvršHa. V nasprotnem primeru bi morala Rusija prevzet- vse posle-
dice, ki bi nastaile zaradi neizpolnitve nemških zahtev.
Amerika in Rusija
New York, 10. maja d List »New York Post« opozarja na nevarnost, da utegne slednjič tudi Sovjotsika zveza prestopiti v tabor osnih držav. List sodi, da je zaradi tega dolžnost Zedinjenih držav, da čim hitreje nudi Kitajsiki vso pomoč, hkrati pa uvode 100% embargo za uvoz ameriškega blaga na Japonsko
Washington. 16. maja rs. Ameriška vlada odločno zanika vest »New York Herald Tribune«, češ da je dobila Sovjetska zveza dovoljenje za izvoz ameriških strojev v vrednosti enega milijona dolarjev. Vladno poročMo ugotavlja, da je Sovjetska zveza dobila v preteklosti sJično dovoljenje, da pa v zadnjem času ni biilo izdano niikako novo dovoljenje.
Palestina bodoče odločilno bojišče
Naraščajoče uporniško gibanje med Arabci
ženeva, 16. maja. d. Kakor poroča politični dopisnik londonskega lista »Evening News«, je treba računati s tem, da bo postala sedaj Palestina enako odločilno bojišče kakor je bila svoječasno Belgija. Palestina doživlja naglo koncentracijo čet na
svojem ozemlju.
Teheran, 16. maja. rs. Po poročilih iz Palestine so skušali Angleži zaradi nevarnega položaja v Iraku pridobiti tamošnje prebivalstvo najprej z vabami in obljubami. Ko se jim to ni posrečilo, so začeli pretiti z aretacijami, deportacijami, konfiskacijami ln s smrtno kaznijo. Položaj v Palestini se kljub temu nlzboljfial. Arabci nimajo več zaupanja v angleške obljube in se ne boje več angleških groženj. Krvavi spopadi med uporniškimi skupinami m angleškim vojaštvom so na dnevnem redu.
Ponekod so se morali angleški vojaki umakniti v vojašnice. Uporniška akcija se zdi dobro organizirana. Arabski uporniki naskočijo angleško posadko in jo razkropijo, preden pride pomoč. Ko pridejo novi angleški oddelki, so uporniki že daleč. Prebivalstvo pomaga povsod upornikom vzlic strogim kaznim, s katerimi pretijo Angleži. Po mestih in vaseh zbirajo fantje ln dekleta prostovoljne prispevke v denarju in biserjih za iraško vojsko. Mnogo nabiralcev je bilo aretiranih, ker pa je pri vsaki aretaciji nastal nered, je angleška policija dobila nalog, naj preneha z aretacijami nabiralcev. Kdorkoli je preživel v Palestini vsaj nekaj časa, se je mogel prepričati, da je položaj za Angleže v Palestini vedno bolj tragičen.
Francija na strani osi
V kratkem bo objavljena izjava, po kateri bo Francija sodelovala v novem evropskem redu
Bera, 16. maja. d. švicarski listi poročajo iz Vichyja: V tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih splošno pričakujejo, da bo po uspešnih razgovorih med admiralom Darlanom in nemškim kance-larjem v Berchtesgadenu v kratkem prišel nemški zunanji minister Ribbentrop v Pariz. Pri tej priliki bo baje sestavljena skupna nemško-francoska izjava, v kateri se bo Francija najbrže uradno izrekla za novi evropski red ter za sodelovanje v svrho vzdrževanja tega reda.
New York, 16. maja. d. Politični razvoj v Franciji je v ospredju zanimanja vseh snočnjih newyorških listov. Tako na primer objavlja »New York Journal« pod velikim naslovom vest agencije »International News Service«, po kateri je Francija pripravljena pridružiti se državam osi. Podobne vesti objavljajo tudi drugi listi po poročilih agencije United Press iz Vichyja, ki trdijo, da je Francija na tem, da vključi vse svoje področje kakor tudi vso svojo kolonijsko posest v nemški gospodarski in politični blok. po teh vesteh prevladuje v Franciji prepričanje, da bo Nemčija dobila sedanjo vojno. Pogajanja med nemškim kancelarjem in podpredsednikom francoske vlade admiralom Darlanom obetajo po teh vesteh v kratkem roditi ugodne rezultate.
Rim, 16. maja. Agencija Štefani poroča, iz Washingtona, da je ameriška vlada glede na vesti iz Vichyja, po katerih naj bi bili sklenjeni gotovi dogovori med Francijo in Nemčijo, odredila, da se ukine nadaljnje odhajanje ladij iz Zedinjenih držav v francoski Maroko.
Prepovedana francoska učna knjiga
Pariz, 16. maja. d. Francoska vlada je odredila, da se izloči iz rabe v šolah znani francoski zgodovinski učbenik, čigar avtor je E. Mercier in ki je bil v rabi v vseh francoskih osnovnih in srednjih šolah. Z uradne strani tolmačijo to prepoved tako, da je bila Mercierijeva knjiga napisana v duhu, ki je preveč v nasprotju z dul»'m sedanje francoske nacionalne revolucije. Mercierijeva »Zgodovina Francije in Alži-ra« je bila namreč sestavljena v zelo Nemčiji sovražnem duhu.
Nemčija nI zahtevala prevoza svojih čet preko Španije
Berlin, 16. maja s Na odločilnem mestu demantirajo vesti, pr katerih je Nemčija zahtevala v Madridu prevez svojih čet čez špansiko ozemlje.
Nemška letala v
Kočljiv položaj angleške posadke na letališču v Habaniji
Bejrut, 16. maja s. Po vesteh iz Kaira so dospela v Irak nemška letala
Bejrut. 16. maja d. Po zadnjih informacijah iz Bagdada postaja položaj britanskih čet, ki so obkoljene na letališču Habaniji od dneva do dneva težav-nejši. Angleške čete so docela odrezane od vseh svojih oskrbovalnih središč tako da lahko prejemajo hrano in streljivo samo s pa-tlali, ki jih spušča na letališče angleško letalstvo, stac;oniranr na drugih oporiščih.
Povratek finančnega
ministra iz Arabije
Ankara, 16. maja. d. Kakor poroča an-karski radio iz Bagdada, se je snoči povrnil v iraško prestolnico iraški finančni minister. ki je bil poslan na obisk h kralju Saudove Arabije, Ibnu Saudu.
Po nadaljnjih informacijah iz Bagdada bo tamkaj ustanovljena nova centralna banka kot nadomestni denarni zavod za »Iraško banko«, ki je opravljala svoje posle v direktni odvisnosti od angleških denarnih zavodov v Londonu. Nova iraška centralna banka bo prevzela vse posle, ki so spadali doslej v delokrog »Iraške banke«.
Demanti nemškega poslanika v Washingtonu
New York, 16. maja. d. Ameriški listi in ameriški radio objavljajo vsakovrstne alarmantne vesti, največ iz Ankare, po katerih naj bi imela Nemčija svoja letala že na štirih letališčih v Siriji. Glavno letalsko oporišče naj bi bilo na letališču Rayak. Na tem letališču so Nemci baje že pred štirimi dnevi pričeli izkrcavati svoja letala. Najprej je tu pristalo 20 nemških bombnikov, katerih število pa se je sedaj pomnožilo že z nekaterimi nadaljnjimi edinicami. Iz istih virov javlja ameriška propaganda, da se je Nemčiji posrečilo izkrcati celo nekaj vojnega materiala, med drugim tudi tankov v raznih sirskih lukah. Te vesti se širijo v Ameriki, čeprav je nemški poslanik izjavil, da je v Siriji trenutno en sam nemški vojak, in še ta je član italijansko-nemške komisije, določene po premirju med Francijo in državama osi. Ameriški viri navajajo tudi izjavo nekega drugega zastopnika držav osi, ki je naglasil, da so vsi ukrepi iz Londona, da bi spravili angleško letalstvo v akcijo proti nemškim načrtom v Siriji, preuranjeni, ker v Siriji sploh še ni nobenih nemških čet, čeprav so v teku razne vojaške priprave, tako na sirskih letališčih, kakor tudi v lukah te dežele. Zastopnik ameriškega radia v Ankari tudi javlja, da je v Bagdad, prestolnico Iraka, že prispela italijansko-nemška vojaška misija, ter da potujejo preko Sirije v Irak tudi že nemški tehniki, ki bodo zaposleni z vojaškimi pripravami v Iraku.
Beg Američanov iz dežel ob Sredozemskem morju
Ankara, 16. maja rs. Ameriški državljani v Turčiji, Iraku, Siriji, Palesitfni in Egiptu so bili pozvani, naj nemudoma odpotujejo v Suez, kjer se lahko vkrcajo na štiri ameriške ladje, ki jih bodo prepeljale v Ameriko.
★
Hitlerjevo pismo
Ismetu Ineniju
Carigrad, 16. maja d. TukajšrJi lisifi so včeraj objavili na prvem mestu poročilo anatolsike agencije o avdienei nemškega poslanika pri predsedniku turške republike. Nemški poslanik je baje predložil državnemu poglavarju Turčije posebno pismo Hit lerja, ki zagotavlja Turčiji prijateljstvo
nemškega naroda.
Ankara, 16. maja. s. Povratek nemškega poslanika Papena v Ankaro in Hitlerjeva prijateljska poslanica, ki jo je prine-
sel predsedniku turške republike, sta prinesla veliko olajšanje v Turčijo, kjer je vladalo že dokajšnje vznemirjenje zaradi vsakovrstnih alarmantnih vesti, ki so se tamkaj trajno vzdrževale.
Turčija izpopolnjuje
Aleksamlretslco luko
Ankara, 16. maja d Kakor poroči ia turški listi se v Smirni in v Carigradu z veliko naglico nakladajo na ladje žerjavi in druge pristaniške potrebščine, namenjene za modernizacijo Aleksandrete. Ta luka bo čim. prej popolnoma modernizirana ter bo poslej glavno turško pristanišče za trgovino z Anglijo. Ameriške ladje bedo vsake ytiri dni prihajale v Suez. kar daje novi luki posebno važnost. Po nemški zasedbi otokov Lemnoe, Lesboa in Kios so namreč zveze med Carigradom in Smirno zelo ogrožene.
Izgredi v Indiji
Kabul, 16. maja rs V Nagpuru v osrednji Ind;ji je pričelo stavkati 20.000 tekstilnih delavcev. Tudi iz Bengalije prihajajo poročila o novih neredih. Po uradnem obvestilu je bulo v Bišaršarifu 20 ljudi ubitih 75 pa ranjenih.
Požrtvovalnost italijanskega vojaka
General Ambrogio Bollati priobčuje v rimskem vojaškem časopisu »Le Forze Armate« (Oborožene sile) članek, v katerem se bavi z nalogo, ki jo je imela konjenica na jugoslovanski in grški fronti. Odlični vojaški strokovnjak povzdiguje predvsem 13. skupino konjeniškega oddelka, ki je bil znova ustanovljen ob zasedbi Albanije pod starim imenom »Milanski suličarji«, ki pa seveda ni bil oborožen s sulicami. Oddelek »Milano« je imel v zadnjih dneh balkanske vojne, zlasti pa v dneh od 5. do 22. aprila, prav posebno nalogo.
Njegova akcija se je pričela 5. aprila z defenzivo ob sodelovanju pehote. 9. aprila je »Milano« z divizijo »Firenze« kateri je bil prideljen, prešel v ofenzivo na albansko-jugoslovenski fronti. Po raznih fazah vojne je dobil poveljnik »Milana« naročilo, da mora presekati cesto umikajočemu se sovražniku ob levem bregu Drine. Naslednjo noč je poveljstvo 9. armije zaupalo »Milanu« nalogo z oddaljenejšim objektom: pohod na Korčo, kjer se je bilo treba udeležiti ofenzivne akcije v tamošnjem odseku. To je pomenilo, da je treba izkoristiti največjo naglico. »Milano« je dosegel dve sto kilometrov oddaljeno Korčo v dobrih 48 urah in tako uresničil ono, kar je sam armijski poveljnik v svojem poročilu označil kot »skoraj nemogočo zahtevo« z ozi-rom na težke boje v minulih dneh.
Tako se je jugoslovanska akcija prenesla v albansko-grški odsek, kjer je »Milano« 15. aprila prehodil 45 kilometrov ter se udeležil številnih akcij in važnega zasledovanja sovražnih oddelkov. Zjutraj 21. aprila se je posrečilo razdvojiti nasprotno kolono ob Peratskem mostu ter priti v stik z nemškimi oddelki. Medtem je dospelo poročilo, da so sovražnosti ustavljene.
General Bollati ugotavlja, da se je orožje konjenice v teh akcijah izkazalo na razne načine in zaključuje svoj članek z besedami: Samo polki pod dobrim poveljstvom, v katerih se je izoblikoval vzvišen duh discipline in vera v dolžnost, in v katerih so konji predmet neprestane ljubeče skrbi, lahko izvršijo slične naloge. To so polki, v katerih se najde konjenik, ki napiše z lastno krvjo na listek ali na košček lesa: »Padel za domovino, konj ...« Smrt mu ni dovolila, da bi končal besedo, toda v tem okrvavljenem odlomku se izraža visok duh požrtvovalnosti italijanskega vojaka.
WSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Zadnji angleški up Amerika
Italijanska in nemška sodba o angleški agitaciji v Zedi-
njenih državah •
Rim, 16. maja. s. Časopis »Vita Italiana« razpravlja o vojnih dogodkih od decembra meseca do današnjih dni ter pravi, da so vojaške operacije, ki so se razvijale v Albaniji ter v severni in vzhodni Afriki izzvale občudovanje vsega sveta Italija je bila v teh bojih glavni činitelj ter je bila prisiljena boriti se proti vsem silam, ki jih je Velika Britanija zbrala v Sredozemlju iz vsega imperija. Te sile so bile podpirane z materialno pomočjo Zedinjenih držav ter z vojno udeležbo Grčije in Jugoslavije. List dodaja, da so ti vojni dogodki tesno povezani z obsežnim diplomatskim delom osnih sil. Njihova diplomatska sposobnost je z veliko učinkovitostjo razdrla vs« spletke Velike Britanije in njenih židovskih zaveznikov ter ni pripravila trdne osnove samo za končno zmago, ampak tudi za uvedbo novega reda na svetu. Sporedno z današnjim položajem, ki ga dovolj označuje zmaga osnih velesil v Evropi in Afriki, pa so še vedno na delu temne sile. ki hočejo Zedinjene države zavleči v vojno proti osi. Ta prizadevanja se vrše pod dvojnim pritiskom Anglije, ki moleduje za ameriško pomoč in Zidov, ki gospodujejo v Beli hiši. Zidje hujskajo ameriško javnost zoper države osi, češ, da je sedaj čas, da Amerika učinkovito poseže v borbo za nasledstvo angleške svetovne dediščine. Ce bi Zedinjene države zmagale v vojni, bi postale najodločilnejši politični činitelj v svetu, po čemer je hrepenel že pokojni predsednik Wilson. Ameriški narod pa ne hrepeni po svetovnem gospostvu ter nikakor ni pripravljen, da se bojuje za koristi 2idov, ki sedaj vladajo v Ameriki in hočejo na vsak način uresničiti težnje sion-skih protokolov.
Berlin, 16. maja. s. »Borsen Zeitung« pri-občuje uvodnik z naslovom »Anglija je osamljena«, v katerem vprašuje Kari Me-gerle, zakaj Anglija še vedno govori, in nadaljuje:
Izmed sedmih velesil zavrača najmanj pet držav trditev, da je vojna, ki jo vodi Anglija, vprašanje, ki se tiče vsega človeštva. Zavračanje s strani Nemčije. Italije in Japonske, je naravno. Tudi Sovjetska zveza, kakor kažejo sedanji medsebojni odnosi, ni pripravljena videti v Angliji pobornico za gospodarske in socialne ideale. Prav tako je nasprotna Petainova in Darlanova Francija po vseh izkušnjah z Anglijo in Ameriko. Zadnji Darlanov razgovor s Hitlerjem gotovo ne dokazuje, da bi Francija smatrala Anglijo za svojo rešiteljico. Ostane le še zadnja velesila, Zedinjene države. Sedanji ameriški vlasto-držci bi radi spremenili Churchillovo vojno v Rooseveltovo vojno, če bi ne bilo zaprek, ki jih morajo še odstraniti, toda ameriški narod je po večini nasproten m'š-Ijenju. da je treba smatrati angleško vojno tudi za ameriško. Kdor je tako srečen, da še n: v vojni in je lahko nevtralen, more imeti en sam interes in ta je: mir V Evropi sta pred kratkim Španija in Portugalska zavrnili anglosaške vojne hujskače. Male evropske države, ki so se dale
zapeljati po Angliji, so že plačale svojo lahkcmišljenost Za južnoameriške države pomeni razširjenje angleške vojne samo podaljšanje njihove gospodarske krize in dokončno obubožanje. Kar se tiče Indije, je zadnja Gandhijeva izjava jasno povedala, da 40 milijonov Indijcev ne mara angleškega režima. Svet, ki je nekoč poslušal Anglijo in ji slepo sledil, je zlomljen. Anglija je praktično osamljena S svojimi lastnimi silami ne more več obrniti kolesa usode.
Rooseveltovo pooblastilo za zaplembo tujih ladij
j VVashington, 16. maja. rs. Senat je z 59
j glasovi proti 20 odobril zakonski osnutek, I ki podeljuje predsedniku pravico zaplembe tujih ladij, zasidranih v ameriških pristaniščih.
Amerika ne bo odgovorila na nemško objavo
Rim, 16. maja. s. Agenciia Štefani poroča iz New Yorka. da je bostonski radio včeraj objavil sklep ameriške vlade, da sploh ne bo odgovorila na nemško objavo, po kateri predstavljajo vse ameriške ladje na Rdečem morju nevarnost napadov.
New York, 16. maja. d. Ameriški listi poročajo, da je vlada odposlala na Havajske otoke 31 orjašk h bombnikov, tako imenovanih letečih trdnjav. Ameriški listi so. dijo, da je to za sedaj samo demonstracija proti Japonski, dasi ni izključeno, da je za to pošiljatvijo tudi še nekaj resnejših razlogov. Listi navajajo, da take leteče trdnjave trenutno najbolj potrebuie Anglija ln da zaradi tega ne gre izključevati možnosti da bodo ti bombniki leteli s Havaja dalje preko Manille in Singapura na Rdeče morje, kjer je treba pričakovati v bližnji bodočnosti najvažnejših borb v sedanji vojni.
Nova kanadska
tovarna orožja
New York, 16. maja. u. Ameriški listi poročajo iz Kanade, da gradi kanadska vlada v mestu Windsor v Ontariu novo tovarno orožja, katere oprema bo veljala 8 milijonov dolarjev. Tu se bodo gradile nove vrste najmodernejših strojnic, tako zva-nega »browning-tipa«, ki se odlikujejo po izredno naglem tempu streljanja. V skupinah po štiri in štiri se bodo te strojnice montirale v kanadska lovska letala.
Angleška cenzura ameriških pisem
Buenos Alres, 16. maja. rs. Angleške oblasti v Trinidadu nadaljujejo cenzuro pisemskih pošilj, ki prihajajo iz raznih držav ameriške celine. Ta kršitev pisemske tajnosti po Angležih je izzvala v Argentini veliko ogorčenje.
Težaven vojaški položaj Anglije
Zna^lne izjave angleškega generala — Nikdar ni na razpolago dovolj ladij, orožja in letal
Stockholm, 16. maja. d. Angleški generalni major Collins je govoril snoci po londonskem radiu o vojaškem položaju. Njegova izvajanja kažejo, kako je po lastnih izjavah najboljših angleških opazovalcev okoliščin ta položaj silno težaven. Med drugim je Collins dejali:
Ko sem vam zadnjič govoril, sem pripomnil, da položaj v Grčiji ni ugoden. Od tedaj se je vojna tamkaj naglo končala. Konec pcmeni tragedijo za grško vojsko in bi skoro postal tragedija tudi za naše čete. To podjetje nas je veljalo 10.000 mož. Padlih ni veliko, izmed teh 10.000 mož jih je bilo največ ujetih. Poleg tega smo izgubili vse težko orožje, topove, tanke in motoma vozila, kar pa smo skoro vse prej uničili. Sedaj bomo ostali na Kreti, kjer imamo dobra letališča in izborno luko. Doč:m smo mi na Kreti, so Italijani na Rodosu in Nemci na drugih otokih Egej-skega morja. Vsaka stvar pa ima svojo dobro stran. Povratek mnogih čet iz Gr-č:je olajšuje položaj v Egiptu. Položaj pri Ba?dadu ie neprijeten, tem bolj, ker so malo iraško vojsko izvežbali angleški oficirji. Glede položaja v Abesiniji je treba poudariti, da je Amba Alagi prav tako trd oreh, kakor je bil Keren. Angleški generalni štab stoji pred težko nalogo. Voditi mora vojno istočasno v Libiji, Abesiniji, Traku. Gibraltarju, na Malti in Kreti, paziti mora na položaj na Daljnem vzhodu in braniti domovinsko otočje. Nikdar ni na raTno'a»o dovolj ladij, orožja in letal, da b; zadostili vse potrebam.
Budimpešta, 16. maja rs. »Esti Ujsag« se bavi z ves'm: svetovnega tiska o bližnjih važnih vojakih dogodkih in pravi, da bo AngHja ostaila še naprej tarča vojaških osnih s'l, ki bodo vztrajale v borbi do njenega končnega poraza.
Nujna angleška prošnja v Washingtonu
Washington, 16. maja s. V tukajšnjih političnih krogih krožijo vesti, da je angleška vlada zaprosila Zedinjene države, naj ji takoj dobavijo težke bombnike za spremstvo ladijskih konvojev, in težke tanke za obrambo britanskega otoka proti možni sovražni invaziji. Angleško prošnjo je predložil podtajnik v ministrstvu za mornarico Forstal, ki se je nedavno mudil v Londonu. Včeraj ga je sprejel predsednik Roosevelt in je imel z njim daljši razgovor. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je London zahteval nujno 200 težkih bombnikov, da zadela vrzeli, ki so nastale zadnji čas v angleškem letalstvu, vendar pa ti bombniki ne bodo mogli biti dobavljali pred jesenjo.
Posebna sodišča za tujce v Angliji
Rim, 16. maja rs. Angleška vlada je sklenila ustanoviti posebna sodišča za tujce zaradi neprestanih protestov s strani inozemcev in inozemskih vlad, ki imajo svoj sedež v Angliji. »Daily Telegraph« poroča, da je zadevni zakonski osnutek že pred spodnjo zbornico. Po tem osnutku bodo imele razne inozemske vlade pravico soditi svoje državljane Zakonski osnutek vsebuje določbe za ohranitev miru na lad-
jah v primeru upora tujih posadk, ki so na dnevnem redu.
Nov Churchillov tajnik
Stockholm, 16. maja d. Iz Londona poročajo, da je bil za novega privatnega tajnika angleškega ministrskega predsednika Churchilla imenovan J. H. Martin, ki bo zamenjal dosedanjega tajnika Erica Scala.
Separatistične demonstracije na Škotskem
Washington, 16. maja. rs. Ameriški listi poročajo, da je prišlo na škotskem do nacionalističnih manifestacij, ki so imele Izključno separatističen značaj. Policija je aretirala mnogo ljudi in uvedla številne preiskave. Iz Londona je bilo poslano večje število agentov tajne politične službe na škotsko, toda doslej še niso mogli prijeti nobenega škotskega voditelja.
Slovo od nemških letalcev v Zagrebu
Zagreb, 16. maja s Nemšk- letalci ki so se mudili od zasedbe Hrvatske dalje v Zagrebu, so danes zapustili prestolnico svobodne Hrvatske. Vrhcvn: poveljnik usta-skih sil general Kvaternik se j? za slovo zahvallil nemškim Ictalcem za od':čno sodelovanje v borbi za samostojnost Hrvatske ter je poklonil vsakemu simHoPčm darilo v spomin na njihovo bivanje v Zagrebu.
Pcg*avni'k dr. Pavelič je imenoval nove prefekte za po':tično upravo n* področju neodvisne Hrvatske. Listi podčrtavajo važnost dejstva, da je med novo imenovanimi prefektii tudi zastopnik nemške manjšine dr. Elicker, ki mu je poverjena politična uprava vukovaTskega okrožja.
Po nalogu pr.glavnika dr PaveHča se je v hrvatski prestolnic4 organiziral društvo Rdečega križa, ki bo nopolnoma samostojno.
Izhajati je začel nov dnevni »Veodvis-na hrvatska država«. Za njegov..- prvo številko je napisal uvodni članek poglavnik sam pod naslovom »Neodvisna hrvatska država — kmečka država«.
Odhod bivšega jugoslov. poslaništva iz Bukarešte
Bukarešta, 16. maja rs. Bivš. jugoslovanski poslanik v Bukarešti je včeraj s svojo družino zapustil Rumunijo. Odpotoval je iz Konstance v Carigrad, odkoder bo nadaljeval pot v Zedinjene države Skupno s poslanikom je zapustilo Bukarešto tudi vse osebje b:všega poslaništva.
Predsednik bolgarskega sobranja odstopil
Sofija, 16. maja d Predsednik sobranja Logofetov je sporazumno s sobranjem podali ostavko. O vzrokih ni podal nikaike izjave. marveč je zgolj naglas' aa bc ostal še v bodoče poslanec v sobran iu 'm sicer v tabora vladne večine ki temelj« na politiki pripadništva k trojnemu paktu rn ld je prepričana, da vodi samo taka politika Bolgarijo k zmagi.
Naše gledališče
DRAMA: Začetek ob 19. uri Sobota, 17. maja: Učenjak. Premiera. Red
premierski. Nedelja, 18. maja: ob 15. uri: Mali lord. mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdoL — Ob 19. uri: Komedija zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 19. maja: zaprto.
V soboto bo v Drami premiera Detelo-vega »Učenjaka« z Janom v naslovni vlogi za red premierski. Veseloigra ima tn dejanja, je zelo zabavna in po komičnih situacijah bogata. Za smeh in zabavo bodo poskrbele osebe, ki jih predstavljajo: Cesar — Marin, trgovec, Danes — Jakob, Blažičev sluga, Nablocka — Marta, Mari-nova žena in Plut — Josip Kruleč. Mari-nov blagajnik. Poleg tega bodo igrali: Gale — dr. Gornik, Peček — dr. Grm, ravnatelj blaznice, Vida Juvanova — Lojzika, hišna pri Marinovih, Kaukler — policaj, Preset-nik — Andrej Muren, Marinov kočijaž in Simčičeva — Selma, Marinova hči. Delo je zrežiral dr. Kreft.
Nad vse zabavna Shakespearova »Komedija zmešnjav« se uprizori prvič izven abonmaja po znižanih cenah od 20 din navzdol v nedeljo 18. t m ob 19. uri zvečer. Komedija kipi od vesele prešemosti in se je občinstvo doslej pri vseh predstavah imenitno zabavalo. Glavne vloge bodo igrali: Jerman. Kralj kot dvojčka Antifola, Sever in Milčinski kot dvojčka slugi, ženske vloge so pa v rokah Mire Danilove, Levarjeve, Gabrijelčičeve in Bol-tarjeve. Poleg navedenih nastopa v režiji prof. Šesta obilica naših priljubljenih igralcev.
Občinstvo bo zanimalo, da pripravlja Drama kot prihodnjo novost italijansko komedijo, ki sta jo napisala simpatična Camasio in Oxilia »Bog z vami, mlada leta« (»Addio, Giovinezza!«) Komedija uživa v Italiji najlepši sloves in preverjeni smo, da bo zadostila s svojo ljubkostjo tudi naše občinstvo.
OPERA!
Začetek ob 19. uri.
Sobota, 17. maja: Ples v maskah. Red B. Nedelja, 18. maja: Seviljski brivec. Izven.
Gostovanje koloraturke Alde Nonijeve. Ponedeljek, 19. maja: zaprto.
V	Verdijevi operi »Ples v maskah« je dejanje zgrajeno na politični zaroti zoper grofa Ricarda in ljubosumju njegovega tajnika, ki izve, da zalezuje grof njegovo ženo. Pestri prizori, ki slikajo dogodke na dvoru, pri čarovnici Ulriki in na samotnem kraju blizu Bostona, so muzikalno zgrajeni z vsem mojstrstvom Verdijeve invenci-je in ustvarjajo celoto, ki prevzame poslušalca.
V	nedeljo, 18. t. m. bodo peli v Operi Rossinijevo opero »Seviljski brivec«, ki je
na novo naštudiran in na novo zaseden. Ta opera je vzor komične opere in je danes na repertoarju vseh velikih svetovnih gledališč. Svojo krstno predstavo je doživela v Rimu L 1816. Skladatelj jo je kom-poniral po naročilu vojvode Cesarinija za Teatro Argentina v Rimu in je bil nagrajen za to delo s 400 tolarji. Naslovno partijo bo pel Janko, Rozino kot gostinja ko-loraturka Alda Nonijeva, grofa Almavi-vo — Banovec, don Basilia — Betetto k. g., don Bartola — Zupan, nadalje Španova, Anžlovar, Dolničar in Perko. Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Debevec.
Minister za javna dela v Ljubljani
Določitev javnih del v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 16. maja. Včeraj je prispel v Ljubljano minister za javna dela ing. Gorla. Tu bo proučil na sestankih s strokovnjaki Kr. Komisa-riata vrsto vprašani, ki se nanašajo na javna dela v Ljub;; mski Pokrajini.
Malteška razstava v Rimu
Rim, 16. maja. s. V imenu fašistične vlade je Podtajnik vladnega predsedni-štva Russo otvoril davi malteško razstavo, ki jo je organiziralo kraljevo odposlanstvo za proučevanje zgodovine otoka Malte. Razstava vsebuje knjige, publikacije in dokumente, ki dokazujejo italijanski značaj otoka Malte. Podtajnik Russo je imel ob otvoritvi kratek nagovor, v katerem je na-glasil, da izražajo vsi Italijani željo, da bi bil malteški otok čim prej mogoče zopet priključen Italiji.
Omejitev porabe mesa v Švici
Bera, 16. maja. s. V času med 19. in 31. majem je prepovedano v Švici nakupovanje izdelkov iz prašičjega mesa.
Gospodarstvo
Financiranje vojne v Nemčiji
Nemški državni tajnik Reinhardt je te dni pred predstavniki tiska v Berlinu podal nekaj zanimivih informacij o nemških državnih financah. Državni davčni dohodki, ki so že pred vojno narasli od 7 milijard v letu 1933 na 18 milijard v zadnjem letu pred vojno, so se v teku vojne z uvedbo novih davkov nadalje povečali; v letu 1940-41 (do konca marca) so dosegli 27.2 milijarde mark. Carine in trošarine so v tem letu narasle od 5.3 na 5.4 milijarde mark, prometni davek se je dvignil od 3.7 na 3.9 milijarde mark, družbeni davek pa od 3.2 na 3.5 milijarde mark. Posebni vojni davki so prinesli nad 4 milijarde mark, in sicer vojni dodatek k dohodnini 2.5 milijarde mark in vojni dodatek na pivo, tobak ln šampanjec 1.6 milijarde mark.
Za tekoče leto 1941-42 računa državni sekretar Reinhardt, da bo uspelo dvigniti državne davčne dohodke na 30 milijard mark. Skupaj z upravnimi dohodki, ki znašajo 5 milijard mark, z vojnim prispevkom občin (1.4 milijarde), s prispevkom pro-tektorata za vojaško varnost in s prispevkom zasedenih držav za zasedbene stroške v novem finančnem letu celotni dohodki dosegli 40 milijard mark, s čimer bo krito več nego 50 odst. letnih izdatkov Nemčije v vojni. Ostanek se bo, kakor doslej, kril s krediti, predvsem s posojili.
Zadolžitev Nemčije je ob koncu marca 1941 dosegla 90 milijard mark (v začetku vojne je znašala 34 milijard, ob koncu lanskega avgusta pa 63 milijard). Od sedanje zadolžitve odpade povprečno na prebivalca okrog 1000 mark, medtem ko znaša v Angliji zadolžitev na osebo 3150 mark.
Državni tajnik Reinhardt je izjavil, da niso predvideni novi davki. Financiranje vojne se vrši, ne da bi bilo treba tiskati nove bankovce. Povečanje obtoka bankovcev za 3 do 4 milijarde od izbruha vojn» je v skladu s povečanjem državnega pcxi-ročja.
Stanje financ se je v zadnjem letu zbolj-šalo, kar potrjuje okolnost. da redni dohodki sedaj krijejo več nego 50 odst. državnih izdatkov v vojni, medtem ko so bili prej meseci, ko je bilo treba več nego polovico izdatkov kriti s posojili. Financiranje izdatkov, ki niso kriti z davki, ne povzroča nobenih težkoč. Strogo dirigiranje produkcije in konzuma omogoča, da se vsa preostala kupna moč, ki ostane pri rastočih dohodkih, steka v denarne zavode in je potem na razpolago državi za najetje državnih posojil in za plasiranje državnih vrednostnih papirjev. Zato Nemčiji ni treba zatekati se k inflaciji.
Gospodarske vesti iz Hrvatske
Priprave za ustanovitev Narodne banke države Hrvatske so v polnem teku in je tozadevni zakonski načrt že pripravljen. Hrvatska vlada je imela že razgovore s predstavniki Narodne banke v Beogradu. V tej zvezi se je prejšnji teden mudil v Zagrebu viceguverner Narodne banke kraljevine Jugoslavije dr. Ivo Belin, ki je ostal na svojem dosedanjem mestu.
V Zagrebu je začel izhajati nov gospodarski dnevnik »Hrvatsko gospodarstvo« namesto dosedanjega »Jugoslovenskega Lloyda«.
S posebno zakonsko odredbo so ustanovljene centrala za kvas, centrala za sladkor in centrala za špirit, kot prodajne centrale podjetij, ki izdelujejo kvas, sladkor in špirit. Te prodajne centrale so pod pristojnostjo ministrstva za narodno gospodarstvo ter poslujejo pod nadzorstvom državnega komisarja.
Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o proglaševanju prevoznih pogojev :n železniških tarif, ki bodo objavljene v »Prometnem glasniku«. Ta »Prometni glasnik« bo od časa do časa izdajalo ministrstvo za hrvatsko gospodarstvo, oddelek za železniški promet.
Poročali smo že, da ie bil zaradi težkoč pri uvčdbi potrošniških kart za tekstilno blago, milo in konzerv v tretjič podaljšan rok prepovedi nadrobne prodaje tega blaga, in sicer do 23. t. m. Mestna aproviza-cija v Zagrebu je ugotovila, da je ekrog 3000 meščanov predložilo napačne prijave za potrošniške karte in je morala mestna aprovizacija razposlati vsem tem prijav-nikom pozive za ponovno prijavo. Nekateri ljudje so predložili prijave po dvakrat ali trikrat.
Zagrebška mestna občina je objavila na-redbo, s katero se uvaja davek na višjo vrednost nepremičnin (prirastkarino). Ta davek se plača pri prenosu nepremičnin, če od dneva nakupa do dneva prodaje niso pretekla več nego tri leta. Od večje vrednosti nepremičnin, ki se prodajo v teku prvega leta od nakupa, je plačati 10 odstotkov razlike na vrednosti, v teku drugega leta 6 odstotkov, v teku tretjega leta pa 4 odstotka
Povečanje izplačila vlog pri denarnih
zavodih
Izpopolnitve prejšnje naredbe z ukinitvijo moratorija
Kr. komisar za Ljubljansko pokrajino,
na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi plačil in komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX, s katero se je določil rok splošne odložitve plačil in se je omejila odložitev plačil za banke in zavarovalnice,
ko je ugotovil iz izjav prizadetih zavodov možnost, da se lahko opravijo nadaljnja izplačila, s čimer bi se pospešila postopna obnova gospodarske delavnosti, odreja: člen 1.
Do 15. junija 1941-XIX bodo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev in dodatno k že izvršenim izplačilom izplačevali na hranilne naložbe (hranilne vloge, tekoče račune itd.), vložene pred 15. aprilom 1941-XIX ter po saldih, ugotovljenih na ta dan, še po:
2000 din na naložbe do 10.000 din
2500 din na naložbe do 30.000 din
3000 din na naložbe do 50.000 din
4000 din na naložbe nad 50.000 din Člen 2.
Višina izplačil po prednjem členn je znižana na polovico za gospodarske zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937 in za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938, izvzemši Hranilnico dravske banovine, ki bo opravljala izplačila po členu 1.
Člen S.
Z dnem 16. maja 1941-XIX preneha odložitev izplačila glavnic, dospelih po pogodbah o življenjskem zavarovanju ne glede na čas njihove sklenitve, z omejitvijo na pogodbe, ki so bile sklenjene od 15. aprila 1941-XIX dalje pa tudi odložitev odkupovanja ln dajanja predjemov na zadevne police.
Odloiitev odkupovanja ln dajanja predjemov na police življenjskega zavarovanja, Izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se po-daljiuje do 15. junija 1941-XIX. Vendar pa se smejo dajati predjemi kolikor so potrebni za plačilo dospelih premij.
Člen 4.
Pravica prostega razpolaganja s hranilnimi naložbami, vloženimi pri katerem koli denarnem zavodu od 15. aprila 1941-XIX dalje, se razširja tudi na tisti del pred tem dnem položenih naložb, za katerega se izplačilo ni zahtevalo, kakor je bilo dovoljeno po členu 3. komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX. in kakor se dovoljuje s čl. 1. te naredbe.
Člen 5.
Poleg izplačil iz členov 1. in 2. smejo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev opravljati nadaljnja izplačila tudi iz hranilnih naložb, položenib pred 15. aprilom 1941-XIX, tistim svojim vlagateljem. ki morejo dokazati in zajamčiti, da so zahtevane vsote namenjene za poravnavo obveznosti, ki fib ne zadeva odložitev plačil po določbah člena 2. komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941 -XIX ali za poravnavo davkov in taks, kakor tudi v drugih primerih, določenih pod točkami b), c), č) in d) člena 6. omenjene naredbe.
Takšna izplačila se smejo odobriti vsakemu vlagatelju do največ dvajset odstotkov vsote, naložene na dan 15. maja 1941-XIX, če ne presega 25.000 dinarjev in do desetih odstotkov morebitnega presežka. Če pa ima isti vlagatelj več ločenih računov pri istem denarnem zavodu, se mora pri določitvi odstotka, do katerega je dopustno izplačilo, upoštevati njih skupni znesek.
člen 6.
Izplačilom po členih 1 in 2. in razpolaganju iz člena 4. te naredbe se mora dati prednost pred izplačili po členu 5.
Člen 7.
Na plačila, za katera še velja odložitev plačil tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo.
Člen 8
Ta naredba stopi v veljavo dne 16. maja 1941-XIX.
Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX.
Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Gospodarske vesti
= Pokojninski zavod za r.emeščence v Ljubljani obvešča vse službodajalce, Id zaposlujejo zavarovanju zavezane nameščence na ozemlju Ljubljanske pokrajine, da mu tudi v bodoče sporočajo vse spremembe v njihovem službenem razmerju (vstop in izstop iz službe, spremembe službenih prejemkov in službene lastnosti). Vsi dosedanji predpisi o nameščenskem pokojninskem zavarovanju veljajo še naprej. Službodajalci se zlasti opozarjajo, da tečno in pravilno vplačujejo zavarovalne prispevke, da se izognejo vsem neprijetnim posledicam. To je potrebno, da bo zavod lahko v redu izplačeval pokojnine, delavske mezde in druge izdatke gradbenim dobaviteljem itd. Oni službodajalci s sedežem v Ljubljanski pokrajini, ki zaposlujejo svoje nameščence tudi na onem ozemlju bivše Slovenije, ki je zasedeno od nemške vojske, pa se pozivajo, da takoj spo-roče Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani priimek in ime dotičnih nameščencev in kraj njihove službene zaposlitve.
= Madžarski poizkusi za predelavo svinjskih kož v usnje za podplate. V Madžarski vlada občutno pomanjkanje surovih kož za izdelovanje usnja. Zato si vlada prizadeva nadomestiti usnje govejih kož s svinjskim usnjem. Uspelo je najti poseben način predelave svinjskih kož v usnje za podplate, pri čemer se pore, ki jih puščajo svinjske dlake, na poseben način izpolnijo, tako da usnje ne propušča vode in je obenem elastično. Madžarsko industrijsko ministrstvo je po uspelih poizkusih sklicalo posebno konferenco za uvedbo novega načina predelave svinjskih kož v usnje. V Madžarski p-okoljejo na leto okrog 3 milijone svinj in bo v ta namen na razpolago dovolj surovih svinjskih kož.
= Francija uvaja nakaznice za obleko. Po nemškem vzorcu je Francija uvedla nakaznice za obleko in tekstilno blago. V prihodnjih dneh bodo izdane karte, ki bodo imele kakor v Nemčiji za eno leto 100 točk in je za prodajo posameznih vrst tekstilnega blaga in obleke predpisano določeno število točk. Tudi Belgija bo v prihodnjih dneh uvedla slične karte za oblačila in tekstilno blago. Sedaj je oblačilna karta uvedena v osmih državah, in sicer v Nemčiji s protektoratom, v Nizozemski, Norveški, Švici, Finski, Bolgariji, Franciji in Belgiji. V Nemčiji bo veljavnost druge oblačilne karte za leto 1940-41 potekla z avgustom in je predvideno, da bo v septembru izdana tretja oblačilna karta s prav tako 100 točkami za tretje leto racioniranja.
= živnostenslca banka v Pragi bo imela 9. junija izredni občni zbor, ki bo sklepal o predlogu prave, da se na breme rezervnega fonda poviša glavnica tega največjega denarnega zavoda v protektoratu od 265 na 331.25 milijona Kč, Ln sicer s povišanjem nominalne vrednosti vsake delnice od 200 na 250 Kč. Pozneje bodo za dve stari delnici izdali eno novo v nominalni vrednosti 500 Kč.
Stanovanjske hiše za delavce v rimski okolici
Rim, 16. maja. s. Kljub vojni se bodo v vseh italijanskih pokrajinah nadaljevala javna dela za zgradbo ljudskih stanovanjskih hišic. Tako je bilo od kreditnega instituta odbren kredit 12 milijonov lir za zgradbo stanovanj delavstvu iz rimske okolice. Zgradba teh stanovanj je postala potrebna zaradi industrijskega in demografskega razvoja rimskega področja. Delavska stanovanja ne bodo zgrajena po vzorcu stanovanjskih kasarn, marveč v obliki majhnih vil z manjšim številom prostorov, čim bolj praktično razporejenih in obdanih od vrtov. Ta gradbeni program, kakor ga želi Duce, bo preprečil preob-Ijudenost rimskega mesta, hkrati pa bo pripomogel k razvoju poljedelskih področij, ki obdajajo rimsko prestolnico.
Racioniranje živil v Rumuniji
Bukarešta, 16. maja rs Dne 18 m 19. t. m. bodo razdeljene med rumunsko prebivalstvo živežne nakaznice. Do lej še ni znano, katera živila bodo racionirana.
Huda nesreča v šlezijskem premogovniku
Berlin, 15. maja d. Velika nesreča je zahtevala številne žrtve v premogovniku pri Neurode v šleziji. kjer se je zaradi eksplozije podrla neka galerija in pokopala pod seboj številne rudarje.
Ko cveto v Prekmurju akacije...
Motorni vlak, ki vsak dan nekajkrat hiti
skozi Prekmurje, se je ustavil.
— Muraszombat! kliče sprevodnik in nekaj potnikov — kmetic, uradnikov in vojakov — izstopa.
Muraszombat — je napisano z velikimi črkami ime postaje na postajnem poslopju. Sprevodniki in železničarji, ki tekajo ob vlaku, govore madžarsko. Kostanji pred postajo cveto, s poslopja plapola madžarska zastava.
Izpremembe, ki so prišle, ni»o mogle zavreti prastarega toka soboškega življenja. Letos kakor lani čakajo množice ljudi s košarami, culami, potnimi listi in delovnimi pogodbami v žepih na vlak, da jih za nekaj vročih poletnih mescev odpelje na tuje. Mladina poje letos prav tako kakor lani. le starejši so resni, molčeči, ko zadnjič gledajo skozi ckna vagonov na sobo-ške hiše, na to svojo zemljo, ki jo morajo vsako pomlad zapustiti, da se vrnejo šele pozno jeseni ali pozimi, ko ne bo nikjer nič več zelenja, nikjer nič več cvetja, ne sonca ...
A vlak ni obrnjen proti zahodu, kakor lani. ne bo več ropotal proti Muri, skozi tiho obmurske vasi tja proti Mariboru ali Ljubljani. Njegov cilj je Sombathely. in tam se bodo poti ljudi, ki sede stisnjeni v vlaku, razdelile po vsej Madžarski.
V Murski Soboti je življenje še vedno razgibano, kakor voda. ko vržeš vanjo kamen, pa se dolgo ne more pomiriti. Ceste so polne madžarskega vojaštva, z državnih poslopij vise madžarske zastave, na križiščih s o madžarski orožniki, s petelinjim p^om na kapah. Pred delavskim domom in sreskim načelstvom čaka cela množica ljudi na propustnice — kmetje, ki bi radi šli na štajersko po konje, ki jih še niso dobili nazaj, po kolesa ali po civilno obleko, ki so jo bili pustili na štajerskem, ko so bili vpoklicani, študentje, ki bi radi šli po obleko in po knjige, ki jih imajo še v mestih, kjer so obiskovali šole, urad-.ikl, ki prosijo za dovoljenje, da se smejo izseliti v Ljubljano.
Tudi v trgovinah je ves dan živahen promet, dasi so že slabo založene, ker nekaj časa ni bilo nobenega dovoza. Dovo;1 pa imajo še sladkorja in ga, kakor pravijo. kupujejo po 12 dinarjev kilogram. Kave in čaja skoraj ne poznajo več, veliko pa ie v zadnjem času povpraševanje po usnju za podplate, ki je že na karte.
Na vseh uradih so zaposleni še domačini, nekaj je seveda povsod tudi madžarskih uradnikov. S sreskega načelstva je daleč viden napi3 »Vartuk Testverek« —
Pouk na Šolah, ki so bile zaključene že aprila, se ni obnovil. Madžarski list, ki je kmalu po okupaciji pisal o razmerah v Prekmurju in Soboti, je izjavil, da si Sobote ni mogoče zamišljati brez gimnazije. Upati je torej, da bo gimnazija ostala, vendar list predlaga, naj bi se madžarska literatura in zgodovina poučevali v madžarskem, vsi ostali predmeti pa v prekmurski slovenščini.
Okrožnega sodišča ni več, zato pa bo Murska Sobota dobiva večjo vojaško posadko. Namesto Sobote bo poslej bolje uspevala Lendava s povečanim okrajem.
Ko se zmrači in v hišah prižgejo luči, takrat zadoni iz kavarne, v kateri se zbirajo madžarski častniki, melanholična ciganska godba. Častniki prepevajo, kozarci se z žvenketom razbijajo ob zidu ali na tleh.
Se nekaj dni in po vsem Prekmurju bodo začele odpirati cvetove akacije. Tedaj bo zrak poln sladkega, omamnega vonja. Od Dokležovja do Lendave in do zadnjih vasi ob Radencih bo cvetelo sto in sto akacij in čebele bodo od jutra do noči nabirale po njih prvi letošnji med.
Čez Muro pri Petanjcih, v Veržeju in povsod, kjer so nekoč vozili brodi in kjer stoje mlini, se ves dan razvija živahen promet. Petanjski most leži v Muri, samo loki, ki so se bočili čez stranske rokave, so še ostali in še vedno nudijo impozantno sliko mostu, ki je bil najlepši, kar so jih kdaj zgradili v teh krajih. Zdaj oskrbuje promet preprost brod, na katerem ves dan prevažajo zaboje petanjske slatine. Straža, na tej strani madžarska, na oni nemška, pregleduje propustnice, legitimacije in denarnice, pa tudi vsako drugo blago, ki ga nosijo ljudje z ene strani na drugo.
Vojaško pokopališče ob Bohinjskem jezeru
V glavnem nemškem dnevniku »VolkJ-scher Beobachtera čitamo daljši članek o slovenski pomanjkljivosti pietete na Gorenjskem. Naslov članka se glasi: »Vojaško pokopališče ob vznožju Triglava obtožuje« Spominjamo se, da ie pred petimi leti neki nemški novinar, prijatelj Slov encev, objavil obširen opis, kake je urejeno to pokopališče Poročevalec dnevnika »V Siki■ scher Beobachtera pa je poslal z Bleda naslednje poročilo:
Na vzhodnem bregu Bohinjskega jezera, bisera ob vznožju Triglava, stoji kapela, kjer je vzidana marmorna plošča, posveče na junakom s Krna Krn in Kuk sta dve imeni, ki spominjata na ostre bitke v svetovni vojni kjer je poteklo mnogo krvi. Obe gori po katerih so se bitke imenovale. stojita v neposredni bližini Triglava, tako da je bilo mnogo tam padlih pokopanih ob Bohinjskem jezeru, kjer so jim avstrijski vojaki uredili dostojno zadnje pokopališče Središče tega vojaškega pokopališča. v katerega bližini kakih 100 m daleč na pobočju Bogatina leži drugo pokopališče, je bil spominski kamen, pod čigat nemški napis je bilo spiičo dejstva, da na Kranjskem prebivajo tudi Slovenci, vklesano tudi slovensko posvetilo.
Poročevalec nadaljuje: Čudno luč meče na nestrpnost nekaterih slovenskih krogov
dejstvo, da je bila ta skromna spominska plošča po zrušenju stare monarhije odstra njena in nadomeščena z napisom v čisti slovenščini. Marmorni kamen /e bil odstranjen m vzidan daleč od počivališča pokojnih v kapelo Novt napis pa nt bil točen, temveč tak da b' moral Slovenec misliti, da je to pokopališče slovenskih vojakov, ki so padli v avstrijskih četah Grobovi so bili slabo negovani, da nemšk'h napisov m bilo mogoče razbrati ln *ako \e bilo prevarano veliko število obiskovalcev, tujcev in domačinov.
Zdaj, pravi poročevalec K., so nemški soldatje poskrbeli za grobove padlih tovarišev Sveže zelenje krasi kiiže in je plevel odstranjen. Korošci, izmed katerih so mnogi bili v svetovni vojni, so storili vse. da uredijo junakom s Krna dostojno počivališče Tud: slovenska tabla je odstranje na. Prvotni kamen bo postavljen na svoje mesto Mrliči, katerih spomin je hotela oskruniti nahujskana klika, bodo v časteh dalje uživali svoje večno spanje. Poročevalec zaključuje z nas'eaniin, pcudaikom »Nemška so bila tla. na katerih so padli v borbi, slovanska naj bi bila postala. To da kakor napis, so tudi ta tla postala spet nemška in bodo nemška večno ostala, kakor tista kri, ki je bila zanje prelita.«
Prazne trgovine v Beogradu
S
peti v Zagreb
S slov enakih griče .smo stopili v novo hr-vai.sk o državo, pi-e Orio V organi v »Cor-riere do.ia Sera«. Železniški promet v Zagrebu se razvija še v znamenju vojne, če-p.-av je končana in ki tu ni bila krvava. Z v'ak* se prevažajo čete. vse je na dolu. da "J zopet spravi v red železniški material, kajti tu pa tam je porušen kak most in ie treba prestopati Težko se izve za odhod vlakov, še te/je pa za prihod. Zdaj pa zdaj je cdhod udgodm. redki vlaki se ustavijo, da napravijo p<>t velkomu vojnemu ustroju ki sc demobilizira. Zaro je direktni promet med Slovenijo in Hrvatsko omejen na najnujnejše. Hitro potekajo dnevi evropske zgodovine. Ce mora kronist prti gotovega dne in ob določeni uri v Zagreb se mu zgodi. da ne dobi prenočišča in mora biti srečen. oko prebije noč na naslanjaču v veži kakoga hotela. Če se mu mudi. mora najti avto ;n ko 2a najde, mora dobiti zanj pro-pustnico. Ko je vse to dobil, si mora preskrbeti bencin.
Vseh teh neogibnih težav nihče ne črta z r braza kronista, ko' zleze iz avta na zagrebškem osrednjem trgu. Še kronist sam si jih ne spomni več. To'rko novih vtisov prežene spomin na razne urade dveh vojsk, ki so si razdelile zasedbo Jugoslavije, spomin na dolgo vrsto ljudi, ki so čakali na potna dovoljenja in na obvestila da morejo po končani vojni poplavi vsaj nekoI:ko urediti svoje lastne zadeve.
Zdaj smo v Zagrebu. Prevozili smo kakih osemdeset kilometrov nove države, videli smo njena prva rodovitna polja, kjer delajo cela krdela kmetov. Znakov vojne je ma-
Kako žrelo, ki so ga odprle letalske bombe na krajih, kjer so letalci opazi,; zbiranje čet. Slovenski šofer, ki je že večkrat prevozil to pet, nam jih pokaže oh cest L Tri ali štiri. Po vaseh srečamo prve prapore hrvatske vojske s starimi jusoslovanslcm naši vi, toda s hrvatskimi trakovi.
Dopisnik opisuje vrvenje na Ilici, razno-Oičncst h i "nega sloga ob njej in zaključuje svoje vtise z ugotovitvijo, da je hrvatska neodvisnost postala resnično dejstvo. Hrvatska prestolnica živi v srečnem ozračju nove zgodovine. ■__________ _________ . - ■ - -=
Kakor na vsa druga bojišča, je bilo tudi na področja bivše Jugoslavije poslano večje število pripadnikov nemških »propagandnih kolon«, katerih naloga je, obveščati nemško javnost o delovanju nemške vojske in o vtisih v zasedenih krajih. Seveda je zlasti Beograd po svojem strašnem raz-rušenju privabil vrsto poročevalcev. Objavili smo že nekatere opise, v naslednjem pa naj povzamemo še nekaj podrobnosti iz poročila vojnega poročevalca Helmuta C r o u s a.
Po srbskih cestah se ni prijetno voziti, šc posebno ne. odkar so oklopniki s svojimi gosenicami raztrgali ceste. Beograd nam je bil vsaj v toliko prijetno presenečenje, ker se je nekaj kilometrov pred me-stem pričela vzorna asfaltna cesta, ki pain je prvič v vojni proti Jugoslaviji omogočila. da so nemška vozila lahko pravilno vozila. Bližali smo se Beogradu od severo-zapada. peljali smo se skozi Zemun, ki je največje beograjsko predmestje in kjer so stali oklopniki in avtomobili naše divizije. Od tod smo gledali Beograd, široko raztegnjen nad stočjem Save in Donave. To je mesto, ki takoj na prvi pogled preseneča, ker je moderno, tako moderno, da česa takega v Srbiji kar nismo pričakovali. To je močno nasprotje revnemu podeželju in mestecem, ki smo jih dotlej videli. V lepi mestni podobi, ki se nam je nudila na drugem bregu Save, pa smo takoj uzrli velike luknje, ki so jih bombe nemških letalcev napravile v množico hiš.
široki, šele pred nekaj leti dovršeni viseči most je držal čez Savo. Bil je pri zemunskem bregu razstreljen, žalostna ruševina počiva v vodi. Nič bolje ni z železniškim mostom, še vedno je težko priti z enega brega na drugega. Motorni čolni in ladje so sicer na razpolago, toda mnogi so tako razdejani, da jih je težko obnoviti. Peljem se torej čez Savo v preprostem čolnu, čolnar je pristen Srb, v jopiču iz jagnječe kože, s šubaro na glavi, z opankami na nogah. Počasi se plitvi čoln bliža drugemu bregu, kjer je toliko sledov nemških bomb. Skozi ruševine v pristanišču grem v središče mesta. Prizori so prav taki, kakršne smo doživeli v Varšavi in v marsikaterem severnem francoskem mestu. Ruševine nad ruševinami, da ni ulice, kjer bi ne bile nekatere hiše do te-
melja porušene. Le trudoma pridem po široki ulici dalje. Izložbe so zdrobljene, trgovine izropane. Pred trgovinami z živili stoje nemške straže. Tudi druge trgovine, ki prodajajo življenjske potrebščine, so od Nemcev zastražene, pa saj že ni kaj več varovati. Kar je bilo količkaj vredno, je izginilo. Pretežni del prebivalstva nima niti najpotrebnejših živil. Mnogi so v po-plahu pobegnili, kjer so pač bili, in se v malih družbah vračajo v copatah ali pa bosi, da vidijo svoja bivša bivališča.
Nepopisno je bilo vse narobe in spet morajo Nemci vse obnavljati. Našli smo nemškega knjigarnarja v razdejani trgovini. Začel bo na novo. Pravi, da je bil Beograd osem dni popolnoma odrezan od sveta in v tem času je moral prestati težke udarce nemškega letalstva, čoln me spet prenese na drugi breg, kjer še enkrat pogledam na beograjski veiesejem. še stoje razstavna poslopja raznih narodov, toda vsa so narušena in opustošena. V nekaterih dvoranah so še slamnjače in razmetana vojaška oprava. Beograd je doživel težak udarec — presoja nemški vojni poročevalec — toda odgovornost ne zadene Nemcev, temveč mednarodne navijače, ki so menili, da bodo z vojno napravili kupčijo.
Dekleta na Hrvatskem so zdaj varna pred Židi
V zvezi z naredbo, da dekleta arijske krvi ne smejo služiti v židovskih hišah, je poverjenik Nacionalnih sindikatov g. Veko-slav Blaškov izjavil uredniku »Novega lista« naslednje:	,
Vprašanje hišnih pomočnic, zaposlenih pri Židih, kakor tudi sploh vprašanje ženske delovne moči, zaposlene v židovskih podjetjih, je mnogo globlje, kakor se to na prvi pogled zdi. Nepobitno je dejstvo, da je poulična pokvarjenost v največji meri
posledica ravnanja Židov v njihovih podjetjih, kakor tudi v njihovih družinah s svojimi uslužbenkami. Obstoja cela vrsta primerov, ki dokazujejo, da je na tisoče deklet moralo žrtvovati svojo čast, če so hotele dobiti nameščenje pri židih ali v njihovih podjetjih. Vsi, ki že leta in leta delamo med delavstvom in prihajamo z njimi v stik, smo imeli priliko slišati stvari, nad katerimi se mora vsak človek zgroziti. V Zagrebu je polno židovskih podjetij, kjer so njihovi lastniki izkoriščali ne samo delovno moč, ampak tudi čast in poštenje svojih nameščenk. Pred leti je bilo vloženih pri oblastvih več prijav o zlorabljanju deklet po Židih, toda slednji so našli vedno pot in način, da so vse te prijave romale v koš. Nešteto je primerov, da so imeli v židovskih družinah v službi dekleta samo zato, da so se sinovi teh družin ubranili nevarnosti ulice.
S prepovedjo, da arijska dekleta ne smejo služiti v židovskih hišah, je bil donešen velik prispevek k naši družbeni morali. Največji del zagrebške prostitucije ima svoj začetek v židovskih hišah. Mnoga dekleta z dežele, ki so prišla v židovske hiše v službo, so morala često od tam naravnost na cesto. Židje so pogosto menjali slu-žinčad. Redki so primeri, da bi dekle ostalo več let v židovski hiši in največja redkost je najti v židovski rodbini hišno pomočnico, ki je stara nad 45 let.
Navedena dejstva upravičujejo stroge ukrepe, ki so bili izdani proti Židom, ker ti ljudje niso samo materialno izkoriščali svojih uslužbencev, ampak so jim tudi moralno vtisnili svoj znak degeneracije. Žide je treba ločiti od hrvatskega ljudstva in jih vrniti v posebne okraje, kakršen način življenja jim je odrejen z zgodovino in po njihovi naravi.
+
Sanatorij za jetične — hlev. Pred leti je bil na vzvišenem položaju zdravega slavonskega mesta Vočina zgrajen sanatorij za jetične bolnike. Sanatorij je s pomočjo države zgradila bivša osješka oblast. Stroški so znašali milijon din. Zgrajenih je bilo nekaj ločenih manjših zgradb, kuhinje s kopalnicami in električna centrala. Zdravilišče pa ni bilo izročeno svojemu namenu, prehajalo je iz rok v roke in stalno propadalo. Tam, kjer bi morala biti ambulanta sanatorija, je bil do nedavna hlev nekega kmeta iz Vočina. Ostale zgradbe so tudi v obupnem stanju, šipe pobite, vrata odnesena in vodovodna napeljava uničena.
Pomlad v Macedoniji
Dr. Irmgard Miiller opisuje v dunajskem dnevniku svoje vtise iz južnih krajev. Ob cestah še leže neme priče vojne, čelade, prevrnjeni tovorni avtomobili, deli topov in granate. Marsikod ne gre dalje, preden se ne odstranijo ovire ali preden niso položeni tramovi čez zevajoče luknje. Pot se vije čez prelaze, potem pada v pestrih zavojih in se spet. na novo vzpenja. Po travnikih cveto trobentice in druge cvetice. Pomlad v Macedoniji... Pastirji p as o bivole kakor po navadi, bosonoge ženske jašejo na osličkih. Vojna v Macedoniji je končana, ko so se ti ljudje komaj prav zavedii, kaj se je zgodilo. Macedonija lahko spet čustvuje z bolgarsko.
Hiše v Skoplju so okrašene z nemškimi in bolgarskimi zastavami. Ko gledam to mesto s hriba, pravi poročevalec, me spominja po svoji legi na obeh straneh Var-| aarja bežno na Budimpešto. Tu kakor tam : se raztezajo široki stari mostovi čez reko I in tudi tu je okolica gorata in tvori pestro, j slikovito ozadje, če pa greš po skopljan-j skih ulicah in cestah in pobliže pogledaš, seveda takoj zbledi prva primera. Tu ni sijaja in zanosa prestolnice ob Donavi. Tu je vse nekam pozabljeno, zaprašeno in zapuščeno. Zdaj ima mesto bolgarskega župana in bolgarsko upravo. Tudi radijska postaja je bolgarska. Na Veliko noč so po cerkvah prvič imeli cerkvena opravila v bolgarščini.
še se sučejo pogovori prebivalstva okrog zadnjih dogodkov. Macedonci se odlikujejo z ostrim mišljenjem, da je tujec vedno presenečen, ko čuje, kako spravljajo dogodke zadnjih tednov v veliko zgodovinsko zvezo. Tu pozna vsak do podrobnosti zgodovino Macedonije, ki se zdi zapadnemu Evropcu zapletena. Dr. Irmgard Miiller pravi, da je bila Macedonija vedno naseljena od Bolgarov. Po berlinskem kongresu je bil del Bolgarije odstopljen Rumuniji, drugi del pa Srbiji, med tem ko je vsa Macs-denija z nekaterimi drugimi bolgarskimi področji spet prišla pod turško oblast. Od takrat se javlja macedonski pokret. Na koncu balkanske vojne je bila Macedonija razdeljena med Grčijo in Srbijo, le del je pripadal Bolgariji. Mirovna pogodba po svetovni vojni je to stanje potrdila. Toda zdaj je tudi ta pogodba razveljavljena in Bolgari imajo svojo državo od črnega morja do Ohrida.
Za plavalce pride čas
V pričakovanju pestre sezone z obnovo tekem za
Jadranski pokal
Skoraj izneverili so se letos oni trije ledeni patroni z mokro Zofijo vred starim tradicijam in kar naenkrat je začelo toplo prigrevati spomladansko sonce kakor prej nekoč. Dolga zima in burna pomlad sta vzeli slovo in zdaj se bomo menda kmalu lahko le nekoliko obrnili proti solncu in potem v kratkem morda tudi izročili prijetni kopeli na prostem.
Na letošnjo kopalno in plavalno sezono vsaj dozdaj resda nismo utegnili pomisliti. Bilo je drugega važnejšega preveč, saj so nedavni zgodovinski dnevi začrtali globoko sled v vsako naše nehanje. Ko se polagoma oziramo za vsakdanjim, nam prihaja na misel tudi kopanje in plavanje, glede katerega bo letos poleti — tako kažejo dogodki — precej sprememb, da celo precej občutnih. Toda ljudje so iznajdljivi in gotovo se bodo — kolikor in kakor bo pač mogoče — spet vrnili k starim navadam ter si — če bo le šlo — privoščili tudi nekaj odmora ob vodi in na zraku.
Ko premišljamo o letošnjih priložnostih za kopanje, se nam zdi posebno dragocena krasna naprava SK Ilirije, ono kopališče sredi mesta, ki bo moralo letos nadomestiti marsikateri izlet na Savo ali Soro. Kakor slišimo, je kopališka uprava že marljivo na delu, da bodo vse naprave čimprej pripravljene, tako, da je ob ugodnem vremenu računati s skorajšnjo otvoritvijo.
Mimo tega pa je to kopališče tudi zibelka slovenskega plavalnega športa, v tem bazenu so zrastli vsi oni številni prvaki in prvakinje, ki so Ljubljani in Slovencem priborili mnoge športne lovorike in sloves močnega plavalnega središča. Ilir-janska plavalna sekcija, ki ji je lani madžarski trener Kostner postavil nove krepke temelje, je že vsa zbrana. V vrstah belo-zelenih mojstrov v vodi bo zdaj plaval — tako pravijo — tudi še Branko
2ižek, bivši član dubrovniškega Juga .n velika nada našega plavalnega športa.
Ta močna športna sekcija pod okriljem SK Ilirije je pozimi dobila nekaj treninga — trener je bil vso zimo v Ljubljani m zdaj je tudi že angažiran na novo — ;n bo v kratkem začela z intenzivnim delom na prostem.
Športnik se razvija v borbi in športnik krepi svoje sile v borbi z drugimi. Zato tudi močni plavalci Ilirije iščejo partnerjev okrog sebe. To zanje ni tako težko, ker jih že poznajo daleč naokrog, prav dobro predvsem v bližnjih mestih ob Jadranu, s katerimi so pred leti navezali najboljše stike in do katerih je zdaj pot še mno^o lažja in krajša kakor je bila takrat. To so športni tovariši Triestlne iz Trsta, Fiumane z Reke in Viktorije s Sušaka, s katerimi je Ilirija svoj čas že tekmovala za Jadranski pokal. Na te partnerje se je tudi zdaj obrnila, da obnovi športna srečanja v plavalnem bazenu in še bolj razvije svoje moči, obenem pa nudi tudi občinstvu, ki ji je bilo že lani tako hvaležno za krasen šport v vodi, vsaj nekaj prijetnih večerov.
Plavanje je ena izmed športnih panog, v katerih smo Slovenci postavili cele može in prepričani smo, da bo tako ostalo tudi v bodoče, čeprav nas je zadnji čas nekoliko ustavil na tej poti. Toda krepka volja in zdrav duh bosta dosegla svoje! Plavalci pri Iliriji imajo prav, če računajo letos na pestro plavalno sezono, če kdaj, potem ie ta čas njihovo delo še koristneje, kakor je bilo v starih časih. Pokažimo, da smo!
Stara, a zelo bogata gospa, ki se je šele nedavno poročila, pripoveduje neki znanki.
»Pomisli, dva dneva po poroki je moj mož zadel v loteriji glavni dobitek!«
Prijateljica (v mislih, sama pri sebi): »Torej samo dva dneva prepozno ...«
Ogl. res. pod S. B. 1318 od 15. 211. 1938
Iz italijanske zgodovine:
Napoleon v Italiji
Francoska revolucija in strah pred tem, da bi revolucionarna načela utegnila preplaviti italijanske državice, sta zavrla vso obnoviteljsko delavnost italijanskih vladarjev. Spet je zagospodovala reakcija. Toda napredne ideje so zmagovale med vedno večjim številom državljanov, ki so se tu in tam združevali v jakobinske klube in se poizkušali v revolucionarnih pokretih. Zveza sardskega kralja Viktorja Amadeja UL z Avstrijo je slednjič poslužila Franciji za pretvezo, da je lahko vpadla na italijanski polotok. In tako se je pričelo francosko gospodstvo, ki je trajalo v Italiji celih 20 let (1796 do 1815).
Leta 1796. je prišel Napoleon prvič v Italijo, v domovino svojih dedov. Po celi vrsti sijajnih zmag jc zablestel njegov strateški genij. Z odločnim rušenjem starih držav, z izpreminjevanjem oblasti in odpravo tradicij, ki so nasprotovale italijanskemu zedinjenju, je zMal dotedanjim režimom usodni udarec. Na kongresu v Reggiu Emiliji januarja 1797 je bila slavnostno razglašena italijanska republika, ki si je za zastavo izbrala trlkoloro. Bona-parte je v posebnem sporočilu orisal načrt italijanskega preroda, pozivajoč k skrbi za vojaški red in orožje Sam pač najbolje vedel, da je prvi pogoj za ponovno vstajenje italijanskega naroda ta, da spet dobi orožje. Italijanski narod Je komaj čakal, da bo spet vpoklican v vojsko, zato je Napoleonov poziv našel v Italiji navdušen
odmev. Cispadanska republika je takoj se-sestavila legijo, kakor pozneje ostale republike. Nemčija, Španija ln Rusija so morale prav občutno spoznati vojaško vrednost takratnih Italijanov, ki jih je Napoleon brez obotavljanja prištel med najboljše vojake na svetu.
Rušenje starih absolutističnih državnih tvorb je spremljalo vedno bolj napredujoče gibanje, da se združijo dežele, ki so bile dolga leta ločene in pogosto izkoriščane za medsebojne razprtije. To je bil prvi podnet k italijanskemu zedinjevanju. In to vprašanje je bilo zmagoslavno rešeno naslednje leto, ko se je Italija res zedinila. Cisalpinski republiki 3ta v letu 1797. sledili ligurska in beneška republika. Tako se je torej končala tudi slava beneškin dožev. Stara beneška republika je umrla za onemoglostjo, ko je bila že brez vojaške moči in brez političnega ugleda. Zato se je zgrudila ob prvem sunku brez odpora. Oktobra 1797 je Napoleon proglasil cisalpinsko republiko, ki je združila nekdanjo avstrijsko Lombardijo z nekdanjo beneško Lombardijo, modensko vojvodino. štiri legacije (Bolonjo, Raveno, Imolo in Feraro) ter Veltin, ki se je ločil od švicarskega kantona Graubundna. Po zlomu posvetne moči papežev leta 1798. je nastala rimska republika, medtem ko je Piemont, bombardiran od vseh strani z revolucionarno propagando, slednjič padel v oblast . Francozov. Januarja in marca 1799 sta se I
razcveteli še partenopejska in ligurska republika. S tem je bila prejšnja Italija docela zbrisana z zemljevida.
Ko se je Napoleon mudil v Egiptu se je zdelo, da so bili vsi ti veliki ukrepi pljusk v vodo. Toda komaj so se Napoleonove legije znova pokazale na italijanskih tleh in so pri Marengu zdrobile nazadnjaške sile, se je preporod obnovil, tokrat pa z namenom, da se del italijanskega polotoka naveže neposredno na Francijo, med tem ko naj ostane drugi del priklenjen na Francijo z nekakšno personalno unijo. Italijau-ska republika — to je bilo srečno izbrano in navdušeno sprejeto ime — je bila leta 1802. proglašena na ljudskem zborovanju v Lyonu pod Napoleonovim predsedstvom in pod podpredsedstvom lombardskega plemiča Melzija d'Erila. Zdaj pa je morala biti nadomeščena z italijanskim kraljestvom, ki je vključilo vase še Benečijo (1805),- Trident (1809) in še nekatere manjše dele. Obenem so bili Piemont. Parma, Genova, Toskana, Lacij in del Umbrije zvezani neposredno s francoskim cesarstvom. V južni Italiji pa je nastalo neapeljsko kraljestvo, kateremu je bil do 1808 na čelu Jožef Bonaparte, nato pa Joahim Murat.
Takšno je bilo stanje v Italiji leta 1810, ko je po Schonbrunnskem miru dosegla napoleonska ureditev Italije svoj višek m sta ostali žarišče odpora le še Sicilija ?n Sardinija. Prva je bila pribežališče neapeljskih Bourboncev, na Sardiniji pa so našli zavetje Savojci, obojni podprt! od angleške mornarice. Nagli zaton Napoleonove svetle zvezde je potegnil tudi Italijo za seboj.
I Nazadnjaške sile, o katerih je bila splošna ' sodba, da jih je val Napoleonovih moči dokončno odplavil, so dvignile glavo drz-neje kakor kdajkoli prej. Na dunajskem kongresu (od novembra 1814 do junija 1815) je bilo slovesno razglašeno — in to še celo na pobudo francoskega poslanca, ki je svojo lastno diplomatsko igro zvezal s kongresom — zmagoslavje legitimistič-nega načela. In tako sta Evropa in Italija spet bili priča žalostne igre, ko so se stare politične tvorbe iznova dvigale iz prahu. Gledali sta, kako se vračajo prejšnji vladarji in obe sta iznova otrpnili, kakor sta bili otrpli pred letom 1796. V Italiji se je to oblikovalo takole: po dunajskem kongresu sta Lombardija in Benetke ustanovili lombardsko-beneško kraljestvo pod Avstrijo. Kraljevina Sardinija se je povečala za Ligurijo, je pa na korist Franciji izgubila nekatere dele Savojskega. Vojvodini Modena in Massa-Carrara sta pripadli avstrijski veji d' Este pod vodstvom Franca IV. in Marije Beatrice. Parmska vojvodina je bila izročena Napoleonovi ženi Mariji Luiziji s pridržkom, da pripade po njeni smrti spet Bourbonccm, katerim je zaenkrat bila dodeljena Lucca. Velika Vojvodina Toscana, ki je bila povečana za pre-zidijalno državo in piombinsko kneževino, je spet prišla pod oblast Lotaringijcev, in sicer pod Ferdinanda III. Cerkvena država je bila — izvzemši gospostva onkraj Alp — popolnoma obnovljena pod papežem Pijem VII. Prav tako sta se Neapelj in Sicilija neokrnjena vrnila pod oblast Bour-bonca Ferdinanda IV. Razdelitev je bila torej enaka oni iz leta 1796. izvzemši tri republike: Benetke, Genovo in Lucco. V
socialnem pogledu se je visoka gosposka prizadevala, da obnovi stara načela in stare oblike vladavine. Kratko: vsa prizadevanja so šla za tem, da se vsa doba potisne za 20 let nazaj, kakor da se v tem razdobju ni prav nič zgodilo.
Toda Napeonovi uspehi in izkušnje iz njegove dobe niso bili zaman. Po globoko segajočih prevratih in obnovah, ki jih je sprožila francoska oblast, je italijanski narod le še pridobil nove življenjske sokove in se je narodna zavest le še bolj razplamtela. Ustanovitev italijanskega kraljestva, odprava carinskih mej, z Napoleonovim zakonikom uvedena nova pravica, dalje odprava posebnih pravic različnih kast in celotni veliki socialni prerod — vse to so bile pridobitve, na katerih sta se lahko razvijala probuja in napredek polotoka, saj so se za vse to Itak že v prejšnjem stoletju kazala ugodna znamenja. Posebno značilno je bilo za silo takratnih političnih valovanj dejstvo, da je bila množica močno zadovoljna z novotarijami Napoleonovega režima. Zdaj, ko je spet pritisnilo nazadnjaštvo, so množice še bolj stremele po popolni neodvisnosti in svobodi. Zato je bila gladka vrnitev v preteklost kratko in malo nemogoča. Najsi se je izrazito tuje gospostvo vgnezdilo v dveh najbolj važnih in največjih pokrajinah Italije, s čemer je dejansko obvladalo ves polotok, se vendar ni dala več zavreti probuja, ki je stremela po popolnem narodnem vstajenju. Izbrana manjšina je pričela nastopati opozicionalno proti vladam nove reakcionarne dobe in ta opozicija je bi1* močna j'isn'^3 k dHu za vstajenje Italije.
Transfuzije s krvno plazmo
Marina! itaflanS — Italijanski mornarji
V Ameriki razpravljajo mnogo o novem načinu prenašanja krvi. Po tem načinu ne prenašajo vse krvi temveč le njene plazmo, 'o je tisti del krvi, ki nam estane, če odstranimo rdeča in bela krvna telesca. V tem ostanku so beljakovine in važne zaščitne snovi.
Nova metoda ima
dve važni prednosti
pred staro. Predvsem se krvna plazma dTŽi izredno dolge, ne da bi se pokvarila, tako da odpadejo dosedanje »krvne konserve«, ki se tudi v ugodnih okoliščinah niso držale več kakor nekoliko tednov.
Druga velika prednost je ta. da ni nujno potrebno uporabljati plazmo v zvezi s kakšno krvno skupino. Kakor znano, ni vsa člove-ka kn enaka, temveč je ljudi po nekih lastnostih njihove krvi ločiti v
štiri skupine,
ki jih označujejo kot »O«. »A«, »B« in »AB«. Če bi v človeka krvne skupine A prenesli na primer kri iz človeka krvne skupine B, bi bila posledica težka telesna škoda. Pred vsako krvno transfuzijo je bilo treba zato natančno preiskati krvno skupino prejemnika, in seveda mora biti znana tudi krvna skupina darovalca.
Sicer pa moramo pripomniti takoj, da tudi novi način transfuzije ni edino zveličaven. Je cela vrsta bolezni, ki zahtevajo vsaj za sedaj še vedno transfuzijo po starem načinu.
V drugih primerih pa zadostuje prenos plazme popolnoma. V to vrsto spadajo tudi vse vrste vojnih poškodb, kjer je pogosto-ma potrebno nadomestiti izgubljeno kri čira hitreje s podobno snovjo. V Ameriki izdelujejo sedaj plazmo za zalogo. Samo v New
Kako učakaš sto let
Kolikor je stoletnikov, toliko je, kakor kaže, tudi pripomočkov, da dosežeš njihovo starost. Tu je n. pr. nekdo, ki je v svojem st »kitnem življenju pil samo mleko ali m k pomaranč ;n ki pripisuje svoje dolgo življenje dejstvu, da ni nkoli spravil niti kaplje alkohola vase. A znani so tudi primeri številnih pivcev, ki so učakalF Metu-zalemova leta! Tako vemo za lorenskega kirurga Pclitmana. ki je učakal. kakor pravijo, 140 let in je še na dan pred svojo smrtjo operiral svoji ženi rakasto tvorbo. Ta mož ni bil cd svojega 25. leta dalje baje n:ti en dan trezen.
Neka Elizabeta Durieuxova je popila vsak dan do štirideset škode! kave in je živela isto tako 140 let. Skoraj vsi možje ki so d< segli izredno visoko starost, so bili poročcn\ mnogi celo po večkrat Tako se jc prc?'avii Francoz de Longueville, ki je živel 110 let in sc je v svojem 99. letu desetič poročil dve leti pozneje pa je postal
— oče. Pripadniki samčevstva pa spet nagajajo katoliške duhovnike, ki žive v celibatu in učakajo povprečno zelo visoko starost So sit »letniki, ki so živeli vedno kot vegetarianci in nosili? volneno spodnjo obleko. drugi smatrajo spet meso za najbolj zdravo hrano, ki jamči za dolgo življenje. Nekateri se izogibajo alkohola in nikotina, drugi smatrajo oboje za ;zrazita podaljše-valca življenja Eni pridno telovadijo in sd utrjujejo mišice, drugi smatrajo spet zabavno štivo za bolj zdravo nego telesno gibanje. Ta stoletnik je vse življenje zgodaj vstajal, drugi smatra nemoteno dopoldansko spanje za najboljš' pripomoček proti kratkemu življenju. Neki nagrobni dvorano originalen recept za dolgo žrvlje>-famen iz dobe rimskih cesarjev navaja ne nje. Mož. ki so njegovi ostanki ležali pod tem nagrobnikom, je pripisoval svoje 115-Ietno življenje temu, da se je stalno izpostavljal dihu mladih deklet.
Kaj so si želeli 1. 1813.
Čeprav si ljudje v splošnem v vseh časih želijo približno iste lepe stvari, so vendar nanose različice, v katerih se zrcali duh časa. Star »Priročnik za družabne zabave« iz 1. 1813. vsebuje do 20 vrsto vora-šalnih iger. kakršne so bile v istem času v družbah zelo priljubljene. Tako naletimo tu na odgovore k vprašanjem, kakor: »Kie si želite prebiti ta dan?«. »Kaj ie vaš konjiček?« itd. Najznačilnejše odgovore d>b'mo na vprašanje: »Kaj je vaša naj-ljub a žel;'a?«
Iz teh odgovorov zvemo, da so si ljudje 1813. želeli takšne stvari: najlepšega jahalnega konja v mestu; potovanja v Italijo. da bi si ogledali lepote starega veka; preživeti eno poletje v Švici; poročiti se z osebo, »ki si je osvojila njih srce«; »da
bi lahko sestavil nov zakonik do naravi in svojih željah«; »da bi se moja vinska steklenica nikoli ne izpraznila«; »da bi med vsemi znankami plesala najbolje«; >da bi vedela za vsa ljubezenska razmerja v mestu«; »da bi znal vse evropske jezike«; da bi vse odvetnike in zdravnike upokojili«; »da bi našel zlatnik vsakokrat kadar bi segel v predal«; »da bi učakal sto let v : polnem zdravju«; »da bi znal iz majhnih I kamnov delati zlato«; »da bi se na svetu poljubila pravičnost in mir«; »da bi imela vse modne novosti kot prva«; »da bi včasih lahko pogledala za zagrinialo prihodnosti« itd. itd. Pred sto tridesetimi leti se ljudje res niso dosti razlikovali od današnjih ljudi.
Yorku se je v kratkem času ponudilo 6000 darovalcev, ki so prostovoljno dali
vsak po pol litra krvi, da se iz nje izdela plazma. To plazmo bedo uporabili deloma za ameriške potrebe, deloma pa jo bo Rdeči križ dal na razpolago vejujočim se državam.
Samo ob sebi je umevno, da kri darovalcev najprve skrbno preiščejo, kajti uporabna je le popolnoma zdrava kri. Plazma se v posodah sama Joči od rdečih in belih krvnih telcsc, ki se sesedajo, da ostane nad njimi
prozorna, svetla tekočina. To ločitev pospešujejo s centrifugiranjem. Pri tem merajo skrbno paziti, da se tekočina ne okuži s kakšnimi klicami, kajti tedaj bi se kmalu pokvarila. Napolnijo jo v steklcnice in jo potem tako razpošiljajo. Ker se plazma lahki drži ceia leta, je mogoča tudi šitednja z darovale' krvi
V najnovejšem času delajo poskuse, da bi plazmo hranili
v obliki praška, ki bi se dal ob uporabi z vodo in soljo spreminjati spet v tekočino. Prašek je seveda še laže hraniti, ker zavzema malo prostora in je še trpežnejši. Poskusi še niso zaključeni, vendar obetajo že danes popoln uspeh.
(Jn catnpione richiamato — Šampion vojak
manovranti un eannone antiaereo — strežejo protiletalskemu topu
Konec slavne krave
•„•.. 'SV v;, -	.. -----*	• • ,,...,....,..,.
■'•V ■■ <■•■■' - ...v..'. ' ....; . .	■ M.	:
.-...X >:-•'■<	".....
Elsie, popularna krava, ki je tri leta potovala od mesta do mesta v Ameriki in sodelovala na vseh mogočih propagandnih prireditvah, ki naj bi ameriško ljudstvo vrnile sladkostim kmečkega življenja, je postala žrtev avtomobilske nesreče. Končala je, ko so jo iz njenega hleva v Plains-boroju v New Jerseyu vozili v New York.
Elsie je bila lepotica med kravami, vzor umne reje. Prvič so jo v posebni ogradi razkazovali na newyorški svetovni razstavi; milijoni ljudi so jo tam občudovali, božali in fotografirali. Potem je šla potrpežljivo skozi salone velikih hotelov, preko odrov in po filmskih ateljejih. Nekega dne je več nego dve uri potrpežljivo prežvekovala v veliki dvorani restorana Rooseveit v New Yorku, kjer ji je neki odbor za poljedelsko propagando priredil častni sprejem. Mem tem ko je sama prežvekovala, so drugi povabljenci vneto praznili kozarce — in lahko izdamo, da ti kozarci niso bili od mleka polni. Bila je potem gost
društva izdajateljev listov na banketu, ki se je vršil v proslulem hotelu Waldorf -Astoria. In tako bi lahko našteli še nešte-vilne postaje njene slave. Lansko poletje je defilirala celo s sedmim newyorškim polkom na Madison Squareu, a potem Je več mesecev prebila v Hollywoodu. kjer so je snemali za dva filma. Ko 9e je vrnila v New York, je morala nastopiti pred mikrofonom in je milijone poslušalcev navdušila s prepričljivim nagovorom na podlagi mukanja.
Komaj se je v Plainsboroju malo odpočila od napornih potovanj in nastopov, že bi se morala spet pojaviti na odru nekega broadwayskega gledališča. Toda tja ni več prispela, nesrečni avtomobil ji je presekal življenjsko pot. Po radiu so priklicali številne veterinarje, da bi ji pomagali, a na žalost ni bilo več pomoči. Nje stalni spremljevalec, novinar Charlie Baver, je prejel iz vseh delov Zedinjenih držav na tisoče sožalnih brzojavk.
L'ex campione pugilista tedesco Mas Schmelling, ora membro del Corpo para-cadntisti — Bivši nemški boksarski prvak Max Schmelling pripada sedaj padalskemu zboru
Zel za belo kožo
Na otoku Haitiju, kjer je v ostalem mnogo črncev, žvečijo mnogi mladeniči in posebno še mladenke čudežno travo v upanju, da jim bo koža postala bela kakor marmor. To travo, ki so jo poznali pod imenom »rosy«, je spravil v slavo star na-dušljivec, ki mu je bil nekdo svetoval, naj jo žveči, da se reši svoje naduhe. To zdravilo pa ni nič zaleglo, vsaj ne tako, kakor je pričakoval stari mož. Naduha je ostala, toda čez nekaj časa je starec po vsem telesu čutil neznosen srbež in obenem je ugotovil. da mu postaja koža čedalje bolj bela. Ta učinek je zbudil seveda obče presenečenje in od tistega časa nabirajo čudežno travo na debelo. Podjetni ljudje jo prodajajo mars kod po silnih cenah. Pripomniti je treba, da se je čudež z njo zgodil doslej samo nad starim nadušljivcem, nihče drug ni postal od nje bolj bel, kakor je bil prej — navzlic tem pa se ljudje, ki jim je do bele kože, ne vdado.
Prodajalec rib — požigalec
Z veliko previdnostjo se je bližala te dni vojaška patrola kraju, kjer so bili izsledili požigalca iz Balste na švedskem. Vojaki so vedeli, da je mož v svojem obupu sposoben vsega, zato so se mu bližali s puškami v rokah. Ko so dospeli do
nizke kolibe, ki si jo je bil zgradil iz borovih vej, pa so ugotovili, da je bila previdnost odveč. Iz listja jih je gledal prestrašen in upadel obraz; ko so ga pozvali, naj stopi ven, možak ni mogel slediti povelju, ker je bil popolnoma izčrpan. 2e dalj časa m bil namreč ničesar zaužil in si ni upal zakuriti, ker se je bal, da bi ga dim ne izdal. Na policiji je izpovedal, da se je hotel s požiganjem maščevati nad družbo, ker ga je bila zavrnila. Ta »družba« je obstajala prav za prav iz ene same ženske, v katero se je bil zaljubil, s katero je nekaj časa živel ln ji prinašal ves izkupiček od prodaje rib, čeprav je imel ženo in otroke. Nekega dne pa ni hotela ljubavnica ničesar več vedeti o njem. Tedaj je sklenil, da bo zažgal vso vas. Precej hiš je zgorelo, dokler ni padel končno pravici v roke. Njegova žena je izjavila, da ga noče braniti in naj storijo ž njim, kar hočejo, žene iz Balste pa so priredile demonstracijo pod okni njegove ljubavnice in vpile: »Zavoljo tebe nas je sram, da smo ženske!«
Fompieri di Londra Londonski gasilci
Morala in tobak
V Selt Lake Cityju, mestu Mormoncev, si lahko kupiš tobaka, kolikor hočeš, toda tcbakarnam je prepovedano razstavljati v izložbenih oknih smotke in cigarete. Ta čudna prepoved izvira še iz starih časov in pravi, da je prodaja tobačnih izdelkov pač svobodna, toda njih razstavljanje se ne sklada z — moralo...
in lotta contro un incendio causato dalle bombe — v boju proti požaru, ki so ga povzročile bombe
Italijanstvo Malte
Po iniciativi Kr. Ustanove za zgodovino Malte, kateri predseduje akademik Ercole, in Malteškega akcijskega odbora je bila te dni v neki rimski palači otvorjena razstava dokumentov, knjig, dragocenih starin in ilustrativnega materiala o neoporečnem italijanstvu otoka Malte.
Razstava nudi v desetih prostorih popoln pregled malteške zgodovine in življenja. Vsi razstavljeni predmeti dokazujejo italijanski značaj otoka. Od starih dokumentov do ene izmed zadnjih številk dnevnika »Malta«, ki je skozi 58 let branil italijanstvo otoškega prebivalstva, vidi obiskovalec zgovorne dokaze italijanstva na otoku.
V	zadnji dvorani so razstavljene slike velikih malteških pariotov skupno z dokumenti o ljudski vstaji 7. junija 1919. Tam je tudi kopija spominske plošče, ki je bila pred let vzidana v hišo Fortunata Mizzija, katero pa so angleška oblastva odstranila. Druga kopija iz mramorja pa čaka v Fi-renzi na dan osvoboditve, ko jo bodo postavili na mesto, kjer je bila vzidana prvotna spominska plošča.
Spepad med policijami
V	šanghajski mednarodni koncesiji je prišlo do spopada med policijo nankinške vlade in mednarodno policijo. V tem spopadu so bili ubiti neki seržant in osem ameriških strelcev. Krvavi dogodek se je pripetil, ko je mednarodna policija hotela izvršiti preiskavo v avtomobilu, v katerem se je vozila žena načelnika nankinške policije. Priteklo je šestnajst nankinških policistov, da preprečijo to preiskavo in mednarodna policija jih je hotela aretirati. Postavili so se ji v bran in med streljanjem, ki je sledilo, so bili ranjeni tudi žena nan-kinškega policijskega vodje, dva nankinška policista, neki Kitajec in pet drugih oseb. Intervenirali so pozneje ameriški mornariški strelci in napravili red.
drobneTzanimivosti
Da sta bik in puran tako nenaklonjena rdeči barvi, ne gre na račun kakšnega estetskega občutka, temveč je vzrok v tem, da ju rdeča barva spominja podzavestno
na nekaj zelo sovražnega v starodavnih dobah. Bik in puran sta imela nekoč »rdečo« žival kot glavno sovražnico, in sicer gre v prvem primeru za tigra, v drugem za lisico.
V Virginiji rase barvilni koren po imenu lahnantes, ki ga črni prešiči lahko brez vsake škode žro, dočim beli pirešiči od njega poginejo.
Letalo na parni pogon
Dva ameriška inženjerja sta pred kratkim zgradila nov tip letala, ki ga žene namesto običajnega motorja parna turbina. Ta turbina deluje tako tiho, da se je mogel pilot na poskusnem poletu iz višine 80 m pomeniti baje z ljudmi na tleh. Ta trditev je morda pretirana, verjetnejša pa je druga trditev, da turbina v veliki višini, kjer je zrak zelo redek, ne izgublja svoje sile, kakor se to dogaja z bencinskimi motorji.
A N E K D 0 T E
Bunsen. soodkritelj spektralne analize, je bil v družbi pogostoma zelo raztresen. Nekoč je njegova soseda ob mizi obžalovala, da ji ni bilo dano imeti otrok. »Ali je imela vaša mati otroke?« je vprašal Bunsen. ne da bi prav pomislil. Ko ga je začudeni molk sosede opozoril, da je ustrelil kozla, se je hitro »popravil« s stavkom: »Nu, bilo bi vendar mogoče, da je nedostajanje otrok v vaši družini podedovano!«
SAK DAN ENA
»Kaj, vi hočete mojo hčer za ženo?« »Tako je, gospod. Rekla mi je, da bi lahko poleg nje zdrževali Se mene...«
(»Judge«)
Knlturnf pregled
Razgovor nad mestom
V razgibanih vojnih dneh, ko se je zdelo, da je propadlo vse, kar je dajalo neki človeški generaciji življenjski smoter in smisel, sta se sestala dva stara prijatelja. Sedela sta pri oknu kavarne v desetem nadstropju, s pogledom na stari grad, ki kraljuje nad »belim mestom« kakor ka-menita priča minljivosti vsega človeškega, priliva in odliva rodov, osebnih in občih usod, priča časa, ki neugnano požira dobro in slabo, smeh in solze, veličino in podlost. Nad grajskim stolpom so krožili beli oblaki, prva pomlad je dihala čez oze-lenelo ravan za mestom ln nekje so že cvele črešnje. Prijatelja sta nekaj časa molče strmela preko mestnih streh in se včasi ozrla skozi nasprotna velika okna na sever, kjer so v večni ravnodušnosti prirode bleščale gore, kakor so ob tem času bleščale pred tisočletjem in kakor bodo zatrdno bleščale čez tisoč let. Ko sta se prijatelja, ki si nista imela nič več povedati o dnevnih dogodkih, naveličala nemega beganja misli po svetlem, a brezčutnem zračnem prostoru, sta se spustila v razgovor. V razgovor, ki je bil čisto nesodoben in vendar je za vsako besedo stala splošna bojazen tistih dni; stala so čustva brodolomcev, ki so izgubili trdna tla, razočaranja ljudi, ki so se nenadno vzdramili iz sanj v neprijazno, zamegleno, trpko resničnost.
Prijatelj je segel po knjigi, ki Jo Je bil njegov tovariS prinesel s seboj in položil na kavarniško mizo. Odprl Je vezano knjigo, ki se ji je poznalo, da po nji pogosto lista neka, morda od vsakdanjega življe-
nja ne vedno čista in ne dosti obzirna roka- Knjiga je kazala sledove mnogega branja; bila je često v rokah.
— Torej celo v tem času prebiraš Platona? — je rekel prijatelj, ki mu dajmo namesto imena Črko A, tovarišu, ki ne bodi nič drugega nego B. V glasu je bila zmes začudenja, posmeha ln obupa. Platonov čitatelj je dobro vedel, da je tudi A večkrat prebiral nesmrtne dialoge. Zdelo se mu je, da ni treba nič pojasnjevati. Zato pa je prijatelj nadaljeval svojo opazko.
A. Ti veš, kako rad sem imel knjige in koliko tihe sreče sem odkrival v samem sebi, ko sem stal pred knjižnimi policami in vzel v roke zdaj to, zdaj ono knjigo, verujoč, da imam pravico do vseh zakladov človeškega mišljenja in čustvovanja. Te dni pa sem dož?vel v samem sebi popolno razsulo človeka, ki Je doslej tičal v meni. Ta človek, prepojen s Platonom, z evangelijem, z Dantejem, z Descartesom, s Schopenhauerom, z Goethejem in ne vem s kom še; človek, ki so skozi njega tekli toliki raznosmerni duševni tokovi vseh mogočih napetosti, je bil prav za prav čisto umeten človek, sanjska nadstavba mojega jaz, lupina, ki sem ci jo nezavedno ustvaril okrog vsega, kar je tvorilo vsebino mojega duha. V teh dneh sem na mah občutil, da se je ta nadstavba zdrušila. Ugledal sem življenje, ki s kruto ravnoduš-nostjo tepta koSCke te klavrne lupine. Kaj Je bilo vse naše naivno veselje s knjigami, z idejami, z lepoto? Samoprcvara poedin-ca, ki je živel zase, skrit gred občo usodo,
pred množico, ki si docela drugače predstavlja življenje, ali bolje: ki si ga sploh ne predstavlja, marveč ga živi nagonsko in zavestno, prvinsko in naravno živi življenje, ki je v svojem bistvu splošno, večidel »brutalno«, a po vseh svojih silnicah naravno. Zgrozil sem se ga, zamahnil sem v slovo svojim Platonom in vsem poetom, ki so mi doslej pomagali zakrivati kruto in ravnodušno c-bličje človeške stvarnosti, in zdaj iščem poti, na kateri bom enak vsem drugim, človek brez iluzij, brez idealov, skratka: resničen človek, človek iz množice.
B. Glej, sam se ne zavedaš, da se v trenutku, ko si se odkrižal starih iluzij, vdajaš novim. Kaj pa misliš pod tem »resničnim človekom«? če misliš tistega množe-stvenega, brezličnega človeka, ki nič ne misli in ki živi samo za svoje najožje življenjske potrebe, tedaj pozabljaš, da ti ne boš nikdar to, kar jo on. Kajti on j e to, kar je, ti moraš šele postati. In človek najine vrste ne more postati to, kar je on; prav tako ne moreš več postati otrok, če si odrasel. Prijatelj, treba je nadaljevati pot, ki nam je bila bržčas vnaprej določena. Treba je premagati našo socialno izoliranost, da, živeti tudi za množico, vendar živeti po svoje. Ne moremo skočiti ne iz svoje kože in ne iz svoje duhovne forme. Lahko da nekega dne izgubimo vse: te naše knjige, našo muziko, naše slike, toda niti tedaj ne bomo enaki drugim, zakaj duh se ne da izenačiti. Morda je večji duševni format, ki ga imaš v nekih trenutkih nadležno breme, toda kaj bi bilo življenje človeštva od jamskih časov do danes, če ne bi obstajala plast ljudi, ki jemljejo nase vso tveganost, vso tragiko in vso veličino duhovnega življenja?
A. Da, hotel sem reči to, kar čutim: človeku prihajajo trenutki, ko se zdi, da so vse te naše knjige, vsi naši filozofi in pes-
niki, vsa ta tolikaj povzdigovana kultura odvečna in škodljiva prtljaga, ki jo moraš zalučati v jarek ob cesti, če hočeš olajšan hoditi nadaljnjo pot. V takih trenutkih, kakor jih doživljajo ljudje v dobah velikih duhovnih in moralnih kriz, se zdi književna beseda prazna, plehka, siva teorija v primeri z zelenim drevesom življenja, da navedem Goethejevo misel. Ali ne čutiš njene težke nemoči pred vsemi prvinskimi pojavi in dejstvi, pred tem eruptivnim dogajanjem, ki ruši vse, kar so človeške mravlje ustvarile v mirnih letih? Ali se ti ne zdi smešno prebirati v dneh, ko se odločajo tolike reči na svetu, Platonove dialoge ali Prešernovo liri ko?
B. Ne, ne zdi se mi smešno, marveč potrebno. V takih potresnih dneh čutim potrebo, da prebiram knjige, katerih vsebina je ostala jasna in čista v vseh spremembah človeških usod skozi več ko dvajset stoletij, ali tudi uamo skozi sto let. Ne morem najti drugega sredstva, ki bi ms prepričalo, da obstoje vzllc vsem krizam neke konstante in aa kozmos človeškega mišljenja pozna tudi zvezde stalnice, sonca, ki jih ni mogoče zabrisati. Brez te blagorodne tolažbe bi mi bilo življenje neznosno. Ne obžalujem, da sem to, kar sem: ne maram biti najpovprečnejši človek, ki je srečen v svoji animalični preprostosti. Kdor ni nikdar občutil v sebi drgeta stvarjalne radosti, duševnega ognja, visokega duhovnega nemira, presunljivega toka misli, silovitega vzburjenja čustev, zanosa za lepoto, veličine moralnih resnic — tak človek ne more reči, da je doživel pravo vsebino človeškega življenja. Filozofi, poetje, muziki, veliki oblikovalci, knjige, umetnine, glasba, to niso samo nadstavba nad našim pravim življenjem, marveč so življenje samo — življenje v svoji najčistejši in najbolj poduhovljeni obliki. Čemu se mu odpovedati zaradi te-
ga, ker je duh dostikrat slabejši od materije, misel slabejša od sile? čemu si želeti življenje, ki bi bilo brez tega velikega smisla, tega rodovitnega stimulanta naših tvornih sil? Nevažno je, da štejefc leta življenja; važnejše je, da meriš njegovo jakost, intenziteto. Za dneve, ki sem jih prebil med svojimi filozofi ln poeti, mi ni nikdar žal, pa naj se zgodi kar koli.
Prijatelja sta umolknila. Tudi A Je čutil v srcu isto in ni več ugovarjal, zakaj zdelo se mu je, da je že preveč razkril svoje malodušje. Priroda je ravnodušna, obzorja so modra v naši nesreči ali temna v naši sreči; tok zgodovine hodi vedno svoja pota. Toda v tej ravnodušnosti sveta in v neugnanih spremembah časa je treba do zadnjega varovati vero v smisel človeškega življenja v duhu in resnici; treba js tudi nad prepadi — kakor je šinilo prijatelju v glavo — »Citati Platona«. ' "
Mile Budak
Najnovejši dogodki, ki so v zvezi z ustanovitvijo samostojne hrvatske države, so postavili na eno izmed vodilnih mest hrvatskega javnega življenja sedanjega prosvetnega ministra drja Mile Budaka. Dr. Budak je edin književnik v sedanji hrvatski vladi, zato si hrvatski kulturni krogi mnogo obetajo prav od njega
Mile Budak je nesporno eden najpomembnejših sodobnih hrvatskih pripovednikov. Njegova poglavitna dela je izdala v zadnjih letih Matica Hrvatska. Sc to: obsežni roman iz Irskega življenja »Ognji-šte«, roman v štirih knjigah »Rascvjetana trešnja« in roman v dveh knjigah »San o srečk.
Z romanom »Ognjište« je segel Budak globoko v življenje svojih lieHcri. rojakov, kmetov, ki se morajo trdo boriti za obstoj na kamni taih tleh, kjer sta jim n&ngva in
Kronika
• ZDRUŽENJE TRGOVCEV opozarja po naloga oblasti vse trgovce, da morajo biti označeni s cenami v lirah in dinarjih prav vsi prodajni predmeti in ne samo oni, ki spadajo pod kontrolo cen. Od označbe t en torej nikakor niso izvzeti niti luksuzni predmeti, kakor n. pr. kožuhovina, fini galanterijski predmeti, zlatnina itd. Kdor torej ne bo imel označenih cen na vseh predmetih, zlasti pa v izložbah, bo najstrožje kaznovan, zato se članstvo ponovno opozarja na gornja navodila oblasti in naj se vsak strogo po teL ravna. Trgovci špe-ceristi, ki še niso poslali Združenju seznama o zalogi blaga (tudi negativno poročilo), naj to v izogib strogi kazni takoj store.	(—)
*	Novi grobovi. V Ljubljani je 14 t. m. umrla gospa Marija Schvventnerje-v a, vdova po železniškem uslužbencu. Zapustila je hčerko in tri sinove. Včeraj popoldne so jo položili v grob pri Sv. Križu — Na gradu Brdu pri Lukovici je umrla 14. t. m. gospa Ruža Zupančičeva. Po rodu je bila iz družine pokojnega pisatelja Janka Kersnika, soproga starešine okrajnega sodišča na Brdu, mati treh otrok. Pokopali so jo včeraj, v petek popoldne. — V Stožicah je umrl g. Andrej J e 1 a č i n, orožniški stražmojster v pokoju in posestnik. Pogreb bo danes, v soboto, ob 16. uri iz hiše žalosti v Funtkovi uMci 39. — V Gočah je umrla gospa Frančiška Kodretova, po rodu Gvardjan-čičeva. Pokopali jo bodo v nedeljo. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Brainor je In voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
BBAMORIN.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana,
židovska 1.
*	Obširen spisek pogrešanih koles, 1 i
jih je bivša jugoslovanska oblast odvzela ljubljanskim prebivalcem, je sestavila mestna občina. Kolesa so vseh mogočih tvrdk m znamk. Naveaenih je več sto. Kolesa so razvrščena v seznamu po tovarniških znamkah in tovarniških številkah. Zraven navedena policijska evidenčna številka. Kjer koli se najde kakšno kolo brez lastnika, oziroma kolo ki je bilo brez pravice prilaščeno, nai se to naznani mestnemu poglavarstvu v Ljubljani (vojaškemu uradu), da obvesti o tem pravega lastnika. 03 samo površno ocenimo vrednost koles, gre tu za premoženje več sto tisoč dinarjev. Treba je pač uvideti, da je vsak lastnik pogrešanega kolesa, zlasti v današnji stiski, hudo prizadet. Zato moramo apelirati na poštenost najditeljev, naj kelesa priglasijo vojaškemu uradu v Ljubljani, da bo čim več pogrešanih koles prišlo ppet v roke pravim lastnikom. Saj je znano, da kolo pri nas ni teliko športno in zabavno sredstvo, marveč da je posebno potrebno delavcem, uradnikom in dijakom, fantom kakor dekletom. Zato prijavite najdena kolesa!
*	Pckrajinskj odbor Rdečega križa opozarja, da njegovi kurirji, ki potujejo radi
poizvedb za pogrešanimi vojaškimi in civilnimi osebami v razne kraje bivše kraljevine Jugoslavije, ne morejo in ne smejo vzeti s seboj nobenih pisem na svojce, ker se morajo pisma predlagati v cenzuro vojaškim oblastem. Možna so samo kratka sporočila svojcem na poizvedovalnih polah, ki jih je založil naš odbor. Te pole dobijo interesenti v pisarni na Miklošičevi cesti št. 22 b proti povračilu tiskarskih stroškov.
*	Velik požar je izbruhnil včeraj na Igu. Od ondot nam poročajo: V sredo okrog pol petih popoldne se je pri nas pričel naenkrat valiti sredi vasi gost, črn dim, ki je na mah zajel kar štirim posestnikom njihove stanovanjske in gospodarske objekte. Vsi so pogoreli skor:> do tal. V enem izmed j csicf i.j je imela številna vojaška posadka spravljenega precej streliva in raznih drugih eksplozivnih predmetov. Ondi je bilo l akopičenega obilo suhega sena, ki se je naglo užgalo. Nastalo je silno pokanje, raz-
V' '	š
«	HM M
§	
PE6. S. >*' 2236S 0*10-1* <9*0 6:
lega joče se daleč naokrog. Kmetje so pustili poljsko delo in v eni sapi pridrveli domov, da rešijo, kar bi bilo mogoče, ženske so neutolažljivo jokale. Dogajali so se pretresljivi prizori. Ogenj, ki se je naglo širil zaradi močnega vetra, so že gasili domači gasilci in italijanski vojaki, nastanjeni na Igu, izmed katerih sta dva utrpela grozne opekline po nogah, tako da so j'i morali nemudoma odpraviti v ljubljansko bolnišnico. Poklicali so še ljubljanske gasilce, ki so se takoj odzvali in v najkrajšem času prispeli z dvema motorkama na Ig in tako preprečili, da se niso vnela še nadaljnja sosednja poslopja. Celotna škoda j a precejšnja. Domnevajo, da je nastal požar zaradi neprevidnosti otrok ali pa morda še koga drugega.
*	Zopet nesreče z vojaškim razstrelivom. Dan za dnem čitamo v časopisih o nesrečah. ki se d gajajo zaradi neprevidnega ravnanja z razstrelivi. Posebno mladina je med ponesrečenci v velikem številu zastopana Zato naj jo starši primerno pouče, naj vsako razstrelivo pusti na mestu, kjer ga je kdo našel, in javi pristojni vojaški oblasti Iz Novega mesta nam poročajo o dveh takih nesrečah Šestošolec Ivan Kovačič je v družbi svojih tovarišev ne-strokovnjaški rokoval z neznatno vojaško
patrono. Občutljivi mehanizem se je sprožil. patrona se je vžgala in pri razstrelbi občutno poškodovala Kovačica na levici in glavi, v Dolenjih Ponikvah ie bil zaposlen pri čiščenju obcestnega jarka državni cestar 241etni Franc Zakrajšek. Pri kopanju je s krampom udaril na v blatu skrit vojaški naboj, ki ga ie udarec sprožil. Krogla
je zadela Zakrajška v desnico Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
*	Vsi vlagatelji Poštne hranilnice, ki stalno prebivajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, naj takoj — najkasneje pa do 31. t. m. prijavijo svoje vloge na posebni tiskovini, ki jo dobe na vsaki pošti ali na blagajni Poštne hranilnice.
*	Brezposelni učitelji naj se zaradi evidence javijo v prostorih učiteljske organizacije v Ljubljani.
*	Namesto venca na krsto pokojne gdč. Seidl Marije sta darovala trgovca gospoda Julij in Josip Kobe din 400 za občinske reveže v Novem mestu.
Iz Ljubljane
u— Nebo se je znova zamrežilo. Komaj so
za nami ledeni patroni, ki so se letos odrezali z nenavadno lepim solnčnim vremenom, že se je nebo nad Ljubljano spet gosto zamrežilo z oblaki in se nam obeta ponovno deževje. Toda na taka razočaranja smo letošnjo pomlad že kar navajeni Neprijetno pa so prizadeti kavarnarji in gostilničarji, ki so prav zadnje dni poskrbeli, da bi se gostje čim prijetneje počutili na terasah pred gostinskimi obrati ali pa na vrtu. Nadalje so prizadeti naši vrtnarji — da že ne omenimo kmetovalcev — ki jih vedne vremenske izpremembe močno ovirajo pri delu pa tudi škodujejo
razvoju cvetja in rasti. Ljubljanski parki so zdaj prav lepo urejeni, zlasti je tudi prenovljena Zvezda začela kazati svojo pravo podobo. V večernih urah privablja poleg Tivolija mnogo sprehajalcev Ljubljanski grad, ki je tudi močno prenovljen, v teku pa so priprave za njegovo nadaljnjo preureditev.
u— Rektorat univerze naznanja, da bo v soboto 17. t. m. ob 8. uri v stolnici sv. maša zadušnica za pokojnim prorektorjem dr. Radom Kušejem ob osmini njegove smrti. Vabijo se s tem gg. profesorji in slušatelji, prijatelji in znanci.
u— Splcšna bolnišnica vabi vse zdravnike, ki so se bili priglasili za stomatološki tečaj, naj pridejo na informativni sestanek v šolsko polikliniko v nedeljo 18. t. m. ob 11. uri.
u— Borza dela v Ljubljani je imela do konca preteklega tedna prijavljenih že nad 5.000 brezposelnih moških in žensk. Število teh pa se iz dneva v dan veča, ker se prijavljajo vedno novi brezposelni, ki prihajajo iz Štajerske in iz Prekmurja. Borza dela zaenkrat ne izplačuje podpor, ker nima na razpolago potrebnih sredstev.
u— Simfonični koncert je za naše občinstvo vselej praznik in glasbeni užitek prve vrste Tudi v ponedeljek 19. 1 m. bo ob pol 20. uri v Unionu koncert Ljubljanske filharmonije, na katerem bo 76 odličnih godbenikov izvajalo prvovrsten spored, pri katerem bo sodeloval kot solist-violinist Kar-lo R u p e 1 in sicer pri skladbi slovitega ruskega komponista A, Glazunova. Na sporedu je še prva izvedba celotne škrjan-
čeve druge Simfonije, Corellijev Concerto grosso ter V. simfonija nesmrtnega Beet-thovna. Glasba je v teh tegobnih časih najplemenitejša in najcenejša zabava in razvedrilo, zato ne zamudite prilike in pohitite z nakupom vstopnic v prodaji pri blagajni kina Uniona, kjer se dobe tudi tiskani večerni sporedi.
u— Naša odlična altistka ga. Franja Go-1 o bova, koncertna in operna pevka bo pela v ponedeljek 26. t. m. večer arij in pesmi v veliki Filh:>3 monični dvorani. Na sporedu bo imeJa več klasičnih pesmi iz stare italijanske literature, vrsto slovenskih samospevov, med njimi nekatere, ki bedo prvič javno izvajani. Poleg tega bo pela tudi nekaj opernih arij. Na koncert že danes opozarjamo. Fevko bo spremljal pianist g. Marjan L.povšek Vstopnice od noned"i-ka dalje v Knjigami Glasbene Matice. (—) u— Ali ste si ie ogledali umetnostno razstavo naših najmlajših umetnikov, zbranih v »Slovenskem liku«? Razstava, ki je v prvem nadstropju Batove palače (vhod iz trgovine) bogato predstavlja resnično slovensko umetnost. Rftz&tavljalci Milena Dolganova, Vladimir Jakič, France Kralj. Lojze Perko in Fran štrekelj so vsi nadar jeni in še mnogo obetajoč; umetniki, samorasli. borbeni m krepko povezani s slovensko zemljo. Posebne pozornosti umetnosti vdanega občinstva pa je vredna najmlajša slovenska kiparka Milena Dolganova; svojimi deli izpričuje nenavadno nadarjenost ln tenkočutno umetniško oblikovalno silo. Skratka, razstava Slovenskega lika« je kulturni dogodek prve vrste. Kdor želi v razrvanih dneh našega časa najti nekaj hipov tesne povezanosti s pravo lepoto, si bo razstavo nedvomno ogledal. Marsikdo pa bo večkrat prihitel, da se ustavi ob njej, saj vstopnine ni!
u— Vino raznih vrst bo mestna občina ljubljanska prodajala na prostovoljni javni dražbi v sredo 21. t. m. in po potrebi tudi še naslednje dni. Dražba se bo pričela vsak dan ob 9. dopoldne, m sicer najprej v prostorih Prosvetnega društva Krakovo-Trnovo, Karunova ulica 14, nato pa še v skladišču štepanja vas 12 (češnovarjevo skladišče poleg cerkve v štepanji vasi). Vse potrebne informacije daje pisarna mestnega preskrbovalnega urada v drugem nadstropju Mestnega doma.
u— Na ribjem trgu so včeraj prodajali po dolgem času spet morske ribe. Pošiljka je prišla s Sušaka. Gneča pred stojnicami je bila ves čas velika, čeprav so imele ribe precej visoko ceno. Sardelice so prodajali po 28 din, morske postrvi po 44 din in zobatca po 48 din kg. Naprodaj je bilo tudi nekaj morskih rakov, ki pa zanje ni bilo posebnega zanimanja. Domači ribiči so pripeljali nekaj rib pretežno mrene in
kline, ki so jih prodajali no 22 do 24 din za kg. Bilo je na izbiro tudi žabjih krakov, a gospodinje jih zaradi visoke cene niso dosti kupovale.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do pone-delka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15/11, teleson št. 32-84.
u— Ruščino po odlični metodi poučuje mlad gospod, pisec ruskega tečaja, ki ga je priobčevalo »Ponedeljsko Jutro«. Oglasite se z dopisom na oglasni oddelek Jutra, Ljubljana, Knafljeva ulica, pod geslom: »Ruščina«.
ZARADI MALENKOSTI
—	Povejte mi vendar, gospa soseda, zakaj se hočeta zakonca Butalčeva ločiti?
—	Ah, zaradi malenkosti, vam rečem. Gospod Butalec se je nedavni večer vrnil uro prej domov kakor po navadi.
ZADOVOLJEN RIBIČ
—	Priznajte mi, gospod ribič: ko takole cele ure sedite s trnkom v roki ob potoku, se morate vendar neznansko dolgočasiti.
—	Ne bi rekel, dragi gospod. Nikoli nisem sam. Vedno se najde kak tepec, ki me zabava z raznimi vprašanji.
Pogrešane! se javljajo
Iz Niša so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b/II. sporočila.
Baltezarevič Danica, Cugelj Marija, Ciglar Pavla, Jermakova Helena, Manojlo-vič Mira roj. Lenassi, Milivojevič Ruža, Obersnel Josipina, Reichl Ana, Srdič Nada roj. Palčič, Tomše Mara roj. šavnik:
Obenem javlja Rdeči križ, da je dobil nekaj informacij o celjskima 39. in 110. pehotnem polju in 45. mariborskem pehotnem polku.
Javila se je Kurent Aleksandra (mama) za Kurent Rudolfa iz Ljubljane.
družba skopo odmerli možnosit pridobivanja vsakdanjega kruha. Od tod potreba izseljevanja in sezonskega dela na tujih tleh, ki jo je Budak prikazal v vsej njeni epični >:rini. Roman je ob i Sitem času velikopotezno zasnovana podoba življenja celega ljudstva neke pokrajine. kakor podrobno orisana zgodba posameznih človeških usod. Odlikuje ga estro opazovan ie in kleno, umetnico močna opisovanje. Če bi Mile Budak nc napisal nič drugega kakor ta roman, bi se že z nj:'m trajno zapisal v hrvatsko literaturo.
Roman iz sodobnega življenja »Rascvje-tnna tre nja« je po obsegu in po vsebin1 še chš:rnejši. Nad tisoč stra™ teksta priča o pravem »rr.man-fieuve«. kakor imenujejo Franczi velika ep:čna dela, ki res kakor mogočni trkov prinašajo in odna.ša jo podobe človeških usod V njem je prvič posegel tudi v življenje mestnih ljudi, vendar je ostal pri malem človeku ki g? vai'ov" hnja za obstoj zanesejo v Zafreb. kakor dri hi kot brodol1nmca vrgli na neznano ■rH:i'o, kier se mera hičeš nočeš prilagoditi ž:v!irni'kim razmeram ali pa klavrno pro-racf; Ta s/vet malih ljudi na mestni peri-feriii tvori poseben «"cia1n; problem in iz ni:h so se rekrutirali mnog1, ki se je nanje n^tpni^a usta rka akcija na Hrvatskem, »čudni in nenavadni so ti mai Mudie,« pi-;e dr. Budak v uvodm besedi k »Rascvjeta-n; tronji«. »dokler se ne nauč:rro da jih g!cdamr> z navadnimi očm: kJ so smrtne naJe dobrote so povsem drugačne če jih gledamo z navadninv očnv ki so mrtve, in Twv=iem d-u<*ačne če se dvignemo in pro-matramo sebe in drvtfe s perspektive več-re?a 4n b^žsmkeffa A samo za tako gledan ie in tako umevanje je vredno pisati.«
V romanu »Rascvietana treSn;a« že prihaja do izraba Rudakovo «we+wponawr«jko politično gledanje, v kolikor je bilo to v
prejšnjih cenzurnih razmerah mogoče. Roman je prav za prav nas/tal iz dveh zaplenjenih del »Raspeče« in »Na ponorma*. Ta predelava jo tudi iz liircrarno teoretičnih pogledov zanimivo delo Mile Budak je v romanu segel prav na široke in šel tudi v globino, vendar se pr: vsej razčlembi hrvatske socialne in politične stvarnosti čuti njegovo politično gledanje, ki daje stvarem in pojavom svojski videz.
Temu velikemu romanu »malega človeka« je Budak pridružil lani »starci pričo za nova pokolenja« z n asi lovom »San o sreči«. S tem romanom, ki šteje okrog 400 strani, j® sfgel v življenje izobraženstva, med vse-učiliščnike, v vrtinec mladinskih vprašanj današnje vulkanske dobe. Tudi tu se ne smemo čud;ti podtalni politični tendenci, ki preveva vse delo, o katerem pa je treba reči, da je prav kakor ostali Budakovi romani epično zelo močno in stilistično dognano. Dr. Budak je bil in je ostal kot pisatelj borec za sivoje pojmovanje hrvatske kolektivne usode in za svoj vzor hrvatskega človeka: ni se zadovolj-1 s samim opisnim pripovedovanjem ali s samo dokumentacijo Spisal pa je vrsito novel, ki jih lahko štejemo med antologične primere sodobne hrvatsike noveflistike. Treba je priznati, da je Mile Budak kot pisatelj samonikel m za sodobno hrvatstvo značilen pojav — nič manj značilen kakor na drugem tečaju hrvatske miselnosti njegov antipod Miroslav Krleža. Oba predstavljata — vsak po svoje — nemirnega jn upornega duha Hrvatov, čeprav je Krleža predvsem izpovedovaltc hrvatsike infie-Higence z njeno raciona1:stično kritičnostjo in njenim stremljenjem po nečem »nadhrvatskem«, Budak pa ie izpovedova-Iec kmeta in malega človeka, ki je prepojen s starim. trdovratnim samohrvatstvom in lri »e bo silcuSal v novih razmerah uvel javiti zopet vse druge tendence narodnega življenja.
Zapiski
Prof. Umberto Urbani o razstavi Slovenskega lika. V četrtkovem »Slovenskem Narodu« je izšel v italijanskem jeziku izviren članek prof. Umberta Urbanija o otvoritvi razstave »Slovenskega lika« v Batovi palači kot prve razstave slovenske umetnosti v Ljubljanski provinci. »Deveta razstava učencev Franceta Kralja dobiva poseben pomen v okviru ljubljanskega zgodovinskega maja«, piše med drugim ugledni italijanski kritik. »Dejanski gre za prvo umetnostno razstavo, ki je bila organizirana v novi Ljubljanski pokrajini že po 33 dneh izza prihoda naših slavnih Oboroženih Sil v mesto, ki je videlo nekoč med svojimi zidovi zmagovite legije cesarja Oktavijana Avgusta«. Nato navaja pisec odstavke iz govora slikarja Lojzeta Perka in karakterizira zapovrstjo posamezne razstavljalce in njihova dela. Ob koncu svojega, za mlade umetnike laskavega poročila, pravi g. prof. Urbani: »Umetnostna razstava bo gotovo vzbudila pozornost tudi s strani Italijanov, ki bodo imeli priliko spoznati naše nove sodržavljane, kateri umejo s svežimi barvami svoje mlade umetnosti izražati ljubezen, ki jih spaja z rodbino, z rodno hišo in z novo nesmrtno veliko Domovino«.
OBLJUBA GA VEČ NE VEŽE
»Ti si mi obljubil, da boš ob sedmih doma!«
»Da, očka.«
»In obljubil sem ti, da bo palica pela, če prideš pozneje!«
»Da, očka — ampak jaz nisem izpolnil svoje obljube, torej tudi teW ni treba svoje.«
Italijanski tečaj
XVI.
Spregatev pravilnih glagolov.
Italijanski jezik ima tri spregatve, končnice v nedoločniku so: I. -are, par-lare, II. -ere, bevere, vedere videti, III. -ire, preferire, seguire.
Sedanji čas. Presente.
1.	parl-o govorim
2.	parl-i govoriš
3.	parl-a govori
1.	parl-iamo govorimo
2.	parl-ate govorite
3.	parl-ano govorijo
1.	bevo
2.	bevi
3.	beve
1.	beviamo
2.	bevete
3.	bevono
1.	seguo
2.	segui
3.	segue
1.	seguiamo
2.	seguite
3.	seguono
1.	prefer-isc-o
2.	prefer isc-i
3.	prefer-isc-e
1.	prefer-iamo
2.	prefer-ite
3.	prefer-isc-ono
Pripombe: -are. -ere. -ire, -o, -i itd. so končnice (le desinenze), spredaj je deblo (il radicale). Nedoločniki II. spregatve imajo večinoma naglas na deblu: bevere, vendere (prodati), nekoliko jih ima končnico naglašeno: te-mere (bati se), spregajo se sicer enako. III. spregatev ima dve vrsti, manjše število glagolov pritika končnice naravnost na deblo kakor 1. in II. spregatev: dormire — dormo, seguire — seguo, večina njih pa podaljša v štirih oblikah sedanjika svoje deblo z zlogom -isc: finire (končati) fin-isc-o. Pazi na izreko: finiško, finiši, finiše, fi-niskono. Menja se torej š in k. Isto je pri drugi spregatvi glagolov, katerih deblo se končuje v nedoločniku na š, č, dž: vincere (zmagati) -vinco (k), vin-ci (č), Ieggere (čitati) -leggo (gg), leg-gi (dž), conoscere (poznati) -conosco (k) conosci (šš). Nasprotno je pri glagolih I. spregatve na -care in -gare; ti
obdrže vedno glas k in g, zato je treba pred končnico -i ali -e vriniti nemi h, n. pr. giuocare (igrati se) — giuo-chi, giudchiamo; pagare (plačati) — paghi, paghiamo. Kjer pa postane zaradi končnice -i ali -e pri glagolih na -ciare, -giare, -sciare in podobnih črka i nepotrebna, se v pisavi izpusti: bacia-re (poljubiti) — bacio, baci, bacia, ba-ciamo, baciate, baciano; mangiare, — mangio, mangi, mangia. mangiamo, mangiate, mangiano; lasciare (pustiti) — lascio, lasci, lasciamo. Poglejte si zopet, kaj smo se učili o izreki črk c, g, sc v prvi in drugi lekciji! V izreki se glas i za glasovi č, dž. šš, Ij in nj v končnici -iamo ne izgovarja, pravilno je: laššamo, bačamo, konsiljamo (con-sigliamo — svetujemo), mandžamo itd. Isto: cambiare (menjati) — cambio, cambi, cambiamo.
Končnice -iamo, -ate, -ete in -ite (1-
2.	os. množ.) so vedno naglašene, v drugih oblikah je naglas na deblu, v
3.	os. množ.. je naglašen predpredzad-nji zlog ali celo četrti zlog šteto od zadaj: meritare (zaslužiti) -merito, meri-tano toda meritiamo, meritate.
Fare se sprega: fo (faccio), fai, fa, facciamo, fate, fanno.
Še dve opombi k besedilu Oblike kakor: si pranza, si mangia, si parla so zelo pogoste, prevajamo jih: kosimo, jemo, govori se; osebek je tukaj nedoločen, glagol stoji v 3. os. ednine, si je povratni zaimek, slov.: se. Moj, tvoj se glasi il mio, il tuo (s spolni-kom!), le tik pred izrazi za sorodnike v ednini se spolnik izpušča, zato ste čitali: mia sorella, mio fratello, toda: moj dobri brat, ali: moji bratje — il mio buon fratello, i miei fratelli.
Vaja. Spregaj pismeno: Non vedo niente (nič). Chiamo il fratello. Perche non finisco la lezione? Non conosco questo signore. Dormo bene.
Pregovori. A pensar troppo non si fa nuila. Aspettare e non venire e una cosa da far morire. (a pensar troppo če preveč premišljujemo, nulla nič. aspettare čakati, venire priti, morire umreti. Brezplodno čakanje je počasno umiranje).
Dogodki na Spodnjem štajerskem
Na slovenskem področju, ki je priključeno Nemčiji, pridobi, kakor razberemo iz »Tagesposte«, Nemčija okrog 5000 ha zemlje, sposobne za pridelovanje povrtnine in okrog 5 milijonov sadnih dreves. Letos skrbijo v Nemčiji še prav posebno, da bo dovolj zemlje obdelane in da bo povsod dovolj povrtnine. Zaradi tega bodo posvetili novo pridobljenim pokrajinam posebno pozornost.
Mariborska nemška mladina je bila v nedeljo popoldne sklicana na svoj prvi zbor. Nastopili so bobnarji in trobentači. Potem je štabni vodja Biihl izpregovoril o dosedanjem mladinskem pokretu v Mariboru, ki se je pričel z majhno skupino mladine. Dalje je govoril krajevni vodja Cink. Spominjal se je dobe pred letom 1933, ko so prvi pripadniki Hitlerjeve mla-
dine v takratni Avstriji vodili svoj pokret iz Maribora. Naloga spodnještajerske mladine naj bi bila vzgajati mlade ljudi za nacionalne socialiste.
Zbor štajerskih voditeljev Hitlerjeve mladine v Mariboru. Preteklo soboto in nedeljo so bili. sklicani v Maribor voditelji in voditeljice Hitlerjeve mladine na štajerskem. Sprejel jih je štabni vodja Biihl. Ogledali so si mesto, zvečer pa so se zbrali k tovariški zabavi, kjer so posamezni govorili o nemškem mladinskem pokretu pod Jugoslavijo. Slednjič so se pogovorili o načrtih za delo v letošnjem poletju.
Nabavnice za čevlje in nogavice. Prebivalci Spodnje štajerske so že prejeli nabavnice za nogavice in čevlje, ki omogočajo nakup teh predmetov.
Iz življenja na Hrvatskem
Hrvatske spominske znamke. Dne 10.
maja, ko je minil prvi mesec nezavisne države Hrvatske, se je prvič uveljavila hrvatska filatelija. Znamka je hvaležno sredstvo propagande za vsako državo, kar vedo tudi hrvatski upravniki. Zato so bile s posebno naredbo dane v promet bivše jugoslovanske znamke z novim pretiskom. Vsega je bilo izdanih 5.000 takih znamk, ki so jih prodajali 4. maja na poti v Zagrebu. K nominalni vrednosti je bilo treba doplačati poseben dodatek, ki je šel v blagajno za hrvatsko vojsko. Dne 10. maja so v Zagrebu uporabljali tudi poseben poštni žig.
V hrvatsko vojsko se priglašajo. »Hrvatski narod« dalje objavlja spiske onih častnikov, ki so se prijavili za službo v hrvatski vojski. Pravi, da bodo v hrvatsko vojsko sprejeti bivši delavoljni častniki, ki so po svoji vdanosti hrvatske narodne misli in po eiosedanjem življenju zaslužili, da bodo vanjo sprejeti. Med drugimi so se prijavili: vojaški zdravnik general dr. An-te Hočevar, major Dragotin Vari, kapetani Stanislav Škcberne, Ivan Žagar. Janko Horvat, Ciril Špindler, naporočnika Dragotin Cerne in Rudolf Brnčič, pomožni zdravnik Rudolf Smrekar, orožniški general major Kvintilijan Tartaglia, orožniški major Zvcnimir Pele, orožniški kaoetan Davorin Mavrič in nižja vojna uradnika
Robert Rebolj in Jakob Kovač.
Sredstva za dograditev zakladne bolnice v Zagrebu so zagotovljena. Pretekli teden je obiskal zagrebškega župana g. Ivana Wernerja škof g. dr. Josip Lach. Pri tej priliki sta se sporazumela o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gradnjo nove Zakladne bolnice. Zagrebški župan je izjavil, da bo hrvatska državna uprava voti-rala 15 milijonov din za dograditev bolnice. S tem je odstranjena zadnja ovira v gradnji tega prepotrebnega zavoda. Po mnenju župana g. Ivana Wernerja bo bolnica že v dveh in pol mesecih odprta. V njej bo prostora za 900 bolniških postelj.
Preganjanje beračev z zagrebških ulic. Mestno načelstvo je zaprosilo policijsko ravnateljstvo v Zagrebu, da podvzame najstrožje ukrepe za odstranitev beračev v zagrebških ulic. V zadnjem času je bilo število prosjakov po ulicah tolikšno, da je že neugodno vplivalo na tujce, ki se v teh dneh v velikem številu mude v Zagrebu. Vsi berači, ki niso pristojni v Zagreb bodo prisilno odvedeni v njihove domovne občine. Za zagrebške reveže pa bo skrbela mestna občina.
Na zemljišču dobrovoljcev bodo gradili delavske hišice. Pretekli teden je pregledalo poverjeništvo za gradnjo malih delavskih hišic nekatera zemljišča, ki bi prl-Sla v poštev za parcelacijo. V prvi vrsti so izbrali 15 oralov zemlje v Dojnji: Dubravi. Zemljišče je bilo svoječasno last zagreb-
škega kapitlja, po agrarni reformi pa je bilo razdeljeno med dobrovoljce. Ker so sedaj z odredbo Poglavnika vsa zemljišča do-brovoljcem odvzeta in potemtakem z njimi razpolaga državna oblast, bodo to zemljišče uporabili sedaj za gradnjo hišic hrvatskih delavcev. Na tem prostoru mislijo zgraditi okoli 50 delavskih hišic. Zemljišče je zlasti zato prikladno, ker prejšnji lastniki ne bodo dobili nikake odškodnine m ker je uprava cestne električne železnice sklenila, da bo do Dubrave in do mestne mitnice penlaljšala tramvajsko progo.
Nov komisar v »Našički«. V tvornici ta nina d. d. »Našička« je bil imenovan za poverjenika ing. Peter Prpič gozdarski ravnatelj v pokoju. Za njegovega namestnika je bil imenovan ing. Adolf Jošovac. Oba sta že prevzela posle.
Športni dmMž
S 4:1 točki je zmagala Italija v dam-skem teniškem dvoboju nad Nemčijo v Firenci. častno točko za Nemčijo je pridobila gdč. Kaeppel z zmago nad bivšo rojakinjo Ullstein, zdaj poročeno Bossi, medtem ko so v vseh ostalih srečanjih zmagale Italijanke.
Madžarski atleti bodo zadnje dni junija in v juliju absolvirali tri meddržavna srečanja, in sicer najprej z Italijani na domačih tleh, potem s Finci v Helsinkih in na povratku s Finske še v Stockholmu proti švedski.
Lepa športna prireditev v Novem mestu. 2e po nekaj dnevih bivanja Italijanske vojske v našem mestu, ki je vojake gostoljubno sprejelo, so vojaki-nogometaši divizije »Re« odigrali z novomeškimi nogometaši preteklo nedeljo prijateljsko nogometno tekmo. Tekma je privabila številne gledalce, ki so z nestrpnostjo sledi'i živahni igri. Prvi polčas se je končal 1:0, v druger. polčasu pa so vojaki z veliko premočjo premagali domačine s končnim rezulatom 2:1. Moštvi bosta to nedeljo odigrali povratno prijateljsko tekmo.
Igralcem SK Ljubljane. Jutri v nedeljo dne 18. t. m. igramo pokalno tekmo s SK Mladiko ob 16. uri popoldne; ob 17.30 uri pa prijateljsko tekmo s SK Marsom. Postava moštva je na običajnem mestu.
SK Svoboda. Radi pokalne tekme z Jadranom naj bodo v nedeljo igralci I. moštva v naši garderobi ob 9.30, juniorji pa ob 8.30.
V nedeljo dopoldne se bosta v zanimivi pokalni tekmi srečali moštvi Svobode in Jadrana, žreb je žetakoi v začetku določil za nasprotnika dvoje najbolj izenačeni.! moštev in bo že radi tega tekma ena najbolj zanimivih te nedelje. Obe moštvi imata nekaj novih pridobitev in se obeta lepa in borbena tekma. Glavna tekma se prične ob 10., predtekma pa ob 9, obe na igrišču Ljubljane.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri Btojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
-lovov
enkratne -ibiav
Postrežbo išče
mlada žena z dobrimi priporočili. Sprejme tudi boljše perilo v pranje in likanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6520-1
Korespondenta
(korespondentko) italijanskega in slovenskega Jezika, perfektnega, — | sprejme velepodjetje.. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerna predizobrazba«.
9552-1
Inteligenta
samostojno konceptno moč v italijanskem jeziku, sprejme velepodjetje. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Višja Izobrazba«.
9551-1
Angleški kamgarn
moder, za moško obleko prodam 3.20 m. Na ogled ln cena v ogl. odd. Jutra v šelenburgovi ulici.
9149-6
Bivši državni
nameščenec
uradniškt skupine, govori nemško, zmožen kavcije, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Pošten«.
9489-2
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRIL3PMTE
SMBROCDE SRFIR3C RVIINE
BISERE I.T.D. STARINSKI MRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEH AH STARATVRCKA
3os EBERLE
LJUBLJANA TVRŽEVA 2
£gK HOTEL ** SLON
Kupim
Kupujemo
vse »Juhan« steklenice
Knjige
Italijanščine
v govoru ln pisavi se naučite z Italijansko Jezikovno vodnico za samouke. Naprodaj v TIskarni Slovenija, Vegova 6 ln v vseh knjigarnah. Vezana 40.-. broš. 24 din.
9643-8
UIIJJL.IJU.]
»assogene
»Cizcreli«
(pogon z lesnim ogljem) si pustite montirati na Vaš osebni ali tovorni avto, ali stabilni motor ln se potem lahko vozite medtem ko se z bencinom ne morete. Generator delavnica. Tyrševa 13 (Flgovec).
9560-10
Kolesa
2 Din stane kg čebule,
ako mesto nje uporabljate
CEP0!
Zahtevajte pri svojem trgovcu!
Suhih bukovih drv
prvovrstnih. prodamo večjo količino. Repovš. Ljubljana. Idrijska ulica 16 Telefon 20-72.
9479-15
Kupimo vsako
količino
bukovih drv. oglja, tramov ln desk. Ponudbe na »Exportles«. Ljubljana. Tyrševa 15.
9535-15
Pohištvo
Iz Maribora
zamenjam pohištvo eno sobo ln kuhinjo, takoj. Eventuelno tudi stanovanje v LJubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9532-12
Spalnico
Damsko in
moško kolo
tovarniško novi, najbolj -,„ še italijanske znamke po najvišji ceni. »Ali- ^ zelo njzko ceno na. menta«, Vodnikova 65. ( prodaj Generator delav-od 10. do 12. ure.	■ nlca. Tyrševa 13. Figovec
9539-71	9561-11
Veliko trgovsko
podjetif
Išče v strogem centru pritlične lokale za pisarne Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Center 6<.
9565-19
Profesorica
matematike pripravlja dijake za maturo in izpite. Naslov pustite v o§I. odd. Jutra pod šifro »Siguren uspeh 777«.
9525-4
Morsko travo
od din 2 dalje nudi Sever & Komp.. Ljubljana.	6431-6
Kauč, omara
poceni naprodaj. Domobranska 23, I., levo.
9530-6
Družina Kodre naznanja tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nenadoma preminula njihova najboljša srčno ljubljena mama, stara mama, gospa
FRANČIŠKA KODRE
roj. GVARDJANCIC
K večnemu počitku jo spremimo 18. t. m.
Globoko žalujoči družini KODRE-LASIČ
Goče, Ljubljana, 15. maja 1941.

mize. fotelje, otomane, radio, kuhinjsko opravo s posodo, lestence ln drugo, prodam takoj — Informacije pisarna H. Piccolo, Frančiškanska ulica 6.	9566-12
Po ugodni ceni
prodam elegantno spalnico. Jedilnico ln kuhinjo Ogleda se lahko vsak dan od 11. do 12. ure. Povšetova ul. 76a.
9555-12
mjHMiliiL
Sobico
opremljeno, oddam takoj v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9534-23
Sobo
zelo lepo, strogo separl-rano, takoj oddam. Mar-montova 27.
9568-23
Posest
■BEAtlTETAa
poc.toa posredovalnica v Ljubljani j« saao v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna poit. Telefon 44 - 20
Stavbno parcelo
smer Smartinska cesta, 800 m proti letališču, zelo ugodno, po 30 din kv. m. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.	9569-20
Moderna vila
4 sobe Itd. v Mariboru, naprodaj za 350.000 din ali se zamenja za vilo v LJubljani. Oglase na pisarno Rapld, Marburg, Herrengasse 28.
9483-20
Dopisi
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
Agilna, Blizu tramvaja, Brez otrok. Bližina Tržaške, Blizu gl. kolodvora. Bolgarščina. Geo-meter. Gotovina družabnik. Dobro plačam, Duševna harmonija. Draginja. Drž. uradnik. Dober čuvaj. Daktilografinja. Hiša. Industrijalec begunec. Intra 303. Knjiga. Kavcija. Kuharica vestna ln dobra. Lepa soba. Lokal, Mirna stranka. Maribor. Na prometu. Ne predaleč. Plačam takoj. Pisarna 333. Poštena delovna, Plačam v naprej. Praksa uspeh. Pri Sv Krištofu. Poštena Pridna 1941. Ruščina. Sodelovanje. Soba 3. Špagat Soliden, Sigurnost ln sodelovanje. Sedanjost. Tri osebe 99. Trieder. Točen plačnik. Takojšnja zaposlitev. Takoj 33. Takoj. V zameno italijanščino. Vračam. Vajena Visoke obresti. Zanesljiva 222 Ziindapp, Zamenjava 45. 6678, 7777.
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ln kopalnico oddam v podnajem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9504-21
Nemški brak
belo rujave barve, rep pristrižen, sliši na ime Bluff, z novim ovratnikom se Je izgubU. Kdor ks; ve, naj javi proti nagradi v Upravi Vojne bolnice. Zaloška c. !
9549-27,
Potujem v Milan
prevzamem osebne in trgovske zadeve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milano«.
9541-31
Preselitev pohištva v Maribor
Stranka, ki se preseli iz Maribora v Ljubljano, nudi tovorni avto za prevoz v Maribor. Pojasnila daje »Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra c. 27-1., tel. 21-09. i	9558-31
Električno črpalko
za vodo, kupim. 380 voltov. 30 do 50 m višine, 60 do 100 minutnih litrov. Babnik, vodovodni inštalater, Ljubljana, — Fiignerjeva.
9554-29
ENO- IN VKBARVE
jugografikA
■fixfaiXn. rtaufilS
OBZIREN SODNIK
Pri sodni razpravi zaslišuje sodnik elegantno oblečeno damo. Sodna dvorana je polna poslušalcev. Sodnik vpraša damo: ^^Koliko let pa štejete?
—	Pet in dvajset, gospod sodnik.
—	Tako, tako. In zdaj boste prisegli, da boste govorili čisto resnico.
f
Dotrpela je, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena žena, predobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA RAM0VŽ roj. Kmetic
žena trgovca in gostilničarja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice štev. 51, na pokopališče k Sv. Juriju.
ST02ICE — LJUBLJANA — TRBOVLJE — ČRNUČE — VERJE LJUTOMER, dne 16. maja 1941.
Globoko žalujoče rodbine:
Ramovž, Lavtižar, Vidmar, Šubic, Zabukovec, Kalinger In ostalo sorodstvo
i
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl v 73 letu starosti soprog, oče, stari oče, tast, brat itd., gospod
ANDREJ JELAČIN
orožniški stražmojster v pokoju in posestnik
Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti. Funtkova 39, Stožice.
Ljubljana, 15. maja 1941.
ŽALUJOČA SOPROGA in družine JELAČIN, PERME, KUMP in OSTALO SORODSTVO
Opremljeno sobo
zračno, sončno, v strogem centru, oddam. — istotam oddam tudi 1 veliko prazno sobo, primerno za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9524-23
Lepo prazno sobo
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9545-23
Dražbe
Dražba
stenske ure. slik. ogledala, več stolov ln sten z obešalniki, se bo prodalo na dražbi dne 24. maja točno ob 15. url v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 13.
9523-32
Po dolgotrajni bolezni je preminul naš soprog, dobri oče, stari oče, gospo!
FRANC MIKLAVIČ
bivši župan in dež. poslanec goriški, posestnik,
trgovec itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo popoldne v Kobaridu. KOBARID — LJUBLJANA, dne 16. maja 1941.
žalujoči:
MARIJA — soproga	inž. FRANC, MAKS — sinova
in ostalo sorodstvo
Revoco.
Poiche TAlto Commissariato Civile non ha approvato 1'autorizzazione »ENDIROT« per la compera dei rottami revochiamo il nostro bando, pubblicato nei giornali del 16. maggio 1941/XIX.	RUPENA-LUTZ, s. a g. I.
— Lubiana VII, šiška
Ker Visoki Kraljevi Komisarijat pooblastila »ENDIROT« za nakup kovin ni odobril, preklicujemo naš včerajšnji tozadevni razglas.
RUPENA-LUTZ, d. z o. z. Ljubljana VII, šiška
L'awiso di pubblicita, pubblicato dalla ditta Rupena-Lutz S. a. g. 1. Lubiana VII šiška, sotto il titolo di »Bando« non deve essere considerato come un annuncio ufficiale o comunque come una comunicazione rivestente carattere ufficioso. La S. a. g. 1. Rupena-Lutz non č mai stata auto-rizzata a pubblicare avvisi della forma e del tenore di quello comparso nello »Jutro« e nello »Slovenec« del giomo 16 maggio, i quali devono percio ritenersi abusivi, e per il loro contenuto com-merciale assolutamente privati.
Oglas, ki ga je objavila tvrdka Rupena-Lutz, d. z o. z., Ljubljana VTL, šiška, pod naslovom »razglas«, se ne sme smatrati kot uradno naznanilo ali sploh kot obvestilo, ki Ima uraden značaj. Družba z o. z. Rupena-Lutz ni bila nikoli pooblaščena, da objavlja razglase v Obliki ln vsebini, kakor je oni, ki je izšel v »Jutru« in v »Slovencu« 16. maja ter se mora smatrati za zlorabo in je zaradi svorje trgovske vsebine popolnoma zaseben.
——
E. S a 1 g a r i:	^
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski roman
Srebrnjak se je nekaj trenutkov lesketal na soncu, nato pa zletel proti nasprotni strani ograde.
Yanez je bil oddal prvi strel in je čakal priložnosti za drugega.
Izstreljeno karabinko je bil spustil na tla, z drugo je meril proti sredini arene.
Drugi strel je počil, in bik, zadet, se je zrušil na kolena.
Navdušeno vriskanje se je razleglo okrog in okrog arene.
»Čudovit strelec ste, milord,« je rekel sultan. »Ali naj se prireditev nadaljuje?«
»Ce vaša visokost izvoli.«
Na znamenje s trobento je v strnjeni vrsti stopilo na borišče dvajset mož, oboroženih s sulicami. V nasprotnem kotu ograde so odprli dve kletki; iz ene je planil tiger, iz druge črn panter.
Ko sta živali začutili, da sta prosti, sta pogledali druga drugo, kakor bi se vpraševali, čemu so ju spustili. .Nato se je jel panter plaziti proti možem, ki so mirno čakali, da jih napade; polovica jih je pobesila sulice, drugi so jih držali tako, da so štrlele strmo proti nebu..
Vajeni teh krvavih iger, niso kazali nikakega strahu.
Ko je tiger videl, da se panter pripravlja k na-
padu, se po kratkem obotavljanju tudi sam zganil in nekajkrat visoko poskočil, kakor da se hoče prepričati o prožnosti svojih mišic.
Prizor je očitno postajal zanimiv in nevaren.
Panter se je križem kražem plazil naprej, kakor da še ne ve, katero pot naj ubere, nato pa debelo zarjovel in se pognal v naskok..
Suličarji so mu nastavili svoje dolgo, ostro orožje. Ko je zver zagledala toliko grozečih konic, je hotela svoj skok prekiniti, prepozno.
Tudi možje so se bili ta čas pomaknili naprej m so jo prestregli z ostmi svojih strašnih sulic, ki so ji na več mestih predrle telo.
Kri jih je v potokih obrizgnila, toda vzdržali so, dokler ni panterjevo telo prestalo gibati.
Videč, kako je s tovarišem, se je tiger umaknil.
Palice, sadje, vse mogoče reči so se usipale nanj, toda ni se mogel odločiti, da bi znova napadel.
»Strahopetec je,« je sultan rekel Yanezu. »Ali bi nam hoteli še enkrat pokazati svojo strelsko umetnost, milord?«
»Ako želite,« je Portugalec odvrnil.
Yanez je dal suličarjem znamenje, naj se umaknejo, in pomeril na tigra.
Trikrat ali štirikrat se je prestopil, nato je sprožil.
Vihar odobravanja je pozdravil spretnega strelca, ki je bil podrl tigra s prvo svinčenko.
»Milord,« je rekel sultan, »jutri vas pričakujem v svoji palači. Prireditev je končana.«
4. poglavje Napad na topničarko
Tri dni se je Yanez vdajal lenobi ter porabljal svoj čas nekaj za dvor, nekaj za veselice.
V svoji palači je bil sprejel že mnogo obiskov in povabil tudi tistih nekaj Evropcev, ki so bili v prestolnici, čeprav so mu utegnili postati nevarni.
Podoba je bilo, da gre vse po sreči, kar je nepričakovan dogodek skalil to lepo življenje.
Četrti dan zjutraj je poveljnik praha, ki ga je bil poslal v Mangalum po novice o usodi brodo-lomcev, ves razburjen stopil v njegovo delovno sobo.
»Nu, kaj bo dobrega?« je vprašal Yanez ter si prižgal cigareto.
»Neka nizozemska topničarka je našla čolne z brodolomci in plove z njimi semkaj.«
Portugalec je vrgel cigareto proč in jel z dolgimi koraki hoditi po sobi.
»Ali je jahta pod paro?« je vprašal.
»Ognji pod kotli so zakurjeni.«
»Topničarka ni tisto kakor križarka, in s svojimi topovi se jo upam storiti nesposobno za boj.
Ali je daleč?«
»Prej ko v dveh urah ne more biti tu.«
»Tedaj se podvizajmo.«
Yanez si je del čelado na glavo in zapustil palačo v spremstvu pol tucata do zob oboroženih Malajcev.
Ker je bil tržni dan, je bilo v okolici pristanišča le malo ljudi. Tako se je mogel Yanez s
svojim spremstvom vkrcati, ne da bi zbudil veliko pozornost.
Kakor vselej, si je bil Yanez tudi to pot hitro zasnoval načrt Hotel je odpluti na morje in se spustiti z Nizozemci v boj.
Močnega se je čutil dovolj, kajti njegovi topovi so nesli tisoč in tisoč pet sto metrov daleč. Razen tega je vedel, da se lahko zanese na svoje ljudi.
Jahta, ki je plula na vso paro, se je na čelu prahov približala topničarki.
Ko so potniki v čolnih, ki jih je vlekla topničarka za seboj, opazili jahto, so poskočili ter jeli grozeče mahati s pestmi in kričati:
»Evo gusarja!«
»Streljajte!«
»Zakvačite njegovo ladjo in pobesite sodrgo na rajne.«
Topničarka je bila napravila pol obrata, in moštvo je porezalo konopce, na katerih so vlekli čolne.
Yanez se je bil vzpel na poveljniški mostič ter poklical Matija k sebi.
Dajaški velikan je prihitel in zaklical:
»Kaj izvolite, gospodar?«
»Snemi angleško zastavo in razvij slavno znamenje nezmagljivih mompracemskih tigrov.«
Angleško zastavo so sneli ,in rdeča zastava s tigrovo glavo se je dvignila kvišku.
Topničarka je plula z vso močjo. Očitno je kurila z nečim drugim namesto s premogom, zakaj videti je bilo, kako se je bližala hitri jahti.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — VsJ v LJubljani.