101. številka. Ljubljana, v sredo 3. maja. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan mveč«r, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Delavski praznik. V Ljubljani, 3. maja. Prvi dan maja meseca, novodobni delavski praznik, minil je dosti mirno. Pred nekaterimi leti sklenili bo delavci navdušeno, da bodo vsako leto na ta dan odložili delavsko orodje in priredili velikanske manifestacije za emancipacijo delavskega ali četrtega stanu, v prvi vrati pa za OBemurni delavnik in za splošno volilsko pravico. Prvo leto posrečila se jim je ta namera še dosti dobro. Takozvani kapitalistični krogi so se tedaj prepričali, da imajo proti sebi ogromno večino delavskega stanu, prireditelje in udeležaike tiste demonstracije je pa prešinila zavest, da so mogočen faktor, kateremu se bo prej ali Blej posrečilo, premeniti sedanji brez dvoma nepravični socijalni red. Drugih, sosebno praktičnih nasledkov pa ta demonstracija ni imela in zategadelj ji 1 se je delavski stan od te ideje odvračati. Prvi so to storili angleški delavci. Ti praznujejo samo prvo nedeljo meseca maja; njim so se letos pridružili tudi uemški socijalisti, a tudi v po-samnih mestih, v deželab, kjer je sicer socialistična stranka oficijelno alavila prvi dan maja me-Beca, ni letos delavski Btan iz materijelnih ali drugih ozirov priredil nikake demonstracije, tako da je bila ta le polovičarska, tudi če se ne upošteva, da neimovito kmetsko prebivalstvo še ni navdano s Bocijalističnim duhom. Kakor rečeno minil je letošnji delavski praznik skoro povsem mirno, ker posamnih izgredov ni rezati na rovaš delavski stranki kot taki. V velikih mestih in v krajih, kjer je obrtnost velika, bile so demonstracije večje, v manjših krajih manjše, ponekod pa jih sploh ni bilo. Tudi v naši državi je bilo praznovanje samo parcijelno, čo tudi se je su-cijalistična stranka trudila, da bi priredila Čim «i-jajnejšo manifestacijo. Na vseh prirejenih shodih izrekli so se delavci za osemurni delavnik in za splošno volilsko pravico. To sta namreč za sedaj kardinalni tirjatvi delavske stranke iu ker smo mi vedno podpirali in zagovarjali vse opravičene tir-jatve delavcev, je gotovo umestno, ako tudi proti tema dvema določimo evoje stališče. Da je položaj proletarijata jako slab, tega LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgonev, preložil Ivan Gornik.) (UaUe.) Akini je vzdrhtel: bila je njegova Žena. Zgrabil je za vajeti. — Cemu neki ustavljati, znmrinral je Efrem : — radi babe ustavljati? Nu-u! Toda Akiui je naglo ustavil konja. Tisti hip prihitela je Avdotja do ceBte in se zgrudila z licem v prah. — Dragi moj, Akira Semenič, zavpita je: — tudi mene je izgnal 1 Akim jo je pogledal in ni se ganil, samo krepkeje je nategnil vajeti. — Uri! zakričal je Efrem znova. — Torej te je izgnal? rekel je Akim. — Izgnal, dragi golobček moj, odgovorila je Avdotja ihte. — Izgnal, dragi moj. Hiša, pravi, je zdaj moja, idi torej \en. — To je resna stvar! dobro, opomnil je Efrem a resno. nihče ne taji. Naša država storila je v tem oziru že marsikaj; skrbela je za ustanovitev bolniških blagajnic, delavskih zavarovalnic za slučaj nezgode, omejila obrtno svobodo, vsled katere so bili delavci izročeni podjetnikom na m-lost in nemilost, ustanovila obrtne nadzornike, skratka, storila je mnogo dobrega in koristnega. Tudi zahtevi osemumega delavnika se le malokdo principijelno protivi, a ker je to le bolj denarno vprašanje, zato se ne da hitro rešiti, zlasti tam ne, kjer ima delodajalec obilo delavskih sil na izbero. Tudi niso gospodarske razmere povsod jednake in pri določitvi delavnika je to odločilnega pomena. Zategadelj sodimo, da to vprašanje vsaj v bližnji prihodnjosti še ne pride na dnevni red, akopram ni dvomiti, da bodo delavci tudi to dosegli, kadar bodo za to razmere ugodne. Drugače pa je b splošno volilsko pravico. Ravno v naši državi je volilska pravica kaj krivično reserviraua le nekaterim krogom in bilo bi le pravično in dobro, da se razširi. V tem oziru so naše simpatije na strani delavcev, ker drugod niti biti ne morejo. Kar je mala Belgija na predlog klerikalnega Nyssena dovolila^ vsaj do tega imajo pravico tudi avstrijski državljani. V Belgiji, kjer je šest milijonov prebivalcev, bo odslej 1,200.000 volilcev, v Cislitvanski, kjer je 23 milijonov prebivalcev, pa jo samo 1,249.000 volilcev, torej le za 49.000 več, kakor v Belgiji ! Te številke govore tako jasno, da jim nimamo ničesar pristaviti. Deželni zbor kranjski. IX. seja dne 2 maja 1 893. leta. (.Daljo in konec.) Posl. Krsni k in drugi Btavljajo nastopni samostalni predlog: Slavni deželni zbor! Glede na to, da slainarska obrt v Domžalah in okolici zadnja leta vidno propada, glede na to, da tiči glavni uzrok tega propada v tem, da razpolaga tuja konkurenca z boljšim surovim materijalom iu finejšim pletenjem nego je domače; glede dalje na to, da so podani naravni pogoji za toliko povzdigo teh faktorjev na domači zemlji, da bi bolje — In ti si nameravala ostati, opomnil je Akim trpko, sedeč na telegi. — Kako ostati! Di, dragi moj, rekla je Avdotja, ki se je bila dvignila na koleni in zopet treščila ob zemljo: — ti ne veš, jaz . . . Ubij me, Akim Semenič, ubij me tu na mestu . . . — Će:>iu naj bi te bil, Artfjevna, rekel jo Akim žalostno: — sama si se kaznovala, kaj hočeš še? — Ali kaj misliš, Akim Semenič . . . Vedi, novci . . . tvoji novci . . • Vedi, ni jih, tvojih novcev namreč . . . Vedi, jaz, prokleta, vzela sem jih iz podpolice in sem dala vse temu zlodeju Naumu, jaz prokleta ... In zakaj Bi tudi meni povedal, kje hraniš novce, prokletu jaz ... On je za tvoje novce tudi hišo kupil ... ta zlodej . . . Ihtenje zadušilo ji je glas. Akim se je zgrabil z obema rokama za glavo. — Kako! zakričal je naposled: — torej tudi novci so šli . . . tudi novci in hiša, in ti si to . . . Al Iz podpolice si jih vzela , . . vzela . . . Da, ubil te bom, vražja baba . . . In skočil jo s telege. — Semenič, Semenič, ne pretepaj, ne deri se, zajecljal je Efrem, katerega je zbok takega nepričakovanega dogodka jela ostavljati pijanost. vzgojeni mogli uspešno stopiti v boj s tujimi izdelki, — stavijo podpisani predlog: Deželnemu odboru se naroča, obrniti svojo pozornost na to vprašanje ter vzlasti razmotrivati, kako bi se vpeljalo in povzdignilo pridelovanje boljše surove slame, in kako bi bilo pridobiti in na-Btaviti sposobne učitelje, ki bi poučevali v pletenji po inozemskih uzorcib, — ter glede pokritja potrebnih troškov, oziroma prispevka k isticn stopiti z vlado v dogovor. Posl. Šuklje in drugi stavljajo samostalni predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Kiparju Alojziju Ganglu izreka se za njegove umotvore za gledališko zgradbo priznanje deželnega zbora ter dovoli iz deželnih sredstev nagrada 500 (petsto) goldinarjev. Vsi trije predlugi pridejo v obravnavo v jedni prihodnjih sej. Posl. dr. Papež poroča o prošnji podobčine Kleuik za izločitev iz občine Št. Peter in ustanovitev samostalne občine. Po nasvetu upravnega odseka se naroči deželnemu odboru, naj stori vse potrebno, da se ugodi tej prošnji. Posl. Lenarčič poroča o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6. (Občila) Obširno poročilo deželnega odbora o cestnih zadevah vzelo so je na znanje brez ugovora, le pri Novomeškem okraji oglasil se je posl. pl. Langer izrazujoč nekatere želje glede1 tamošnjih okrajnih cest. Posl. Povše poroča o § 3. poročila deželnega odbora: Deželna kultura, in se prestopi takoj v podrobno debato. Pri marg. št. 10- oglasi se dež. vlade voditelj, baron Hein ter naznani, da je ministurBtvo vzelo na znanje predloge dež. odbora gledel uravnave Save v delnih progah Tacen-Ćruuče in Črnuče-sv. Jakob. Posl. Lavreučič izreka željo, naj bi sedela za uravnavo Vipavskih voda vender nekoliko pospešila, na kar je odgovoril deželni odbornik dr. Papež. PobI. Kavčič ni zadovoljen s pojasnili dr. Papeža in z britkim sarkazmom kritikuje počasno ravnanje o zadevi, ki je za Vipavce vitalnega inte- — Ne, dragi, ubij me, dragi, ubij me, prokleto; bij, ne posiušaj ga, kričala je Avdotja in se krčevito valjala ob Akiuiovih nogah. Obstal je, pogledal jo, odšel nekaj korakov in sedel v travo poleg ceste. Nastal je kratek molk. Avdotja je obrnila glavo proti njemu. — Semenič, a Semenič, rekel je Efrem, privzdigni vdi se v telegi: — dosti tega — saj stvari — to je revščini ne pomoreš. Fej, kakšen sluča*, nadaljeval je tako rekoč za-se: — taka prokleta baba . . . Stopi k njemu, pristavil je, naklonivši se čez drog k Avdotji: — vidiš, zblaznel je. Avdotja je vstala, približala se Akimu in se zopet zgrudila k njegovim nogam. — Dragi, začela je s Blubim glasom . . . Akim je vstal in se vrnil k telegi. Zgrabila ga je za krilo kaftana. — Idi proč, zakričal je strogo in jo odpahnil. — Kam hočeš, vprašal ga je Efrem, ko je videl, da zopet seda k njemu. — Hotel Bi me peljati do doma, rekel je Akim: — popelji me torej do svojega doma . . . Vidiš, mojega ni več. Kupili ao ga od mene. — I no, izvoli, popeljeva se k meni. A kaj bo Ž njo? Priloga ^Slovenskemu Narodu" ftt. 101, dnč 3. maja 1893. ga postaviti v prvo vrsto, potem ne Bme to biti tisti element, ki gravitira iz države. Slo-venc in Hrvati m maloštevilni Tržaški, Goriški, Puljski in Opatij«ki Nemci morajo biti lojalni in avstrijski, ker drugega ne morejo uič biti. Kam pa nai gravitiram, če ne v Avstrijo? Italijani a o večinoma slabi Avstrijci in prav t a s I a bo a v s 11 i j s k i element, se protežira. Res, če bi m hotelo (kar pa Bfl gotovo noće) pripraviti Ilirsko za priklopije nje k Italiji, nu moglo bi ae drugače postopati, kakor se postopa sedaj. — Kaj bo iz tega? Večina primorskega prebivalstva je slovanska, m mo nje eksistira majhna, a spoštovanja vredna nemška manjšina v Tratu, Gorici, v Pulju in Opatiji, a v .se te in sploh vse vlada Italijan — vsled protekcije, katero uživa na Duoaji iu v Trstu. Dvu tretjini nameatniških referentov in okrajnih glavarjev, dve tretjini okrajnih sodnikov in tri četrtine, višj:h sodnikov stoje na stališči poitalijančovanja in sodijo, da je popolnoma naravno, če se vsa dežela italijansko uravna in apretira. Tisti, ki tega niso hoteli, kakor prejšnji dvorni svetnik baron Rech bach v Gorici, okrajni glavar Con ti in drugi, so preslabi, da bi kaj dosegli. Kaj bo iz Primoisko? Ali hoče Avstrija opustiti svoj emporij in svoj svet ob Adriji? In če tega noče, ali hočei čakati, dokler je to zrelo za odpad? Koliko časa bo še trajala ta „prijaznont" z ljudmi, ki siliio ven iz Avstrije? Q u o u 8 q u e tandem? — Mi nimamo temu izvajanju ničesar doHtaviti. Cesar v Htulimpešti. Madjarski iu Madjarom služeči listi hoteli so cesarjevo potovanje v Budimjiešto politično fruktifi cirati, češ da je bilo vse pisarjenje o kakem uespo-razumljenju povsem neosnovano. Z druge strani pa se čuje, da 8 cesarjevim prihodom v Budimpešto nikakor niso odstranjena neaporazumljenja in ni raz jasnen polit čui obzor. Cesar pride v Budimpešto jedino le radi vsakoletne vojaške revuje. Madjarski listi naznanjajo, da se bodeta vršila v kraljevskem dvorcu dva velika dinerja iu da bodo povabljeni tudi voditelji ojiozicije, a prav verojetoo to ni; najbrž je to le hrumim želja. — Včeraj se jo sešla magnat ska zbornica in izvestni krogi govore, da se bo izrekla ?oper cerkveno politiko iu bo dala vladi formalno nezaupnico. Wnanje države. Srbska skupščina. Due 13. junija se snide srbska skupščina, ta katero se bodo vršile koucem tega meseca volitve Prva predloga, s katero se ji bode baviti, je trgovinska in veterinama pogodba z AvBtro-Ogersko. Predvčerajšnjim sestavila je vlada posebno komisijo, kateri je izdelati dotični zakonski načrt. Kakor jav Ijajo nekateri Usti, je pravočasna parlamentarna rešitev popolnoma zagotovljena. Nemška vojaška predloga* O tej Btvari, o kateri se je že toliko pisalo in govorilo, prihajajo nove vesti. Vodja centruma fluene je stavil posredovalni predlog, glaBom katerega bi se polagoma pomuožito presenfno stanje nemške vojske do 53.500 mož več kukor sedaj, dočim zahteva vlada 60 000 mož več. Vrh tega bi se za čas, dokler velja pomnožitev, to je za dobo 5 let, uvedlo dveletno službovanje. Troški za to pomnožitev bi znašali mi mestu od vlade preračunje-uih 64 milijonov mark hiuiio 55 milijonov. Tudi svobodomiselna stranka je obnovila svoj že jeden krat zavrženi posredovalni nasvet, a kakor se po roča, je državni kancelar izrekel se za Huenetov predlog, tako da utegne ta obveljati. Angleška zbornica. Po ostrih debatah o irski predlogi zavladal je v angleškem parlamentu nekak bolj koncilijanten ton in stari Gladstone si je celo stekel splošuo pri znanje vseh strank s svojim govorom o predlogu radikalca Dilkeja, naj Angleška zapusti Eg pt. Glad-stoue ju rekel, da je okupacija Egipta za Angleško veliko breme in tudi risiko; permanentna okupacija bi bila zoper tradicijonelno politiko Velike Britanske, zoper Turčiji dane obljube in zoper mej narodno pravo, a vzlic temu ne more Angleška sedaj zapu stiti Egipta z ozironi na svoje obveze. Dokler s« v Egiptu ne utrde normalne razmere, dotlej ga ne more Angleška zajiustit'. Sicer pa bi imela Angleška pravico sklicati konferenco velesil, da se dožeuo nov urrangement. — Gladstone jo govoril jako previdno in se ni na nobeno stran vezal. On bi sicer bil unet za to, da Angleška prepusti Egipt svoji usodi, ali sedaj, ko ima toliko skrbi za irsko pred-lugo, Bi ne mara nakopaii novih nasprotnikov. Zbornica je Dilkejev predlog odklonila. V pouedeljek se začne specijalna debata o home-rule načrtu. Dopisi. Od Nfave, 27. aprila. [Izv. dop,] (V pro-spehslovenskih posojilnic na KranJBkem) naj bi izvolil tudi kraujski deželni zbor nekoliko prijiomnči. Kako se lep t razvijajo štajerske iu koroške posojilnice 1 Teh je že nekako tako število, kolikor je sodnijskih okrajev v teh pokrajinah. Nekatere izmej njih so tudi že kaj trdne, posebno na Štajerskem. Naj bi torej hranjeki deželni zbor posni-m al štajerske poslance! Mi sicer našim poslane«-m v L'ubijani ne svetujemo, da bi kopirali v tej tnčki svoje štajerske tovariše, kajti s sklepom štajerskega deželnega zbora se do pičice ne vjeraarao.*) Snovanje tako malih poBOjilnic, kakor jih nas te tu je Rnffeiaeu, ki se ne raztezajo dosti o ».-z je«)no furo ali občino, ni numr^č posebno umestno, ker se taki pntlikovi zavodi nk dar jtrav razvijati ue morejo. A deželni zbor kranjski bi lahko v drugi obliki kaj storil. Najkoristnejše bilo bi snovanje okrajnih posojilnic, knkoršnih imamo na Kranjskem že nekdaj, ki vse prav vspešno delujejo, namreč v Ljubljani, Črnomlju, Metliki, Žu žemberku, Krškem, Rbnici, Vrhniki, Logatci, Kamniku, Radovljici in Postojini. A Korošci celo, ki imajo že 16 posojilnic, iu Štajerci so kranjske domoljub«) v tej toftki Se prekosili. Tuli Goričani utegnejo to v kratkem storiti, kajti letos sta so ustanovili ondi žo dve krepki posojilnici, namreč v Tolminu >n v Cerknem. Tudi v Kobaridu jo uteguejo v življenje spraviti. Na Kranjskem je pa še 17 BOdnijških okraj v broz posojilnic, namreč Novo Mesto, Trebnje, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Litija, Zatičina, Sk< i s Lok., Veliko L'išiče, Lož, C-.'kmeti, Idrija, Ti/. '. Kranjska Gora, Senožeče, Vipava En Ilirska Bistrica Za ustanovitev in pospeševanje slovenskih po-sojilnic stori po Slovenskem posebno veliko »Zvena slovenskih posojilnic" v Olji; ona sodeluje, kjerkoli h* snuje nov zavod, izdaja »Letopis* o stanji vseh posojiluic, v katerem jim dajo potrebne navode iu nadzoruje na domu vse posojilnice, katere bo se jej pridružile. Za nadzorstvo štajerskih iu koroških posojilnic je imenovala , Zveza" gosp, Simona, tajnika M. ribarsko posojilnice, ki je lani pregledal vso štajerske, letos bode pa koroške zavode. Da moro „Zveza" tej veliki nalogi kos bili, podpirajo jo prav izdatno štajerske (josojiinice same. S Kiaujskega pa ne dobiva toliko podpore; zato bi bilo želeti, da bi jo podpiral vsaj kranjski deželni zbor, do katerega se je letoB a prošnjo obrnla, ker namerava „Zveza" letos tudi kranjske posojilnice z nadzorstvom podpirati (in po mogočnosti pomaguti pri snovanji novih zavodov), kajti v ta namen je imenovala tajnika posojilnice v Krškem, gosp. Lapa j u e t a. *) Vide dopis iz Gradca v ,,Slov. Narodu11 z dno 27. t. m. t'rt'dnistvo. Domače stvari. — (Sokolski ve«'-- r.) Začetek jutrišnjemu Sokolskomu večeru v vrtnem salonu gosp. Hafner« je ve pivarne je ob 8. uri zvečer D.i se doseže t imen teh večerov, je želeti, da se )ih društvemki udeleže v ubilera številu. — (Tretji g 1 a 8 b o u i večer,) ki sta ga priredila včeraj zvečer koncertna mojetra gg. H. B a ud is in K. Hoffmeister v dvorani sta roga gledališča, bil je prav dobro obiskovan, dokaz, da so se ti večeri ohčiustvu prikupili. Poleg že znanih sodelujočih močij predstavila se je včeraj občinstvu gdčna. Ana Šuklje, v kateri smo spoznali prav spretno igralko na glasoviru, posebno v pivi točki Allegro i/. Goldmaikovt- „Suito", op. 4 , katero je igrala z g. Baud'som. G Razinge. r pel je dve pesmi Hoff me istr o vi, v katerih kafte skladatelj svojo temeljito muzikalno /.»nožno.it, ven t ir bi želeli nekoliko več melodije, kar jo pri pesmi, {»osebno našemu občinstvu namenjen', vendar-le prva stvar. Pel je g. Razinger prav dobro, kakor ob Čaiuo. Gounodova „Himnu sv Cecilije" je veličastna skladba katero so izvajali g Hoff me i s ter (orgije), gdčna Šuklje (glasovir', in g. Baudis (gosli) tako dovršeno, da so jo morali j>onoviti na ohduo željo Ssint-Saensova „Rajiaodija ua bivtunjske narodu1 jiesuii" dala je g. K Ho f f m e istr u priliko pokazat, se izborne^a igralca na orgijah iu ga je občinstvo odlikovalo z živahnim aplavzom. Kličkovu trogla na žeunka zbora „Izgovor" in o08atM sta prav ljubki in lepo izdelani humoristični kompoziciji, skoraj prelahkega genra za včerajšnji večiuoma moderno klasični program. Izvajali sta se pod vodstvom g. Bau-disa dobro, posebno drugi, ki se je moral ponoviti Popolnemu uspehu prvega škodovala fe nekoliko nejasna intonacija v poslednjih taktih. Oriegova 3. velika Bonata za glasovir in gosli, G miti!, op. 45, zaključila je vspored. Gg. Baudis in Hoffmeister Bta prav izborno zmagovala velike težave te znaue skladbe in tako prnv dostojno končala vrsto glasbenih večerov, za katero jima je občinstvo gotovo hvaležno. — (Slika prvih urednikov .Slovenskega Naroda",) Antona Tomšiča, Josipa Jurčiča iu Ivana Železniknrja, katero smo prinesli v slavnostni Številki našega lista iu ki si je stekla npli dno priznanje, dobiva se seduj natisnena jako ličn i na eleganten karton po 20 kr. izvod in sicer v RNarodni Tiskarni" pri kujigotržcu j^£>-.Z&&>*j*nu in tudi v drugih kttjlgoti žuicah. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi v nedeljo dne 14. maja t. I. svoj društveni izlet na Šmarno Goro, kjer bode ob polu 10. uri dopoludne sv. maša, pri kateri bode pel oddelek društvenih pevcev. Izletniki zbirajo se ob 6. uri zjutraj na južnem kolodvoru, od koder se ob polu sedmi uri z goreujnkim vlakom peljejo do Vižmarij iu od tu krenejo pes* na „Goro". Po obedu, ki bode tudi na Šmarni Gori, vrnejo ho društvemki v Št. Vid, da posetijo veselico ženske podružnice sv. C rila in Metodu, katera se baje ta dan pri rediti namerava. Društveniki in prijatelji petja od tukaj in iz okolice se k mnogobrojni udeležbi naj uljudoeje vabijo. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) Meseca aprila uložilo jo v mestuo hranilnico Ljubljansko 551 3trank 197.639 gld. 75 kr., Vzdignilo pa 392 strank 151.282 gld. — (Starinsko najdbe pri mestu Kranju.) V zadajem sešitku izbornik „Iivestlj" muzejskega društva za Kranjsko čitamo nastopno {nezanimljivo notico: Na severu od Kranja precej za farnim pokopališčem proti zapudu, kjer koplja g. pivo/arnar M'vril Mayer temelj za novo klet, se je našlo zadnje dni imenitno prazgodovinsko pokopališče. Delavci so prekopali že več ravnih grobov, toda rac-ueall so uekai lepih najdb nu razne strani. Posrečilo se jo pa g. Pečniku, ki je s Čast. gg. J. Vrhov-uikom in A. Koblarj-m 26. aprila t. I, šel preiskovat prazgodovinska naselbine okrog Kranja, oteti Še nekaj lepili, izvrstno ohranjenih izkojuu, namreč 5 krasnih fibul, mej njimi dve prav redke vrste in jedno čoln.často, veliko zalasuico in železno sekiro. Vse to je lastnik gospod trgovec Franc Oraersa velikodušno podaril omenjenim gospodom za deželni muzej. Ker j« guop. hfajo« tutli v>i»So «ui rj Pečuiku dovoljenje, da dalje |ireiskuje, se bode kmalu pokazalo, da je bil kraj, kjer stoji gorenjska stol'ca, ob'juden že davno pred Kristusovim rojstvom. Najdbe spa »njo namreč v hnll.-tuttsko dobo in so posebno važue zaradi tegu, ker so na Giieiijnkem doslej Bploh šo u i niti tskega našlo. — (Umrla je) na svojem posestvu v Št. Rupertu minuli teden gespa Albina baronica Lan g rojena grofica Barbo v 66. leto svoje dobe. Bila je jako dobrotljivii gospa. — V Celovcu umrl |e minuli teden knezoškofijski duhovni svetnik iu bivši profesor na tamošujem .semenišči P. Sigis-mund Gradišek, rodom kraniski Slovenec Rodil se je I. 1814. v Guroeljnih pod Šmarno goro. — (Učiteljsko društvo za |» o s t o j i n-ski šolski okraj) zborovalo bode dne 25. t. m. tečno ob Vali- uri dopoludne v šolskem poslopji v Oiehku. Točke dnevnega reda so: 1 ) Praktični učni poskus 138. Pegasta sova lil. berilo. Referent gosp. učitelj Rudolf Horvat 2.) Zakaj učitelj v jav nem življenji ne uživa istih pravic in istega spoštovanja, katero mu pristoja po njegovem vzvišenem poklici? Referent gosp. naducitelj Simon Puncah. 3 ) Petje. Gospodične učiteljice in gosji, učitelje ter vse prijatelje narodno šole uljudno vabi odbor. — (Iz Gorice) s nam piše: V Vašem cenjenem listu št. 98 priobčujete dopis iz Gorice z dne 28. npri h o porotni obravnavi Podgorske sa* deve, ki ga je treba popololti. Gosp dop suik trdi, da sta bila mej porotniki samo dva Slovenca. Pristaviti je, da v celem imeniku porotnikov sta b i l u samo dva Slovenca in /a Podgorsko zadevo je bil jeden sam izžreban. To dokazu,e, da so pri uas ua Goriškem prav Čudne razmero iu skoraj bi bil čaa, da bi so naši poslanci v deželnem zboru krepko uprli sedanjemu sistemu. — (Slov. a kad - t o h n. društvo MIli-r i j a" v G rade i) imelo je ouuovaluo sejo dno 29. aprila, v kateri se je volil nastopni odbor: Prvotnestnik: drd. med. Viktor Gregorič, drugo-mestnik: drd. med Makso Konečuik, tajnik: cand. med. Janez Robida, blagajnik: drd. med. Makso De-reani, goBpodar: cand. phil. Fran Bller, odbornika: cand. med JotfjD Machan in stud mod. Makso Pregl. — (C. kr. generalno ravnateljstvo a v utr. drž. železnic) razglaša, da so je pri žrebanji prijoritetuih obligacij I. iu II. emisije, za- resa. Trtna uš ia z druge strani voda uničili sta nekdanje blagostanje v Vipavski dolini. Naj se ven der nekaj stori, da ae prepreči izseljevanje ljudij v Ameriko. PobI. ilnbar omenja pri raarg. št. 21., da bo barjanom godi velika škoda po najemnikih r ibštva, ker se ribari tudi po velikih jarkih in jih tako poškoduje. To naj bi preprečile politične oblasti- Zato etavi resolucijo: .■ i- rs Visoka c. kr. deželna vlada bo pozivlje, naj primernim potom ukrene potrebno, da ae prebivalstvu barja po zakupnikih ribištva ne bode godila škoda. Resolucija se vzprejme. Posl. Kavčič izreka pri marg. št. 37. željo, naj se hitreje dela pri preskrbljovanji vode na Krasu, ker potreba je velika. Na to mu odgovarja dež. vlade voditelj baron Uein, da je vlada že mnogo atorila v tem oziru, da pa se taka dela ne smejo prenagliti, to se je videlo pri napravi vodovoda v Ribnci. Ko je še posl. dr. Papež izrekel željo, naj se pospešujejo dotična dela in je spregovoril poročevalec Povše, odobrilo Be je poročilo dež. odbora v celoti. Potem se je rešila dolga vrsta prošenj. Posl. Hribar poročal je o prošnji .Glasbene Matice" za denarni prispevek in za brezobrestno posojilo ter jo priporočal prav toplo glede na veliko važnost tega zavoda, na katerem ae poučuje toliko učencev, kakor v nobenem drugem glasbenem zavodu v Ljubljani. Podpore, katere dobiva društvo, so le skromne. V izrednem občnem zboru se je odobril sklep, da se za društveno Šolo kupi hiša za 15.000 gld. Finančni odaek predlaga: Prošnja „ Glasbeno Matice" za naklonitev primernega prispevka za nakup društvene hiše se odkloni: dovoli bo pa v ta namen iz deželnega zaklada brezobrestno posojilo 6000 gld., katero se ima pokriti v 10 letih s prispevki po GOO gld , katere dežela plačuje vsakoletno „Glasbeni Matici". To posojilo uknjižiti se ima sa drugem mestu in sicer takoj za poBojiloin mestne hranilnice Ljubljanske — ua hiši št. 8 v GoBpodskih ulicah v Ljubljani. Prošnja gosp. Jerneja Pečnika iz Krškega za nagrado in za podporo zi nadaljevanje izkopavanja ae je izročila dež. odboru, da jo uvažuje, ker si je gosp. Pečuik res pridobil že velike zasluge za izkopavanje starin in obogatil dež. muzej z zanimivimi najdbami. Dovoliti sme dež. odbor vsoto do 400 gld. Iototako izročile so se dež. odboru v primerno rešitev prošnje: Antona Koprivnikarja, bivšega podjetnika zgradbe caste čez Wagenšperk, za doplačilo; žujianBtva v Dolenjivasi za podporo za vrejenje studencev v Grčaricah ; županstva v Dolenjem Logatcu za podporo za izpeljavo sanitetnih odredeb c. kr. političnih oblastev; županstva na Plauiui pri Vipavi za podporo za napravo vodnjakov in županstva na Črnemvrhu za podporo za napravo občinske poti. Dovolile bo se nastopne podpore: Podpornemu društvu za slovenske visokoSolce na Dunaj i 2O0 gld.; društvu goBpej krščanske ljubezni za podporu za poselsko zavetiSče Jozt tinum letna podpora 200 gld. za tri leta (fin. odsek predlagal je po 10O gld); Akim ui ničeBa odgovoril. — In mene, mene, vprašala je jokaje Avdotja: — komu ostavljaš mene? . . . Kam naj grem jaz? — Idi k njemu, komur si moje novce odnesla, rekel je Akim, ne obrnivši se . . . Po2Qui, Efrem! Eirem je udaril po konji, telega se je premaknila. Avdotja je zaplakala . . . Efrem je živel jedno vreto od Akimovega dvora v majbni hišici, v jiopovBki vasi, razprostirajoči se okrog Bamotue peterokupolne cerkve, katero so vsled oporoke nedavuo postavili nasledniki bogatega kupca Efrem vso pot ni rekel A kunu besedice, samo včasih je zmajeval z glavo in mrmral besede, kakor: „ A h ti, da, eh ti!" Akim je sedel nepremično nekoliko od Efrema v stran obrnjen. Končno sta se pripeljala, do doma. Efrem je skočil prvi b telege. Prihitela mu je nasproti šestletua deklica v mzko podpasani Brajčici in zakričala: — Ata! ata! — Kje pa je mati? vjirašal jo je Efrem. — Spi v hlevu. — No, naj spi. Akim Semenič, blagovolite v sobo. (Treba je opomniti, da ga je Efrem tikal samo v pijanosti, Akimu so celo drugačne oBebe rekale vi.) Akim je vstopil v cerkovnikovo hišo. (Dalje p rili.) samostojnemu ribarskemu odseku c. kr. kmetijske družbo v Ljubljani za napravo novega vodovoda v ribogojnem zavodu na Studencu podpora 340 gld.; stavbinskemu odboru za zgradbo poti v Radoloiski soteski na strmi strani ob Radolni 3O0 gld. podpore. PobI. Hribar poroča o marg štev. 4. § 5, letnega poročila dež. odbora (bilanca Ljubljanskega mestnega posojila), in sicer le na kratko, ker so bila poročila prejšnjih let prav obAirna Glavna bilanca posojilnega zaklada, odŠtevši račun izgube in dobička, kaže v pasivih 1,619.667 gld. 46 kr., v aktivih 1,545.829 gld. 40l/, kr., torej nedostatka 73.838 gld 5l/8 kr., kateri Be je v primeri z onim leta 1890. zmanjšal za 2 455 gld. 64 kr. Specijalna reserva je koncem leta 1891. narasla na 26 246 gld. 34 kr., se je torej pomnožila za 1.019 gld. 17 kr. Stanje obligacij iznaša koncem leta 1891. v zlati renti 160 000 gld. ali po kursui vrednosti 175.280 gld., v primeri s kursno vrednostjo 1890. leta 171.129, torej več za 4.160 gld. Predloženi proračun posojilnega zaklada za leto 1893. kaže potrebščine 69.798 gld. 30 kr., pokritja pa 74 090 gld. 58 kr., torej presežka za 4.292 gld. 28 kr. Bilanca in proračun vzela sta sa na znanje in odobrila brez ugovora. PobI. dr. Tavčar poročal je v imenu upravnega odseka o izločitvi delne proge deželne ceste Logatec-Idrija od deželne meje pri Vrščevem do erarskega skladališča za les stoječega za mostom č»>z Nkovo v Zgornji Idriji iz kategorij deželnih cest. Vzprejel se je dotični načrt zakona brez debate v vseh treh branjih. PobI. K rs ni k poroča glede* uvrstitve v Kamniškem cestnem skladovnem okraji se nahajajoče novo napravljene ceste, ki se odcepi v Radomljah od okrajne ceste Kamnik-Radomlje-Dob in stika pri Preaerji z okrajno cesto Kamnik Domžale Sv. Jakob, z na njej se nabajajočim novo zgrajenim mostom čez Bistrico, mej okrajne ceste in glede opustitve okrajne ceste držeče iz Ridomelj čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trziii. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1) Na podstavi § 23., točka 3., zakona z dne* 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, se novo napravljena cesta, ki se v Radomljah od okrajne ceste Kamnik-Radomlje-Dob odcepi in stika pri Preserji z okrajno cesto Kamnik-Dumžale-Sv. Jakob, z na njej se nabajajočim novo zgrajenim mostom uvreti mej okrajne ceste in stavbe. 2. ) Deželnemu odboru Be naroča, da zaradi prevzetja ceste in mostu v oskrbo okrajnega cestnega odbora Kamniškega potrebno ukrene. 3. ) Dež. odboru se naroča, da glede* opustitve iz Radomelj čez Homec na deželno cesto Kamuik-Trzin držeče okrajne ceste postopa po smislu §22., točka 2 , zakona z dno 28. juliju 1889. I., dež. zak št. 17, ter o dotičnem vspebu poroča v prihodnjem deželnem zboru eventuvalno predloži dotični načrt zakona v ustavnu odobrenje. — Predlog se vzprejme brez debate. Ob 3. uri zaključi dež. glavar sejo in naznani, da bode prihodnja seja v petek dne 5 t. m. Občni zbor „Narodne Tiskarne'' dne 30. aprila ti. .Konec.) Predsednik g. dr. Tavčar je potem poročal še o društveni bilanci, ki se sme imenovati ugodna Letos Be je posebno veliko odpisalo pri strojih in pri Btarih, deloma neiztirljivih tirjatvah, ki so se dolgo vrsto let vlačile po računih Tako so se dosegle zdrave ramere, vender se bode gledalo tudi pri takih tirjatvah rešiti, kar bi se morda še dalo. Denarni promet 1. 1892. kaže: dohodkov 37 212gl. 94 kr. (mej temi naročnina 13.594 gld. 96 kr, tiskarska dela 12 516 gld. 49 kr, naznanila 5674 gld. 2 kr. itd.) izdatkov 37 059 gld. 8 kr. preostanka v gotovini koncem leta je bilo 153 gld. 86 kr. Bilanca kaže, da aktiva znašajo 37.141 gld. 11 kr., paBiva pa 35 112 gld. 31 kr., čisti dobiček 1. 1892. znaša torej 2028 gld. 80 kr. Rezervni zaklad znaša 6331 gld. 10 kr, specijelna rezerva pa 51 gld. 20 kr. Ker nikdo ne ugovarja, odobri se poročilo g. Lavrenčiča, istotako tudi bilanca. Po predlogu g. Iv. Hribarja izreče se upravnemu odboru zahvala za trudoljubivo delovanje, zlasti za marljivo delovanje g. predsednika. Predsednik g. dr. Tavčar predlaga, da ae razdeli čisti dobiček po nasvetu odbora namreč: Za dividendo no 3 gld. od akcije 1200 gld , sa nagrade uradniškemu osobju 300 gld., * j ajiecijelno rezervo, ki: ae. je ustanovila lani, ker je rezervni zaklad že dosegel po »pravilih predpisano vsoto, naj se uvrsti 202 gld. 80 kr., na račun bodočega leta pa se prenese 326 gld. Po kratkem razgovoru se odobre predlogi. v, r ; on pr» Dalje ae je vsprejel g. dr .Štora predlog, da se .Narodna Tiskarna" vpiše kot pokroviteljica v družbo nsv. Cirila in Metoda", z dostavkom gosp. Iv. Hribarja, da se vBota 100 gld. vzame iz pre-neska za bodoče leto, vsota namenjena za Bpecijelno rezervo pa ostane kakor je nasvetovana. V upravni odbor sta bila voljena potem gg. Ivan Hribar, dež. poslanec in notar Gogo I a. Kot pregledovalci računov voljeni so gg. Fr. Ks. Souvan, veletržec; F. Tratnik, višji davčni nadzornik; Iv. Vilhar, uži t ninski vodja; F.l. Zupančič, stavbeni podjetnik in Jan. Knez, posestnik. Kot overovatelja zapisnika pa gg. dr. S tor, odvetnik, in F. Tratnik. Gosp. A. Trstenjak stavil je potem nekatere nasvete, kako naj bi se preustrojila lista Zvon" in „Slovenski Narod". Glede prvega želi, da bi prinašal po izgledu čeških listov tudi prevode iz druzih slovanskih literatur in tudi iz francoske ter se bavil strogo samo z leposlovstvom. Glede drugega stavlja tudi razne nasvete, katere naj bi uvaževal bodoči odbor in gledal, da se list še bolj peča s slovanskimi zadevami. Gosp. Iv. Hribar uasvetuje, naj bi „Zvon* ostal bolj za izvirna dela, prevode pa naj bi izdajala „Narodna Tiskarna" v posebni zbirki, katero naj bi naročniki „Zvona" morda dobivali po znižani ceni. To bi ustrezalo vsem. Tudi naj bi bodoči odbor uvaževal, bi li ne kazalo prinašati v „Zvonu" ilustracije in slike domačih krajev itd. Gotovo bi število naročnikov naraslo, ako se to uvede. Glede »Slov. Naroda" se strinja z mnogimi nazori pred-govornika. Gosp. dr. Štor nasvetu je, naj bi bodoči odbor skušal ustreči želji mnogih, da se povekša oblika listu. Vse te želje, oziroma nasveti so se odobrili iu vzeli na znanje in se bode bodoči odbor gotovo oziral na nje kolikor bode moč. Zatem zahvalil se je g. predsednik dr. Tavčar udeležencem zbora ter zaključil zborovanje. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. maja. Narod brez frafea. Praška „Politika" priobčila je v pone-deljski številki zanimiv dopis iz Trata, v katerem se kratko a jedrnato karakterizirajo razmere na Primorskem. Dopisnik, čigar šifra „11" je zuana že dolgo vrsto let, je o svojem času mnogo pripomogel, da se je na Najvišjem mestu izvedela resuica o primorskih razmerah. Sedaj piše m j drugim: Ko je baron Pretiš iz Gorice vladal Primorsko in Trst, opozarjal sem večkrat, kako se tu, ob južni meji države, žrtvujeta slovanski in nemški element italijanskemu, a vse je bilo zaman. Grof Ta ali; ni bil slep za umetuo ustvarjeno nevarnost; poslal je v Trst marsikateri opomin, a vse ju bilo brez uspeha. Baron Pretiš je delal, kar je hote), ne da bi se brigal za želje Duuajske vlade. Centralistični Savel od nekdaj je bil postal Bvoje vrste avtonomiBtični Pavel, bil je avtonomni nameBtnik. Pri vsaki priliki so je potegnil za Tržaške Italijane, za vse pritožbe okoličanskih Slovencev je bil gluh, da, navadno jih je zavrnil še ua žaljiv način: .Narod brez fraka", kakor se je baronu Pretisu poljubilo imenovati Slovence, je bil po njegovi sodbi politično nesposoben za salon. Končno so se ua Dunaji tega počenjanja vender naveličali in baron Pretiš je dobil plavo polo; gospod pl. R naldini je postal namestnik. Obljubil je koucilijantno politiko in se začetkoma tudi ravnal po tej obljubi. Začetkom njegovega namest-nikovanja bo je reklo, da od njega ni zahtevati, naj v nekolikih tidnih odpravi grehe nekaterih let. No — gospod pl. U i nalili ni je imel časa dovolj. Ni ga motila nikaka opozicija; rezultat pa je, da bo sedaj raz m e r e u a Primorskem Še slabše, kakor so bile za časa Pretiš a. — Slovenstvo v okolici Tržaški je še vedno brez upliva, v Gorici vlada italijanska polovica prebivalstva nad slovensko in nemško, v Istri vlada italijanska manjšina ei*d slovensko in hrvatsko večino. — Sodim, da bodi vlada na Primorskem (in ne samo tam) nepristranska. Ako pa hoče iz ozirov na državno korist dajati kakemu elementu prednost, 19" Dalje v prilogi. tem emisije 1890 nadvojvod« Albrechta Železnice, ki je bilo 1. nuja 1893, izžrebalo: XXKIX ?re-bnnie 5% srebrnih prijoritetnih obligacij (I. emisije) 64 komadov in s;cer Štev. 950, 1546, 1910, 2141, 2807. 2982, 3447, 5659, 5684, 6035, 6238, 6392, 11121, 11462,13903 1522.r>, 18604, 19969, 20195, 204U>, 20459, 20751, 20758, 21943 22666, 24053, 24985, 25373 25499, 26144, 26276, 26587, 26881, 27193 28073 29950, 30315, 31461, 31928 33034, 33486, .14196, 34217, 34726, 34889, 34927, 35221, 36160, ^0163, 36S51, 38380, 40206, 41836, 42294, 43067, 43212, 43675, 43871, 45677, 46420. 46628, 49679, 49776 in 50141. — XXVII žrebanj" 5°/0 zlatih prijoritetnih obligacij (II. emisije) 88 komadov in sicer 8tev, 103, 635, 619, 787, 1034, 2957, 31*6, 3398, 3461, 3467, 3502, 3544, 5020, 5054, 5475, 5704, 6189, 6325, 6397, 6499, 6924, 7020, 7137, 7286, 7297, 7303, 8341, 8445, 8632, 8760, 8782, 8874, 8964, 9034, 9070, 9375, 9706, 9994 10054, 10526, 10582, 10775. 10782, 11209, 11377, 11488 1 1541 11827, 11951, 12223, 12375, 12464, 12513, 12540, 12586, 12731, 12757, 13379, 13438, 18808, 14037, 14058, 14076, 14083, 14119, 14659, 1 1718, 15123, 15195, 15198, 15279, 15328, 15391, 15140, 15466, 17220, 17285, 17520, 17600, 17972, 18428, 18621, 18920, 19278, 19504, 19520, 19689, 19994 — VI. Žrebanje 4% srebrnih prijoritetnih obligacij (emisije 1890 ) 25 serij in sicer fitevilke 1247, 2615, 3121, 3130, 3533, 3585. 4540, 5527, 6470, 6776, 7388, 8774, 8892, t. j. 13 komadov po gld. 1000.—, zatem številke: 10541/10545, 19671/19675, 20901/2090;"), 21731/21735, 28426/ 28430, 37711/37715, 40536/40540, 43566 43570, 44806/44810, 49166,49170, 53346/53350, 54531/ 54535, t. j. 60 komadov po gld. 200. — Od plače-valu ho bodo te izžrebane obligacije od dne 1. no vembra 1693. naprej in sicer ouo 5% srebrnih pri joritetoih obligacij I. emisije z a. v. gld. 300 — v srebru komad, one 2% zlatih prijoritetnih obli-gadj II. emisije z a v. gld. 200. — v zlatu za komad in one 4C,0 srebrnih prijoritetnih obligacij emisije 1890 z a. v. gld. 1000. — v srebru oziroma a. v. uid. 200. — za komad. 0.1 Imflimvanps« termina dalje bo izžrebaue obligacije no obrestujejo. — (Co rr i ge u d u m.) V včerajšnji številki urinila se je v notici „Štrajkujoč zagovornik" neljuba tiskovn jiomota. V 7. vrsti od spodaj prve kolooe na sesti Btraui naj se čita: „za kolero, kar je bilo po bakterijologi&ni preiskavi i, t d., kar so menda čč. čitatelji že stuni poj>ravili. Razne vesti. * (Znamenit konvertit.) Zuani madjarski m nemški jieamk, dvorni svetnik v ministerstvu vnanjib reclj, Ludovik Doczi, prestopil jh te dni k katoliški cerkvi. * (E k n k o m u n i c i r a n j e z u v i t.) N« mš i je-/ u v 11 grof Iloenbroech čigar zoper jozuvite naperjeni sj)iH obuja v vsem svetu velikansko senzacijo, je bil te dni, kakor poroča „Mannheuner Volksblatt*, \l ključeu iz katoliške cerkve, ker je baje izdal i povedne tajnosti. — Za resuičuost te vesti nosi od govornost imenovani list. * (Velika tatvina.) Ruski car je dovolil, da se razstavijo v Chicngu tudi demanti carske obitelji, vredni veliko milijonov. Te dni odprli so ruski komisarji v Ohicagu dotični zavoj, v katerem so bili po posebnem odposlancu prineseni demanti, in ga nas 11 — praznega. Književnost. — „L j u b I j a n n k e g a Zvona" je te dni izšla peta številka z bogato in skrbno izbrano vse bino. V pripoveduem delu čitamo nadaljevanje obeh dosedanjih povestij: Nemcigrenovega „Aoa dona" In Kersnikove BJare goapdde*, idc"r jia se nadaljujejo ti le zanimljivi članki: „Pogubni niuiik svetil", spisal prof. dr. S. š u b i c , „0 j>o-menu lasih kiajevuih imen", spisal E Lah, „K zgodovini "VVolfovega slovensko-nemškega slovarja" (Konec), spisal dr. J. Voffnjak, „K prvemu sešitku sloveusko-nemškega slovarja Wolfovega", spisal prof. M. Valjavec iu „Prinos k »loven ikemu kujištvu", .spisal prof V B e ž e k. Nov je članek „0 slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah" iz peresa prof. V. Bežka, mej „Književnim! poročili" pa se pričanja ocena Trato ujakove knjig" „Slovensko gledališče". — Osobito kniBeu je. takrat pesniški del. Dočim priobčujejo A. Funte*-, F r. G e s t r i u , R d b t i s I a v iu 13 reda manjšo pesmi briškega značaja, objavlja A. A h ker c pod naslovom »Grešnik* indsko legendo, na katero zaradi nje odločne prezorne tendencije še posebe ojiozarjamo svoje čitatelje. Sosebno pa je ustreglo uredništvo prijateljem leposlovne književnosti, da si je pridobilo povest v verzih „Olgo", katero je nedavno v Dunajskem klubu bral prof. J. Stritar. Odkritosrčno nas veself, da se je ta odlični književnik zopet oglaBil v javnosti, in sicer a proizvodom, ki mu brez dvojbu pridobi mnogo novega priznanja. Za prihodnjo številko obeta uredništvo novo peBem Stritarjevo, „ Večerno". — Kakor se vidi, ponuja „Ljublj. Zvon" vsakemu čitatelju do\6j raznovrstne tvarine, katero pač najbolje priporočajo imena pisateljev sama. — Izvestja muzejskega društva za Kranj 8 k o. Urejuje Antou Koblar. Sašitek 2. Vsebina temu seSitku je jako mnogovrstna in zelo zanimljiva. Na prvem mestu Čitamo poročilo ne-utruduega preiskovalca g. Pečnika o „Najnovejših izkopinah z Gore pri Šmariji"; potem nadaljevanje važne nemško-slovensko starinoslovske terminologije iz peresa prof. S. U u t ar j a ter obširno in korenito razpravo prof. Scheinigga o slovanskih osobnih imenih v starih listinah. Urednik Izvesti j g. Koblar spisal je dve izborni razpravi „ Donesek k zgodovini pošte na Kranjskem" in „Drobtinice iz furlanskih arhivov", g. S. Robič pa nadaljuje svojo studijo o kranjskih mahovih. — Tudi v rubriki „Mali zapiski" čitamo nekaj jako zanimljivih člančičev: tako poročilo iz Italije; .Stolp Ljubljanskega gradu", „Kranjski del Ljubljanske škofije I. 1605", „Darovanje sveč v L:ubljanski stolnici I. 1597"; — „Slov-stvo o domoznanstvu slovenskih dežel'; — „Ptici v tivolskem gozdu pri Ljubljani" in „Starinske najdbe pri mestu Kranju". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 3. maja. Namestnik odgovoril v današnji seji na včerajšnjo interpelacijo poslanca dra. Dečka, da je volitev v bolniško okrajno blagajno ustavil. Dež. zbor vzprejel predlog, da se zavrne prošnja društva „Stid-marlr" za suhvene.ijo. Zasedanje se sklenilo s primernimi nagovori. Praga 3. maja. Namestnik grof Thun odgovoril je v današnji seji na interpelacijo glede protisemitskih izgredov, rekši, da na dekliškem truplu, vsled katerega so nastali izgredi, ni bilo nikakih sledov sile; dekle se je samo umorilo. Namestnik obsojal protisemitsko gibanje in rekel, da se mu morajo vladni organi upreti, ako se nezakonito izraža. Budimpešta 3. maja. Cesar danes dospel. Že ob 4. uri zjutraj zbrala se velika množica okolu kolodvora. Vse hiše so bogato okrašene. Na kolodvoru čakali Wekerle, vsi ministri, mnogo poslancev vseh strank, mej njimi Apponvi, Tisza Kalman, škofje, zastop niki občine in drugi dostojanstveniki. Cesar se pripeljal ob 5. uri 40 minut in bil pozdravljen z viharnimi eljen-klici. Cesar ogovoril Wekerla in nadškofa Czaszko ter dal roko ministrom, Tiszi in županu in se, povsod burno pozdravljan, peljal v kraljevski dvorec. Peterburg* 3. maja. Poročila listov, da bo letina slaba in da misli vlada prepovedati izvažanje rži, povsem neosnovana. Ko rtu 3. maja. Koburžan, prišedši z otoka Zante, dospel sem. Katanija 3. maja. Včeraj dopoludne bil precej močan potres, kateri se je čutil v Ran-dazzu, lirontu, Montalbanu in drugih krajih. Škode ni. London 3. maja. Poslanska zbornica vzprejela državni proračun v drugem čitanju. Narodnogospodarske stvari. — Slovenska posojilnica v Ptuji zgradila si je svojo hišo To jo dokaz, da društvo prav iejio na|>reduje. Miša je jako lepa, da bo PtuJBki Slovenci lahko ponosni nanjo. — ilraniluica in posojilnica v Črnem na Ko roškem imela je v drugem upravnem letu 1892. nad 32 000 gld denarnega prometa. Dohodkuv je bilo 16 608 gld. 16 kr. Izdatkov iat< toliko vštevši gotovino koncem I. z 578 gld. 3 kr. in vlogo v poštno hranilnico z 100 gl. D .beka bilo ;e 227 gl. Rezervni zaklad znaša 271 gld. 73 kr. Hranilne vloge so vzpiejemajo od vsakega, če tudi ni ud za druge, in so obrestujejo po 41/a% Posojila se daje o proti 51/>Vo samo zadružnikom Uradni dan je vsako nedeljo od1/*3 do 4. ure pupoludne. Bratje Sokoli! Dne «3=. aaa.SL3rj.IlEa, 1893. 1. prirodi „SOKOL" svoj prvi prijateljski večer. Začetek ob 8. uri iveicr. Lokal: Hafner-jeva pivarna (Sv. Petra cesta). Ker je namen tacih večerov jedino le korist in prospeh lepe Sokolske Ideje, bratskega občevanja in prijateljskega združevanja, vabi k mnogobrojni udeležbi odbor „Sokola". „LJUBLJANSKI ZVON" stoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala. Blag. gospod J. C. Majrer v Ljubljani blagovolil jo darovati za vodovod v Ribnici vsoto 100 gld., za koji velikodušni dar se podpisanec najiskrenujo zahvaljuje, V Hibnici, dne 1. maja 1893. Jon. 14.Iuil župan. Gospod deželni poslanec tir. Ivan Deiko nabral je mej gg. slovenskimi poslanci v štajerskem deželnem zboru vsoto Štiridesetih goldinarjev kot podporo akadoiuičncinu društvu „Triglav". Za ta velikodušni dar se gospodu njiliiratelju iu vsem gg. darovateljem imenom društva i.ajtopleje zahvaljuje odbor Umrli so v LJubljani: 29. aprila: Marija Kosmač, kurjačeva uči, 2'/, leta, Streliake ulice it. 11, davica. 30. aprila: Reza Zupančič, kuharic«, 33 let, Žnbjak št. 2, jetika. — Ana pl. Fichtl, uradnikova vdova, 82 let, Špitalske ulico št. 5, marasmus senilis. 1. maja: Henrik Podbregar, kondukterjev sin, 2 leti, Vegove ulice fit, 12, jetika. V deželni bolnici: 29. aprila ! Andrej Pogačar, gostac, 43 let, jetika. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. j 1. maja 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7355 m«. 736'9 mm. 738 4 iiits 10 8° C 11 8» C 100° C si. zah. si. \ zli. si. zah. obl. obl. obl 6 00 mm. dežja. A rt ! a i o4 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739-s mm. 788*8 min. 738-7 mm. (J0° C 17 6° C 12 0° C brezv. bI. jzh. bI. zah. mogla jasno jasno 000 mm. Srednja temperatura 10 9" in 11*9°, za 0*4° in 0*5° nad norumlom. 2Dia.na,jslsa, "borz;a, dne 3 maja t 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 9850 — gld. 9840 Srebrna renta..... „ 9Hlf> — „ 98' — Zlata renta...... „ 11720 — „ 117 30 4°/0 kronska renta ... „ 97*15 — „ 98*95 Akcije narodne banke . . „ 983-— — „ 984*— Kreditne akcije .... „341— — _ 338*25 Lordon....... „ 12270 — „ 122*90 Srebro....... n —•— — _ — •— Napol........ „ 975 — „ 9-7t'7, C. kr. cekini..... „ !V78 — I 6*78 Nemške marke .... _ 80*08 — „ 600*» Vlljemina Ausaotz, rojena Frank, naznanja žalostnim srcem, da jo njo ncpo/.abni soj>rog, gospod MIHAEL AUSSETZ c. kr. poštar in posestnik v Krškem dne 30. aprila 1893 ob 1. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naglom ;i umrl. Truplo drugega preminulega položilo se bodo dne 1. maja ob 3. uri pupoludne na mestnem pokopališči v Krškem k večnemu počitku. Rajnki priporoča so vsem znancem in prijateljem v blag spomin. (466—2) V Krškem, dne 30. aprila 1893. Mesto vsakega posebnega naznanila. Stanovanje v bližini deželnega gledališča* obstoječo iz dveh Bob, kuhinje in kar zraven pripada, viaiue tako| t najein. — Kdo V pove iz prijaznosti g. Aeftarek. (471) CHOCDLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (4—12) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajaln t c ah in kondltorljfth. Oznanilo' IVIiirljn Vehovcc na llulti odda po nizki ceni avojo rnvno lasproti farne cerkve na Raki že nad 50 let obstoječo prodajalnico takoj v najem. Tudi stanovanje se dobi pri njej po nizki ceni. Vse drugo se uvč pri lastnici Mariji Vehovec na Raki It. *t. 23. Na Raki, dne 27. april* 1893. (462-2) Marija Vehovec. Največje skladišče raznega semena n. pr.: neniške, dtajerake, iiicaniat, lur« tihe in IravnlAke detelje, raznih vrat pen-uc^u Nemeua, splošno znano kot najboljša krma za živino; Iravne^a »eiiieiia za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbira ne-mena z» Niilnto, kumare, |»*>t <•■**• I j. se-lerljo, Nliulkl grah, fižol in vse druge vrste Meiueiia za zelenja«!. Proseč mnogobrojnega poseta (151—18) C. ki. glavno ravnateljstvo avslr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda 1893. Peter Lassnik. Solnčnike le najboljše kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkih cenah L. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov 331-11) v Ljubljani, IVfcstni ti-jg- štev. ir». •velJoL-vaneg-a. ©d. 2-. d.o 31.. i3o.a,JaL Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem < aia. Odhod iz Ljubljane (jal kol.). Ob 12. url OS minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Cel-»vec, FranzenMeste, Ljubno, Dnniij, Solnograi, Inomost, Line, Isl. Rudejevice. Plzenj, M*-rijine vare, Egor, Francoze varo, Karlove vare, Prag Drazdane, Dunaj via Arustetten. Ob 7. url Oe minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pob* tabel, Reljak, Celovec, Frsnzensfesto, Ljubno, Dunaj, Holnograd, Dunaj vin Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Reljak, Celovec, Fraiizensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Sulnograd, Inomost, Line, ls.hI, Rudejevice, lMzenj, Marijine vare, Ejjer, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draidaue, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovili varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plinjs, Bmlejevic, Solno-Krada, Linca, Is.-hla, Ljubnega, Celovcu, Fraiizensfeste, Trbiža. • Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via A mit .-t i f n. Draždan, Prage, Francovili varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, 1'lznia, IJudejevic, Solnograda, Iuomosta, Linca, Ljuhua, Oelovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fr anzensteste, Pon tabla, Ti biža. Ob 9. Url 27 minut zvečer osebni \ lak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontahla, Trbiža. Hiša z vrtom in meščanskimi pravicami v mestu Kamnika so Iz proste xols© prod.a,. Natančneje se izve pri gospodu E. Zanger-|a v K nuiiii k u. (44G—1) Odhod iz Ljubljane (drž kol). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik, e. „ 50 || zvečer v Kamnik. IO. n 10 ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih) Prihod v Ljubljano (drž. kol.) 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 n dopoludne iz Kanin ka. „ 6. „ 20 n zvečer iz Kamnika. H 9. „ 66 n zvečer iz Kamnika (oh nedeljah iu praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. il2— 95) Ob Soproge išče (445-2) samec s 33 leti, posestnik zemljišča v vrednosti in ol> jednein gostilničar na deželi. Želeti je starost od 20 — 35 let in premoženja od I5(X> - 3000 gld. Udove brez otrok niso izvzete. — Ponudbe pod: V. K. št. 4, poŠta Krška vas, Dolenjsko. Da se zvajanjem pride v okom! * Kdor hoče imeti sloveči Plznski pivni grenčec pristno orlu i m« I in ne ponarejenega, mora zahtevati Izrecno le tistega, ki ga jo glasovita, f>l) let (439—3) obstoječa tvrdka Moric Auer v Plznu izumila in ga jedina proizvaja. §5 II Hi I E 17 tri m n . =.r 1 i i v Ljubljani, Selen burgo ve ulice štev. (i. ^ 7. a vozove, usnje i u kopita, karbollneum, olje za kmetijske stroje iu vne druge smolne proizvode najboljie kakovosti in po najnižjih cenah priporoča (324—11) H. WEBER Št. 3868. (457—2) Na prošnjo Frana Trenila iz IJnbljaiie depr. 22. aprila 1893, št. 3868, dovolila se je prostovoljna javna prodaja v zapuščino dne 9. oktobra 1892 v Ljubljani zamrle IVlarije Trenil prej udovljene sFraiiellctl i, spadajočega posestva pod vi. št. 233 kat. obč. mesto Ljubljana obstoječega iz stavbne pare. 24 hiša st. 3 V LJubljani na Rebri iu iz zemljišnih pare. 31 in 47/4 iste kat. občine in se bode prodaja vršila 15. maja 1893 dopoludne ob 10. uri na lici mesta. Posestvo bo za 1.700 gld, i/.klicano in ne pod to ceno prodano. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo zastavne pravice pridržane. Skupilo se bo po pogojih pri sodišči plačevalo. Prodajalec si je za jedno uro pridržal, prodajo potrditi ali razveljavati. Pogoji so ob navadnih urali na pregled razpostavljeni pri gosp. c. kr. notarju dr. Fran Voltu v LJubljani kot tusodnemu komisarju. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani 25. aprila 1893. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX \a prodaj Je iz proste roke hiša št. 71 v Kostanjevici * na Z-tgrebfiki veliki cesti, a prostornim dvoriščem in gospodarskim i poslopji in z velikim vi tom, kateri bi ae dal uporabiti tudi za sta- J višfe. — II Sa je jerinointdatropDa, /Mana, z opeko pokrita, obaega v pritličji tri aobe, 2 kleti, shrambo iu kuhinjo, v prvem nadstropji )C pa pet sob s Bhrnmbo in kuhinjo, HiSa je jako pripravna za gostilno +j» in to tem bolj, ker se je že pred leti izvrševala v tej hiši gostilni %# S carska obrt iu ker je promet na Z»gr*»bški veliki cesti jaUo živahen, fi ^ Eventuvelni kupec mogel bi tudi kupiti zemljišča, spadajoča J g k temu posestvu — Opozarja su tudi na to, da nosi prvo nadstropje #C j( te hiš-* lepo najemnino. H Natančneja pojasnila daje c. kr. notar IIuilovernik v J| ž# Kostanjevici. (445—3) a# xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Razglas. Z ozironi na 9. odstavek razpisa deželnega odbora z dne 6. aprila t. 1. št. 3327 v „Slovenskom Narodu" z dnć 10. aprila t. 1. št. 81 razpisujejo se za zgradbo deželne bolnice znova sledeča dela : 1. kopanje tal in zidarsko delo..... 118,850 gld. 2. tesarsko delo......... 3. krovsko delo.......... 4. mizarsko delo......... kr. 5. ključavničarsko delo 38.150 8.230 13.529 9.500 50 in sicer s pristavkom, da se morajo pismene ponudbe pri deželnem odboru vložiti tlo 12. lire slikar (405> 1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, &y znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš Bgrafito, za firme in dekoracije po «cy najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni voilovodni instalater mi }-»tiii-oi»i ii*tfii At. in priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča Btavbinska dola v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Votlo-vodne mipt n\(- vsake vrste prevzeiu-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — TroSkovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (87) =*==a IVAN VIDER umetni ln kupčijakl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častiteuiu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko spadajočih del. Na prodaj ima vedno nmogovr tne c*c-tllce in o\*• ti i ene «niiUM> po najnižjih cenah. I (200) m fyr J. J. NAGLAS tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg; it. 7 in :) Gospodske nlloe (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnega in najfinijega In senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcib, polknov (zaluzij). Otrobi ški vozički, železna in vrtna oprava, nu-<» pregorne blagajnice. (i>9) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, ateklenl aalon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno obedovanje. (70) F. FerlinC, restavratur. F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovi o, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od dru/.egn blagu. Klrurgione obveze (le lasten Ude lek), juinčeno najboljšo vrste, z raznimi kirurgičniuii pripravami. Velika izbora kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. i Josip jRcicli # £ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 ž m priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ ♦ kemično spiralnico ♦ 8 v kateri se razparane in nerazparane m J moške in ženske obleke lopo očedijo. J ■Pregrinjala vpprejtnd se za pranje in ■ crDin v pobarvanje. V barvariji vspre« m J jeuia se svilnato, bombažno in mešano J ■j blago. Barva se v najnovejših modah. (U7) ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv,fimežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. Filijala: Slonove ulice št. 10—12. t t 3 ♦ ♦ ♦ t Evgenij Betetto * ♦ tovarna za motijo } v LJubljani, Flcrljanske ulico št J priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zalogo vsakovrstnih £ t me tel j -**a t ♦ od najfinejših do najcenejših po najnižjih £ a cenah. Ceniki bo na razpolaganje zastonj X ♦ in franko. (16*) ♦ t Brata Bb©ri •••••4 ••••••••••••••• ? Tf Ljubljana, Frančiškanske ulice 4 i Slikarja napiBov, * L gtavbinoka in pohištvena pleskarja. J S] Tovarna za oljnate toarve, lak w t*i in pokost. (146) ,» Glavni zastop Il»:*tlioll-JCTCfR ori- ^ uiii>ilii«*uii It urlml i ur i a. Maščoba S M Eonjlka kopita in usnje. % I (Viktor Kanili) (100) I i * j ■■ i > i \a • « u. 3itn-i|iii tarif 1 L tj priporoča veliko zalogo oprem za kro- tj Jače in čevljarje, boloprtenega blaga in T podvlek, bombaža in ovčjo volno, prejo \ za voženje, pletenje, šivanja in kavlji- J • čanje, tkanega in nogovičarskega lolaga, g ! predpasnikov, životkov in rokovic, po- V zamentirskega in drobnega blaga, tra- I I kov, tipk ii g preprog, umete SPRAJCAR IVAN f stavbeni in umetni ključar • Kolodvorske ulice št. 22 J priporoča svojo (155) J valčaste ograde za okna in vrata • i > laHtni izdeltk, prava jeklena plehovina, j s tihim zaporom in trajnostjo. Popra-I vila v tej stroki se vsprHriiNtroJo in kotle po aajbolJU aoatuvi, iliićojno tiirhlne iu votlim ktiluNH. < Uran & Večaj ► ^ Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsukovrutriili ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi ^ štedilnikov - ^ in vseh v to stroko spHdajočih del po ^ * nizkih cenah. (149) W 4r vvar^^^ar v v wv^r (163) fotogpaflfino - artistični zavod v Frančlakanekih ullouh it. h priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-iično stroku spHdajoča dola, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Motuentne fotografijo za otroke, po-veksanja vsake vrste po najnovejših j_ skušnjah. Vsprejomljii vsa v fotografično yt stroko upadujoca dela po najnižji ceni. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija r. veliko tl» oruno an konoerlo itd. in lepim vrtom. 1159) Kegljišoo je na razpolago. = Uliod je tudi iz Poljskih ulio. Pri Slonu" I 1. vrsto £!j ft v sredi mesta in v bližini c kr. S ^ postnega in brzojavnega urada. S i Sobe od 70 kr. naprej. 8 Kestavraeija in kavarna sta v liiši. o Železna in parna kopelj t urejena po Pranoovih kopeli h po e. kr. ^ $: vladnem svetniku g. prof. «lr. p|, Valenti. stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur f I, j u t»l j »nm (142) P OiiiiMJNkii eeNttft Nt. 7 ln II b priporoča tvojo bognto MlbgO klepar- ^ skega dela, Itdeinje vsa v njegov obrt ■paditjoos dela v mestu in na dežel i. Izvrievateljlesenih, cementnih m klejnlh streh. Zaloga strešnega laka, i« snega oenaouta iu kleja. Na pratitelj strelovodov po novi sistemi. PMpaMaajajaj Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu Ima veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga, iiigerndorfskih, Brnskih tkanin in lodna, kak<*r i udi mnogovrstnega manu-fukturnega blaga, hlacevincin vse k oblo kam potrebne oprave. 1 (199 Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti! Vizitniee iu s jirmo priporooa „Narodna Tiskarna'4. vulgo Srakar izprašani Isrovca-č Kravja dolina št. 2 ^izdeluje vsa v nji-gov obrt HpadijoČa dela po m/kili ci'ii.ih. il.">4i Dobro delo in točna postrežba. J*' Posebno so priporooa zn t novo lcoza|wlco |>oilkove. h Ivan Somnilz Inifnrrnd Zft c- kr- dri- uradnike, rUllUI Hiti uradnike c. kr. drž. že- D: leznie, |iivar. železnic, kakor tudi za in in kr. vojsko izdelajo pod-pisuneo po najpovoljoejšib cenah; ttidi preakrbujo vs • zraven spadajoče predmeta, kakor miiu>I|<>, mc£e« klol»uke •#.'» piirtitlo. zlate obrobke itd. lin«' opmvii isdelujejo so po najnovejši fkooni. Angleško, francosko iu tuzemiko robo Ima na skladišču. P. Casermaiin (188) krojač ra civilne onrave in uniforme. (prej Fr. Pettauer) nrar c. kr. priv. južne železnice $ Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 $ priporoča svojo I veliko za logo u r. : Poprav« Me izvršujejo laitro lu i dobro. (U3l •9»e*«( Odlikovan • ▼ drudci lH«0,vTrstu, S> tJorici, /,ii(|roliu ln:ll. & Fran Kaiser 2 puškar 9 v LJubljani Z priporoča mnogovrstno znlo^o oro/ju ^ in niMilli lo«'Mklh potreliaeiu — • kakor tudi pušk liiHlucga izilelUu J ter izvršuje vsakojaka |><»prai i jim ju Z točno iu po najnižjih conah. ('106) • 0 ter izv : 1 •«•••« R. Ranzinger špediter oa Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (05) )J^JJJJJJJJ^JJJJJ, Kavarna in v Švicariji. Od 23. aprila naprej o vsakem času mej dnevom ^Jfo«*!*« J«