218 številk«.
Ljibljana, ? soboto 23. septembra 1905
XXXVIII. leto.
II
iakaja rak dan zvečer, tsimii aedeUe in »rasnike, te* vetja po poitl prejemaa u avatro-ogreka aeiele aa v— lete tt X, u |«l leta lt K, aa Satrt lata t K 60 h, ee aa meaaa t K SO h. Za LJubljano ■ aolujanjeia aa dom aa s'a 14 K, sa pol leta lt K, sa Satrt lata 6 K, aa aa metat t K. Kdor hodi tam ponj, placa sa sto loto 11 K, sa pol lota 11 K, sa četrt lata 5 K 60 h, sa on smsoo 1 K 90 h. — Za tujo doiolo tolika vod, kolikor snaia poštnina. — ga saračb* brez iitodobnt vpošUjatve aarečntne to no osira. — Za oznanila ta plačuje od peterostopne potlt-mto po 11 h, če m ao oznanile tlaka enkrat, po 10 h, če m dvakrat, in po 8 h, če m tlaka trikrat ali večkrat. — DoptO saj t? iavelč frankovati. — Bokopiai to ne mčaje. — Uredništvo tn upravnletvo Je v K nadevih alieah It. 6, in rieer aradniitoa o I. nadatropja, zpravniltre pa o pritličja. — Upravništva naj te blagoTolije pogajati naročnine, reklamaeijo♦
oznanila, t J. admtniatratrtiia etvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Na pošteno narodno delo preko — drja. Tavčarja!
Vselej, kadar jame listje dreves rumen eti in se prićno uhgati nm trudno naravo težke jesensko megle, objame tudi šenklavškim gospodom t hi otolnost duha in zaieie si po-koja, ki ga daje »skupno pošteno narodnG delo«.
V tem razpoloženju se zamaknejo v čase, ko so imeli krmilo slovenske politike izključno v rokah duhovni gospodje in ko si živa duda na vsem Slovenskem ni upala črh-niti besedice proti duhovniškemu režimu, ki je vedno tesneje in tesneje oklepal narod slovenski v klerikalne spone in nemoteno Uhko pil iz njega ob živem telesu kri in moieg, kakor nenasiten vampir.
In v takih trenotkih postaja gospodom pri »Slovencu« mehko okrog srca, da zakoprne, in zahrepene po onih zlatih starih časih, ko jim še ni motil noben pregrešni liberalec, »poštenega narodnega delao, ko so še brez javnega nadzorstva po svoji volji lahko vedili narod »nazaj h Kristusu-kralju«.
Ni Be torej čudit', da se jim v takih hipih vatli v srce melanholija in da jih prevzemo otožna čuvstva, da vzamejo v roke staro obrabljeno harfo in prično na nji brenkati tožno in žalno pesem o slogi in vabiti v svoj krog »na pošteno narodno delo« pristaše naše stranke.
Lansko leto o tem času je sprožil »Slovenec« enketo o zbližanju vseh narodnih slovenskih elementov in o ustanovitvi nove, velike vseslovenske stranke.
List, ki je nedavno preje z bahato ošabnostjo odklanjal vsako skupno delo z liberalci na narodnem in gospodarskem polju, je kar pr^ko noči postal silno spravljiv in je z vso resnostjo jel naglašati, da klerikalne stranke ne loči od »zdravih« elemen-
tov liberalne noben nepremostljivi prepad, marveč da je med obema mnogo stikov, ki bi prav lahko omogočili skupno delu na narodnem polja.
Ti sirenski glasovi in dejstvo, da je »Slovenec« odprl svoje predale vsakomur, ki bi hotel razpravljati o takozvani enketi, so bili seveda pre-računjeni in so imeli zgolj ta namen, da bi izvabili iz napredne stranke nekaj ljudi in jo s tem oslabili.
Ta manever se kajpak ni posrečil in enketa, o kateri so si klerikalci obetali toliko dobrega za-so, je končala s fiaskom, kakršnega ji je napovedoval naš list že ob šibkem njenem rojstvu
Dasi se je »Slovenec« na njen rojstni dan bahal, da ima že v Žepu cel koš interesantnih razprav o novi, vseslovenski ljudski strarki najrazličnejših slovenskih politikov, vendar se te enkete ni udeležilo več nego par klerikalnih petelinov, d o č i m sojonapredni krogi iz vseh slovenskih dežela odklonili s suverenskim preziranjem.
Ta posku3 klerikalcev, zabiti klin razdora v vrste narodnonapredne stranke se je torej grdo ponesrečil; pokazalo se je jasno, da je napredna stranka tako krepka politična organizacija, da nima v sebi nezanesljivih elementov, ki bi bili morda pripravljeni, da bi igrali s klerikalci pod enim klobukom in da obstoji med vodstvom in Člani popolno soglasje glede političnega zadržanja stranke kot take in glede njenega stališča napram klerikalizmu.
Ako bi imeli šenklavŠki gospodje kaj možgan v glavi, bi morali pač razumeti odgovor, ki ga jim je dala lani vsa neklerikalna javnost, ko so z enketo o vseslovenski ljudski stranki hoteli spretno upreči pred klerikalne telige vseslovensko politiko.
Toda ti ljudje sp tako omejeni, da tega niso razumeli in niso čutili brce, ki jim jo je lani  dalo vse napredno
razumništvo, drugače bi pač sedaj, ko je listje jelo rumeniti in padati, ne brenkali iste hinavsko žalne melodije kakor lani, ko so jim jesenske megle težko legle na prsi.
Sobotni „Slovenec" si je po dolgem, vseletnem trudapolnem premišljevanju domislil, da je edina ovira in zapreka za „skupno pošteno narodno delou , kakor si ga on misli in predstavlja, dr. Tavčar; samo tega je treba odstraniti in takoj bo zavladal po Slovenskem mir in vrnila se bo sloga, prišel bo Čas, ko bo med Slovenci zagospodovala kriva palica rimskih Škofov in njihovih oprod in hlapcev.
Kako naivni  so  ti  ljudje, kako omejeni so njihovi možgani!
Namigujejo, kakor da bi bil dr. Tavčar pravi tiran in terorizator v napredni stranki, katere vodstvo si je samovoljno usurpiral in v kateri se mora izvršiti vse, kar on zahteva in ukazuje, dasi prav dobro vedo, da je drja. Tavčarja poklicalo na odlično mesto voditelja zaupanje vseh naprednih krogov in da je on takorekoč samo izvršilni organ celokupne napredne stranke.
O tem bi se bili šenklavški gospodje prav lahko prepričali lani pri že večkrat omenjeni enketi.
Ako jih lani ni izučila brca, ki so jo dobili od vseh neklerikalnih elementov, naj si poiščejo letos noT. o klofuto!
To si pa naj zapomnijo gospodje klerikalci: Pošteno narodno delo, katerega bi se udeležili vsi narodni sloji in ki bi bilo res koristno slov. ljudstvu, je mogoče, toda samo takrat, ako ne j bodo imeli svojih prstov vmes rimski duhovniki, ki jim je mar samo polna njihova bisaga, blagor naroda pa jim je deveta briga!
Prišlo bo do sloge vsega naroda a preko duhovnikov, saj je pravzaprav že danes ves narod edin in složen in motijo to složnost in razdirajo to edinost samo duhovniki. Toda duhovska veljava gineva, duhovski upliv pada, duhovska agitacija izgublja svojo moč. Čedalje bolj odriva
narod duhovščino iz javnega življenja in, uvidevajoč, da je duhovščina slepo orodje tuje slovenstvu sovražne politične organizacije, jo podi v cerkev. Ta proces se ne da ustaviti; z revolucijo-niranjem javnega duha ga mogočno pospešujemo in naši uspehi pričajo, da se bliža čas, ko bo združen in edin ves narod — preko glav rimskih služabni-nikov. Temu smotru velja naše delo, to je edina sloga, ki more slovenstvu zagotoviti razvoj in napredek in mu dati lepšo bodočnost.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 21. septembra.
(Po Juszthovem odhodu. — Kmetska stranka.)
Predsednik peštanskega sabora je s svojim obiskom v Zagrebu provzrocil veliko senzacijo. Naši madžaroni so bili — kar je povsem naravno — najbolj razburjeni, saj je prvič od Khuenovega vladanja prišel k nam ugleden madžarski parlamentarec, da sliši mišljenje tudi od — opozicijonalcev. Njihova dosedanja vlada je bazirala edino na obrekovanju, katerega so se posluževali pri Madžarih, da je namreč vse ostalo hrvatsko društvo revolucijonirano proti Madjarom. Tako so mogli oni pri nas tlačiti vsako svobodo, preganjati neodvisno časopisje, konfiscirati svobodno prepričanje volilcev in zapirati nepriljubljene opozicijonalce, ker so vse to delali „v interesu Ogrske" kakor je to cinično izjavil v peštanskem saboru madžaronski vodja dr. Tomašie. Nekateri svobodoumnejŠi madžarski politiki so — ko je padla liberalna vlada in so se naši Madžaroni zasukali, da čuje jo komando z Dunaja — začeli sumiti, da li je res treba vladati na Hrvatskem samo z bičem in so začeli vpraševati tudi za druge stranke, ne samo za Ma-džarone. To je napravilo silnega straha med temi vlastodržci, katere je, da je le malo svobode, lahko takorekoč odpihniti s pozorišča. Na njihovo srečo so jim pomagali v tem težkem Času —
žalostni „opozicijonalci". Najprej se ni dalo doseči, da bi vse prave opozici-jonalne frakcije ustanovile neki bloc, ki bi se mogel resno pogajati z madžarsko koalicijo. A potem, ko je Justh vendar prišel v Zagreb, so pobegli vodje starih opozicijonalnih strank in nobeden ni hotel, da mu razloži svoje stališče, zakaj o kakih pogajanjih niti govora ni bilo. Sli so k njemu samo dr. De-renČin (a le v svojem imenu) in dva odposlanca mlade napredne stranke. Zato so na to trojico planili složno madžaroni in ostale opozicijonalne frakcije. To uslugo opozicijonalcev (okrog „Obzora", „Hrv. Prava" in „Hrvatstva") so madžaroni izrabili v polni meri in se sedaj predstavljajo kot veliki rodoljubi. Ti opozicijonalci ne zahtevajo od njih nikakih garancij, da ne bodo več gazili vsakega svobodnega gibanja v domovini, nego jih brezpogojno podpirajo, a za povračilo jim naznanjajo Madžaroni, da nameravajo omejiti že tako mizerna državljanska prava.
V torekje šel v boj proti mladim sam dr. Tomašič v „Dnevnem listu". On daje lekcije, kako so Madžari močni vsled svoje notranje sile in vsled zanje srečnega zgodovinskega razvoja, tako da so morali madžaroni oprezno in s težkimi mukami braniti našo narodno individualnost. Zato ne gre naskakovati madžaronov, marveč je treba se posluževati njih izkušenosti. To je zopet poziv, da naj napredni elementi, hrvatski in srbski, vstopijo v bankerotirano (notranjo) madžaronsko stranko. Zdaj naenkrat pripoveduje Tomašič o neki „borbi" njegove stranke, doČim se je v javnosti videlo samo večno popuščanje pred naskoki Madžarov. Mesto da so skušali svoj narod notranje ojaČiti s svobodnimi uredbami, so ga zatirali in mu jemali vse pogoje za normalni razvoj, kaj še za borbo proti močnim Madžarom. In zdaj se izdajajo za patrijote,
ki so se „borili 1"
* * e
V nedeljo in ponedeljek je bila tu glavna  ustanovna  skupščina nove
Osveta.
Rado M urnik.
Težak voz dehtečega sena je pripeljal Bogatajev hlapec Janez pozno popoldne gospodarju na dvorišče. Prav pred skednjem pa je nekaj zahreščalo; zlomilo se je zadnje kolo, voz se je močno nagnil na stran in z razposajenim vriščem so poskakali težaki in dekleta raz seno.
„Naš Janez ima pa srečo," je vpila sladkooka Urška in milo pogledovala brhkega fanta. „Vsakemu drugemu bi se bilo pripetilo to sredi pota."
Janez se ni zmenil za vaško ko-keto in njene hihitajoče družice. Molče je pomagal pospravljati mrvo na svisli.
V tem je prišel gospodar Bogataj, velik, ramat očanec. Z obritega, jako rdečega obraza se mu je bralo: »Mi imamo 1 Mi smo mil"
„Že sam nesem popravit," je dejal Janez, še predno je izpregoveril sitni gospodar, ki se mu je bil nagubal gnevni obraz na prvi pogled kakor tepka na peči.  -Sam polomil, sam plačal".
„No prav!" je pokimal Bogataj in tolsti obraz se mu je zopet razjasnil in zasvetil kakor svila razpetega dežnika, kadar solnce sije, dež megli.
Ko so opravili na svislih in odju-žinali v veži, je snel Janez potrto kolo in jo takoj mahnil h kolarju, da bi mu popravil škodo že do jutri. Kolar Cene pa ni prebival v Zajezeru, ampak debele pol ure odtod v Visoki vasi. Bližnjica je vodila Janeza skozi gozd.
Večerno solnce se je bilo nagnilo že močno proti zapadnim goram. Počasi, ves zamišljen, je korakal Janez po mehkem igličevju stare hoste. Nič ni poslušal večernic gozdnih kosov in kobilarjev ; niti enkrat ni zaukal, kakor sicer vselej, kadar je hodil todkaj. Včasi se je pripognil, utrgal omamljivo vonjav ciklamen, ga nežno dal k drugim v Šopku in vzdihnil prav, prav globoko. Take in še vse drugačne uganja Človek, kadar je zaljubljen.
* * *
Janez je ljubil z vsem žarom prve strastne ljubezni Bogatajevo Anko, osemnajstlctno hčerko svojega skopega gospodarja. Ljubezen ga je bila prevzela z okrotno, brutalno silo. Vsak dan je čutil živeje in silneje to prej neznano, tako gorjupo in vendar zopet
tako sladko pramoč. Anki pa ni črhnil o tem nobene besedice. Dasi Čeden in pogumen fant, je bil Janez eden izmed tistih čudnih junakov, ki bi si dali rajši odrezati nos in povrhu še ušesa z dragocenim murčkom vred, preden bi rekli izvoljenki: „Ljubim te!" Kadar so se objestni fantje v Bogatajevi go-stilnici naposled v popolnitev domače zabave veselo stepli po stari, častitljivi navadi, tedaj si je tudi Janez zavihal rokave in pometal zmagovalce in premagane vse kar lepo po vrsti brez protekcije iz zadehle pivnice na boljši zrak. Da bi se pa drznil Anki podariti šopek, tega pa ne. Bal se je njenega posmeha; bal se je, da bi ga Bogataj ne zapodil od hiše.
Janez ni bil preprost hlapec. Lahko bi bil igral pri svoji ujni v Visoki vasi vlogo gospodarja ali vsaj nadepolnega dediča. Toda privoščil je stari ujni še prav dolgo Življenje na svetu, srečo v loteriji pa pravo pamet na semnjih in doma; on pa je rajši delal tlako Bogataju, samo da je mogel vsak dan videti Anko, solnce svojega Življenja. Pa saj bi bilo vse dobro in prav, če bi Bogataj ne bil tako na-zarensko imovit. Samo gozdov je imel mož vrednih dvajsettisoč goldinarjev. Vse ujnino imetje ni pokrilo niti petine
tega. Zato Janezu odkritosrčna beseda ni hotela iz ust in zato je nosil ci-klamne in druge take nekoristne rastline sam sebi na okno.
Ko je tako ves vtopljen v grenke misli stopal navkreber, je zaslišal na levi moški in Ženski glas. Ozrl se je in videl, da je zašel v graski gozd. Oprezno se je bližal kraju, odkoder je slišal tiho govorico. Počasi je vzdignil vejo. Stresel se je kakor šibka bil v viharnem vetru in obstal ves trd pred izkrČeno frato.
Venomer je strmel tja v Ankin obrazek, ki se mu je zdel, obsevan od krotkih žarkov zahajajočega solnca, s temi milimi, tihimi očmi tako genij ivo lep kakor dosihdob še nikdar ne. Poleg Anke pa, na posekanem hrastu, kakor nalašč pripravljenem za idilski sestanek, tam je sedel mladi gospod z Zajezerakega gradu, lajtnant Edgar. Njegov zagoreli obraz je kazal dokaj pravilne moške poteze; le plitva, vendar odurna črta okoli ustnih kotov je kvarila ugodni vtlsk in pričala, da je gospod lajtnant živel preveč v galopu. Bil je vzorno vzrasel in podajala se mu je celo ne vati rana civilna obleka, ki povprek izpreminja mlade oricirČke v čudna, astralna strašila.
„Anka, ali me res ljubiš?" je vpra-
šal Adonis v civilu in ovil lepemu de-[ kletu roko okoli pasu.
Janezu je zavrela kri, da ga je zabolelo v srcu. Nič več ni hotel in ni mogel utepati posluškov. Krčevito je zgrabil okovano kolo. Kakor v omotici je še videl, kako sta se poljubila, nato pa je planil ves besen na frato proti hrastu. Stemnilo se mu je pred očmi. Zdelo se mu je, da je vzdignila nevidna, tuja moč težko kolo in zviškoma udarila ž njim po lajtnantu. Slišal je obupni krik prestrašene Anke in videl, kako se je zgrudil mladi poročnik pred hrastom na tla.
Janez je zajeČal in zbežal v mra-kotno ho8to.
*
Tri dni je korakal slovenski sedemnajsti pehotni polk Hohenlohe v najhujši vročini od S Bonifacija pri Veroni proti Pastrengu. Toda tudi tukaj ni bilo nobenega počitka. Od enajstih zvečer do dveh popolnoči je divjala nevihta z viharnim dežjem ; spati ni mogel nihče. Že ob treh zjutraj je odkorakal polk v svojih sivih plaščih in težkih čakah proti Cnstozzi.
Bila je nedelja,  24. junija 1866.
Nad bujnozelenimi koruznimi in rumenečimi žitnimi polji, tuin m : vajenimi z murvami in girh.nda. vin-
„hrvatske ljudske kmetske stranke3. Tega shoda se je udeležilo đo 300 kmetov, a samo kakih deset izobražencev. Osnoval je to stranko g. Stjepan Radić; on ji je predsedaik in glavni organizator. Najprej je Radić stal v Kolu tiste politične generacije, ki ■e zdaj zbira okrog „Pokreta", „Novega Srbobrana" in „Novega Lista".  On je bil po svojem talentu, po svoji agilnosti in odločnosti vprav predestiniran, da   postane   vodja   nadebudne nove stranke.   No on, dasi je dovršil politično šolo v Parizu, ima pač vse sposobnosti izrednega agitatorja ali toliko manj sposobnosti politika. Manjka mu solidnosti in treznosti v mišljenju, on ni nikdar v zadregi za kako teorijo, ki jo ustvari hipoma, kakor je potreba in kakršne so okolnosti. V eni in isti številki svojega časopisa „Hrvatska Misao" (ki ga on sam polni) postavlja časih popolnoma nasprotne si teze. Goni ga pred vsem silna osebna ambicija; razšel se je s svojimi najbližjimi prijatelji zaradi te svoje nestalnosti v političnih načelih in zdaj hoče, da pokaže, kaj zna on sam (z nekaterimi drugimi). Čim je lansko leto zapustil svoje stare prijatelje, ki so ga zaradi njegovih sposobnosti radi imeli in znali blažiti slabe strani njegovega značaja, prevzela ga je mahoma nenavadna nervoznost. Begal je križem Hrvatske,  priredil več sto shodov s kmeti,  vrgel med nje omam-ljive demagogične fraze, kako jih tlači „gospoda",    nazval    svojo stranko „kmetsko" in si tako s svojim posebnim agitatorskim  talentom pridobil mnogo kmetskih krajev.   Ali te svoje stranke vendar ni hotel organizovati kot čisto stanovsko stranko, nego jo imenoval tudi „ljudsko", da ji more vsakdo pristopiti in da more taka stranka čim prej priti na — vlado.   S tem agitira največ med kmeti, da pride njegova stranka kmalu na krmilo . . . Čim več zadobi mandatov, toliko prej pride do oblasti. Za tem se z vso silo peha. Ta njegov edini cilj ga je tako zapeljal, da je pred nekaj meseci skrajno brezobzirno kandidiral v Petrinji poleg dr. PotoČnjaka (dasi je imel manj glasov), vsled  česar je proti dvema opozicijo-nalnima kandidatoma zmagal madžaron. To mu je silno škodovalo pri inteligenci in pri meščanstvu.   Tudi s Srbi se je spri — on, ki je bil nekdaj pri nas  personitikacija  misli  o skupnem delu Srbov  in Hrvatov,  izmišlja zdaj Čisto starčevičijan8ke teorije o Srbih.
Na rečenem shodu „kmetske" stranke se je pokazalo, da je med hrvatskimi kmeti vrlo bistrih glav, ki so svoje misli jasneje izražali, nego sami voditelji kmetske stranke. Naše Btare stranke 80 se doslej prav malo brigale za kmeta; spomnile so se nanj tik pred volitvami. Zato je naravno, da so se oklenili prvega, ki naskakuje dosedanjo „gosposko politiko" ter jim obeta in sugerira prav po načinu in po metodi apostolov eldorado „kmetske sloge". Sprejeta je bila resolucija, da da bo stranka povsod kandidirala, kjer
ske trte, nad griči in holmi kaziuami in dvorci so plule lahne jutranje meglice, kakor duhovi avstrijskih in italijanskih junakov, ki so padli na teh hribih in poljanah pred osemnajstimi leti. Krasno junijsko jutro se je smehljalo nad divotno pokrajino, sanjajočo v prazničnem miru. Gospodnji dan . . . Sredi svečanega pokoja prirode se je pripravljalo nad dvestotisoč mož na brezobzirno moritev.
Polkovnik grof Attems je vodil od vsega polka samo drugi in četrti prapor proti vasi Oliosi. Med temi vrstami je marširal tudi Janez iz Zajezerja.
Takoj oni usodepolni večer je bil šel sam javit, da je ubil graščakovega sina. Poškodba pa ni bila bogve kako huda. Janez je dobil le celo pratiko ječe. Ko se je vrnil v Zajezerje, je zvedel, da je lajtnant Edgar zapeljal Anko in da je nesrečnica umrla od žalosti in sramu. Ob njenem grobu je prisegel zapeljivcu krvavo osveto. Potem je vstopil k sedemnajstemu polku, ki je bival takrat v Dalmaciji, v Dubrovniku. Tam je služboval tudi poročnik Edgar.
Nedeljski mir je počival nad mrtvaško tiho pokrajino veronsko. Molče bo korakali trudni vojaki dalje in dalje proti zapadu in za njimi je plul smrtni
je organizirana, kjer pa ni, tam bodo poedini pristaši glasovali za opozicijo-nalca proti Madžaronom. Edino dobro je, da odteguje ta stranka s svojimi uspešnimi agitatorskimi sredstvi široke kmetske sloje klerikalnemu vplivu. Voditelji sicer delajo kompromise in naglasa jo povsod, da verujejo v boga, ali v jedru bo vendar antiklerikalci. Najbolje pa bi bilo, ko bi se vsi ti mladi elementi (kmetska in napredna stranka) skupno, kakor nekdaj borili in se med seboj spopolojevali, ker imajo naprednjaku inteligenco na svoji strani in ker bi se tako ugladile slabe strani kmetske stranke. A za zdaj, kakor se kaže, je ta fuzija precej nemogoča. A.
Razpust državnega zbora In nove volitve.
Dunaj, 22. septembra. Mini« strski predsednik je namignil nekaterim poslaneem, da se državni zbor prav kmalu razpusti. Najbrža se to zgodi takoj po končanem deže1no zbors kem zasedanj ti. Nove volitve bodo sredi meseca januarja 1906. Baron Gautsch se žuri s razpustom državnega zbora zato, da mu ne bo treba predložiti napovedane predloge o deškem vseučilišču na Moravskom, ker tema nasprotujejo Nemci.
Baron Cautsch in Nemci.
Dunaj, 22. septembra. Nemška nezadovoljnost ža baronu Gautschu ni več umljiva. Napram nemškim parlamentarcem, s katerimi je zadnje dni konferira?, je opetovano izrekel svoje začudenje, zakaj so Nemci nezadovoljni, ko se vendar celo poletje v notranji politiki ni ničesar zgodilo, kar bi moglo dati Nemcem povoda za pritožbe Saj s d se Nemcem na ljubo odpravile slovanske par&lelke iz Opave, skrb zaradi jezikovnih n&nedci) pri šlezijskih sodiščih je popolnoma neutemeljena, a tudi češko vseučilišče na Marav-Bkem se ni premaknilo od izjave v zadnjem zasedanju, in se tudi nebo premaknilo, dokler se ne deseže s porazu m 1 jenje med Cehi in Nemci. Č-chom se med tem časom niso dale koncesije in se jim tudi ne bodo dale koncesije, ki bi količkaj nasprotovale nemškim interesom.
Grof Goluchovvski.
Praga, 22. septembra. Tuli češki listi poročajo, da je ministru Go!uchow*kt mu stališče omajano. Madjarska koalicija smatra njegov odstop za koncesijo Madjarom. Naslednik mu bo ba;e sed&ni poslanik v B:rolinu pl Sz6gyeny. Sprememba se izvrši še letos, ako sa do-stža roed krono in koalicijo s; oraz umljenje.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 22.septembra Vda politična javnost z napetostjo priča-
angel. Prehitela jih je konjeniška patrola. V besnem diru, z vihrajočimi or-lovimi peresi na tatarkah, z razpetimi ulankami nad bluzami, s povzdignjenimi sulicami so izginili jezdeci kakor sence v jutranji megli.
Čete so se postavile za naval proti Oliosi. Bilo je okoli šestih, ko je stopil vobče priljubljeni polkovni kaplan Nikola Zitz v svoji duhovniški opravi pred krdela. Vojaki so pokleknili in se odkrili ; duhovnik jih je odvezal grehov in jih blagoslovil.
Še so klečali vojaki na tleh, ko je zagrmel top in priŽvižgala prva sovražna granata pred četo.
Pričela se je krvava bitka pri Cu-stozzi.
Bataljona sta se dvignila. Do prsi v vodi je prebredel Janez za drugimi potok Tione; udarili so jo po strmem rebrju. Orjaški oblaki dima so zakrivali gorečo vas Oliosi. Samo jako širno in močno poslopje poleg cerkve se je Še branilo. Polkovnik je ukazal zasesti vsak kotiček, vsak vdor, vsak zaklon v obližju, odkoder bi mogli vojaki uspešno streljati na sovražnika; takojšnji naskok bi bil zahteval prevelikih žrtev. Toda neudržni Slovenci so le udrli na dvorišče. Iz vsakih vrat so štrlele iz majhnih puškaric italijanske puške in
kuie izida jutrišnje avdijence petih voditeljev ogrske opoaieije pri cesarju. Največ važnosti ae polaga na to, da je poklican tudi grof A p ponvi. Splošno vlada prepričanje, da bi koalicija odstranila takoj ▼ se ovire, ako bi ji vladar prišel le količkaj nasproti. Ker pa ni upanja, da bi cesar gleda vojaškega poveljevanja le količkaj popustil, bo jutrišnja avdijenca vsekakor kratka in brezuspešna.
Dunaj, 22 septembra. V političnih krogih se govori, da voditeljev ogrske opozicije pričakuje pri av-dijenoi načrt, ki je za obe strani sprejemljiv. Med drugimi koncesijami privoli cesar, da se madjarščina vpelje pri vseh ogrskih polkih pri pouku, veibanju in poročanju Govori se, da prevzame sestavo ministrstva grof Khuen-Hedervary, bodisi da doseže kompromis ali ne.
Avstrija zasede Novibazar?
Bud apnšta, 22. septembra. »Ujsagu« poročajo iz Carigrada, da bodo avstro ogrske čete v najkrajšem času zasedle Novibazar. Pri Plevlju je avstrijsko vojaštvo že baje prekoračilo mejo. Po članu 25 berolin-ske pogodbe je Avstro Ogrska upra vičena zasesti Nov bsrar. Za asdaj zasede baje sandžak do Pripolja, tedaj samo četrtino. — V ministrstvu zunanjih zsdev nočejo.ničesar vedeti o tej senzaČni vesti.
Nemške sanje o razpadu Avstrije.
Bero lin, 22. septembra. Pod naslovom »Bodočnost Avstro Ogrske in nemška država« je prinesla »Kol-nieche Z^itung«   daljšo  razpravo, v kateri pravi, da bi bila priklopitev avstrijskih planinskih dežel Nemčiji nesreča   za   avsrijsko in prusko    nemštvo. Avstrijski Nemci,   ki   sedaj   tako   hrepene po Nemčiji, bi bili kmalu siti strogega vojaškega duha, ki brezobzirno vlada v Nemčiji tet ne dopušča razsajanja in   razbijanja,  kakršnega   so vajeni Vsenemoi v Avstriji. Postali bi zopet nezadovoljni, zbudilo bi se staro sovraštvo proti Prusom, in pri tem sovraštvu bi bile južne  nemške pokrajine složne z avstrijskimi.   Ia konec bi bil težko ustanovljeni nemški edinosti in slogi.   Priklopiti bi se morale seveda tudi audttske dežele, ž njimi pa kakih 6 milijonov Čehov, ki bi Nemčiji vsdno provzročaii krvave posle.   Č Ki bi imeli pri tem krepke zaveznike v Jugoslovanih, ker bi Nemčija seveda ne o kupirald alpskih dežel le do  jezikovne meje, te-muč vso  Koroško, Štajersko, Kranjsko,Primorje in Dalmacijo.   S t mi deželami bi dobila Nemčija nad 2 milijona S 1 o-venoev in Hrvatov, ki bi tudi Nemčiji deiali hudih pregl vic. Nem čija, ki ima že sedaj v svoji državi
bodala. Kakor toča so padale krogle, neprestano se je pretresala zemlja od pokanja topov v okolici. Slišalo se ni posameznega strela, temveč nepretrgano bobnenje Štiristopetdesetih kanonov.
Janez se ni menil za bojni krik in vik, prasket in tresk in grom. Čepel je za jagnedom in čakal, kdaj ugleda poročnika Edgarja.
„NihČe ne bo vedel, da sem ga jaz!" je mrmral. „Najrajši bi mu za-rinil bajonet v srce in ga zasukal prav, prav počasi."
Kar se je zgenil. Pravkar je hitel lajtnant Edgar s svojim vodom mimo.
Bliskoma je planil Janez pokonci in pomeril. Toda ta trenutek ga je zadela sovražna krogla v desni komolec. Iz rokava je brizgnila kri, roka je izpustila puško.
„Ne uideš mi, zapeljivec!" je siknil Janez. Slišal je, kako so trobili in bobuali vsi trobarji in bobnarji signal za naskok, videl je bele robce na linah, po ušesih mu je šumelo, zgrudil se je ves krvav in omedlel.
* * *
Leto pozneje je sedel Janez nekega jesenskega popoldne sam v prvi sobi zajezerske krčme.
3 do 5 milijonov Slovanov, bi imela potem skoraj 12 milijonov Slovanov, ki bi tvorili ia obstoj države neprestano nevarnost. Pa tudi Italija bi ne gledala mirno, da se ji vzamejo Italijani v Dalmaciji, Istri in Tirolskem. Končno pa bi se sploh oglasile velesile, posebno Anglija proti temu, da postane Nemčija s Trstom premočna na morju.
Nemiri na Ruskem.
Odesa, 22. septembra. V mestu Šamaku so Tatari napadli armenski del mesta. — Iz Baku so izgnali 15000 perzijskih delavcev. Ker so zaradi nemirov tudi ruski in armenski delavoi odpotovali, ne bo mogoče pričeti z delom pri dobavi nafte, ako tudi nastopi mir.
Varšava, 22. septembra. V Pinsku se je izvršil atentat na policijskega načelnika. Atentat se ni posrečil. Bomba se je namreč razpo čila preden se je pripeljal mimo po linijski načelnik ter raztrgala atentatorja in štiri neudeležene osebe.
Dopisi.
Iz Ihana.   Dne  19. avg. t. 1. je prinesel  „Slov. Narod"  notico iz Ihana glede razširjenja ondotnega šol. poslopja.  Tu se je čitalo, da Ihanci obsojajo nepremišljenost svojih prednikov, ki so pred leti sezidali šolo na griču  pod  gozdom.  Nadalje opozarja dopisnik občinske odbornike, da bodo tudi njih otroci obsojali neprevidni sklep svojih očetov, da vzdignejo sedanjo šolo na griču, namesto da bi zidali novo poslopje v nižini v vasi. Dopisnik vendar ni kriv, če se po Ibanu govori, da so storili občinski možje pred 30 leti veliko neumnost. Tudi je ta popolnoma nedolžen, če se bo kmalu reklo, da je bila velika nepremišljenost sedanjih občinskih  mož, da so zabili nadaljnih 14.000 K tja gori v hrib. V pondeljkovi štev. „SlovenČevi" pa jo je „Narodov" dopisnik izkupil. Mladi „ Slovencev" dopisnik, ki je komaj začel živeti, pravi: („Narodov" dopisnik) hoče s svojo surovostjo in neolikanostjo z glavo v zid in opisuje v imenovanem listu (v „Narodu") vso stvar tako, kakor da so odborniki iz same neumnosti in zabitosti sklenili ohraniti sedanjo šolo." Svojo notico pa mladenič tako opopra: „Ka-kor se iz vašega cenjenega (oho!) dopisa vidi, pa vam ni bilo drugega mar, g. dopisnik, kakor Ihance pred svetom grditi in laži o nas pisati.   Saj vi in „Narod"  drugega tudi ne znate ne!" Kajne, to je BumniČenje,  to je podtikanje, to je infamija!   Jaz pa rečem. Vsi Ihanci vedo,  da nimajo v svoji sredi tako zavrženega človeka, da bi mu ne bilo  druzega mar, kakor svoje ljudi grditi in  ki bi ne znal druzega kot laži pisati. „Slovenčev" g. dopisnik pa le pozna takega človeka.  Pa tudi gg. župan in šol. predsednik ga morata poznati, sicer  se ne  bi tako močno spozabila in se pod dotično notico podpisala.  Tedaj sta tudi imenovana prepričana, da „Narodov" dopisnik ne zna druzega kot lagati.   Če prej ne, Čez 7 let bosta izprevidela. da to ni lepo od njih.   Kajne, ko se pa tako lepo bere v „Slovencu", če se koga tako junaško premikasti, da mu vse kosti iz „glida" stopijo.  Oh, kako lepo se kaj takega bere!   Še na nekaj opozorim „Sloven čevega" contra-dopisnika.  Ali Vam je
Od vojakov so ga bili odpustili zaradi prestreljene roke. Janez se je vrnil k ujni v Visoko vas. Dobro se mu je godilo tam in tudi roka se mu je toliko popravila, da je mogel delati. Ob vsem tem ni opustil fiksne ideje, da mora ustreliti Ankinega zapeljivca. Nikakor in nikakor ni mogel pozabiti izgubljene mladostne sreče. In danes je napočil dan osvete!
Bivši lajtnant Edgar se je poročil v Ljubljani z bogato gospodično iz Gradca. Vsak čas se je moral pripeljati ž njo tu mimo, ker je hotel na Zaje-zerskem gradu uživati medene tedne. Janezu je bilo prav povŠeČi, da ni izvršil svoje osvete prej. Zdaj bo zapeljivec umrl vse težje.
Vrata sosednje, gosposke sobe so bila le prislonjena. Janez je mogel slišati vsako besedo.
„1 kaj pa ta nevesta mladega graščaka? Ali kaj veste?" je vprašal hripav bas.
„Ob, pojte no, pojte! Grda je kakor smrtni greh. Tuji lasje, tuji zobje, dolg obraz, debela spodnja ustnica, oči majhne, drobČkane kakor pri izkroka-nem pujsku. Tako mi je pravil učitelj. Ta pa ne vem, kje je zvedel vse to.-
znano, za koga se piše „Slov. Narod" ? Ta list bero večinoma ljudje, ki mislijo s svojimi možgani. Presneto hitro bi jo izkupil „Slov. Narod", ko bi hotel pitati svoje zavedne bralce s samimi lažmi. „Slovenca" pa bere, razven častite duhovščine, (ker so primorani) le nerazsodno ljudstvo, ki si ne upa misliti samostojno, ampak si mora možgane izposoditi. Umevno je tedaj, da „Slovenčevim" dopisnikom ni treba biti preveč natančnim glede podtikanja in sumničenja, saj preprosto ljudstvo ver jame le to, kar piše list, ki ga urejujejo duhovniki. Ker me mladi g. contra dopisnik tako dobro pozna, bi bilo pač odveč, ko bi se podpisal.
Iz Metlike. Meseca septembra so zapustile nas Metličanc kar 3 rodbine Kot prva je odšla radi rodbinskih razmer — vrla narodna rodbina Janko Hranilovičeva, ki je bival tu kot meščan in trgovec 15 let. Pozneje se je preselila v Ljubljano priljubljena obitelj Kamenškova. Želimo jim v novih stanjih kar največ sreče in isto priljubljenost, kot so jo uživali tu. Pred par dnevi pa se je poslovil od nas obče spoštovani naš okrajni sodnik Juraj Sumer. I on je bil v Belokrajini že skoro domačin, saj je služil tu nepretrgoma dolgih trinajst let. Preselil se je v lepo Škofjo Loko na sveži gorenjski zrak. Bila mu je Že vrsto let iskrena srčna želja, ki se mu je izpolnila. Predno je odšel, mu je priredilo naše meščanstvo in uradniŠtvo častni večer in slavnostno odhodnice v čitalnični dvorani, ki je bila v to Bvrho mično okrašena z zelenjem in cvetjem. Na odru je stala prejasna podoba Nj. Veličastva presveti, cesarja, v nje podnožju po so se vrstili: miza za mizo, popolnoma zasedene z občinstvom. Ob slovesu, pri katerem je svirala domača godba, proslavljalo se je odhajajočega gospoda sodnika kot vzornega uradnika, dragega kolega, kot značajnega moža narodnjaka, kremeni-tega naprednega mišljenja. Tudi kot družabnik je bil gospod sodnik veselega, odkritega značaja in jovijalnega mišljenja. Od srca mu čestitamo in želimo, da bi našel v lepi Gorenjski ono zadovoljstvo, katero povsem zasluži. Njemn in njegovi cenjeni obitelji pa kličemo : Zdravstvu j !
Iz Mozirja.  Na stotine se nas je iz  zelene Štajerske  udeležilo veli častne slavnosti odkritja spomenika našemu mojstru-pevcu, nesmrtnemu Prešernu. Mnogobrojna je bila zlasti udeležba iz Savinjske doline. Poklonili sm • se manom dičnega in odličnega našega pevca in ko smo to svojo sveto narodao dolžnost izpolnili, šli smo si ugled;.t v praznično  obleko  oblečeno Ljubljano. Kamor smo prišli,  povsod  je bilo vse v zastavah,   povsod   smo   naleteli na družbo  v  slavnostni obleki,  to  pa iz vseh slojev našega naroda.   Mi. - izmed nas jih je bilo prvikrat v Ljubljani. Divili smo se lepi slovenski prest ki je popolnoma moderno rae-ito in kmalu stopi v krog velikih mest. N SavinČane je zanimala med drugim tudi rezidenca ljubljanskega škofa,  ki nam je posebno prirastel k srcu zaradi iz-trebljenih gozdov v naših planinah. K Slovenec vedno gobezda o sloveči narodnosti škofa Jegliča  in ljubljanskih kanonikov, smo upali, da vidimo dan. to dokazano.   Pa smo se kruto varali Ko je bila vsa ostala Ljubljana v za stavah, je bila škofova palača taka k veliki petek in kanoniske hiše nič dru gačne. Blizo Škofove palače sagledamo nemško-slovenski napis, ki vabi žejne duše v škofovo klet. Ko z začudenjem
aMT~ Dali« v or<loqi.
„Denarja pa na mernike ! Tisto pa. tisto !"
nOho i Čast!"
„ Ampak skopa, kakor ne vem tu in ljubosumna !  Pravi pekel bo imel njo že na zemlji!   To ga bo nairhala. ta nemŠkuta!"
Strme je poslušal Janez.
„Le hitro, hitro!"  je prisopihal krčmar. „Se že peljeta!*
Janez je skočil pred vežo. Ob hišah je čakalo nekaj radovednih babni in otrok, pred gostilno pa je zastopilo osem krepkih fantov pot. Pridrdrala je elegantna ekipaža in ženin je vrgel nekaj denarja med fante.
„Smrten greh je še vseeno lepši, kakor ta  strah,"   si  je  mislil Janez. „Anka, ti si maščevana! Tvoj zapelji vec bo imel pekel  že na tem svetu."
In ko je drdrala kočija mimo nJega7 jc zaukal in sprožil samokres v zrak. Slučajno je zadel mlado kokoš na lestvi. Putka je takoj izdihnila svojo blago kurjo dušo, Janeza pa je prijel zajezerski biriČ Tomaže in ga hotel aretirati. Šele, ko ga je povabil Janez na vino in na pečeno kuro, je izprevr-gel barve in je imel kmalu takega matevža, da je kar dremal in kimal in naposled komaj s prijaznim sodelovanjem Janeza aretiral svojo bujno opico.
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 2te, dne 23 septembra 1905.
ogledujemo napis, ki se je uam nekoliko čuden zdel, ker smo že tolikokrat slišali, da je Ljubljana slovensko mesto, pristopi k uam škofova a^cntiuja in nas vabi na dobro pijačo. Naštela nam je 11 vrst „najboljšega". A nismo se dali premotiti. Vsega tega bi ne omenjali, če bi „SlovenecM ne napadal Prešernovega spomenika in vsega, kar je z njim v zvezi. Škofova agentinja je bila namreč tako scapana in malo obleČeua, da smo se kar škandaliz rali. Zato priporočamo škofu in njegovi gardi, naj poskrbi, da njegove žeuske dobe dostoj-uejšo obleko in naj se ne spotikajo i ad Prešernovo muzo. Kos je sicer, da so duhovnikom živa naga telesa žensk veliko bolj všeč nego pa kak železen kip, vendar naj bodo ta telesa razga ljena le vpiičo velečastmh, za nas grešne lajiUe to ni. Kakor smo čuli, so muzi na Prešernovem spomeniku prvo smrtno obsodbo izrekli v Škofovi kleti. Zbor natakaric je soglasno sklenil, da ue miruje preje, da bo prišla ta „grda babaa preč, pa roagari če bi bilo treba iti do papeža. Natakaricam škofove kleti stoje vemo ob strani „Slovenčevi" redakterji, ki so zaobljubili, da nikoli več ne pogledajo nobene ženske, če ne bo zapeta do brade in do prstov. Nam pa prihaja na misel rimski pisatelj Marcijal in njegove besede: rNikar ne zakrivaj, muza cvetoča, nam prsi, ki so nam merilo lepote!"
Strelice iz selške doline.
Župnik Rožnik, ki ga poznajo že daleč okoli, kako zna po judovsko odirati ljudi pri porokah, je napravil duševnega reveža Valentina Vidica iz Podbelice, da se Rožniku zahvaljuje za to, da mu je za poroko računal samo 36 K 40 h. To so reveži, ki so udarjeni s kurjo slepoto.
Rožnik je brez potrebe napravil toliko krstnih oziroma mrtvaških in poročnih listov. On piše sedaj zato, da se dela lepega, da bi izbrisal judovsko oderuštvo. Kdor pozna Rožnika, že ve, koliko se sme verjeti temu lepemu stricu. Sporoči naj tisti Vidic, kako je bil v sorodn z nevesto. Potem mu bodemo napisali kakšen račun bi imel plačati Rožniku. Dokler pa tega ne stori je pa šlevasti Vidic sam lažnik, ker zagovarja judovsko odiranje Rož nika.
Kaj pa za pogreb, stric Rožnik? Ali ne odirate ljudi, ko računate srednji pogreb brez sveč in z mašo 42 K 58 h ? Tako delajo poštenjaki, kaj ne? Le še zato dobite enega osla, ki se vam bode v „Slovencu" podpisal in zahvalil, da ste računali samo 42 K 58 h za pogreb in mašo.
Glede „vštukanih" rjuh se pa ljudje pogovarjajo povsodi. Potem naj bodo vstukane, kolikor hočejo; grdo je, da ste taki eksekutorji kmetskega ljudstva!
Ker bode prišel v začetku oktobra Škot birmovat po selški dolini, hiti Rožnik cerkve popravliat, da ga bode škof bolj pohvalil. Škofu se bode bahal Rožnik: „To sem naredil, to sem popravil. Mi pa povemo, da ni nič naredil in popravil, ampak ljudje, ki dajo denar zato in ti*ko opravljajo. S tujim perjem se je sraka bahala pa je bila osramočena.
Spretni organist Uranič je neko jutro pobegnil s cerkveno pevko na božjo pot, ne da bi doma kaj vedeli o tem. To je res zvest zakonski mož.
Župan Demšar ima na vesti krivično razdelitev podpore po toči. Pri Sv. Lenartu v Rovtih je vsem posestnikom pobila toča, pa so dobili podporo samo trije najbogatejši. Največ (160 K) je dobil občinski svetovalec, znani pri atelj župana, Anton Tušek iz
Rovt. Kdo je dal podatke o škodi? Kdo je priporočal ljudi za podporo? Tisti, ki niso nič dobili, razen nekaj krouic odpisanega davka, naj se zahvalijo županu Cočovemu Francetu.
Zares, nepristranski je župan Demšar ! Srečna občina, ki ima takega župaua!
Občinski tajnik FrtiČar se vlači iz Loke kakor kakšna capa in potem ljudi napada, da stakne zato kakšen Častni naslov: baraba, ali kaj podobnega. Zraven vestnega župana mora biti tak časten tajnik, to je v blagor in Čast občine.
Brzojavke
ob priliki odkritja Prešernovega spomenika.
(Konec.)
Pariz: Vsem Slovanom, prisot nim pri odkritju spomenika našemu velikemu Prešernu, častnemu ponosu S ovanov,   hoj   bratski   pozdrav! — M a 1 o v i 6.
P 1 i b e r k : S'ava velikanu Prešernu in slavnozbran<m čestilcem!— PliberŠkosluvenskoornizje.
Postojna: Nemogoče mi OBebno se udeležiti slav r osti naš* ga velikana, zakhČem v imenu v zastavah okinčanega trga Postojna: S ava Prtšernu in bratskim narodom zbranim iskreni pozdravi — Gregor Pike), žuoao.
Praga: Vtčosja pamjat velikemu i'uhu Prešernovemu! Slava njegovemu spominu! — Za praške Stovenee: Tomšič
Prag>: V duhu z vami kli-oeva neumrlerou velikemu pesniku dr. Prešernu: Več°a mu stava! — Mici in Janko Č e s n i k.
Ptuj: S!ava Prešernu, pozdrav zbranim čestilcem! — Čeh, Vauh n i k.
Rečica   v   S a v i n s k i dolini:   V duhu prisostvujemo slav-lienju   našega    velikana Prešerna. Slava njegovemu  spominu! — Ob Čina trga ReČiaa. *
Sežana: Med Tabrom planino metropola kraška Lži, se z Vami radnje Prešernovih slavnostnih dni, — Županstvo Sežana.
Sisek: Neamrtnom velikom Prešernu kliče ta: Sav*! brata Srbin i Slovenec — Bratković Lilek
Slov. Bistrica: Of slavi, narod mili, i Prešerna našega spomin. : Poilegel nisi tuji sili, že vstatsš s nepredorn h tmin, ki luč Prešernova jih razsvetljuje! Sovražnik naš naj le naklepe kuje... Razbili smo jih, ko je tema bila, pri dnevu nas ne straši vaša sila. Slovenjebistriški narodnjaki.
Slovenska Bistrica: Pre šerna slavi zdaj ves svet, časti ga vsak slovenski kmet; kdo brga se za narod miti, da ne podleže tuji sili? — Kmetje slovenjebi striške ^kolio*: Jakob Vrhova r, Blaž Pernat v imenu sto km*tov.
Slov. Bistrica: Največjemu geniju, kar jih je rodila mati slovenska, poetu Prešernu kliče: S'ava! — Slovenje bistridka čitalnica.
SlovenjiOradec: Po v dom odkritja spomenika našega vel kana kliče slovenjegraška č taln ca*. S ava Prešernu! Slava Ljubljani! Stava vsem pri odkritju navzočim Slovanom!
Solkan: Slava Prešernu velikemu pesniku! Ž veli vsi slavitelj.— Čitalnica Solkan.
Solkan: Slava Prešernu, biseru in ponosu Slovenije!   Navdušeni ži-
vaka slovenskih pesnikov, kličoč: Slava Prešernu! pozdravlja obrtno in konsumoo društvo ter hranilnica in posojilnica pri Sv I^anu. — S k er I, Cok. Tavčar, Saher, Skilan, Svade, Kocjančič, Lenardon.
Vipava:   Ob odkritju sporne nika   prvaku   slovenskih pesnikov kliče:   Slava! — Bralno društvo »Lipa«, Slap,
Vipava: Ob odkritju spomenika navdušeni »Slava« velikemu Prešernu! — Vipavska narodna čitalnica.
Vipava: Pevcu »Krsta pri Sa vici« slavni naj spomin ž«.vi! — Ka-doslav Silvester, Mirko Per-havH c.
Zagreb; V duhu prisustvujem velebnoj proslavi. Večna slava Prešerno! — V i I h a r.
Žalec: Slava orvaku slovenskih planiko*! — Narodna čitalnica.
^^^■H^^^K^^MMMaM^^^MMi^^HMMBH^vaiaaMaMa
Dnevne vesti
V Ljubljani, 23. septembra.
— Zopet Gieiepach in njegova imenovanja. Vsako novo sodnijsko imenovanje nam prinese novo presenečenje, nove krivice. O vsakem slučaju pišemo, se pritožu jemo in upamo, da se bode vendar enkrat v Gieispachu vzbudila iskrica pravice in da bo uslišal upravičene naše želje, — toda vse zastonj, on ne odjenja od svojega zagrizenega vs?nemšfcega načela. Njemu so zakon, pravica deveta briga, le ponem-čuvanje in zatiranje Slovencev mu je pri srcu. Pri njem ne pomaga nobena še tako izvrstna kvalfUacija Slovenca, ne zmožnost, odločilno za njega je le, da je kompetent zagrizen Nemec in ztsigurano mu je na-boljše mesto. Ubogi Slovenec pa čakaj, kakor dolgo hočeš; vkljub vsem zmožnostim in pridnosti moraš na najslabša mesta. Tako je Gleispach posadil na vsa boliša in važnejša mesta na Štajerskem samo Nemce, Slovence pa pošilja na Kranjsko. Kakor hitro je slovenski avskultant blizu 8odnijskega izpita, ga pošlje na Krajnsko, od koder ni nobene vr-nitve več. Štajerska mesta pa ostanejo prazna tako dolgo, da se kakšnemu kurzovcu posreči izpit. Kakor vsako, tako krivično je tudi zadnje imenovanje. — Na Štajerskem so bila tri prstavska mesta prazna in upravičeno smo pričakovali, da dobi vsaj eno m-sto Stovenee, — toda to bi bilo proti Gleispachovemu nače?u, mlajši in gotovo ne boljše kval fi*o-vani n&mski kolegi so dobili prednost. — Č veku se kar srce krči od jeze, ko vidi, kako krivično se s Slove: c postopa. D?a izvrstna sodnika že sedem let živita v pregnanstvu v Kozjem, presjač ta in moledujeta za premestitev, toda ne: Gici* spach j h drži s kruto roko priklenjena; N.-mtc 0-\Vit treh pa, kateri je komaj nekaj mesecev pristav, zaželel si je premestitve iz Sevnice v Brež ce, ker ima tam nevesto, — takoj se mu je ustreglo in dobil je Brežice. — In sedaj bi človek mi slil,  da   bo  G eispich   krivico vsaj
paralisiral in v Sevnico poslal slovenskega pristava, saj  je okraj do
99°/0 slovenski. Toda n*, — mesto je dobil komaj imenoveni S->ly>y» ki ne ume slovenski in kateri je svoje nezmožnosti dokumentiral kot avskultant v Cslju. Zvv tter in M belič pa, katera je Gleispach pred izpitom poslal na Kranjsko, pa naj premišljujeta v Vipavi, oziroma Črnomlju, ali se bosta Šb kdaj vrnila v svo;o rojstno deželo. Tako aopiČi Gleispach krivico nad krivico S o-venoem, pa prt« mora čas, da bo tuli ta tiran dobil zasluženo plačilo.
— Vse lati ne Iti.   Kakor poroča »Slovenec«, sa » aha ata v veatt-bulu škofovih zavodov v Št. Vidu dve veliki plošči, ki sta popisani z zgolj latinskim besedilom, kjer se na eni pogrevajo obrabljeni citati iz sv. pisma stare zaveze. Vprašamo se sedaj, zakaj so ti napisi v tujem je z ku? Škof je vendar tolikrat zatrje val, da zida svoje zavode za slovensko ljudstvo,  za  slovenske dijake, kakor pa vidimo, mu slovenski jezik smrdi, ker je dal napraviti napise v latinščini.  Eiino zunaj na pročelju se blesti slovenska katoliška reklama,  ki  ima  nsmen, nametati ljudem peaka v oči, kako velik Slovenec da je ljubljanski škof. Saveda so to le limanice,  na katere bi se naj prijelo kolikor mogoče veliko stota tov in tisočakov. Iz povedanega pa sledi, da ljubljanski škof sovraži svoj materni jezik, ki je slovenski, in da je rimski hlapec, ki hoče z mrtvim jezikom latinskim oživiti tiste Čase, ko so še po naših pokrajinah marširali rimski vojski.
— Duhovniška sodba o Prešernovem spomeniku. Piše se nam z Dunaja: V dunajsko kavarno »Beethoven« sta prišla dva duhovnika in sedla tik moje mize. Ko zagleda eden od teh v »late-ressantes Btatt« podobo Prešernovega spomenika, reče tovarišu: »Du, da ist das Prešeren i en kma 1 abgebildet Ion finde gar niohts ur astetisohes, geschweige denn pornograGsohes an dieser unsehuldigen, keusohen Mase. Na, da bat sich der Laibacher Bi-sebof und der gesammte osterrei-ohisohe K erua vor der ganzen ge-bildettn Welt des Ia- und AuUan-des ansterblioh blamirt. E« ist kein \Vunder, da9s uns die feindliobe, gegneriache Pressu a s F<nsterlinge und Kulturhasser darstellt.« Nato odgovori tovariš: »Der Laibacher Bi-schof ist ja dcoh ein beseh aikter, ungebildeter krainiseher Bauer, der gar kein Kunstverata odnis besitzt *md hoohstens in ein Gabirgadorf als Pfarrer taugt E? ncojje nur nach Wien kommen und sich etnmal un-sere offentliohen Denkmale und Altar-bilder und F guren anseben. Nie-mals habe ich nooh geto t, dass nackte F guren aus Marmor oder Brome auf normale, gebildete und   moralisohe   Men sohe m
Na devinski skali
Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.) V.
Juri Devinski ni trenil z očesom, ko je slišal ime črnega Petra, dasi je bil nositelj tega imena poglavar razbojniške Čete, ki je strahovala vso Furlansko in Goriško, Koroško in Kranjsko. O črnem Petru so si ljudje pripovedovali cele bajke; pravili so, da ni samo hra ber in močan, nego tudi krvoločen in neusmiljen. Juri se je zavedal, da ga sovraži črni Peter iz dna svoje duše, ker je bilo devinsko ozemlje edino, kamor se Petrova četa ni več upala. Prišla je bila nekajkrat na Kras, ali Juri je vselej zbral svoje može, je dal brez usmiljenja obesiti vsakega ranjenega ali ujetega razbojnika in je dal razglasiti, da dobi bogato darilo, kdor mu prinese glavo črnega Petra.
V tistih časih ni bilo na cestah nikake varnosti; ropali so vitezi sami, ropale pa so zlasti mnogoštevilne razbojniške čete.
Po J a ti nem odhoda si je Juri z nekako radovednostjo ogledoval črnega
Petra. Ta se ni ganil s svojega mesta, prav kakor bi mu laskalo, da je obudil pozornost mogočnega devinskega vladarja. Zdelo se mu je, da stoji pred Jurjem kakor usoda, kajti na to ni mislil, da bi se mladi vitki Juri upal, začeti ž njim boj. To ga je navdajalo s posebnim zadoščenjem in živo si je slikal, kak strah prevzema Jurjevo srce.
Toda razbojnik je bil v zmoti. Juri je bil pogumen in se ni bal nobene nevarnosti, povrh je bil pa tako sumosvesten, da sploh ni nikjer videl nevarnosti. Boj s črnim Petrom ga ni strašil, pač pa mu je bila neprijetna misel, da zna izgubiti mnogo časa in da ne pride pravočasno v Čedad k svoji Katarini. Zato se je približal razbojniku in mu rekel:
„Koliko ti je dala lepa gospa Juta, da ji prineseš moje lase in morda tudi mojo glavo ? Rad bi vedel, na koliko ceni smrt tistega, kateremu v življenju ni mogla odreči nobene želje?"
Črni Peter je prezirljivo odkimal.
„ Gospa Juta je blazna. Za teh dvajset oglejskih cekinov, ki mi jih je dala, ti ne iztrgam nobenega lasu.14
„Jaz ti dam dvajset beneških cekinov, črni Peter, če me pustiš v mira
vio  vsem   slaviteljem. — županstvo Solkan.
Solkan: Slava Prešernu, prekrasni Bvetli zvezdi na slovanskem obzorju. Najgorkeji srčni živio vs- n» slaviteljem. — Goriško učiteljsko društvo v Solkanu.
Solnograd: Pesniku velikanu: Večna slava! — Dr. Hrašoveo-
S v. K r i ž  C e s t a : Mestno sta rejšinatvo  Sv. Križ  sa v dubu pri družuje slavmm slaviteljem slavnega Prešerna. — Župan.
Sv. Luoija: Tudi mi proslav ljamo, žal oddaljeni cd vas, svojega pesnika   velikana.  —  Pevsko in tamburaško    društvo »Soča« pri  8v. Luciji.
Sv. Lucija: V duhu z vami kličemo: Slava Prešerno! — Hrast, KovaČič, Mikuž, Božič, Vuga. M u n i h.
Šoštanj:   V duhu prisostvu lerao slaviu dike slovenske muze. — Armič, Goreča n, F i s t e r. Kačič, ('•nkova     Legatova, Puoeva, Mil»n Vošnjak, Zock.
Šoštanj: Sava Prešernu, diki in ponosu S ovenije! — Šaleika čitalnica.
Šoštanj: Bodi krasni spominek pesniku prvaku  celi Sloveniji v po nos! — Županstvo trgaŠoštanj
Tolmin: V duhu prisostvu jemo današnji slavnosti našega velikana, pesnika Prešerna. Kličemo mu: Slava, slava, slava! Slovanskim gostom pa krepki: Na zdar! — Tol minsko prostovoljno gasilno društvo.
Tolmin: Večen spomin n*i Ženijalnejšemu našemu pesniku F/. Prešerni;! Slava zbranim njegovim slovanskim častilcem v beli Ljubljani iz širne domovine slovanske! — Narodna čitalnica.
Tolmin: Iskren planinski pozdrav slaviteljem velikega Prešerna! Slava slovanskim gostem! — Soška podružnica »SI ov. planinskega društva«.
Tolmin: Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo, otrok kar ima, Slava vsi naj si v roke sežejo, da oblast in ž njo čast, obilnest bodo naia last. — Sadjarsko društvo.
Tolmin: Vseslovenskim gostom, zbranim pri razkritju sporne nika našemu pesniku Prešernu kličemo: trikratni slava, slava, slava Prešernu! Slava njegovemu spominu! — Olepševalno društvo.
Tolmin: Pesniku prvaku dr. Francetu Prešernu kliče trikratni slava! — Pevski zbor.
Tolmin: O priliki današnjega vseslovenskega slavja kličemo: S ava velikemu pesniku! Sava Prešernu! Slava njegovemu spominu. — Rokodelsko društvo.
Tolmin: Današnje slavlje bodi v trajen spomin našetsu velikanu Prešernu! Zaorl naj trikratni: Slava Presen u! Slava nje&ovi ideji! Siava slovanskim gostom! — Otroški vrtec.
Trbovlje: Siava in čast našemu pesniku prvaku, dičnemu Pie-šernu! — Zienska podružnica Sv. Cirilam Metod *, Trbovlje
Trebnje:   Večna slava Pie šernn!   —   Bralno    društvo v Trebnjem.
Trojane: Z-držani na vrhuncu Črnepa grabna kličemo:   Siava Pre šernn! — Narodni Trojan čar i.
Trst: Sedaj v varstvu vašem ie naš Prešeren Varujte ga v ponos Soveniji! — Zaostali Rojan-ča n».
Trst: Zastopnike slovansk h narodov,    združene  v  proslavo pr
oditi." — Črni Peter se je zasmejal in oči so se mu zasvetile v divjem ognju.
„Toliko denarja ti sploh ne pre-moreš, da bi te jaz pustil iz svojih rok. Poznam te, Juri Devinski, stokrat bi bil rad dal cel voz zlata, ko bi te bil mogel dobiti v svoje pesti. Zdaj, ponosni vladar, ki si tolikrat že izrekel smrtno sodbo nad mojimi tovariši, zdaj te imam in zdaj bo razbojniški poglavar izrekel sodbo nad tvojo kronano glavo. In zaklinjam se ti, da ti bom stokrat poplačal, kar si ti storil mojim ljudem."
„Če boš mogel, črni Peter," se je Juri rogal razbojniku. „Ni dovolj, da si me ujel, treba je tudi, da me obdržiš v svojih rokah. Ce so ti moji cekini prelahki, poskusi, Če je moja palica dosti težka."
Držeč bodalo v eni roki in sukajoč železno palico z drugo roko, se je Juri zapodil na Črnega Petra, tako hitro, da je razbojnik komaj odskoČil. V tistem trenotku pa je že iz grmovja planilo dvanajst razbojnikov. Zagnali so se na Jurja, ki se je boril s Črnim Petrom, in ga hipoma podrli na tla ter mu iztrgali palico in bodalo. Jari je nvidel, da je vsaka borba s tolikimi sovražniki nemogoča in zato se ni bra-
nil, ko so mu razbojniki zvezali roke in ga odnesli v stran. Pri tem razburljivem in nevarnem dogodku ni Juri izgubil duševnega ravnovesja; ravnodušno si je ogledoval podivjane obraze raz-bojuikov in kakor bi jih hotel dražiti ter jim pokazati svoje preziranje, je na tleh ležeč začel po svoji navadi pol glasno žvižgati vesel napev.
Razbojniki so ponesli Jurja v globoko jamo, ki je bila od vseh strani zasenčena od dreves in grmovja in kjer so imeli svoje taborišče. Prav ko so Jurja postavili na noge, da si pomaga v jamo, polno skalovja, se je devinski vladar spomnil, kaj je zapustil na mestu, kjer je bil napaden.
„Ah, kako sem pozabljiv," je za-klical Juri; moja lepa Vihra je ostala tam, kjer ste me napadli in tam leži tudi smrtnoranjeni pevec v volčji koži." In zapovedujoče je velel razbojnikom: „Idite po mojo kobilico in prinesite tudi ranjenega pevca semkaj."
Razbojniki so se zasmejali na ves glas. Zdelo se jim je neskončno smešno, da jim hoče zvezani jetnik ukazovati, kaj naj store, in da govori človek, čigar življenje je odvisno od njihove
milosti, z njimi tako, kakor mogočen velikaš s svojim sužnjem.
n Ali me morda niste razumeli," je noviČ zagrmel Juri in se ponosno vzravnal, dasi je imel na hrbtu zvezaue roke. „Pri moji veri, predno Vas dam obesiti, bom vsakega izmed Vas dal bičati, da bo meso v cunjah od njega letelo, če takoj ne izpolnite mojega povelja. Pojdite po Vihro in po ranjenca."
Razbojnike je ta osorni in neustrašni nastop devinskega vladarja tako razkačil, da so začeli dvigati svoje palice in groziti Jurju, da ga na mestu ubijejo. Medtem se je približal črni Peter in Čuvši zadnje besede Jurjeve je vprašal:
„0 čem govori? Ali je Vihra tista slavna kobilica, o kateri se govori, da je vredna sto beneških cekinov."
„Da, to je moja Vihra," je odgovoril Juri, „in kdor mi jo pripelje, temu objubim pomiloŠčenje."
To pot so se razbojniki tako smejali Jurjevim besedam, da so se nekateri kar ulegli na trato in se držali za trebuhe. Celo črni Peter je svoja usta odprl na BteŽaj in njegov krohot se jc razlegal po ravnini kakor rezgetanjc mladega Žrebca. (Dal)« prihj
einen sexoellen E'rflass auetlben, ausser auf perverse Naturen, deren es leiđer Gott ja liberali gibt. Ja, ja, Goti belti:e unsern erhabenen Stand ▼or soleben BischMen.« — Komen iarja ni treba.
— Kratka, a jedrnata sodba. Tudi gori v Berolinu bo ia vedeli ljudje o ljubljanskega škof« aelotskem fanatizmu in o pismu, ki ga je škof glede muze na Prešernovem spomeniku pisal županu Hribarju. Med drugimi je tudi »Beiliner Tagblatt« izrekel o ljubljanskem škofu svojo sodbo — prav kratko, a prav — izdatno. V številki s dne 18 sep iembra piša »Berliner Tagblatt« doslovno: »E* gibt ja wobl Neger-stamme, denen die Eatbldssung des Hinterkopfes a!s eine unverseihliche Unanatiind gkeit gilt, und es soli unter oesterreichiscben Breitegraden ohristliche Bischofe geben, denen die i iinstlerische Darstellung des nach go-tliehem Vorbilde geschaffd nen mensobliehen Korpers Aergernis bereitet.c — Kakor se vidi, ima »Berliner Tagblatt« o ljublanakem škofu prav slabo sodbo; smatra ga za tako omejenega, kakor kakega prav omejenega zamorca!
— Kipar Zajec in škofovo
pismo« Bedasto pismo škofa Jegliča in surova, docela neopravičena, hudobna kritika »Slovenčevih« kritika Btrov, bo hoteli mladega, nadarjenega umetnika, ki je ustvaril največ krasnih kipov z% cerkvene namene, ugonobiti, a dosegli so baš naaprotno. Na Dunaju, kjer živi in deluje premnogo kiparjev in se najraje preži r a v s j o slovanski talenti, so se sedaj začeli prav intenzivno zanimati za Zajcev atelje. Kdor ponižnega, preskromnega, v ist ni po bo ž nega in le za svcj poklic delujočega in živeč* g i umetn;ka pozna, kakor jaz, ta dobro ve, da je pri un? r jenju Prešernovega spomen ka na vse prej mislil, kakor na to, kar mu očitajo kranjski zeloti. Šiofovo pismo se v vseh, tudi v duhovniških krogih ostro Gbsoj*. Po?sodi niso katoliški duhovniki tako robati zeloti, ko na Kranjskem. Ššefovo pismo je prGvzrcč-io, da ja vserau omikanemu svetu uraijiv boj, ki g* bije napredna stranka s kranjskim klerikalizmom. Živeli šk,f in »Slovence vi« um. in:?cA kritikastri!
— Škof kupuje graščine«
Notorično znano je, da je šaof An ton Bonaventura v veliki denarni stiski in da dela povsedi dolgova kjerkoli so tako neumni, da mu še dajo kaj kredita. D »si je torej že na robu bankerota, se vendar v javnosti še vedno postavlja, kaker da bi sedel na tisočakih, kakor kak prefrigani »hochstapler«. Nedavno tega je namreč kupil graščino Brce pri Mo zirju za okroglih 40.000 kron; 24000 K je moral takoj polož t, ostalo kupnino pa mora poravnati v letnih obrokih po 1440 K. Radovedni smo, kje si je škcf ta denar »spum-pal,« ko nima njegovo graščinsko oskrbniatvo, niti toliko denarja, da bi plačevalosvoje delavce, ko nima niti toliko drobiža, da bi plačalo kleparskega mojstra in instalaterja luči! Ali bi ne bilo umestneje, gospod Anton Bonaventura, da bi raje plačali znanemu kmetu na Rečici konja, ki ste mu ga dolžni že tri leta, mesto da kupujete graščine za — tuje denarje!
— Nekaj v pomislefe Sol* ski oblasti ob začetku šolskega leta« Gotovo je vsakemu znano, da je srednješolcem in srednješolkam disciplinarno prepovedano, nahajati se kot član v k a k e m d r u š t v u a 1 i pri tem sodelovati. In kaj se godi v Ljubljani? Očetje jezuitje zbirajo leto za letom v svoji mali stranski kapelici svoje Marijine otroke obojega spola. Dijakov v Marijini družbi pri jezuitih menda ni, pač pa je mnogo Marijinih hčerk, g o j e n k c. k r. učiteljišča, ki se že par let zbirajo v kapeli pri jezuitih v družbi s starejšimi devicami. Da bi imeli ti sestanki samo namen molitve, dvomimo, ker se pri teb hčerkah vedno in vedno sliši hvala
in občudovanje mičnih govorov še bolj iničuega, lepega in prijaznega očeta jezuita, ki je odšel menda letos v avgustu iz Ljubljane na veliko žalost vseh ljubljanskih starih in mladih devic, „nobel — Marijinih hčerk." Kakor smo Čuli, se je tudi baje malo „Špo-galou, a le med starejšimi devicami, mlajše, gojenke učiteljišča menda niso prišle do teh slasti, a vendar menimo, da kaj takega ne vpliva nanje posebno vzgojevalno. Zato prosimo ob začetku šolskega leta, predno se začno zopet te Marijine hčerke zbirati pri jezuitih, da poskrbi dotična oblast, da se te razmere preprečijo in da velja disciplinami red za vse, tudi za Marijine hčerke. Tudi g. katehet Kržič nam bo morda k temu pritrdil, ker je vnet za dušni blagor svojih gojenk, saj je dal narediti celo znane „motne Šipe,u samo v njihov dušni blagor. Posebno slavno učno osobje c. kr. učiteljišča prosimo, da deluje na to, da se uveljavi disciplinarni red, in ako o teh razmerah ni poučeno, se prosi, da bi se natanko informiralo in napravilo temu konec.
— Šuklje — nepovabljen.
Sukljeta je doletela nova prav buda blamaža. Pohitel je k otvoritvi turske železnioe in »Slovenec« je z veliko radistjo in z debelimi črkami poro čal, da je cesar pri tej slavnosti spregovoril nekaj besed s Šukljetom. A tisti dan je usoda udarila Sukljeta, da bo pomnil. Šuklje namreč ni bil povabljen na dino k cesarju. Povabljeni so bili pač drugi poslanci, taki, ki nimajo nobenega reda. nobenega naslova in nobene graščine, samo čist značaj, dvorni svetnik in vitez Leopoldo vega reda, graščak S ikl.e, pa ni bil povabljen. Fran Šuklje je bil izključen od dineja. Drugi poslanci so sedeli pri cesarski mizi, bogato obloženi z na.finejš mi stvarmi, Šuklje pa ja v revni oštariji otepal »eierspeis« in se je meral vrniti na Kamen brez tistih cesarskih c gar, s katerimi se je mislil zsprovijantirati z?, nekaj časa.
— Suklje na Belokranjskem« Poročali smo že na kratko, kako je Šuklje inspiciral belokranjske farovže in kako žalostno se mu je godilo v Metliki in v Črnomlju.   Bil je
J tndi v Črmošnjicah in tam ga je Janez j Smuk vprašal zaradi podaljšanja Do lenjskih šeleznic. In tn se je Šuklje pokazal v vsi svoji imenitnosti in je ši-rokoustno pripovedoval, da bo on stvar sprožil v drž. zboru in da se bo dolenjska železnica prav gotovo že v kratkem podaljšala do Karlovca. Tn se vidi, kak političen hochstapler je Šuklje. Svoj Čas je dolenjske svoje volilce naravnost goljufal glede železnice in zato so ga tudi dolenjski mestni volilci prijeli za kravatelc in ga vrgli pod kap. Skoro dvajset let je užival Šuklje neomejeno zaupanje dolenjskih mc<; člo vek, ki po 20 letib izgubi tako /.aupa-nje in tak ugled, je moral pač prav nesramno varati svoje volilce. Zdaj kuha maščevanje. Videli smo te dni, kako se skuša maščevati v Novem mestu, in javna tajnost je, da bi se rad maščeval tudi Metliki in Črnomlju, in Krškemu itd. O železnici govori zdaj vsak dan. Znano je, da je pravzaprav baron Schwegel izposloval Dolenjske železnice — Šuklje pa je prav po žon glersko stvar zasukal in sebe izdajal za osnovatelja Dolenjskih železnic. Tako je bilo tudi z različnimi cestami, — drugi so vso stvar pripravili in izbojevali, potlej, ko je bil trud končan, je pa prišel Šuklje in sebi lastil vse zasluge, dasi ni imel nobenih. Tudi zdaj bi Šuklje rad ribaril v kalni vodi. Kar je Šuklje zavozil, to je Plantan spravil v red j železniško vprašanje je v pravem tiru in zdaj bi se rad Šuklje prištulil. No, v drž. zboru se bo že videlo, kako in kaj.
— Iz Kandije pri Novem mestu se nam piše: Na shodu, katerega jo sklical 17. t m. Suklje v katoliškem rokodelskem domu v Novem mestu, prebrano in v »Narodu« 18. t. m. objavljeno Šukljetovo pismo je vse Kaudijoe hudo razkadilo. Kako tudi ne! »Pereat Ksndija« in Suklje je bil pripravljen prav hladnokrvno zabosti Kandijoe. Zdaj izvemo marsikaj tajnega i dvora njih eksoelanoe na Kamnu.  Zanimalo bo n. pr. to:
Š »kije je sklenil, da dobijo visoke rede isti, ki se posebno odlikujejo v njegovi sluibi. Povedala so se tudi imena teh bodočih dekoriranoev. — Dolenjske mandate aa deželni in državni zbor je že tudi razdelil. Pfei-frr in Dular se morata umakniti; (»moji«,) klerikalni stranki je treba več uglednih, izobraženih mož in te upa dobiti Šuklje med častila-komnimi liberala i. — Orden
— poslanstvo, — še ilodej bi prišel bliže na tako vabo! Že je v tem pogledu delal. V tem osiru je mojster v farbanju. Kakor ima enkrat koga tako daleč, da ga posluša in če ni res trden, mu vcepi misel, da je do-tičnik naravnost ustvarjen sa poslanca. Potem, ko deluje ta baoil, spravi Suklje svojo šrtev do tega, da kaj stori, kar je proti liberalnemu stališču On se zanaša na to, da bodo potem somišljeniki obirali njegovo Žrtev in jo s tem pritisnili v farSki tabor. Tako je že obdeloval nekaj mož na deželi in če se ne motimo, tudi že v mestu. Le z dr. Slancem ne ve kaj početi. Slenil je, da ga spravi s pota a t*m, da se ga moralično ubije.
— Ali kako? Farji ubijajo Slanca moralično ie 30 let v »Slovencu« in drugače. Bog pa blagoslavlja Slančev trud. Poskušal je pred leti Suklje sam to moralično ubijanje v »Slovencu« Pokojni pl. Franc Langer je tedaj pripovedoval to le pripovedko: Pred palačo mogočneža stoji ošabno pes Tyras. Obiskal ga je volk. Pogovarjata se o tem, kako se jima godi. Tyras pravi: meni se dobro godi. Jesti imam dosti in dobre jedi dobim Ležim na pernici. Ia kaj imaš dela, vpraša volk? Malo. Vstati moram, ko se gospodar bliža, mu roko lizati ter za njim hodit', dokler me ne spodi nazaj. Z ženskami njegovimi moram dobro izhajati in še lepše petem živino. Volk posluša in pogledavši vri. t Tvrjtsov, ga vpraša slednjič: brateo, kaj pa imaš tu na vratu? Dlake nimaš na vratu! — No, to ni nič, odgovori Tyra«; veš prijatelj, včasih me dajo na verrgo in tepejo 'me. — Volk na to: prijatelj za tako življenje ne maram, jaz grem hitro zopet v ljubo, lepo svobodo.
— Narodni boj v Tržiču.
Piša se nsm iz Tržiča: Čislani gospod urednik! Zadnji stavek našega zadnjega dopisa se )9 glasil: »Pustimo pse, naj lajajo, to kaže, da mi jahamo.« Kako prav smo govorili! Ali ste sa že peljali kdaj skGzi kako vas, gospod urednik? Gotovo. Cela pasj d se je dvignila in tulila sa vozom; ali ko je dobila nekaj udaroev, tedaj se je, sicer nerada in renčeča, razpršila na vse strani. Drugače je to v Tržiču. Na iskrih naših vrancih dvigajočega se slovenstva v Tržiču, zakrila nas je megla običajnih oblakov pogledom presenečenih sinov žalostne majke Germa-nije, kateri so dobili zadnje čase pre oej poštenih udarcev, a leti sedaj, ko smo mi ie daleč, še vedno lajajo. O rl daleč seveda. Tam izza Ljubelja se je oglasil po posredovanju ali brez posredovanja podrepnika Mikliča, glas vpijočega v germanski puščavi, ter laja in bljuje kri in žveplo v zloglasnih nemških štimeah graškega »Tag-blatta« na nositelje slovenstva v Tržiču. Nemci imenujejo to lajanje »Nachklange«. — V svojih dopisih v »Slovenskem Narodu« smo že an-ticipando odgovorili temu lajanju in na to danes niti odgovarjali ne bi, če bi se ne bila slavna redakcija prehudo sarekla. Spominja se namreč tistih lepih časov, ko so gospodje privandrani nemški tovarnarji mirno in sporazumno s slovenskim delavstvom živeli — alias, ko so izsesavali slovensko delavstvo in ko je to delavstvo v svoji ponižnosti prenašalo vse in-s u 11 e , — potem pa zakliče svoj mogočni: »Hand weg!« E ja, na komando tega ne storimo, ker je nismo vajeni, kakor nemšku-tarji Riegerjeve bale, paš pa, še nas boste lepo prosili, in nam aagoto v ili, d a boste upoštevali, da jeTržič slovenski trg ter to tudi dejanjski pokal ali. Zato pa, ako je bil a visoko-
rodni« gospod »deutsober W o h 1-ia'ter« Gassner tako neumen, daje v mir, katerega smo se razveseljevali v Tržiču, s svojimi lastnimi občani vrgel iskro, ki je vzbudila v Tržiča-nih narodni ponos, zato, da si od gospoda Gassnerja prebujeni narodni ponos ne da metati polen pod noge, in končno sato, da je bil gospod Goeeken s svojimi pretnjami, da bode slovenske delavce odslovil, tako nepreviden, zato vendar Slovenoi v Tržita ne morejo biti odgovorni?! Gospoda Nemci, Nemci namreč, kateri ste prišli v Tr žič s pomočjo slovenskega delavca množit si premoženje, vi ste dolgo delali samo v svojo korist, mislili ste že, da ste na konju, da ste dosegli Že ono visočino bogastva, o kojega vplivu na človeka piše veliki znani nemški filozof: »Da biuft sich eine Macht (vsled bogastva nam reč) in dem Menschen an, die dem Charakter leicht etwas Gewaltthatiges gibt; soleh* e i n M a n n lebt im einemDunst-kreis des A 11 m a c h t B e w u a s t seins und hčrt fast auf eine einaelne P e r a o n 1 i c h k e i t iu s ein; die ganze Welt ep-scheint ihm unter dem Ge-aichtepunkte des Kaufprei-SSS . m m »Ia tedaj, ko ste v svoji bujni domišljiji videli to bogastvo že nabrano, tedaj ste postali nasilni in mislili ste, s s i 1 o in denarjem se da vse doseči. Ali spekli ste se hudo. Slovenska savest v Tržiču še ni isumrla, nas protno pa je baŠ blaziranost in nadutost vaša, pri vand ra noi, pod-netila ogenj narodnega ponosa — mi pa bomo ta ogenj skrbno netili, dokler se ne raz vi je v požar, kateri ima tr žiške nemške privandrance učiti kozjih molitvic. Ako se nam hoče očitati v nemških štimoab, da hujakamo delavce proti delodajalcem, je to samo Rieger M klica vredno zavijanje resnice. Mi niamo in ne bomo huiskali delavstva nikdar, ker se delavstvo samo zaveda svo jih pravio, pomagali pa bomo vselej in povsod onim delavcem, k a t e r i so tlačeni od i zd a j i c a 1 a »p r e-vzvišeni« goapod Goekeu in drugih nemških prirandranih tGvar-narj&v. Dci&vo« pa mi niti posamez nega, niti več skupaj ne bomo pahnili V brezdelje. S.cer pa, gospod urednik, v vseh prejšnjih naših dopisih in v današnjem ste videli, da smo desedaj samo parirali udarce, odkoder so prileteli, pametnih in mirnih ljudi, kakor gg. Molineja. Ma? yja, barona Borna in drugih, katerim ni samo na tem, da obogate, ampak store tudi marsikaj v občno korist, nismo niti omenili, ker stojimo na stališču: »Čast, komur čast« Kakor rečene, dosedaj smo samo odbijali udarce — v kratkem pa stopimo v ofenzivo,in sicer brez ozira nato, ali bo to gotovim ljudem ljubo ali ne. — Pretočeno nedeljo so napravila vsa slovenska tržiška društva v Pristavi ljudsko veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Veselica je bila dobro obiskana. Zahvaljujemo se na tem mestu gospodu slavnostnemu govorniku na njegovem krepkem govoru, zahvaljujemo se mu še posebno na vznesen h in prepričevalnih njegovih besedah: biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! — Gosp. urednik, poslavljamo se za danes od Vas, zahvaljujemo se Vam na podpori, dani nam a priobčevanjem naših dopisov v trdni veri in trdnem prepričanju, da se Tržič prebuja. Prihodnjič Vam bomo našteli Še nekaj raznih podrobnosti, kajti posehmal hočemo postati kronisti; — škodovalo menda ne bo, ako bo naša kronika aemtertja malo zabeljena. Ne moremo si pa kaj, da ne bi še danes priznali gospođu Gassnerju zasluge sa Tržič, zasluge namreč, da se je začelo slovenstvo vsled njegovega predrsnosmelega nadu-tegaind — uhovitega nastopa probujati.
— Zopet nekaj o kaplanu m „birtahom". Piše se nam is Bohinja: Bilo je v nedeljo pred Malim
Šmarnom, ko sem od strani poslušal tercijalke iz Srednje vasi pri Bohinjski Bistrici, kaka so slavile kaplana Oblaka, znanega srednjevaškega „oberkonsu. marjau, in se divile nad njegovimi, prav v dno srca segajoČimi pridigami. Kako lepo in jokaje je zadnjič govoril o sv. Citi in drugih svetnikih, kako žalostno in bridko je opominjal ver nike, da sedaj verastraŠno pešal Vsekako me je začel zanimati ta dušui pastir in takoj sem sklenil, da grem na Mali Šmaren k njegovi maši, dasi je bilo precej vroče iti tako daleč k deseti maši, a da se kaj lepega sliši, se mora tudi malo žrtvovati. In nisem se kesal, saj je g. oberkonsumar tako lepo razlagal posvečevauje oltarja in vmes vtikal vedno pretužoe vzdihe, kako že dandanes sv. vera peša, kako mlačni so ljudje itd. Najbolj ginljivo in z nepopisno milim glasom je pa pripovedoval, kako so gospod škof v tamošnji cerkvi pri posvečevanju „s svojimi lastnimi rokami malto delal in takoj nato je priklopil s solznimi očmi vzdih rajnega škofa, ker cerkev nima kamnitega oltarja. „Res čudno, žalostno je to, da tako lepa cerkev nima kamnitega oltarja, ko ga imajo vendar vse podružnice in ko je ljudstvo tako dobro, pobožno in verno-, tako nekako so baje dejali rajni škof, a gotovo niso bili pri tem tako ža stni kakor kaplan Oblak, ki je znal ua Mali Šmaren ta pobožni vzdih kaj spretno porabiti v svoje namene. Takoj nato je namreč priklopil nesramno „fehtarijo". „In glejte dragi v Kristu*. glejte, kdo je tega kriv ? Vaša malomarnost, vaša brezbrižnost, vaša mla-čnost je kriva, da nimamo v tako lepi farni cerkvi kamnitega oltarja. Glejte, tako verni ste in pobožni, ali bi ue mogli prispevati, saj bi za par stotak- ■. lahko napravili krasen oltar, ki bi bil v ponos vam samim ? To je vendar velika sramota za vas, dragi v Kristusu, da ste tako mlačui, ko vendar vidite, kako strašno dandanes pela vera." Tako je skoro dobesedno zopet beračil kaplan z „birtahom", „oberk<u sumar" Oblak, na tako velik praznik, ko bi se gotovo najmanj spodobilo ta* beračenje. Dasi so slične pridige ir slična beračenja pri Jegličevih agentih na dnevnem redu, vendar se more le malo kaplanov ponašati s tako duhovitimi govori kakor ravno gospod Oblak, to kaplanče, ki vse gori za božjo t in se tako hinavsko vede v cerkvi, dasiravno ga je nekoč (morebiti j večkrat, a meni ni gotovo znan lepota nekega dekleta tako omamila, da se je spozabil in se ji jel smehljati izpred oltarja. Ker je ta „pobožni spoda tako milo govoril o lepoti cerkve, sem si jo začel ogledovati, in res sem takoj zapazil nekaj, kar kaplana naj bolj navdušuje in je cerkvi v slovenski vasi gotovo v največjo diko. „1. 8 tion, II. Station" itd. se blešči nad kn-ževim potom v zlatih črkah nemški napis, nad slikami, ki jih je kupilo ljudstvo, ki ne razume niti besedice blažene nemščine. In kar je šc bolj graje vredno, so te slike Še skoro nove, kupljene v novejšem času ! Najbrž bi kaplan Oblak tudi sedaj napel vse moči, da bi stal na novem kamnitem oltarju kak pobožen napis v blažem nemščini, seveda ako bo njegova pri diga na Mali Šmaren imela kaj uspeha. Upamo in Želimo, dane! X.
— Dogodki v Ricmanjih. Is Ricmanj pišejo: Dosedaj ao b Ji prebivalci naše občine pravsapraf razdeljeni v dva tabora, oziroma sta se uveljavljali dve struji. Ena je bila za to, da se zopet in sopet poskusi vse možno, da bi prišli do sporazum-ljenja s sv. Stolioo in da bi mi ostali v zvezi katoliške cerkve kakor verniki grško-katoliškega obreda. Druga Btruja pa je bila proti vsakemu na-daljnemu pogajanju in za takojšnji prestop v pravoslavje. Ko je sv. Stolica meseoa septembra leta 1903. ii-dala znani odlok, s katerim tedaj ni dovolila prestopa v unijo, pač pa naložila tržaškemu škofu, naj v Ricmanjih ustanovi samostojno župnijo ia sopet uvede slovensko bogoslužeoje, kakor je bilo v veljavi ie skosi dvs leti, je ona prva struja na poziv tr-saškega vladike poalala k istemu od-
■aaf* Dalja v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 218, dne 23. septembra 1905.
poslanstvo treh članov, ki mu je is-rcčilo spomenico s znanimi zahtevami. Vladika  je dne 16. oktobra
1903. obljubil, da poda odgovor na to spomenico in da reši naše vprašanje. Ta korak preimenovane etruje kaie eklatantno, da je ista resno mislila na kako sporasnmljenje in da je iskreno želela sprave. Ker pa na drugi strani stoji dejstvo, da do danes še ni dobila obljubljenega odgovora, je jasno za vsakogar, da v Trstu niso želeli mirnega sporarum ljenja. Posledica temu pa je bila, da se je druga struja jako ojačila. Tu pa prihaja sedaj tisti moment, na katerega smo mislili gori. Potem, ko so zborovalci na shodu minole ne delje najodločneje odklonili predlog dr. Požarja, da bi še enkrat poskušali priti do sporazumljenja s tržaško kurijo, sta gg državni poslanec Plantan in dr. Požar zastavila svoj vpliv, da se je struja, ki je bila sa takojšnji prestop v pravoslavje, vdala ter pridružila drugi struji in izrekla svoj3 soglasje s tem, da ae gosp. poslanec Plantan še enkrat v imenu Ric-maojoev obrne do sv. Stolice. Tako imamo sedaj dejstvo, da so Ric-manjci sedaj popolnoma združeni v en tabor,ki želi spora zumljenja. AH to si mislimo mi kakor absolut 10 zadnji poskus, kajti skrajni čas je že, da se nehajo te vnebovpijoče razmere. In po našem mnenju je ravno ujedinjenje Ricmanj-cev za eden in isti cilj moment, ki dela vprašanje enostavneje, in ki tudi bv. Stolici jako olajšuje rešitev v obojestransko korist. Sedaj ko je nastopila popolna jasnost glede na šega razpoloženja in naših namenov, se menda smerno nadejati, da se sv. Stolica pridruži našemu prizadevanju in da reši spor načinom, ki bo le na korist katoliške cerkve.
— Draginja v Ljubljani in podraženje mleka. »Slovenec« je v veliki zadregi. Sicer je njegovo srce popolnoma na strani tistih, ki bi radi mleko podražili in to se tudi vidi iz njegovih notic, ali nekaj mora vendar reči tudi zoper podreženje, že da se ne spuntajo tisti revnejši ljubljanski krogi, ki bi jih podraženje najhuje zadelo in ki so večinoma v klerikalnem taboru. Is te stiske si skuša »Ssov« pomagati s tem, da se hinavsko z* ganja v tržnega nadzornika gesp Jjnka viteza Bleiweisa. *S;ovenčevi« napadi na tržnega komisarja so bedasti. »Siovenčevi« duhovniki na vedo ali nočejo vedeti, kake dolžnosti ima tržni komisar, sicer bi ne mogl zahtevati, naj tržni komisar opravlja Blužbo tržnih poli Ofcjev. G sp Janko vitez Bieiweis opravlja vestno in natančne svoje delo in ga bedasta natolcevanja »Slov.« ne morejo doseči. Draginje tržni komisar ne more odpraviti in to tudi ni njegova stvar. Kolikor spada to v njegov delokrog, izpolnjuje svoje dolžnosti v polni meri. Tržni paznik Karel Pinter ima strog ukaz, obračati največjo pozornost branjevkj-m, ki prekuj Ujcjo živila na trgu in zvišujejo cene. Samo danes n. pr. so bile sasačene štiri t=ke branjevke in občutno kaznovane. Opozarjamo občinstvo naj gre magistratu na roko, naj tudi samo gleda m naj morebitne nedostatke naznani magistrat nim organom. Glede podraženja mleka se snuje v smislu Bklepov shoda pri »Llojdc« nekak kartel med producen i. Posestniki iz ljubljanske okolice so se pismeno zavezal, da bodo od 1. oktobra prodajali mleko za 4 vinarje dražje in kdor se tega ne drži, ta bo moral plačati kazen. Taki karteli za p o d r a Ž e n j e ž i v i i s o po zakonu kažnjivi in su bo dal ta karte! pač tudi razbiti, kakor pred nekaj leti e nak kartel prodajalcev premoga. Čujemo, da se magistrat že Jako resno bavi z vprašanjem, kako priskrbeti Ljubljani dobrega in cenenega mleka. Silno mnogo pa lahko stori občinstvo samo. Ljubljanske gospodinje, stopite na noge! Naj nobena ne jemlje mleka po svišani eeni. Če ga mlekarioe nečejo dajati po stari ceni, pa jih odslovite. Nekaj tednov se da ie izbijati. Za odrasle se napravi Saj ali
črna kava, sa otroke prežgana juha; sa male otroke potrebno mleko se bo že kako dobilo. Č* bi ljubljanske gospodinje tako nastopile, bi se eene hitro znižale Kam pa na) dajo kmetje mleko T Ko bi is njtga sir delali, bi imeli veliko manj dobička, kakor če ga sproti prodajajo, posebno ker se iz vode ne da nič sira napraviti, v mleku, ki ga nosijo v L ubijano, pa je navadno več vode kakor mleka, posebno v tistem, ki ga dobiva revnejše ljudstvo, saj misli kmet, da je za reveža v mestu vse dobro in da je Bog ustvari reveie, da ob njih kmetje obogate.
— Pravda meatne občine 11 ubija tiske zoper druAtvo Kazino. Razprava o tej pravdi, ki je za mestno občino vzpričo mnogostranski začasni rabi javnega mestnega sveta v obrtne svrhe, načelne važnosti, se je, kakor smo že včeraj poročali, sklenila. Čakali smo nalašč do tega Časa, da moremo podati Čitateljem mesto nejasnega in fragmentarnega poročila o razpravi, jasno sliko dejanskega položaja, kakor se je skristalizoval iz dognanih dokazov. — Leta 1837. je kupilo ka-zinsko društvo od mestne občine svet, na katerem stoji danes Kazino. To kupno pogodbo je potrdil takratni gu-bernij le pod pogojem, da mesto proda Kazini le toliko sveta, kar ga je za stavbo neobhodno potrebnega, da pa mora ves ostali svet (sedanja Zvezda in Kongresni trg) ostati odmenjen javni rabi in da mora zlasti v celi dolžini od sedanjih Šelenburgovih ulic do sedanjih Wolfovih ulic ostati vedno prosta in nezazidana S sežnjev široka cesta. Ta zadnja odmemba je celo vknjižena društvu Kazino na korist. Vzlic temu je pa to društvo dalo menda žel. 1851. postaviti pred svojo kavarno v svet, namenjen javni rabi leseno verando, ki je stala glasom izpovedb prič nepretrgoma, Četudi morda v različni obliki, do leta 1886. na ta način, da se je vsako spomlad postavila in vsako jesen zopet odstranila. Takih verand pa je bilo v tistem času po Ljubljani več, kakor n. pr. pred Ovijačevo hišo (Ma-rolano), pred kavarnami Fischer, Kari, Virant itd., ki so pa sčasoma vse izgi nile. Le pred Kazino se je postavila leta 1886 mesto stare, sedanja lepša veranda, o kateri to društvo trdi, da je stalna zgradba in da je ž njo pridobilo lastninsko pravico do sveta, na katerem stoji, ali pa vsaj služnostno pravico postavljanja verande. In to vzlic temu, da je mestna občina leta 1885. položila tod svoj samotni tlak ne glede na verando ter je ta tlak vsa leta popravljala tudi pod verando; tudi je postavila verando najemnica kazinske verande gospa Osvvald, čije last je bila tudi stara veranda, brez stavbnega dovoljenja. O stalnosti zgradbe sta bila izvedenca Lebner in Zakotnik sicer raz ličnega mnenja, vendar pa se je po pričah dokazalo, da je bila veranda naročena in izdelana kot prenosna, torej nestalna. — Dokazalo se je nadalje, da so kazinski kavarnarji postavljali vis-a-vis kavarne pod kostanji v Zvezdi, odkar ti dajejo senco, za svoje goste ob lepem vremenu mize in stole, vendar pa se je dotični (sedaj tlakovani) prostor rabil poleg tega tudi od občinstva sploh kot prehod, kot postajališče ob času vojaških koncertov i. t. d. Obseg tega prostora pred Zvezdo pa se je v teku let brezdvomno menjaval ter se danes ne da vec dognati, v katerem obsegu se je v povedano svrho svoj čas uporabljal od vsakokratnega kazinskega kavarnarja. Tudi tu uveljavlja društvo Kazino v pravdi služnostno pravico postavljanja stolov in miz. Ta prostor je dal tudi neposredni povod današnji pravdi, ker ga je ob priliki lanske Prešernove veselice odbor dal zagraditi, vsled česar je društvo Kazino tožilo mestno občino zaradi motenja posesti. Stoprav ta tožba je opozorila mestno občino na to, da si društvo Kazino lasti na javnem svetu pred kavarno in v Zvezdi izvestne pravice ter je vsled tega občinski svet sklenil, pravdnim potom uveljaviti prostost tega javnega sveta vsakega privatnopravnega bremena, sklicuje se zlasti tudi na nepoštenost vsake take privatne posesti, izvirajočo iz vse bine kupne pogodbe iz 1. 1837 Da ne postopa morda zgolj iz narodnega sovraštva, je dokazala mestna občina že v tožbi s spričevali vseh večjih avstrij skih mest, glasom katerih je povsod izključeno pridobivanje takih privatnih pravic na javnem mestnem ozemlju. — Ob sklepu razprave je precizoval zastopnik mestne občine g. dr. Triller pravno stališče tožnice približno sledeče: Vsi ugovori zoper tožbo mestne občine, braneče prostost javnega sveta vsakor snega bremena toženemu društvu Kazino nasproti, so se izkazali neosnovanim. — Ako toženo društvo trdi, daje pridobilo lastninsko pravico do prostora, na katerem stoji veranda, potom inedifikacije, se je, dognalo da nedo-staja za to že poglavitnega pogoja 9 418 o. d. z., to je, stalne, s stavbi -ščem nerazdružno zvezane stavbe, kajti
po izvedencih in pričah je dognano, da je sporna veranda sploh le provizorična in prestavi jiva zgradba brez trajne zveze s svetom, na katerem stoji. Vrhutega pa kazinsko društvo tudi ni mogoče smatrati poštenim graditeljem, kajti postavilo je verando brez stavbnega dovoljenja in zanašaje se brezdvomno na kulanco mestne občine, ki vsakemu obrtniku, v kolikor to javni oziri dopuščajo, rada dovoli na prošnjo začasno uživanje javnega trotoarja; tudi je mesto varovalo javno pravni značaj trotoarja, na katerem stoji veranda, s tem, da je le ta trotoar, kadar je potreba nanesla, popravljalo in končno nasprotuje inedifikaciji tudi deželni zakon z dne 26. septembra 1874 štev. 27 drž. zak., ki izrecno prepoveduje ter celo kaznuje vsako utesnitev javnih potov. Kar se pa tiče dozdevnega pri-posestvovanja pravice imeti postavljeno pred kazino verando in v nji mize in atole, tudi takemu priposestvovanju nasprotuje od leta 1874. naprej zgoraj navedeni deželni zakon, do tega leta pa priposestovanje ni moglo biti izvršeno; vrhutega pa tudi splošne zakonite določbe o javnem svetu, glasom katerih je možna privatna posest na takem svetu le v toliko, v kolikor ne nasprotuje njegovemu javnopravnemu namenu, kar se pa o sporni verandi mora trditi. Najvažnejši ugovor zoper priposeatvo-vanje pa je utemeljen v § 1477 o. d. z., glasom katerega nepoštenost posesti tudi pri 401etnem uživanju izključuje priposestvovanje, da je pa bila kazinska posest vsaj spočetka, to je od leta 1850. naprej nepoštena, to je spričo jasnemu besedilu kupne pogodbe z dne 23. decembra 1837 brezdvomno, kajti takratna direkcija se pač še ni mogla izgovarjati na nepoznanje te pogodbe, kakor so skušale v pravdi to storiti poznejše direkcije; vsebina navedene kupne pogodbe naravnost izključuje kako pravico društva Kazino do spornega sveta pod verando in v Zvezdi. Vsaj prvotne direkcije so morale to dobro vedeti ter vsled tega niso mogle imeti namena, pridobiti na spornem svetu kake pravice. Zategadelj mora veljati tu pravno načelo: Quod ab initio vitiosum est, traetu temporis convalescere non potest. Sicer pa sledi iz predloženega sejnega zapisnika kazinske direkcije iz leta 1885., v kate rem se govori izrecno le o društvenih pravicah, izvirajočih iz omenjene k u p ne pogodbe, da je vsako sklicevanje na nepoznanje te pogodbe le takozvana „Vogelstrausspolitik". Da društvo Kazino ni moglo izvajati iz postavljene ve rande pred kavarno v dobri veri nikakršnih pravic, to izpričuje tudi dej stvo, da so obstojale svoječasno take verande pred različnimi kavarnami in konditorijami (Marolani, Fischer, Karel itd.), da pa nikomur ni prišlo na misel, izvajati iz dotične kulance mestne občine kake pravice. Tudi ni bila sporna veranda v nobeni kupni najemni pogodbi med kazino in kavarnarjem navedena med najemnimi objekti, tako da ni niti jasno, kdo naj je bil subjekt spornega dozdevnega pripose-stvovanja, društvo Kazino ali kavarna? Smatrati je marveč dokazano, da je bil lastnik vsakokratne verande v prejšnjih letih vsakokratni kavarnar, ne pa društvo. — Vsi ti ugovori govore tudi zoper priposestvovanje tlakovanega prostora v Zvezdi, pri čemer je tudi še uvaževati, da se je ta prostor v teku let glasom izpovedb prič brez dvomno menjaval, tako da se danes prostor, glede katerega naj velja pri posestvovanje, niti identifikovati ne da. Ako se končno uvažuje še, da se tudi način uživanja spornih prostorov po kazini (le ob lepem, letnem času, le po dnevi itd.) že na sebi ne da z lepa spraviti v sklad z zakonitim pojmom realne služnosti, ne more biti dvoma, da je tožba mestne občine, katero podpira slednjič tudi še izkazani običaj rabe javnega sveta v vseh večjih mestih, vseskozi upravičena in zastopnik mestne občine predlaga torej, da se tožbi v polni meri ugodi. — Glede na važnost cele zadeve bomo razsodbo, čim se izda, priobčili doslovno.
— Knjižice „Slava Prešernu!" prva izdaja, je že skoro posla. Ker pa št) veuuo dohajajo z raznih strani naročila in ker brez dvoma še namerava več krajnih šol skih svetov naroČiti to knjižico, se priredi te dni nova druga izdaja, ki bo znatno pomnožena. Na novo pride v knjižico op?s spomenika in životopis kiparja I. Zajca; razen tega se ekrasi knjiga z dvema novima slikama Krajci šolski svet v Velikem Trnu pri Krškem je naročil 30 izvodov knjižice »Slava Prešernu!«
— Telovadba za e ta rejce brate Sokole se prične dne 25. septembra t. 1. ob 6!/a ori zvečer v telovadnici ljubljanskega Sokola Telovadilo se bo potem redno vsak ponedeljek in petek od 61/« ore do 71/* ure zvečer. Za vaditelje je skrbljeno. Odbor ljubljanskega Sokola vabi starejše brate Sokole k obilni udeležbi.
— Srbaka čitalnica v Ljubljani* Veletržec in bivši prezi-dent mestne hranilnice g. vites Vašo
P e t r i č i Č je srbski čitalnici v Ljubljani daroval 200 kron, kar beležimo tem raje, ker je dokaz, da ima gosp. darovalec, čeprav se neče več udeleževati javnega življenja, še vedno odprte roke za važne slovanske naprave.
— Pevsko društvo (Ljubljana1 priredi v nedeljo, 1. oktobra 1.1., v areni »Narodnega doma«, kot vsako leto, veliko vinsko trgatev, katere natančneji spored objavimo tekom prihodnjih dni.
— Predeedatvo slovenskega trgovskega društva „Merkur11 daje tem potom vsem svojim članom kakor tudi drugim interesentom naznanje, da je mesto od-stopivšega dosedanjega vodja s 15. t. m. prevzel poslovanje društvene posredovalnice gosp. Ivan Eržen, urad. trg. zbornice. Uradne ure ostanejo neizpre-menjene, in sicer kakor so bile preje, od 8. do 10. ure zvečer v društveni pisarni (Narodni dom). Uradovalo se bode vsak dan razen nedelj in praznikov. — Opozarja se g. trgovske so-trudnike, da se držijo natančno po predpisih posredovalnega poslovnega reda, kateri se jim upoŠlje v slučaju posredovanja. Gospode trgovce pa se prosi, da se vedno, kadar potrebujejo pomožnega osobja, naj si bode za trgovino ali kontoar, obrnejo naravnost na društveno posredovalnico. Kot posebno važni pogoj, da zamore posredovalnica uspešno in zanesljivo delovati, navajamo, da delodajalci kakor tudi delojemalci pri vsakratnem sprejetju ali nastopu v službo to takoj naznanijo posredovalnici po dopisnici, katero jim ista že preje vpošlje.
— K državnemu stavbin-skemu uradu je pripuščen absol-virani tehnik Iran M a r e k.
— Telovadno društvo „Sokol" v Šiški opozarja ša enkrat vse svoje člane na izredni občni zbor, kat r: se vrši v nedeljo, dne 24. septembra ob 2 uri popoldne v telovadnioi z že naznanjenim sporedom. Ker se posebna vabila ne bodo razdajala ter je snov zelo važna za napredek sokolstva, je želfti polnošte-vilne udeležbe Članov. Odhor
— Kmetijska podružnica na Sori priredi dne 1 oktoOra t. 1. ob 3. uri popoldne na Svelju št. 13 3voje četrto zborovanje. R*zgovarja'o se bode o ustanovitvi mlekarne na Svetju št. 13. Zborovanja se udeleži tudi odlični strokovnjak v mlekarstvu g. Legvart is Ljubljane. K temu zborovanju vabi odber vse občane iz Medvod in okolice. Ker se je pokazalo, da prinašajo mlekarne velik dobiček kmetovalcem, upa odbor, da se se udeleže vsi posestniki, katerim ie do tega, da si pridobe nov vir dohodkov.
— Most čez Savo pri Št* Jakobu je dogotovljen. Graditi g\ je dal znani podjetnik gosp Andrej Msuer iz Zagorja. Dne 28. t. m. bo koiavdacija, v nedeljo dne 1. oktobra pa se most slovesno otvori. G i tovu bodo ta dan Ljubljančani pch; toli v velikem številu v priljubljeno Sotesko, da prisostvujejo cbenem tudi otvoritvi mostu. Strokovnjaki so se izrekli o zgradbi zelo povoljno. Za Posavje je novi most velika dobrota Več desetletij so hrepeneli na obeh bregovih Save po taki zvezi, dokler bo je sedaj vendar dobil med našimi možmi odločen podjetnik.
— Župniki ki je kriv, da je pogorela vas. Iz Hinja pri Žužemberku se nam poroča: Tu imamo Župnika, ki živi v neprestanem prepiru s svojimi župljani. Dasi so prebivalci največji reveži, ki si le izteška služijo svoj vsakdanji kruh, je hotel letos župnik dati na njihove stroške renovirati župnišče. Zlasti mu ni bilo po volji, da je prostorni iarovž krit s slamo. Zahteval je, naj se pokrije z drago opeko. Kmetje so se temu uprli, Češ, da je streha še popolnoma dobra, in so res dosegli, da župnik ni mogel izvršiti svojega namena. Zbog tega je bil župnik seveda silno razjarjen in je jel svoje župljane na vse mogoče načine šikanirati. Na prižnici je razgrajal kakor kak pijani drvar, zmerjal in ošteval jih je kakor paglavce in pri vsaki pridigi je ponavljal, da njegovi Župljani niso za drugo, kakor da delajo otroke. Ko so mu prinesli otroke h krstu, jim je rekel, da so psi, ne pa ljudje. Župljani so vse to mirno in potrpežljivo potrpeli. Letos je pa dal napraviti župnik — kdove s kakim namenom — na žnpnišču, seveda b r e z|d o v o 1 j e n j a pristojne oblasti, nov ozek in visok, če se ne motim, železen dimnik sredi slamnate strehe, dasi so ga kmetje svarili, naglaŠajoč, da se pri takem dimniku lahko užge streha. Župnik se seveda za to ni zmenil. Kako prav pa so trdili kmetje, se je skoro pokazalo. Nekega vročega dne se je vnela res streha pri dimniku in nastal je požar, ki je aničil župnišče in vso vas. Jasno je, da požara ni zakrivil nihče dragi, kakor Župnik —in je tega mnenja tudi sodišče, ki ga je ie opetovano pozvalo na zagovor. Takisto je tudi razumljivo, da so kmetje skrajno razjarjeni proti župniku, ki je zakrivil,
da jim je zgorela vas, in da ga nečejo nič več trpeti v svoji sredini. Sklenili so torej poslati posebno deputacijo v Ljubljano, ki naj bi župnika zatožila Škofu in zahtevala od njega, da ga naj takoj premesti. Pred kratkim se je ta deputacija zglasila pri škofu s svojo tožbo in prošnjo, toda v Škofiji so jim priporočali krščansko potrpežljivost, sicer jim pa pokazali vrata. Kmetje so se v skrajni ogorčenosti vrnili domov in se baje pripravljajo, da si sami pomagajo, ker jim škof neče. Prav bi bilo 1
— Pritožbo proti dopolnilni volitvi I. razreda za občinski odbor idrijski, vršeči se dne 28. vel. travna letos, katero so vložili c. kr. žgal. oskrbnik Vitouš Josip in tovariši, je deželna vlada rešila, da pri tej volitvi nista bila izvoljena za namestnika dr. Milan Papež in Alojzij pl. K o s c h i n, pač pa dr. Robert Ogoreutz in Vaclav Hel] mi c h in da ima dalje med dr. M) Papežem, Alojzijem pl. Koschi-\ n o m , Ivanom Vogelnikom in Fra-' nom P uš ar jem določiti žreb, kdo izmed teh je voljen za tretjega namestnika. Proti tej razsodbi v zmislu § 33 obč. volilnega reda ni dopustna nadaljna pritožba. Izvoljen je torej za odbornika narodno napredni somišljenik c. kr. vpok. deželni živinozdravnik g. Andrej Perko, za namestnika c. kr. sodni pristav g. dr. Ogoreutz in klerikalec c. kr. poštar Vaclav Helmich, tretjega pa določi žreb. Deželna vlada je spoznala glasova dr. Frana Kar-fika in učitelja Iv Bajžlja za neveljavna, ugovore klerikalcev proti glasovom učiteljice gdč. Jurman, dr. Maj ar ona, Jos. Zupančiča in Frana Č a s t e k a pa je kot neutemeljene zavrnila. Zanimivo je, da je glas gdč. Jurman veljaven, zaradi kojega je katehet Osvvald toliko hujskal proti tajniku Novaku. Temu dičnemu božjemu namestniku res sledi blamaža za petami. Klerikalni up je toraj šel po vodi, nič ni pomagalo, da je sam dr. Schvveitzer skrpucal pritožbo. V veselju nad tem pomilujemo samo g. oskrbnika Vitouša, kot sina češkega naroda, kojemu je klerikalizem sežgal na grmadi največjega njegovega heroja, nesmrtnega Husa, da pušča svoje pošteno ime zlorabljati takim ljudem, kakor je idrijski Osvvald.
— Nekoliko odgovora na klerikalne napade iz Selške doline. Strelice iz Selške doline so klerikalcem prav huda Šiba, katera še posebno zadaje hude udarce, ker razkriva take nečedne stvari klerikalcev, da se ne dajo utajiti. Ker se ne da parirati teh udarcev in se ne more utajiti raznih lepih stvari, spravili so se onemogli katoliški junaki na mojo osebo. Konstatirati pa moram, da vkljub vsej njihovi prefriganosti v lažeh in zavijanjih, klerikalci niso mogli dosedaj ničesar pomembnega pisati, kar bi me moglo osramotiti pred javnost j o. Sicer sem res marsikatero toplo moralično klofuto pripeljal svojim političnim nasprotnikom, vendar mi vsi selški klerikalci z vsemi svojimi generali niso mogli prav nič slabega očitati in mi kaj Škodovati, kar bi bilo v največje veselje in zadoščenje Čednim katoliškim junakom. S svojimi somišljeniki sem se vztrajno boril proti klerikalni kugi, posebno še s svojega učiteljskega stališča. Prišel sem 191etni mladenič v selško dolino in po kratkem času sem spozal, da so klerikalci največji nasprotniki ljudskega šolstva. Kolikor Šol se je ustanavljalo v Selški dolini, tolikim so klerikalci nasprotovali in spletkarili proti njih ustanovitvi. Vendar pa so se vse Šole ustanovile v silno jezo vseh klerikalnih generalov in njih backov. Klerikalni konsumi so šli rakom žvižgat, bralno društvo (po katerem se klerikalcem posebno sline cede) v Selcih smo iztrgali iz rok klerikalcev in rastava tega društva se nič več noče pajdaŠiti s sv. Mihelnom iz Ljubljane, kar jezi klerikalce tako, da so od zavisti zeleni kakor kuščar. Neki dopis od predpretekle sobote omenja, da bodem prodajal „srečke" in „zidane rute". Dobro! Tistim duhovnim gospodom in dekletom, jih bodem dal za lastno ceno. Me razumete? Tudi ne morem pomagati, če o Županu Demšarju časopisi pišejo, da izdaja ubožne liste premožnim ljudem, če o župniku Rožniku pišejo, da po judovsko odira ljudi pri porokah in pri pogrebih, če o Frtičarju pišejo, da se je že enkrat obesil itd., — cela Štrena samih katoliških čednosti. Ako morete očitati klerikalci meni kaj takega, le na dan z vsem. Kar se pa tiče udeležbe bralnega in pevskega društva „Ratitovec" pri Prešernovi slavnosti, pa lahko rečem, da je dotično notico v „Slovencu" pisala neka nevedna prismoda, ki ne ve, da društvo ni samo pevsko, temveč v prvi vrsti bralno društvo. Ako'se niso Prešernove slavnosti udeležili sami pevci, ni nobena sramotna stvar. Sicer pa ve vsak, da so peli pevci in pevke „Ratitovca" do zadnje nedelje pred mojim odhodom iz Selške doline. Glede nekdanjih nastopov z Uraničem v narodni noši le lepo molčite! U ranica so pevci pustili, ne on pevcev. Kje imate vi kako izobraževalno društvo v
celi dolini, ki bi se moglo meriti od daleč s selškim bralnim drnŠtvom ? Moji somišljeniki in jaz smo ponosni na „Ratitovca" veliko bolj in lažje, kakor vi na vaše „ farne knjižnice", kjer je najbolj učena knjiga „Družinska pratikau in „Domoljub" s prievrknjenim »Bogoljubom" vred. — Odšel sem iz doline, toda ne tolažite se preveč s tem. Po kraju sem nekaj ur bolj oddaljen — po mišljenju in duhu pa vedno blizu. Zato se od svojih mnogoštevilnih somišljenikov in prijateljev nisem za vedno poslovil, ker bodem še čestokrat skupaj z njimi. V vasem interesu zato lepo mirujte in potrpežljivo prenašajte vse grenkosti, katere vam pripravljajo naprednjaki. Toliko odgovora na vse duhovite dopise v „Slovencu", ki me niso in me ne bodo spravili iz ravnotežja. Ako bodete pa dalje iskali, bodete pa — le kaj boljšega našli! — V S ori, 20. septembra 1905. — A. Germek.
— Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah j i daroval veietržec gosp. Fran Kollmann štiii lepe podobe za šolske sobe in tovarnar za pohištvo gosp. Ivan Dogan deset stolov. Najiskrenejša zahvala!
— Iz Tržiča. Dopisniku »Slovenca« iz Tržiča cdgovar|amo le v toliko, da je bila »Tržiška posojilnic*« ustanovljena zaradi potrib e našo etraske in v nikakršne strankarske namene Načelnik posojilnic* p* nt samo »bivši« kontrolor, ampak on je, eden naiptemužnejših posestnikov v Tržiču in lastnik renomirano strojar nioe.
— Slovenščina na pripravnici v Mariboru. Letos se je na mariborski pripravnici uvedla slovenščina v tečaju za meščanska učitelje, to pa po zaslugi ravnatelja g. Henrika Schreinerja. »Mar-burgeroa« že otresa svoj doigi in strupeni jezik zaradi t«rga in kvasi o velikanski nepotrebnosti tega učnega predmeta sklicujoč se na dejstvo, da v celi Š'ajerski ni nohtna slovenske meščanske šole, ker je potreba ni. Samo lopovsko zavijanje! Nemci in nemška avstrijska vlada se vedoo branita, dati Slovencem le najmanjsj u.ilmeo in imata sat} v-dno polna usta jalovih izgovorov, med temi seveda tudi tega, da je ni potreba. Naj j« pa kod le pešč'ca N^mc-sv, takoj se jim postavilo vse udobnosti, ki jih Slovenci nikdar in mkcli ne dc-86Žfcm.\ pa naj se še tako pthamo zanje. Nesramnost je tore), te trdi maritorski ^senemski list, da Slovenci ne potretu emo slovenske me ščanske šole ia ravno taka nesramnost je nastopati preti tercu, ie sa je v tečaj z% meščanske uc.tilje na rnariborsvi pripr^vnei vpeljala sle venščina. Gospodu ravnatelju Scbrei-rerju smo pa iz srca hvaležni, da Be je po njegovi inicijativi uvedla slovenš5ina v ta tečaj.
— Kakšno smolo ima posl.
Žičkar  s  svojimi   načrti. V
Vidmu pri Krškem, kjer je župnik in dekan posl. Žičkar, bi bilo treba zidati novo šolsko poslopje. Krajni šolski svet je imel več sej, na katerih se je razpravljalo, kako in kje bi se dal najlažje dobiti za zgradbo potrebni denar. Razpravljalo se je o tem in onem, vloženi so bili razni predlogi, a člani krajnega šolskega sveta se niso mogli zediniti za nobenega. V tem po-ložajujim je pa prihitel na pomoč dekan Žičkar s prekrasnim načrtom, kako se naj postavi krasno novo šolsko poslopje, ne da bi to kaj stalo občine, Žičkar je predlagal, naj se napravi v korist zgradbe novega šolskega poslopja velika loterija na srečke z dragocenimi dobitki, ki bo nesla toliko dobička, da ne bo občinarjem treba potrositi za zgradbo nove šole niti vinarja. Dasi so inteligentnejši in razsodnejši možje svarili pred tako akcijo, ki se kaj rada ponesreči in ki se na prvi hip zdi zelo ugodna, vendar je večina krajnega šolskega sveta z navdušenjem sprejela ŽiČkarjev predlog. In res so izposlovali pri vladi dovoljenje za loterijo; nato so nakupili za drag denar dragocene dobitke, dali napraviti srečke in jih jeli razpošiljati na vse štiri vetrove. In dekan Žičkar je mislil, da se bo sedaj denar kar stekal na Videm pri Krškem. A mož se je temeljito motil, hudo se je vraču ni 1 ! Pretekli so meseci in pretekla so leta, a denarja ni bilo od nikoder in v dolgem tem času je naka-palo in se nabralo komaj toliko kron, da so morda do polovice pokriti že nabavljeni dragoceni dobitki. Ker ni upati, da bi se moglo prodati še kaj srečk, b o moral ta primanjkljaj pokriti o d b o r, ki bo moral trpeti še vrhu tega vse dosedanje upravne stroške. Ubogi kmetje! Povzročitelj vsega zla, dekan Žičkar, pa se prav gotovo na Laja v varnem zavetju, da mu ne bo treba šteti niti novčića l Saj ima že prakso v tem, kakor je pokazal pri bankerotu konzuma v Vitanju! — Taki BO klerikalni osreČevatelji našega ubogega ljudstva!
— Koncert Marice H eri« tesove v Mariboru. Slavna če ška virtuoiinja na gosli, goa. Marica HariteBova priredi dne 1. oktobra v »Narodnem domu« v Mariboru koncert.   Slovensko občinstvo ia Spod njega Štajerja in iz Koroške se opozarja, da ne zamudi priložnosti, sli sati   občudovane umetnico  is sve-tovnoznaneŠavčikovešole. Uprizoritev koncerta   je   prevzel   agilni »Klub Čt-hu v Mariboru«. Začetek ob 8. uri zvečer.   Slovenci, udeležite se koncerta v obilnem številu!
— Roparski umor. 19letni
Anton Man ko iz Trstenika pri Šs. Lenartu na Štajerskem je roparaao napadel in umoril svojo 191etno lju bico Terezijo Marcuzzi, ki je bila z njim v blagoslovljenem stanu. Man borako sodišče ga je obsodilo na 12 let težke ječe.
— Glas iz občinstva. Kaj
jo s pasjim kontumaobin v Ljubljani? Po okolici ja ž..> odpravlien.
— Javno naailstvo bi bil
danes ponoči kmalu imel policijski nadstražnik Jernej Papier z nekim desetnikom o. in kr. 17. pešpoika, ko bi se ga ne bil tako pametno izognil. Na Martinovi cesti je namreč areto-val brezposelno služkinjo Ano P.itri čevo, rojeno 16. julija 1889 v Mariboru, pristojno v Kočevje, o kateri smo ž večkrat porcč&Ji, da je pokradla raznim strankam obleko in potem izginila, ne da bi jo bili mogli še zasačiti. Ko jo je peljal po Sv. Petra ceBti, je tekel za njima na vso sapo neki deseto k, za katerega se ni nihče zmenil, kam se mu tako mudi. Ko doide aretovanko, jo ia gr bi za roko n se začne s stražnikom prepirati, češ, da mu je ne pusti aretovati, ker je njegova ljubica in da se mu mora splch opravičiti, zakaj jo je prijel. Ko je Papier rekel desetniku, da to lahko izve na ma gistratu, se je ta za Petrioevo še bolj postavil. Stražnik videč, da postaja desetnik vedno resnejši, ga je »ubo gal« in peljal aretovanko, ne e sto na magistrat, v policijsko stražnioo na R-ideckega cesti, katero je tudi de setnik zadovoljno spremil. Ko pridejo v stražnice, so lafcoj poslali po vo •-š? patruljo, ki je desetnika gnala v vojaški, PetriČeva se je pa odvedla potem v civilni zapor. Desetnik je baš odslužil tri leta vojaške službe in bi imel iti danes na d u t radi te budalasti bode pa meral še naknadno sedeti v zaporu.
— Radi prikrivanja naj-denine je bil včeraj aretovan dninar Fran Fajdiga iz Podjeiš, ker je pobral denarrico s 17 K, ki je neki kmetici padla iz žepa in ša z dvema kolegoma takoj pobegnil. Stražnik Pintar ga je ujel selena jubilejskem n; s u in dobil pri njem denarnico z denarjem. N^vedenec je bil že dvakrat radi tatvine kaznovan.
— Tatvini. Aogeli Pucovi, pro dajalki črevljev na Starem trgu št 9 je dne 20. t. m.  neznan tat ukradli ca zidu visače Čižme, vredne 8 K
— Brivskemu mojstru g. Nikolaju OgriČu je neznan tat ukradel iz kleti v hiši na Sv. Jakoba trgu Št. 8 sli karsko lestev, cevi za železno peč, predal za knjige in posodo za ^odo greti.
— Nesreča. Včeraj je šel na lov 20letoi posestnikov sin J kob Ozebek iz Šebrelj pri Tolminu, in ko je sprožil puško, mu jo je razneslo ter na levi roki odtrgalo vse prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico
— Aretovan je bil predvče rajšnjim po  mestni  policiji hlapec Andrej Erjavšek, katerega orožništvo sumi neke tatvine.
— Mesarski voziček (ciza) je bil ukraden mesarju (r. Antonu Anžižu v noči od 19 na 20 t. m. v Šolskem drevoredu. Voziček je bil š* nov, zeleno barvan in vreden 60 K.
— Pobegnil je včeraj popoldne pri Poljanskem mostu prisiljeneo H ?r man L pizter, rodom iz Trsta.
— Delavsko gibanje. Včeraj se ie odpeljalo % južnega kolodvora 31 Hrvatov v Franzensfeste, iz Bohinja jih je pa prišlo 20 in 24 Slovencev. 18 laških zHarjev je odšlo domov iz L ubjant iz raznih opekarn pa 150 opekarjev
— Izgubljene in najdene reči* Langov knjigovodja g. Leon betoni je izgubil drap-rokavice B belimi gumbi, vredne 5 K. — Avgust Štrukelj je izgubil srebrno žensko uro. — Na južnem kolodvora so bili izgubljeni, oziroma najdeni 4 dežniki, star plašč, star havelok, 2 palici, len ska broža, površnik B tobačnioo in bel moški kh buk.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotela »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni konoert sa člane, začetek ob 8. uri. Vstopnina aa člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Konoert Be vrii pri vsakem vremena.
— Jutri popoldne je konoert »Dru štvene godbe na Koslerjevem restavracijskem vrta. Začetek ob pola 4. uri. Vstopnina prosta.
— Izkaz društvena posredovalnice »Slovenskega trgovskega društva Merkur".
V službo se sprejme: 1 knjigovodja obenem korespondent, 1 kontoarist i a 1 praktikant, 10 pomočnikov me fiane stroke, 1 pomočnik špecerijsko stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijska in modne stroke, 1 prodajalka, 2 kon toristtnji, ena vešča laščine in nekaj stenografije, 8 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 3 kontoriati, 24 pomočnikov mešane stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov špecerijske in ŽelezoioBke stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomečmk galanterijske in mešane stroke, 4 prodajalke, 2 bla-gajničarki, 8 kontoristinj, 1 učenec.
*   Najnovejše   vesti. —
Kolera. S*da| se je pripetil v Ba-rolinu prvi slučaj kolere. Umrl je neki mesar, ki je pr sA iz Poljske. V Lodlu so umrle tri osebe sa kolero.
— Velika nesreča se je pripetila v rumunekem mestu Jb«-y Zaseden voz električne železnice je namreč p&del po strmem bregu. Dfe osebi sta se ubili, 15 oseb je smrtno, 20 pa lahko ranjenih.
— Pruski hotelir — ropar ski morilec V Heidelbergu je hotelir »H^iderhofa« v noči BO julija um,ril in oropal bogatega Angleža K d-, zločin se je Šele sedaj razkril.
* Ustanovitev ljudake univerze v Tomsku, Sibirija, je
sprožil ied»|atelj ?n urednih lista »Sioirakaja Žizn«. Makošia. Daroval je v ta nam..n 10000 rubijev ter se vrhu t r.cra še navezal, da d& vsako leto 3000 rublj^v za vzdržavanje ljudske univerze, dokler cela vsota ne doseže 100 000 rubijev. Občinski s?et n>estA Tomsfc se je tudi zavezal dati 3000 rubijev vsako leto, vrhu tega je znesla takojšnja zbirka med občinskimi svetniki 2450 rubijev. Mesto bo dalo ljudski aotvervj brezplačno prostor«*. Vstop v ljudsko uni verzo bode dovoljen < sebam CDojega spola, ne giede na narodnost in vero, ako so h  dosegle p tnajsto l'to
* Heif^mo babjeverstvo so odkrili pred kratkim med rumuu skimi kmeti južne Ogrske.   Umrl je tam kmet Todja Vesza in ker je bila njegova smrt nekako prenagla, odredila je oblast, da se izkoplje njegovo truplo. Orožniki so našli moža pribitega z dolgimi  žeblji  v rakev na rokah, nogah, vratu in srou Po izvedbe so dognale,  da  je izvrši« »operacije« neka stara žena. Pri za slišanju je izpovedala, da je po na iegu   vašČanov   že  vtčkrat pribiia trupla umriih v rakev. To da je po trebno, da mrtveci, ki so umrli na neznani bolezni, ne prihajajo »nazai« v hišo in ne otrnvajo svojih sorodnikov z isto boleznijo. Ta šega je že stara  in  v rabi v več ru&unskih k   • inu h vaseh. Staro ženo so zaprli iot irt^v ba b ever^tva
* Originalna banka« Šest ogrskih kmetov se je združilo, da osnujejo malo banko. Vsak je dal 1000 K. Ko je pa prišlo do tega, da bi banka izposojala denar, se kmetje niso upali izdati svoj denar. In tako ni dobil nihče niti vinarja posojila, in banka tudi ni nesla nič obresti. To je opazoval neki navihanec Peter Szapanoš ter nasveto-val enemu „bankirjev", da jih bo rešil iz zadrege. On da zna ponarejati denar in banki ne bo treba za posojila dajati pravega denarja. V začetku naj dajejo posojila brez obresti, da privabijo ljudi. Pozneje jih bodo že prijeli tudi za obresti. Predlog je prišel pred upravni svet, ki ga je enoglasno sprejel. Premetenega Petra SzapanoŠa so takoj sprejeli v upravni svet ter ga naredili celo za ravnatelja. Izdelal je brž za 20.000 K petkron^kih srebrnjakov. Nato so nabili po vseh sosednjih vaseh razglase: Kdorkoli hoče, lahko dobi posojilo brez obresti! Preden so začeli izdajati denar, so vzeli v upravni svet po enega redarja, tinancarja in orožnika, v nadi, da jih bodo v vsakem slučaju branili. Toda nič jim n? pomagala taka protekcija. Oblasti so kmalu prišle na sled ponarejevanju denarja ter zaprli kmete in banko.
'"Zakaj naatanejo potreai? Povodom zadnjih strahovitih potresov v Kalabriji je neki misijonar razlagal svojim poslušalcem v cerkvi: „Zemlja je okrogla ter se vrti. Vrteti pa se more le, ker ima osi. Da pa je treba od časa do časa te osi mazati, bo pač vsakemu med vami jasno. S čim pa se mažejo zemeljske osi? S petrolejem, ki je nalašč v ta namen v sredini zemlje. Prokleti trusti pa so izpraznili te petrolejske vrelce. Kaj je posledica? Slabo namazane zemeljske osi ne morejo več dobro funkcijonirati, in posledice so zemeljski potresi." — To je pač razlaga, kakšnih pozna cerkvena „znanost■ ie več.
* Koliko pojemo? Neki učeni adravnik |e izračunil, da poje človek do 70 leta 20 vagonov hrane. Ako računamo vagon urno 4 tone, iz
naša poažita hrana 80000 kor, kar razmeroma razdeljeno na 25.530 dni izkazuje na dan 3 kg. Količina hrane se seveda menjava b iivljensko dobo. Dete in starec porabita na dan 21/,, odrasli človek pa 3V* do 4 kg. Naj več Be poje kruha Količina kruha, ki ga poje Človek v 60 letih znaša okoli 330 metrskih stotov. Razen kruha se poje največ krompirja. Kar poje človek krompirja v svojem življenju, odneslo bi ga komaj 30 krepkih mož. Ako sej t jemo vse, kar človek v življenju poje in popije, iznaša 1300irat večjo težo kot njegovo truplo. V denarju bi bil* vsa ta hrana in pijača vredna  najmanj  40000 K
* Nadzornik ... Tukaj vidite tametno suknje, katero je Gustav Adolf imel na sebi v vojni pri Lii taenu Skoii to suknjo je prodrla sovražaa krogla in mu vzela Življenja!« Skrbna mati. »Glejte, otroci, kakor vedno pravim: le nikdar za-nikarni biti! Ako bi pravočasno zakrpali žamet, ne mogla bi krogla prodreti skozi luknjo!«
* Samomor za reklamo.
Ms Atbambv, predstojnica šote v Lanoastr se je zastrupila s karbolno kislino. Zapustila je pismo, v katerem navaja za zzrok samomora, da je pred štirimi leti napisala knjigo, za katero je zam%n iskala založnika. Zato raial*, da je njen simomor najbolje sredstvo, da se za njeno knjigo <*obi založnik.
Književnost.
—   „Učiteljski Tovariš".
Štev.  38   Vsebina:  Za odpravo kra javnega  plačilnega  sistema  v Istri.
— Shod narodno radikalnega dijtštva v Trstu. — Naš denarni zavod. — Dopisi. — Ie naše organizacije. —
— Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Listnica uredništva.
— inserati. — -j- Mak* Jan
felet&Bsfcst m brzojavna poročite,
Dunaj 23. septembra. Današnji dan je historičnega pomena Danes je cesar sprejel v avdijenci zastopnike ma-djarske parlamentarne koalicije, pet poslancev, ki jih je vodil K o s s a t h Vsa avdijenca je trajala le dobrih pet minut; pravzaprav to sploh ni bila nikaka avdijenca. Casar je madžarske politike ogovoril najprej nemški, jim prečital madžarski spisan dokument ter jih potem kratko odslovil Noben madjarski politik ni prišel v položaj, da bi bil izpregovoril le eno samo besedo.
Dunaj 23 septembra Vtis današnje avdijence madžarskih politikov pri cesarju je nepopisen in je tako kolosa leD, kakor da bi se bila napovedala kaka vojna. Madžarski politiki so kar zijali in bili brez sape, ko so zapustili cesarski dvorec. Pet minut pred 11. uro so prestopili prag cesarskega dvorca, pet minut po 11. uri so že zopet sedeli v svojih vozovih in se odpeljali v hotel Bristol. Med občinstvom je zašumelo: Pogajanja so se razbila. Ko so se madžarski politiki peljali k cesarju, so jim Dunajčanje prirejali ovacije, ko so zapuščali cesarski dvorec, so jih Dunajčanje insul-t i rali. Prišlo jedo burnih prizorov in do pretepov, tako da je morala posredovati policija.
Dunaj 23. septembra. Kossuth je rekel žurnal'stom: Cesar nas je milostno sprejel Program, ki ga je prečital, je izročil meni. Stopili bomo pač v dotiko z Goluchovvskim,pogajali pa se ž njim ne bomo.
Dunaj 23. septembra. V dokumentu, ki ga je prečital cesar madjarskim parlamentarcem, je izrečen poziv, da n a j madžarska koalicija na podlagi svojega programa sestavi novo ministrstvo, kar pa se more zgoditi samo pod naslednjimi pogoji: 1.) V armad n i h zadevah, v kolikor se tičejo službenega jezika in jezika komande, mora ostati vse, kakor je sedaj, in je popolnoma izključena vsaka prememba in vsako odneha nje;   tozadevne zahteve
mora    koalicija Črtati iz     svojega programa. 2) Temelji skupnosti armade in skupne uprave zunanjih zadev morajo ostati nespremenjeni, kakor so sedaj. 3) V gospodarskih vprašanjih med Ogrsko in Cislitvansko je izključen vsak enostranski dogovor med kraljem in ogrskim  parlamentom, marveč se morajo rešiti  po intervenciji dunajske in peštanske vlade potom kompromisa, ki ga mora odobriti  krona.   4.) Koalicija se mora zavezati,   da se  v parlamentu   rešijo   proračun, re-krutni zakon in trgovinske pogodbe ter da se izvolita delegacija in kvotna deputacija. 5) Koalicija se mora zavezati, da odobri tiste stroške za armado, ki jih je že dovolila delegacija in da sprejme novi brambni zakon, s katerim sa pomnoži  stalna  armada, zato pa uvede dveletno službovanje pri vojakih. Končno je cesar naznanil   madjarskim parlamentarcem, daje pooblastil grofa Goluchovvskega ne kot ministra  zunanjih  del  nego ket ad hoc določenega svGJega zaupnika, da sprejme odgovor na to deklaracijo.   In avdijenca je bila končana.
Dunaj 23. septembra. Kossuth je izjavil, da se odpelje še danes popoldne v Pešto. Rekel je, da se z Goluchovvskim sploh ne pogaja, ker je Av-strijanec, po ogrskem državnem pravu pa mora biti pooblaščenec in zaupnik krone samo kak ogrski državljan.
Dunaj 23. septembra. Madjarski parlamentarci so obiskali opoldne grofa Goluchowskega in estali pri njem kakih 20 minut. Koj potem se je Golucho\vski odpeljal k cesarju. V imenu madjarskih parlamentarcev je Kossuth naznanil Goluchowskemu, damadjarska koalicija ne sprejme cesarjevih pogojev, ker nasprotuj e j o t i p og o j i njenim načelom, njenim prepričanjem in njenim mandatom.
Dunaj 20. septembra. Madžarski parlamentarci so do skrajnosti razburjeni in naznanjajo, da se dosedanja pasivna resi s t en ca madžarske koalicije premeni v aktivno resistenco, kar pomeni nič manj nego revolucijo.
Dunaj 23. septembra. „Frem-denblatt" proglaša kot izmišljeno vest graške „Tagesposte", da je G aut s c k rekel nekemu parlamentarcu, da misli razpustiti  državni zbor.
Trsf 23. septembra. Italijansko politično društvo „Patria" je sinoči v gledališču „Politeama Rossettiu priredilo shod, kateremu je predsedoval edvetnik dr. Pere o. Po dolgem poročilu dr. S p a d o n a je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu ali pa da se sploh ne ustanovi. Poslanci se poživljajo, uporabiti najskrajnejša sredstva proti ustanovitvi italijanske pravne akademije v Roveretu. V istem smislu so govorili zastopniki dijakov in poslanca Mazorana in Hortia Po shodu je par sto dvomljivih ljudi v družbi z dijaki demonstriralo po mestu.
Poslano.*)
Vsem tistim sroj-m političaim in narodnostnim »prijateljem*, ki raz-našajo po občini vesti — namen je prozoren — da sem prestavljen z Jesenic, naznanjam tem potom, da bo tukaj prav dobro počutim in mi niti v Banjah na misel ne pride ta kraj v doslednem času zapustiti in bom gotovo še učakal in tudi po-mogel, da bo marsikateri plačani in neplačani obrekovaleo in hujskač prej izginil na Jesenicah b površja.
Jesenice, 22. septembra 1905
_ Fran Fabinc.
*) Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Situacija na žitnem trgu je ves teden domalega nespremenjena in podobna oni prejšnjega tedna. Gibljivost kurzov je naravnost neznatna, ravno tako gibljivost cen za efektivno blago. Zdi se, da se je žitni trg stabiliziral, da se nahaja na podlagi, ki se brez nepričakovanih vplivov ne bo mnogo spreminjala — posebno ne v smeri nizdol, pač pa morda od Časa do Časa nekoliko navzgor. Mlini so ae pridno zalagali, vendar pa so bili dovozi vedno več nego zadostni, kar bi lahko imelo odnehavanje cen za posledico — to pa se ni zgodilo. V zadnjih dneh pa so se mlini nekoliko odtegnili nakupom, do vozi so ostali na prejšnji višini — pa tudi ta moment ni mogel omajati cen. Inozemstvo se sicer trudi z več ali manj vzburljivimi poročili oživiti trg, provzrociti večjo fluktuacijo — toda zaman — vestem se ne pripisuje toliko važnosti, da bi začeli z obsežnejšim gibanjem točnih in terminskih cen.
Pšenica ima dokaj povoljen odjem, ki se je v zadnjih dneh nekoliko skrčil, je pa vedno tudi zadostna množina blaga na razpolago, kar tvori ravnotežje v cenah. Opaziti je, da je temeljna tendenca trdna, vendar pa okolnosti za sedaj ne dovoljujejo sprememb navzgor — seveda pa tudi ne navzdol.
Koruza nagiblje nekoliko nižje, to pa vsled precejšnjih dovozov iz Amerike, ki so deloma že na Reko dospeli, deloma jih prihodnji teden pričakujejo.
Oves je nameraval cene nekoliko zvišati, premislil pa si je in notira zopet nespremenjene predtedenske cene.
Moka regulira cene med posameznimi tipami, odtod tatedenski novi ceniki s semtertje neznatnimi popusti.
Petrolej. Od nas prerokovani povišek cen se je 21. t. m. obistinil in znaša do sedaj 1 do l1 , krone; ni pa izključeno, da nam 1. oktober vsled skoro popolnoma uničenih virov v Baku ne prinese nadaljnih poviškov.
Olje. Zaznamovati nam je prijetno vest, da so tržaške kartelirane tvrdke vsled našega predtedenskega napada reducirale cene za razliko circa 5 kron. Ceneodaehavajo dalje.
Špirit notira nespremenjeno.
Kava enako prejšnjemu tednu.
Sladkor krši cene za staro kampanjo, nove ponudbe se prično s 1. oktobrom.
Razširjeno domače zdravsiO. Vedno večja povpraševanja po „Moll-oveni francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. 310LL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—12
Redko priznanje je dosegla v uCcc. . krogih doma in v tujini iz sadu kokosove palme izdelana izvrstna rastlinska tolšča .KUNEROL". Po mnenju mnogih državnih preizkuševalnic za živila ter odličnih kemi kov in zdravnikov je „KUNER0Lu najiz-vrstnejša jedilna tolšča, enaka v vsakem oziru najbolj čistemu sirovemu maslu. Nujno svarimo pred manjvrednimi, slepilno podobnimi posnemki.
srajce ovratnike manšete
. Joss & Lovvenstein
c. in kr. dvoma dobavitelja
PRAGA
J!
h i . ton.
Praško domače mazilo iz lekarne B FRAUNERJA o. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled te^a ne smelo manjkati ▼ nobeni hiši. a
Zahtevajte
iluatrovan cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, ¥l.,WaIlgi«e34.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba        kr. na uro. 2262 10
Kurja očesa
trdo kožo in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvrstni
Trnkoczyiev obliž za kurja očesa.
Uspeh priznan in zajamčen. Cena K 120 s poštnino vred (10 h kot vzorec- Poizkusni obliž 70 h ,ozir 80 h po poŠti).
Izdelovalnica: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj,  V 2,   Schonbrunnerstrasse 109.
Po pošti se pošilja vsak dan po povzetju ali če se pošlje znesek v denarju ali v poštnih znamkah naprej.    5:620—5
Gosp. Juliju Schaumaaiiii-u,
lekarnarju v štokeravi.
Buffalo, N.Y. Sev. Amerika 12. februvarja 1902.
Prosim, da mi blagovolite poslati Se dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen.       S spoštovanjem
•Jožef Pavlo vfc>.
San8kimoat (Bosna), dne 16. septembra 1899. c 164—2 Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju §chaumann-u, deželskem Stitnovukem lekarnarju t Štokeravi, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 150. Razpošilja se 8 poŠto vsak dan, a ne manj. kot 2 škatljici.
Darila.
I
Centralne kurjave
nAi! ) za trajno kurjavo PPPI \ meidinSkein 2852-2 I Ulfl j chamotne regukrne.
Štedilniki in p iredbe kuhinj.
Kopalne peči za kurjavo s ST^SZ Kuhalniki, ognjišča, peči za plin ali špirit Najbolj sortirana, najcenejša^solidna tvornica
Maks Bode&Co.fu!!ils:!!fs.r
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija
Camis l Stsck
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica X 6'—, V, sta-kianica K 2 60. — Na prodal v boljših trcovinat. 80
Kožuhovina
rmiiM......im—«i
za gospode in dame|v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, I., 3013-1 Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vališče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Proti zobobolu in gnilobi zao
izborno deluje dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuj«
neprijetno aatpo Is u t* t. 1 HtekJenleav z navodom t K.
Blagorodnemu gospođu M. Levstiku, lekarnarju v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna MIL Lensteka i LJubljani! Rssljm cista it. 1
leg novozgrajenega Fran Jozelovega
iubil. mosta
1-37
Upravništvu našega lista so poslali: Družbi sv. Cirila In Motoda: Narodna čitalnica v Skorji Loki je poslala K 31*60, nabrano ob priliki odhodnice njenega podpredsednika in splošno velečislanega g sodnika Theo-dora Bežka. — GdČ. Jožica Kristanova od Sv. Koka je poslala K 3 — Skupaj K 34'60. Srčna hvala. Živeli darovalci in nabiralci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. septembra: Alojzij Tomazin, sluge sin, 2 uri, Dunajska cesta 8, življen-■ke slabosti. — Josip Furlan, posestnik, 48 let, Radeckega cesta 11, Parameia chron. Tubercul. palm.
V deželni bolnici:
Dne 18. septembra: Margareta Podkraj-Sek, zasebnica, 72 let, Hernia iemor. incar-cerata Paralysis cistest. Sepsis intentin.
Dne 19. septembra: Ivan Kuna ver, kovačev sin, 3 letaj Contuzio abdominus.
Dne 20. septembra: Ivan Jesenko, kaj-žarjev sin, 23 let, srčna hiba. — Gregor Merzlikar, mestni ubog, 82 let, ostarelost, Euteritis. — Marija Pezdir, strežnica, 29 let, jetika.
Dne si. septembra: Franja Zanoskar, kajžarica, 34 let, Meningitis. — Apolonija Tekavec, gostija, 63 let, srčna hiba.
forsaa poročila.
Ljubljanska .Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kunci dun. borca 22 septembra 1905. v&lošbonl papirji.
majeva renta .   .   .   . .
•rebrna renta .  .   .   . «
avatr. kronska renta    . .
„   siata       B      . ,
ogrska kronska »   .   , .
t    »lata      „   , .
posolilo dežele Kranjske . r,°/0 posojilo mesta Sp.tet
.*Yi7a * -*,'«% boa.-here. žel. pos. 1908 4% češka. dež. banka k. o. . *7o * * ■ ž. o. . l'/sVa *sT- Piaiaa ga J. d. bip. b, »ViVt pest. kom. k. o. a. ie°/o P'.......
i*Vs*/a ***t piama Innerst. hr. l*UU    »      »     ogrske cen.
dež. hr. .   . ...
!*/■•/•     Pw« °iT- hip. ban. .
obl,   ogr.  lokalnih £o-
lesnio d. dr.....j IGO* —
»*/»•/• °hl* češke in d. banka . j 100-75 !•/, prior. Trst-Poreč lok. šel. 09*90 4°/L prior. doL iel.   .       .   . 100* —
1%    m    juž. iel. kup. % Vi .    320 75 32276
*▼»*• pos. sa iel. p. o. ,    101-46  102 45 tavaeaMb irečke -u \. i«60     . ,
• .  • 18«4 . B     tizak« .... w     »ett. kred. I.
» T
* fi I       «•*• S
„       7T  hip. Danke .
,    srbske s fra. 100'-
„ turško ..... #asilika **r«čk« ,   . .
Sreditne ,    .   . .
luomoŠk« a £rakovake « L.Ja'oijan.'-t a .
a.vst. rud. ttriia   9   •   . ,
OgT.      r       . , ■iu6o'-t:-. ,     .    . ,
Sa'eburšk* m   . .
Oana)ak« kam. B
aolratoo.
/aino ieleznieo .... Dria^ne ielesnioe . .
a.***atr.-ogrske bančne delni«« a-Tstr. kreditne banka   . .
Zahvala
V naj glob j i bolesti vsled bridke izgube svoje iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, gospe
Pavle Kurnik roj. Cerar
izrekam v svojem in v imenu otrok vsem ostalim sorodnikom, cenjenim prijateljem in znancem za dobrohotno sočutje med boleznijo in ob smrti, kakor tudi za Častno spremstvo drage preminule k zadnjemu počitku in za podarjene vence svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. 3047
V Ljubljani,   21.   sept. 1906.
Anton Kurnik
nadsprevodnik južne Železnice.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepoJJof pomanjkanje slasti do jedlj, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku,
aaallzonjo, kašelj, hrlpavoot so one bolesni, pri katerih so
alkalična
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.     £891—2
47.
i0'. *•/«
i*
Uanar
100-55 10045
100*60 119 65 9716 116 05
60*99 10060
10O* -100*90 100-5.5 10080 iOO 90
1C660 100*50
100* —
100-20
emisije
Ograke
Ži
iivnostenske        n       . . Premogokop ▼ Mostu (Brflx) Alpmeke montan .... Praško iel. indr. dr. .  . . Bhna-Muranvi  , . TrboT^ako prem. družbe a-THtr. orožne tovr. družbe . Oo&ke sladkorne družb« . .
VaJna«.
0. kr. eekin......
10 franki.......
10 mark«.......
3«T«r«igna ......
Marko........
Laiki bankevei. ....
Babi)!......i ,
Dolaijl....... .
Žitne
160 50 295 75 166 75 904 —
303 —
:o4
M9 10 26 —
«74-— 78-— 93--66 — 64--
34 75 «2 -74 — 636 —
103 90 •76 — 1644 — 686 50 807*- -247 90 691 — H4S 50 27 36 — 667 60 2*9.— 564 — !67 —
11*36 1912 23*47 t3'96
117*36 95 45
154 — 4'84
Blago
100*75 100*65 100*80 11985 97 35 116*25 101-— 101*60 100*— 101-85 10050 101*80 101-90
107-60 101*60
100- 80
101- 20
101 — 101-75
162-6"* 297 75 168 76 313-— 311*70 276*— 12 — i50 10 28 — 483-60 83 — 99 — 70 20 66-36 25 «6 — 78*— 545 50
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-]u in Petru Laasnik-u in v vseh lekarnah, večjih ipecerjjah, vinskih in delikatesnih trgovinah;
Sprejmem izurjenega
stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije
Dr. Josip Furlan
3014—2      odfdtnik v LJubljani.
Hiša naprodaj.
V Ljubljani na Zaloški cesti št. 15
se prostovoljno proda enonadstropna hiža, v kateri je dobro vpeljana trgovina. Pri hiši je veliko dvorišče, skladišče, 4 kleti, hlev, velik sadni in ze-lenjadni vrt. — Več ravnotam I. nadstr.
3044—1
Italijanski kurz
10
sistem Berlitz
kron na mesec,
3023 1
Oglasila do dne 29. septembra t. 1. Stani t«*g 6t. 20, I. nadstr.
V NOBEN! SLOVENSKI HIŠI 5E NE
BI
5MELE POGREŠATI
104*90 677 — 664 — 68760 808' -248*90 695 — 644 60 ¥765 — 55860 302 — 587'— <59 —
11 40 1»-14
23 65
24 04 117-65
95*66 254-50
TORJfl
cen« v Budimpešti.
Dno 23. septembra 1906. Teraaaaaa.
Pionioa aa oktober     .   . sa 100 kg. K 15 94
PIosJcs , april 1906  .   .   B 100 B   „ 16 64
Bi         „ oktober •   .   . » 100 „   n 12 90
Korua   . maj 1906   .   . , 100 ,   . 13 20
Ovoa     „ oktober .... 100 „  H 12-40
Efektiv.
5 vio. višje.
Meteorologično poročilo.
FRRMCETfl PREŠERMR f33Sa
UREDIL 5KRIPT. L PlhTRR
iLGSTRIRHMfl IZDRJft SEŠITA 5 K, V PLRTMC VEZftNfl 6 K 40 h, V (JSMJU VEZRM^ 9 K UUDSKfl IZDAJA 1 K V PLATNO VEZRMfl 1 v 40 h. NiRTISNILfl Ifl 2RLOŽIL/1 IQ. PL. KLEIMMRVR & FED. BRNBERG V LJUBLJANI, t t DOBIVAJO i  i   i SE PO VSEM KNJIGOTRŽNICAH. t  t >
Za takojšnji vstop v velikem podjetju
BaV se iščejo mi
aoa-a.
tlak ne o
| Septeb. |	Cm opaso-vanja	Stanje barometra v tam	ti	Vetrovi	Nebo
sa.	8.	7340	106	ar. vzhod	oblačijo
83. •	7.rj. %Vop.	7333 7324	101 163	ol. jvzhod al. jvahod	oblačno del jasno
	carouDjA vobbTI			temperat-a	n: 112V
¥ mm 8^.
—M ngojničcirka
le prva moč In srednje starosti;
dalje: ao52
za Šivalne stroje in
Mehanik
prodajo.
tleč okrajnih zastopnikov
za Kranjsko proti stalni plači In proviziji-
Ponudbe poštno-leŽOČO pod
8. M. C. LJubljana.
Mizarska obrt
se takoj prevzame.
Ponudbe je pošiljati pod „S. P. 308" v Opatijo. 3043—1
Mladenič
17 let star, ki {e dovršil tri gimnazijske razrede, želi vstopiti kot začetnik v kako pisarno.
Ponudbe pod „Začetnik", poste restante, Ljubljana. 3048
3 bernhordincl
šest tednov stari
se prodajo v Kolodvorskih ul. št. 7.
Cena enemu 56 K. *>*
Učenca
iz dobre rodbine, ki je vešč slovenščine in nekoliko nemščine sprejmem takoj v svojo trgovino z meš. blagom.
3034-1       Ivan Tomšič
Ilirska Bistrica, Notranjsko.
3029-1
se takoj sprejmeta pri
Josipu Verbajsu u Litiji.
Semenski ž^lod
kupuje
Adalber! Farago
c. in kr. dvorni dobav. 11-1 j
v Zala-Egerszegu pri Vel. Kaniži (Osralio) 3057—1
in prosi za skorajšnje ponudbe.
Dobro ohranjene
za manufakturno trgovino in lestenci (lustri) za plin, se kupijo.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2041-1
V notarsko pisarno v Ljubljani se sprejme takoj izurjen
strojepisec.
Ponudbe sprejema uprav. nŠlov. Naroda". 3055-1
Gostilna
na prijaznem kraju blizu premogokopa tik okrajne ceste, se odda s 1. decembrom v najem.]! km%9
Kje — pove upravništvo~SlovT Naroda". 3061 1
Trgmti litin
s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme v Ljubljani v špecerijsko trgovino. Dobi hrano in stanovanje.
KJe — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3046—1
Naznanilo.
Usojam si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvorila
in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela,  kakor: pranje
raznovrstnega perila, likanje na lesk. apretlranje oblek, bluz. za štorov, kakor tudi nevestinih oprav. so4»
Na zahtevo pošiljam tudi po perilo in je dostavljam na dom brezplačno kar zadostuje samo dopisnica.
Točna in cena postrežba zagotovljena.
M. Žvan,
Poljanski nasip it. 12.
38312905
Klavir
je najceneje ncprcrlaj. Naslov se iave v administrsoiH »Slovenskepr* Naroda«. soao— i
za manufakturno trgovino v Ljubljani se takoj sprejme.
Pismene ponudbe pod Prodajalka" npravništvu „Slov. Naroda". 3042-2
Spretne, solidne
črkostavce
za slovenski in nemški stavek sprejme takoj v trajno delo
2S98-3    W. Blanke u Ptuju.
Dobro kolo1
proda za jako nizko ceno lastnik
Louro SebenIK u Spod. SlfM.
Gostilna
in nekaj zemljišča se takoj iz proste roke proda.   Hiša je tik okrajne ceste in blizo žel. postaje Nomenj-Boh. Bistrica. Pojasnila daje Frančišek Brenčic
ravno tam. 2986-3
se iščeta. Delo do trde jeseni. Plača po dogovoru. 2999-3
J. Urbar, pleskar na Jesenicah.
Josip Jy[ah/(Ovec
trgovec
Jrfici ^{ahkovec roj. }/[uller
Trbovlje
poročena. =r
Zagorje ob S&vi
24. septembra 1905.
3064
Trsovslio bolniško in podporno roti»Ljubljani.
VABILO
za gospode častne, podporne in redne člane Trgov skega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani
na
SC60
izredni občni zbor
ki bo
v nedeljo, dne 8. tktobra 1905 točno ob 10. dopoldne
v magistratni dvorani.
DNEVNI KET>:
Predlog ravnateljstva, da se društvena pravila predrugačijo. V Ljubljani, dne 23. septembra 1905.
J. Knez Alojxij I^illeg
ravnatelj.
tajnik.
«f>»>
-m
Specialiteta
moških modnih telovnikov ter originalnih angleških oblek, svršnikov, paletotov in
športnih sukenj. Popolnoma   sortirana   zaloga najnovejših jesenskih in zimskih oblek za dame, deklice, gospode in dečke.
IMT Čudovito nizke cene. ~WI
»Angleško skladišče oblek"
Oroslav Bernatović
3(.51—1
v Ljubljani, na Mestnem trgu Nt. 5
c
s o
£ 3
D V
0
z J*
Ž
i C
s
K e
Največjo zalogo
pravih
peterburških gumijevih
snloš
čevlje
za
po
najnižji ceni
Prva največja zaloga čevljev v Ljubliani
FRAN SZANTNLR.
jMepremceljiui čeuiji In dckcleniee za lovce in gozdarje.
i
f
z
s
£
3 J
o
V o
s J
*
s
2
B
Najboljši in najcenejši Čevlji za gospode in dame. *
PRAGA.
Pošten trgovski potnik za jestvine, sladkarije in podobno blago bi rad prevzel zastopstvo solidne delikatesne trgovine za Prago, event   za Češko.
FRAN SKIBAR, Pra$a—Žižkov
Riegrova ulice č. 3.
8039
Sodar
le z dobrim izpričevalom
oženjen ali samski, ki bi moral opravljati tudi kletarska dela, se takoj sprejme v stalno službo. Mesečna plača  po dogovoru.
30C9— 4 vi uski trgovec
na Laverci pri Ljubljani.
FHeton St. 154.
Uitanovjjeno leta 1842.
V* ĆRKC5LiKđRJđ. SUKAKJaTtJ
1NdFISOV IN QRBOV   tati f BRATA EBERLJ
unppMMM
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluzeb
G. FLUX
Gosposke uUce št. 6
2970
išče nujno: nekaj dotirlli Uuliarl«, 15—18 il plače; Tec amseHenriHUlti I411-harlr, 12—15 fl plače; kuharice za vge, 10—13 fl plače za Ljubljano in zunaj; ve* boSJalli nobarie, ki znajo šivati in likati, za Ljubljano, Gradec, Reko, Florenco itd; '<? s*!**?.-* v zelo fine hiše; Uoeljaža 14 fl plače, liTreja in obleka prosta itd. itd. Vee v plNarnl. Pri plHiiienlti vprašanjih siaj se priloži znamka za odgovor.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
FotoplastišKa umetniška razstava I. vrste,
V soboto, dne 23. septembra 1905: zadnji dan razstave:
Zanimivo udobno potovanje po
ŠVICI
Interlaken, Lauterbrunnen, Grindevvald.
Od nedelje, 24. septembra do incl. sobote 30. septembra:
Času primerno:
Švedsko.
Izlet v Stokholm, kakor tudi zanimivo   potovanje   po  Jantlandiji in Laplandiji.
Viak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od ». do t?, ure dopoldne In od *. do O. ure popoldne. 3037
Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstopnice v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; Otroci, dijaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico.
Za šole In društva znižana vstopnina.
Ženitvena
ponudba
Trgovec, je osem let samostojen, j dodajano vpeljano večjo  in solidno  trgovino v mestu, kateri je imel nesrečo izgubiti svojo Seno,  si išče tem potom pripravne drujice srednje starosti, katera ima najmanj 4000 gld. svojega premoženja* 9053 I      Ponudbe s fotografijo, pod m strogo diskrecijo S* i3Pr°si na m Poste restante 35. Maribor.
%r——
ge takoj odda na parni Žagi
D. VILHAR i drug v Gerovem preko Rakeka. 3024—2
Hišna oprava
kompletna spalna soba iz trdega lesa za 2 i »sebi, kompletna soba z 1 po steljo (politirana) in garnitura (močna) 8 6 fotelji, se ceno proda pri
J. Grobelnikii
Pred škofijo štev. 1, I. nadstropje.
i
Učenka
se sprejme na stanovanje
firadlfte it. 7, II. nadstropje.
Mlad gospod
išče v bližini glavne poŠte sobo s po sebnim vhodom. — Ponudbe pod „D. R.11, poste restante, Ljubljana, glavnu poŠta. £995 -3
Mala prodajalna
z delavnico se išče na prometnem pr štoru v Ljubljani. Ponudbe  na   upravništvo „SIov. Naroda" pod ,,K. C. 14". 3035-i
Pisarniški uradniki
se sprejmejo takoj.
Zahteva se izurjenost v manipulaciji in znanje obeh deželnih jezikov. — Zeli se znanje stenografije (tudi slovenske), pisanja na pisalni stroj in oskrbovanja avtografične preše. 3038-1
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje vporabe in drugih zasebnih razmer naj se pošiljajo drju   Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.
fc>t 32569.
35 8-i
Z ozirom na primerno aproviiacijo mesta z mlekom   se je uvedlo strooro nadzor tvo prometa z mlekom, ki ne dovaia v Ljubljano bodisi na I trg, bodisi neposredno odjemalcem v bifio.
Vsled tega so produoentje v lastnem interesa opozarjajo, da se im« vsled sklepa občinskega svata ljubljanskega zapleniti in uničiti vsako mleko, ki nima vsaj 3 2 maščobe.
Istotako so ima zaoiemti in uničiti vsako mleko ki hi bilo na katerikoli način onesnaženo ali ki se dovaia v nesnažnih ali neprl mernih posodah.
Proti dotičnim producentom se bode vrbutega postooalo v smislu zakona z dne 16 januarja 1896, ćrl. zak štev. 89 iz leta 1897.
Obenem se ponovno razgl*ša, da je pri prometu z m'efccm dopustna edinole metrična mera.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 22 sept^mbr* 1905
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. ki. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod Iz vozrLegra ročLa.
Veljaven od dne l. junija j 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jui kol. PKOGA  <A rRBl:!. Ob 19. ar? 24 in poizoto ose i *lak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Uooakoro, Linbno. če« Sel«! hal v An-^ Solnograd, Sex Kleir-Reifling v Rtevr. v Line,       Ifcinaj ^3 \'rv»te*tep. — Ob 6. uri 07 ta zjutraj osobni vlak * Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O'   « ari sjntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dauaj, 6ei Sel* i Soinograd, Inomost, čez Klein-Reifiing v Line, Budejeviot:, Plzen, Mari] ae v^re, Heb Frani vare, Karlove vare, Prago. Lipsko. čei Amstetten na Dunaj. — Ob 11   edi 44 m dopoldne o,« vlafe  v Trbiž, Pcntabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal Danaj, Solnograd, l^omost, Brt-; Žene\a, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,  samo ob nedelj-t h in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popcione osobni vlak t Trbiž, Beljak,  Pontabelj, Celovec, sensfeste. Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budej^vice, Plaen, Marijine Heb, Francove vare, Karlove v>:re, Prago  iLjubljana-LInc-Praga  direktni  voz I.  in U. Lipsko.  na Dunaj ?ez Amstetten. —  Ob 10. uri poaofi  osobn: ?lak v   Trbiž, Beljak, E uensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voa I, in  U razreda). —  PR< \ V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vla &oyo  mesto j Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop.  iutotako. —   Ob 7. uri sreć^r \ Novo mesto,  Kočevje.  — PEIHOD V LJUBLJANO juž.  ko!. PROGA IZ TRBi Ob S.   Bri 23 m zjutraj csobai vlak z Dunaja čez Amstetten,  Monakovo   (Monakovo-Ljub! dire k L voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solncgrad Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Cel. Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni \ z Dunaja   čez   Amstetten. Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago  (Praga-Linc-I ljana drektni   voz   I.   in   11.   razreda;, Plzen,   Budejevice, Soinograd, iiiuc,   .iteyr, 1 Ženevo, Curih, Bregen«,   inouiost,   Zeli  ob jezeru,  Lend-Gastsin,  Ljubno,  Celovecs fec: Pontabel. — Ob 4.  ur 29 m  popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Se'zthala,   Belj i Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m a večer o&obni a Dunaja, Ljpskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov Heba, Mar. varov, Plzna Budej. Linc»k Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez  Selzthal od   Inomosta  in Solaograda. — Ob nri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda   samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m z\ osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   — PROUA NOVEGA MESTA Ibi KOČEVJA. j*obn? viak: . Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ifl Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 ir, sveiVr  istovako.       ODHOD  'Z LJU3LJANF dri. ko]   V KAMNIK.   Mešani vlak?: Ob 7. uri 2h m zjutraj,  ob   2. nr;   5  m popoi&ue, ob   7  ari 10 m sveder.   — Ob 10. uri 45 m .on
ob   nedeljah   in   praznikib   —   PRIHOD  V  LJUBU AN O  drž.  kol. IZ KAMNIKA.
;aujo
Mešani vlaki: Ob 6, uri 4*č m  zjutraj, ob L0, uri 5f« m dopoldne, ob  0. an  10 m i Ob y. uri 55 in ponoči sam. oo ^edeijah    o  praznik m. — srednjeevropski   cas  *e za 'J urin. pred krajevnim časom v LjuJi r i. 2« »fl
e
ITD    OCTl/fMir - Li"bljani
rili Ot v V/l l\ Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72—38
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zabtevanje zastonj in poštnine prosto.
T0F
59
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavoe i    A ^82 TI**>»- H. WHITTICK Ac Oo. ^ f ^ Tost 156, Via Campaniie 13. 9883-7
UHOST
DEMOTOGEN
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojaČenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabij■» v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, ble-dičnosti, slabokrvnosti, nervoznosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik >n za pospeševanje debel jenja se obuaša krepČalna moka Demotogen izborno. V 6 tednih 30 fantov konstatirani h. 11 najvišjih odlik tudi Grand Prx. Strogo reelno. Dokazano, da presega vsa druga živila, zlasti ona ki jih kričavo hvalijo. Velik orig. zavitek samo K 250, 4 zavoji Iranko.   Razpošilja centrala:
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Telefon 5937.   Prodajalnica: Brandeis na Dunaju, L, VVeihburggasse 22
Brošure in prospekti brezplačno.   Tudi v lekarnah in drogerijah zahtevajte izrecno Demotogen, vse drugo s podobnimi imeni pa odiočno zavrnite. 2953— 2
' Hod 100.000 konjskih sil imamo u napravah K
sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. Ma|cen»J4i obrat
Langen & Wolf
tovarna za motorje
JPF" na Dunaju, X.,
Laxenbnrgerstrasse 53.
Vseolilfctjne velikosti do lOOPH so trdno v drlu In np dobivajo 2085— 6     v primernem roltu.
Uradno je konštatovano, da je v nekaterih obmejnih krajih naše države prikazala se kolera. Glede na današnje prometne razmere ni izključeno, da se ta bolezen, ki v danih okoliščinah utegne postati strašna morilka, zanese tudi v naše kraje. Zato se mi zdi potrebno, pravočasno vse potrebno odrediti, da se v slučaju nje nastopa v našem mestu odvrnejo od njegovega prebivalstva grozote, ki so v prejšnjih Časih združene bile s kolerskimi epidemijami.
V ta namen sem pred vsem sestavil troje magistratnih komisij, ki imajo pregledati vse ljubljanske hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja, zato, da konŠtatujejo vse zdravstvene nedostatke in vse one okoliščine, ki bi v slučaju zaneŠenja kolere v naše mesto utegnile pospeševati razširjenje iste. Te komisije bodo posebno pozornost obračale na stranišča, pisoirje, greznice in gnojišča; preisko- ] vale bodo pa tudi stanovanja, ako niso prevlažna, prezadehla in nesnažna Voditeljem komisij sem podelil pravico, v skrajno nujnih slučajih, kjer bi vsled sedanjih zdravstveno nedopustnih razmer utegnila groziti nevarnost, dajati cbsežna naročila glede odprave tak»h razmer. Vsem tem naročilom je nemudoma ustrezati; mestni magistrat se bode pa po posebnem organu sproti prepričava!, v koliko so se po voditeljih komisije dana naročila izvršila in bode proti nemarnikom postopal kar najstrože.
Ker se bode to komisijonovanje, ki se začne že te dni, vršilo v mteresu celokupnosti in vsakega posameznika, pričakujem, da bodo gospodje hišni posestniki, kakor tudi ostale stranke, voditeljem komisij radi šli na roke ter jim skušali v vsakem oziru olajševati njihovo nalogo.
Sicer pa bodi — kolikor toliko v pomnjenje — izrecno kon-štatovano, da so se zdravstvene razmere po prizadevanju mestne občine, katero je hvalevredno posnemala tudi cela vrsta hišnih posestnikov, v poslednjih letih prav znamenito zboljšale. V morebitnem boju proti koleri je to izrednega pomena. Treba je le 6e, da prebivalstvo zaupljivo jzpolauje navodila oblaste v, ki se izdado v interesu javnega zdravstva in poglavitni del nevarnosti bode odstranjen.
Pridržujoč si v slučaju potrebe izdati po mestnem fizikatu posebna navodila glede obrambe pred pretečo epidemijo, priporočam danes posebno, naj se za pitje rabi izključno voda iz mestnega vodovoda in sicer neposredno iz pipe, torej ne že preje v kake posode natočena, ker pri taki vodi ni izključeno, da so se na katerikoli način zanesla vanjo komabakterije. 2875-3
V Ljubljani, dne 5. septembra 1905.
Župan: Ivan Hribar.
O "D
ca c
"D 3
CQ
o a
"3T
L. .3
N* O
cn
o j* o
Nepoučeno, snažno, zdravo iOkrat na dan sveže
mlelio $K*>
ki je od dosedanjih odjemalcev priznano kot najboljše, dalje sladko smetano za tolči in za kavo, kislo smetano, fino okusno, vsak dan sveže surovo čajno maslo, izvrstni sir po trapistovskem načinu doma izdelan, posneto mleko« ki je zelo porabno in ceno za mlečne jedi, kruh itd. kakor tudi druge mlečne izdelke vljudno priporoča
Prva ljubljanska mlekarna
2976 3
Prešernove ulice št. 5 — na Bregu št. 1.
Mleko in drugi mlečni izdelki iz moje mlekarne se prodajajo tudi v hiši g. Mahra, Vodnikov trg, filijalka g. Kantza.
CD 7T
O
(/>
CD N
"O
o
</><
p*
C
o.
o 3
iz nemščine v slovenščino ter
sestave inseratov
oskrbuje  po  zmerni ceni  v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravniŠtvo „Slov. Naroda".
Ai KRACZMER "JJirjU
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča popoln«
Z Al« SO
kratkih
klavirjev, mlgnonov in
pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BBeendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. 8tingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji s* popravljajo« ubirajo in izvršuje so podi spanja z usnjem strokovnjaško li pra-skrbno in a^čuaavaja aajamajfe
as:
Osiliti
polovico cene
Sikini Ido
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Mikiauc
Ljubljana 39 Špitalske ulice štev. 5.
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za jesensko sezono 1905/06.
Svoj bogato ilustro-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno
i
zvrše
a. 2?
Preoi
^Popravita.
Mikusch
Ljubljana, Mestu trg.
M M 1
2
3COOOOO o m n
03*03003« FRAN CHRISTOPH
svetli lak za
*/
je brez duha, se hitro suši in dolg
"V I-jjuLlDlja-ni:
Anton Stacul in Brata Eberl,
V Škofji Loki: Matevž Žlgon; v Kranju Fr. Dofenz;
v  Postojni:  C  Pikel. 1010—8
no
■ > m m m
Odlikovan z najvišjo odliko    Grand Pirlac'*.
Svetovna razstava St. Louis 1904.    i 1 ic25-5
GLOBUS^.
MS
.Mci
tU
Erfindung 'Nur achtrnit
Zahtevajte samo
GlObUS čistilni ekstrakt
: \2 *'
kakor ga kaže polegstoječa podoba
ker ponujajo mnogo ponaredb.
Edini Izdelovalec  IV rit« Ketiulz Juti. deln. dr. II«-to in I.IihUo.
Naznanilo.
»« <:» 1»
Svojim častitim p. n. podpornikom in znancem javljam, da pridem konec oktobra in jopet otvorim
plesni tečaj.
Privatne družbe, klubi itd., ki se mislijo udeleževati pouka, prosim najvljudneje,, da se ja trdno odločijo do mojega prihoda.
Z odličnim spoštovanjem
jiulij }/[orierra
29554 2
plesni učitelj.
iUj
Založnik c. kr. f§§ drž. uradnikov. |f
Ljubljana J   KFSER Liub|i3l,a S
tari tvz št. 9 m9m   ■ ^ SaHB ™* ™" ■ ^ ^
mi
Stari trg št. 9 |3
priporoča svojo tovarniško zalogo *%
Id
a
po izredno nizkih stalnih cenah. ^= Kravate in perilo. =z=
3437-45
p ^otrelsščins za 3sroja.ee in šivilje. X m
TRGOVINA Z MODNJM iN Sf\\l-j§y^ NJM BLAGOM TER POTREB-^Op
ŠGJN&Mi ZA KROJA^^S^^
^€#Mj ubljana
Dvorski trg SLI.
]
00521160
33D
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih  cenah vse v trgo vini se nahajajoče predmete suknenega modnega in periinega blaga, platno za rjuhe, najboljše cviihe za matrace, kovtra,  koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-39 Franc Dolenc v Ljubljani. Stari trg št 1.
********
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. Irr. dvomi
Telefon 584.
peči in ognjišč
mašinibt
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
2773-7
Specialni katalogi gratis in franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vae vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Iz-rstna prilika za potovanje v
Ameriko
Je danes erez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolnejša in zlban|e parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še vefi povedo številke glede obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta:
prvi: „AMERIKA" 690 črevljev dolg, 74 Širok, 53 globok, nosi 22250 ton,
drngi: „KAISERIN AUGUSTA VICT0R1A" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak še enkrat večji kot danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton Vožnja preko oceana aamo cc#. 7 dni.
Potniki odhajajo v ponedeljek,  torek  in  četrtek vsakega tedna iz LJubljane.
zastopnik Hamburg-Amerike Line
NapSSS^ni ™. SEUNIG v Ljubljani
ii—38 na Dunaja« i cesti ste v. 31.
„Toclell
46
je sedaj patentnouradno zavarovano Ime za Sirom sveta znaro» pri zdravnikih in občinstvu enako priljubljeno
V
n
!
e o e
Najboljše, najpopolnejše in najuspešnejše ribje olje.
Pred vsemi drugimi nadomestnimi konkurenčnimi izdelki ribjega olja mu je zaradi okusa, slastnosti. uspešnosti in dobrote dnjatl prrd-noMf. Neprekosljivega uč nka za žleze, škroflje, angi. bolezen, izpuščaje, protin, revmatlzem, vratne in pljučne bolezni prehla-jenje, kašelj, dušljivi kašelj, za ojačenje in okrepitev slabokrvnih, slabotnih, bledičnih otrok. Za okrepitev po prestal h boleznih, influenci, mrzlici, otroških boleznih itd. itd. kot » »»*>wn«» domaee In hoUzni odvi*at»t»lti«» zdravilo. Deluje energično, tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, cis kri. V kratkem času povzdigne telesne moči. Letna poraba ra.e od leta do leta. Rabi se poz:mi in poleti, ker jo naprodaj vedno sveže. t>na kron m . Edini izdelovalec lekarnar Lalins^n v Kremna. V iz -■}> pona-redbam kupujte odslej eamo pod imenom ,,J«drlltt", ki mora biti vidno na vsaki Dosodi zunaj. — Dobi se v vsfh Irkarnah. — (>lavnt* zaiocr v lj|iil»IJa v lekarnah: tfPri Mariji Pomagaj" na Resljevl cesti, ,,Prl orlu" na Jurčičevem trgu, ,,Pri angelu* na Dunajski cesti, VlPrl jelenu'* na Marijinem trgu, „Prl eno« rogu** na Mestnem trgu. £987— 2
Mfltafjfffl
Upravno premoženje:
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge;
K 7,651.91541.
Denarni promet:
K 32,039.761*84.
Rezervni zaklad:
K 12087815.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni Mi i
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitka retitnega davka,   katerega plačuje posojilnica *ania za vložnike« 18—37
Posojila po 5°|0 in po 5flU°|o.
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 lat ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razan nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne.
Telefon mi. f&ft. Poštnega hranilni $ nega urada it. 828.408.
Ključavničarstvo
Ign. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Reichnva hiša)
priporoča noju b>gato aaiogo
attedilnlb ognjico
najprlprostejšlh kakor tndi najfinejših,
a žolte medjo ali mesingom montiranih za obkladfi z pečnicanii ali kahJami Popra^lianja hiwo In po osni. Vnaoja naroČila se ta f tre izTrš*
xxxxxxxxxaxxxkxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXX<X*XXX*xxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtf^xxx
xxx XXX xxx xXX XXX XXX
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
xxx
XXX xxx XXX XXX XXX
priporoča
12
klobuke
cepiče, razno most =J kravate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrt-žem točno.
Xxx XXX
xxxj
XXX XXX XXX
xxXxxxxxxxx
xxx XXX XXXI XXX
XXXXXXXXXXXXXX>
XXXX X XXXXXXxXXXXXXXXXXXXXX X XXXXXX* XXkKXXXXXXXXXXXXXX XX
JOSIP STUPICA
Jernif nar Id Hrdlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalog*, kakor tudi vse drugo konjske potrebščine.
m> ■ Cene nizke. ■ e>
e
j
3
e s.
19 41
m
»
o
Z o
m
o
H
L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A
A
ffa niiio po 60 h cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
da ustna v°da
zobni prašek
po I Kt za gojitev zob in nst.
d<g lasna voda lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las. 39
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij u lil j n n i.
Nadomestke ta „Aido" zavračajte.
Optični zavod
Nova tovarniška  zaloga  suknenoga, platnenega, periinega in modnega blaga
Jos. Petkosig
ste'
Ljubljana
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopodljejo.   Cene nizke. :.'w20—5
1699 1
Dnevni promet z nemšnimi poštnimi m brzoparnikl
prevažanje oseb
v vse dele sveta
osobito na progah
Hamburg-JZrgNe w York
Hamborg-Brazilija Hamburg-La Pluta H&mliurif Vzhodnja Azija Hnmbur«-Afnk:» Hamburg- Kanada H&mburg-Z vhodna Indija
H. a m b urg-M e h i ka Hamburg-Kuba H»a.bur«-FrimcCBko H umbarg. Angleško Hamburg-Ceutrulun Amerika
Genova-New York Neapolj-New York Genova-La Plata Dover-Ncw York Cherbour«r-NVw York
iz Antverpii« v Kanado, Brazilijo, La Plato, Zahoinjo Indijo, Kubo,
Metliko, V/hodiijo Atjo; iz II« vr* v Branih o, Zahodnjo Indijo, Kubo, Mehiko, Centralno Ameriko; ia Boalo^na v New York, Brasitijn, L« Plato.
Parniki Hamburg-Ainerika Lime nudijo ob libornl hrani prekrasno priliko za potovanje za potnike v medkrui j a in v Knjitnti
Zabaune in okrepilne uožnje po morju:
» ZhIii»<1 Intlijo     v aeierne krnje     po »redoiem morju vozu « » Orleut    na semenj v Kn-l   po Kivieri v Islandijo in na Severni rtič   na AiiKle^ko, Iritku in škotsko vožuje v inau*enita kopališea
Natančnejša pojasnila dajejo tukajšnje družbene agenture iu pa
oddelek za osebni promet
Hamburg-Amerika Linie, Hamburg.
V Ljubljani: Glavno zastopstvo Hamfjurg-Amenka Linie
na Dunajski cesti št. 31.
No. h* a
.1
mm
Novi modroc „b a. n * t a s4 pri snaženju.
m peresih
Navadui bulii niudroc pri snaženju
II
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedDO v zalogi ali pa iz-
vrSi po naročilu 127—39
Dragotin Puc
preprogar in  tapetnlk Dunajska cesta 18.     LejubljanOi      Dunajska cesta 18.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Prva n**jvećju in iiiij^tmroj^n.
zaloga klavirjev v Ljubljani
=^= Florijanske ulice štev. 42. =
r»oj»m se east. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
i'rni, motni ali politirani orehovi, z navzkrižnimi strunami, a sed-mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, oktav moderator (zvok harfe). Pionini ^rni' motni' angleška repetie\jska mehanika, navzkrižne strune, slono-* idil 1111 koščena klaviatura, moderator 7» 4 oktav, želez, oporilo, oklepni glasovnik.
prelgranl  klavirji In planini po najnižjih  cenah v zalogi  za prodaj. DfcTecjaalžJet   izposojevalna p>rI«tojToln.a,-MT Pri prodaji Jsniilm za vsiik Inittrumeni IO  let. ~W£ Priporočam se tndi naj vdan eje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863_16
FERD. DRAOATIN
trgovec i klavirji, ubiralec In popravljalec, zapriseženi eenilec c. kr. nkr. sodišča. .
Biviii urin iu  umu Mrtiurtioru "»»e«.
Salonski skraćeni klavirji
Mignon skraćeni klavirji
D
D$3D
86
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Portland m rifiifinl v vedno
iednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledć tlakovne in odporne trdote dale« nadlirlljujočl dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk ao na razpolago.
Centralni urad: lll9~25 Dunaj, I., IVEasimi ianstrpsse 3.
Zaloga če-vlje-v >*<
JULIJA ŠTOR v Ljuljljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 1109-25 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah
Najcenejša pot za zdaj!!
deca zoesda *
II 9n)cril{o!
Jinttucrpcn		Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi	
dražbo pri   %(CUI Ucrk pošteni in ! / *			brzo parniki te solidne
»Ličili |JU-strežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke	pr)i!cidelpr)ia |		
dobite v__ 864—28
Kolodvorskih ulicahšt. 41
od Južnega kolodvora na desno. =
a zastopstvo ,,Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite vo Časno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, ierland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Za paritete in linolej!
Voščilo za pod, ki se briše mokro!
lose
proizvaja svetel blesk brez glajenja!
Obrani lesa naravno «3w^6a«» barvo. = PuHlea »/i kis. 14 pualea l/, ki«. 14 1*35.
Edina izdelovalca: Finster & Meisner, tvornica za like, Monakovo.
Naprodaj Imajo: v Ljubljani: Brata Eberl, Mi»do5iCeva ceBta, Ivan Jebačin, Emonska cesta. M. Spreitzer, Stari trg.      V Kranju: Franc Dotenz in Peter Majdič „pri Merkurju*. — V Novem mestu: Adolf Gustin.    2605 — 4
M
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
----= zraven Figovca =====
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Fortland in lm cement, železniške sine is tae u oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, Bvetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdalovanje šČeti in čopičev. 928—28
Vedno siN&m špecerijsko blago in rajne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ,Tislerja'.
SI3IBI31S3SS3IBI3I3I3I3L
Josip Reich
-*f ptrna §+-
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
Sprejemal išče
Selenburgove ulice štev. 3. Važno!   z» Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflene aparate in potrebščine, kirurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za *iwiiiore|ce
po8ebnr  priporočljivo:   grenka sol, dvojna »ol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvrfiujejo toCno in solidno.
Drogerija h-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburpve ulice 3.
Kupuje po najvišji eenl razna
zeliSča (rože),  cvetje, korenine,% semena, skorje itd. itd.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11,
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
^najnovejše faeone ===== po najnižji ceni.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1904.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plašćev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. 39
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoCa
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacega duha
po na|nlžflh cenah: t lig. NO  h, vee a 90 h, pri
nakopa večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremotpo mazilo
n počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
HT Pazite na tvo rniško znamko.
šivalni stroji.
. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-38
OrOŽeil, zdravnik u Ljubljani
opozarja na rvoj
ortopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi: raznovrstno nitrit ljenje hrhtenlee, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9. do IO. ure dopoldne m od 2. do 3. ure popoldne, v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadst. 2772-7
Z
2,400 000 33,600.000 135,000.000 4,950.000
C. kr. priv. zavarovalna družba.    £§Ž C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ogeja, strele in parne ali plinove razstrelte, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Bkodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega "blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno hJ ago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občm, lekarnarjev, hišnih
Vplačana delniška glavnica :
Rezervni fond.....
Stanje zavarovanih svot Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje po
najraznovr8tnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, giavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti t>a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
dj zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgajninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
posestnikov, voznikov, lovcev itd
Natančneja pojasnila daje radovodjno
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosettc.
87-9
li
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil znano in nanovo renovirano
fl
n
IT li
o
To podjetje je že odnekdaj na najboljšem glasu in se bom tudi jaz potrudil kar najbolje ustreči vsem željam čč. obiskovalcev moje kavarne in gostilne in sicer z najboljšim Koslerjevim carskim pivom! z dolenjskimi, štajerskimi in vini v buteljkah, kakor tudi z najokus-nejšimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem dnevnem času.
K obilni udeležbi^vabirnajvJjudnejeJJs spoštovanjem
Josip Garl
kavarnar in gostilničar.
|g ^jflp    v»jjL>*    *»:^I^ty----^i**    y»^«y    v»jW "v^jj*5—
?949-3
P-«3T
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905
prevzet slaroznano „trgovino C. Jttahr v tjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Obenem piiporoČa svojo bogato zalogo vsakovrstnega pisalnega papirja, dalje mape za šolske zvezke, svinčnike, radirke, držala, šestila, torbice in druga nosila za knjige, risalni papir, predloge za risanje, barve, čopiče, ovi-jalni papir, puš ce, ravnila, notese v vseh velikostih in cenah, svete podobice, zbornike za razglednice, spominske knjige itd. po jakd znižanih cenah. K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
ET|* Ifl llf^ trg0V8C s papirjem in galanterijskim ■   ■ ■ ™yIIw  blagom ter akcidenčni liskarnar
v Ljubljani, Glavni trg 11, filialka Židovske ulice 4,
V Ljubljani, meseca julija 1905.
2119—12
71
H
vence in trakove
priporoča
39
Benedikt, Ljubljana.
Triumpb-šfedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorfini izpeljavi. 2e 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-*rpe2nei§i izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: StedMna ognjišča za hotele, gostilne, restavracijo, kavarno i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani ■mamki. 1255 21
Torama za štedilna ognjišča „Triumph"
Goldschmidt «Sc sin. TSTela   IS,    0-oxeaa.3e «A_Tretrf.38lcC'-
]>OVO !
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hi§a Marije Pomočnice4' in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove ,,Nove pi-sarije" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—1C9
Cena: bro§. 2 K; po poŠti 2K 10 v.; eleg-jrez. 3 K 20 v.; po pošti:3 K 30 v.
Založništvo r
£. Sehwentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Učenec i
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
flrojeriji Anton Kane
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljSega in uspeS-ne.Sega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
(inamka 2 škrata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.:
Drogerija Anton Kane, J. VVutscherja nasl. V. Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930 14   v LJubljani.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
Iin drugih v njegovo stroko 142   spadajočih stvarij 40 ~   po najniz^
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
145-39
w O
<
oc
.iN
X»JnI^Je fene.
.V»JHniIdneJi** blaaro.
i i
i
i ii
Pafentovano na Avstrijskem pod št. 4290.
»t
Grossol
[Patent uradno v zabeležen pod št. 750.
za stare in nove strehe iz lepenke (Papp-dacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher) najbolje krijoči in najtrpež-nejši plesk sedanjega časa.
„Grossol" „Grossol"
je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz lepenke, katera pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mraza pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih do8edaj ni bilo možno popraviti, se dado z „Grossol-om" za več let absol. zgostiti.
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
„Grossol"
ne teče iu ne kaplja. 2881—6
se ne trga in ne poka. Z „Grossol-om" se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznal-nimi pismi in prima spričevali.
pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
Tržfška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil ga vozova in komičnih produktov KOLLAR <£ ĐREITNER
tovarna ža strešno iepenko. lesni cement, asfalt, kotran In grossol
Tržič (jttonf alkone pri Trstu.
MF" Varujte se pred slično se glasečlm a manjvrednim ponarejanjem.
Najviija zaloga navadnih da najflnajiih
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
zime
v Ljubljani.
naznanim •aroinlkoa m polilja i povzetjem.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit. i Nj. cea. in kr. £ t isokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Josipine.
P.CASSEHMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene.
Pristno augleško blago je v največji iz-
beri vedno v zalogi.
I   -3@C»-      -3@0-   -=3®C*.     <^3&o-     -of^ {
Ivan Jai in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
glasbenih avtomatov
■n
pisalnih strojev.
-=a©o- -cac®D-
I
Veliko zalogo
rokavic ZS2
kravat za gospode
toaletnega blag
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
39
0
& S
N 1
*
7
«■
m o -
4
o
i
i
e
I
dar trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem broSuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja priv. Mt*li%vun«-ii-Apottiel4e
Frankflirt a. vi. 1600—19
Mes
je, da proti luskinam in izpadanju las ni uspešnejšega sredstva in tudi ne bolj osvežujoče *ode za glavo, nego je svetovnoslavni
Bergmannov
originalni um Sh, mpooing - Bay
(znamka : 2 škrata)
Bergmanna & Co., Dečin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 930 14    v Ljubljani.
Svoji I* svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod p kroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajerskom, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju po najnižjih oenah.   165^ 20
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iS^ejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in KoroSke
se morajo «*k.rt>iio varo« pred vsako u«Nuago
kor ee po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno v lačno mazilo, tako imenovano prasko domače mamilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdriuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje »»celjenje.
ffTfT  KazpoKlIJa k« vnak dan. ~SJQ
Proti predplačilu!] K 3 ia se pošljejo 4/1 pusice ali 3 38 6/2 puiice ali 4 60 6/1 ali 4*96 9,3 pusici poštnine prosto na vsako postajo avBtro-ogrske monarhijo.
V*l deli embalaže Imao lakontto de-ponovano varatveno cnamko.
(alavna zaloga
B FRAGNER, c. kr. dvomi dobavitelj
lekarna ,,prl ernem orlu" a JPraga 2678-53
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkdczv,  M. Mardetschla-ger, J. Mayr.
M al
l
iS—
»03
i
„Katne" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske so lepe pttl
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem aČinku. .Katho1 voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabUna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gid., poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. z navodilom o nporabi vred.
diskretno in pod povzetjem 63-
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg. št. 3., I. vr. SV,
— RazpoaiJu
Le malo čase
se prodaja zaradi opustit več vrst blaga 2812-
pod tvorniško cen?
v modni trgovini
Rudolf Jesenki
Stari trg št. 13
25
Knjigoveznica
Fr. Breskuar
▼ LJubljani
jim X£it>jem tf<arii
(iioleg Frančiškanskega mostu)
priporoča cenj. p. n. občinstvu svoje nanovo urejeno
tiskanje napisou za = = trakoue K uencem
v raznih barvah in ve.
napisov za društvene trakove, za zastave itd.
in vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Naročnike m zunaj Ljubljane raz-ptšiljam izgotovijeDa dela že s prvim odhajajočim vlakom.
Reklamne table
25
za trgovce, rokodelce, obrtnike itd.
;
; ■
Ker bo tiskani napisi Še enkrat lepši, oknsnejši in ličnejŠi, ka kar pa napisi iz nalepljenih papirnatih črk in ker tudi niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od gg. vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s prodajo trakov in vencev, mnogo naročil, ki jih bom vse izvršil v popolno zadovolj-nost cenjenia naročnikov.
Cene zmerne, postrežba solidna in točna.
X
^ m—t—^    ^- ^
r Najcenejša in najhitrejša vožnja ? Ameriko je s paniki „Se\Teroiienie^;i Ui \]ka 1
M Trt
s cesarskimi  br20parniki „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ WILHELMMf „KAISER VVILHEi-M d. GROSSE".
Prekomorska toinja traja  samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za pirnike gori navede- mm& nega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želez-
nic dobite v M^|nl>l|aiti edino le pri O
EDVARDU TATCABJU, Kolodvorske ulice št. 35 S.
nasproti občeziiani gostilni „pri Starem Tišlerjuu.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calilor-nijo, Arizooa, Utah, \Vioming, Nevada, Oregon in vVaahington nudi naSe drnfitvo posebno ugodno in izredno ce*no črez Galveston.   Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2696-6 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
Izdajatelj ia odgovorni irednik: Dr. Ivan Tafiar.
LaztatM za tisk ,V4rodiM ttainM"
4
G^Y