OB SPREJETJU ZAKLJUČNEGA RAČUNA V TOZD SEM
Uspehi naj bodo spodbuda
Decembra je minilo deset let od ustanovitve Iskrinega tozda SEM iz sestava DOIEZE. Ta viški kolektiv z 269 zaposlenimi se ukvarja s tremi osnovnimi dejavnostmi, proizvodnjo tračnih jeder za transformatorje iz železosilicijevih pločevin in ustreznega pribora zanje, s proizvodnjo filtrov za zmanjševanje elektromagnetnih motenj in special-nih kondenzatorjev, tretja dejavnost pa je s po-dročja elektromehanskih elementov, kot so mag-netni sklopi, preldopniki, žični upori, žični poten-ciometri na keramičnih telesih ipd. Tem dejavno-stim so dodali še organsko in anorgansko zaščito elementov in sestavov.
Te dni so v vseh delovnih organizacijah spreje-mali zaključne račune za lansko leto in tako jc bilo tudi na zboru delavcev tozda SEM na Tržaški 2. Direktor tozda inženir Anton Polajnar je zbranim delavcem natančno ponazoril lanske uspehe in težave, s katerimi so se morali spoprijemati, čeprav so seveda predlog delitve dohodka in čiste-ga dohodka po zaključnem računu že pred tem obravnavali po sindikalnih skupinah. In kaj kaže zaključni račun tega tozda?
Celotni prihodek TOZD SEM za lansko leto je 557,4 milijona dinarjev, kar so dosegli s prodajo na domačem trgu, z izvozom v DO, v TOZD in z izrednimi prihodki, pri čemer je štiri petine čiste prodaje na domačem trgu, izvoza pa je skupaj s tečajnimi razlikami in izvoznimi premijami za ne-kaj nad 9 odstotkov, preostanek pa tvorijo drugi prihodki.
Izvoz razmeroma slab
Glede na relativno majhen izvoz (290.000 do-larjev) - vse na Madžarsko - si bodo v tozdu prizadevali, da bi z novimi programi prodrli na tržišča ZRN, Švice in Francije, da bi tozdu ostalo več nujno potrebnih deviz za uvoz reprodukcij-skega materiala in oprme, ker ob sedanjem izvozu tozdu ostane samo okoli tretjina deviz, zasluženih s prodajo na tujem, kar pa je občutno premalo.
Skupna porabljena sredstva znašajo 272 milijo-nov dinarjev, pri čemer je najmočneje zastopan material, katerega cene so lani vrtoglavo narašča-le. Od celotnega prihodka odšteti stroški pred-stavljajo dohodek tozda in tega je bilo lani v tozdu SEM za nekaj več kot 284 milijonov dinarjev in dohodek se je glede na leto 1983 povečal za 67 odstotkov kar je nedvomno lep uspeh. Zaradi tako ugodne rasti dohodka so v TOZD SEM zlahka pokrili vse zakonske, pogodbene in samo-upravne obveznosti, zaradi česar je ustrezno višji tudi čisti dohodek, ki je bil lani približno 200 milijonov dinarjev. Zaradi naštetega se je to poz-nalo tudi pri rasti osebnih dohodkov, ki so se glede na leto 1983 povečali v bruto izplačilih za 54 odstotkov, oziroma za 61 odstotkov pri neto iz-plačilih, ali drugače povedano — čisti povprečni mesečni osebni dohodek delavca se je z 18.238 dinarjev v letu 1983 dvignil na 29.372 dinarjev v lanskem letu.
Produktivnost je moč povečati
Ostanek dohodka (okoli 49 milijonov dinarjev) je manj ugoden in obvezna delitev le-tega kaže, da bodo s tem denarjem le težko pokrivali potre-be po obratnih sredstvih in predvidenih investici-jah. Zaloge materiala in nedokončano proizvod-njo so ob koncu lanskega leta sicer znatno zmanj-šali, tako da bo ostanek dofrodka zadoščal za pokritje zalog, kljub temu pa bo investicijska spo-sobnost skromna.
Na zboru delavcev so zaključni račun osvetlili še z nekaterih drugih vidikov kot na primer: do-hodek na delavca se je v primerjavi z letom poprej povečal za 36 odstotkov in je lani znašal 1,130.000 dinarjev, kar je znatno več kot velja za njihovo panogo dejavnosti, kjer je dohodek na delavca samo okoli 700.000 dinarjev, nadalje - povprečna vložena sredstva znašajo 381 milijonov dinarjev, kar je 156 odstotkov glede na leto 1983. Dohodek v primerjavi z vloženimi sredstvi kaže rast 107 odstotkov, kar pomeni, da je možna še bolj racio-nalno izkoriščanje zalog materialov. Na večji do-hodek je delno vplivala tudi rast produktivnosti, vendar kot so poudarili se da tudi na tem področju še marsikaj storiti, saj bi lahko z večjo delovno
zavestjo in disciplino še povečali efektivno izrabo delovnega časa, rezervo na tem področju pa še vedno predstavlja možnost uvedbe dvoizmenske-ga dela.
Kljub uspešnim kazalcem zaključnega računa, ki so ga delavci sprejeli soglasno, ne gre prezreti težav, ki so jih lani imeli v TOZD SEM z repro-dukcijskimi materiali. Problematika je stara že nekaj let, čeprav si za izboljšanje oskrbe prizade-vajo v okviru Iskre, dinarska n devizna sredstva pa združujejo tudi s proizvajalci jekel, barvnih kovin in izolacijskih materialov. Kljub vsemu to združevanje sredstev v letu 1984 ni dalo ustreznih rezultatov, tako da so pri uvoženih materialih zabeležili lani celo 50-odstotni izpad.
V skladu s splošnimi prizadevanji v izpolnjeva-nju nalog dologoročnega programa gospodarske stabilizacije so kljub uspehom, ki jih kaže zaklju-čni račun TOZD SEM, še vedno velike notranje rezerve, in verjamemo, da bo tudi naslednji za-ključni račun temeljne organizacije združenega dela SEM, seveda ob znatnih prizadevanjih vseh zaposlenih, vsaj tako pozitiven kot pravkar spre-jeti za leto 1984.                                              *
DANILO HINIČ