r ni te RIBIŠKO NASELJE DEVINSKA POSTAJA CEROVLJE IISLJA StSLJAHSK/ 71! (y VIŽOVLJE SLIVNO PREČNIK PRAPROT TRNOVCA * občim rnsr Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Gena 50 lir TRST, nedelja 14. februarja 1965 AimAAjL'l k ^ K* 1 »* At % L i 0 političnem sporazumu štirih Za pokrajinski odbor v Trstu in občinski v Nabrežini n aključuje se faza sestave t novih občinskih in po- £j krajinskega odbora na Tržaškem. Razen v zgo-niški občini, kjer ne more sestava novega odbora prinesti nobenega presenečenja in novosti, so že vsi odbori sestavljeni. Redkokdaj so bila pogaja-nJa med strankami tako dolgotrajna, kakor tokrat. Tudi javno mnenje je z veliko pozornostjo sledilo poteku in presojalo zadržanje posameznih strank. Slovenska javnost na Tržaškem je posebno živo spremljala vse faze pogajanj in to popolnoma upravičeno. Slo je predvsem za devirsko-nabrežinsko občino, ki smo jo Slovenci posebno ljubosumno varovali prav zato, ker so si jo vladajoči krogi zaradi njenega zemljepisnega položaja izbrali za izvajanje najbolj otipljivega nasilja nad Slovenci po tej voj-ni Pri nas. Umetno ustvarjanje novih naselij na področju te občine, ki ni bilo niti gospodarsko, socialno ali urbanističen utemeljeno, je težilo k nasilni spremembi etničnega značaje. tega področja. Posledica te akcije bi morala prej ali slej biti seveda bistveno povečanje italijanskega prebivalstva in italijanske večine v občinskem svetu. Danes še ni italijansko prebivalstvo v tej občini v večini. Pravijo sicer, da sta si obe etnični skupini že precej v ravnotežju, kar pa avtomatično ne pomeni še enak Politični odnos v občinskem svetu, ker določen del italijanskega prebivalstva ne voli za tiste stranke, ki so se pri naseljevanju angažirale. Ocenjujoč politični položaj v tanski zgodnji jeseni, ni bilo ^goče pričakovati, da bi jesenske volitve prinesle bistvene spremembe v okoliških občinah in v pokrajini. Posebno bi vsaj na zunaj kazalo, da bi volilna formacija Slovenska skupnost spremenila svoje zadržanje do Krščanske demokracije. Govor svetovalca Simčiča v tržaškem občinskem svetu julija lani je bil prava obtožba politike te stranke do Slovencev. Tudi goriška SDZ ni Krščanski demokraciji prizanesla. Vse je torej kazalo, jte je spor med «sorodniki« ta-5° globok, da je vsako zbližali6 vsaj za enkrat izključeno. j Taka slika se je kazala na zunaj. Sedanje vodstvo tržaške KD, ki je z nekaterimi nesprejemljivimi stališči izzvalo lansko polemiko, je kmalu zadalo zastopati stališče, • da se P° novembrskih volitvah nudi Slovencem edinstvena in zgodovinska prilika. Ta prilika bi obstajala v tem, da se predvsem Slovenska skupnost po-'eže s Krščansko demokracijo * novo večino v deVinsko-na-•režinski občini, ker da bo ob prihodnjih volitvah v tej občili večina že italijanska. V tem stališču je težko določiti, kod Poteka črta ločnica med strankarskimi interesi in iskreno zavzetostjo. Prav gotovo sta obe komponenti vplivali na tako gledanje, sodimo pa, da je ob upoštevanju današnjega razpoloženja znotraj KD močno prevladala prav želja po afirmaciji lastne stranke in utrditvi sedanjega vodstva. Tudi najbolj zagrizen nasprotnik sedanjega vodstva znotraj KD bi v primeru ugodnega zaključka te akcije moral priznati za velik uspeh dejstvo, da se je KD uspelo vključiti v večino devin-sko-nabrežinske občine, ne da bi bilo treba čakati trenutka, ko bi število pristašev KD in njenih tradicionalnih zaveznikov preseglo polovico volivcev v tej občini. Priznati ,je treba, da je v 'tej negativni stvari nekaj dobrega, čeprav nenačelnega. «Uslugo» namreč, ki jo je pripravljen del Slovencev napraviti, ie treba tudi primemo poplačati. Danes vidimo, da Je bila akcija KD uspešna. Lista Slovenske skupnosti se pod vplivom take argumentacije ni v volilni kampanji izrekla zakakršno koli poznejšo večjnoifoopušča-nje možnosti sodelovanja s KD I ji ni dovolilo obveze, da bi še nadalje sodelovala s KPI in PSI, tudi najmanjši namig na pripravljenost sodelovanja s KD bi takrat pomenil občuten padec števila glasov. Sami volilni rezultati, ki ni- , so sicer prinesli občutnih številčnih sprememb, ki so pa le tolikšni, da ni bija rpzen v re-pentaborski in zgoniški občini , mogoča tradicionalna večina v nobeni drugi občini ip pokrajini, so občutno izgladili pot, ki jo je že nakazala KD. KP ni imela več absolutne večine niti v Miljah, niti v Dolini, levi center je bil v pokrajini v manjšini. PSI je sklenila povezati se s KP v omenjenih dveh občinah in sodelovati v sredinsko levi pokrajinski upravi. Spričo takih odločitev in težav drugih strank leve sredine in spričo pripravljenosti Slovenske skupnosti za sodelovanje s KD, se je tudi PSI približala rešitvi, ki si jo je zamislila KD. Razumljiva je bila ostra reakcija KP. Saj bi bila s tako rešitvijo, poleg navajanja nekaterih načelnih pomislekov, ki jih nihče ne more zanikati, potisnjena iz večine. Tudi naš dnevnik je do teh pobud zavzel kritično stališče. Kakor Vfdno, je naš. lisi, ki ni vezan na nobeno ’ Apolitično stranko in je njegova glavna naloga braniti koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italb ji, presojal te pobude izključno iz narodnostnih interesov. Dejali smo, da obstajajo za de-vinsko-nabrežinsko občino de-mokratičnejše rešitve, da KD ni danes zaradi svoje notranje strukture, kljub dolpčenim željam, še sposobna nuditi slovenski manjšini toliko, kolikor bi le^ta morala doseči z žrtvovanjem tako važne postojan- ke, kot je devinsko-nabrežin-ska občina in tudi da KD ni še «sposobna» izpolniti vseh obljub, ki jih je danes pripravljena dati, zato da doseže tak viden politični uspeh. V tem pogledu imamo namreč tudi nekaj izkušenj. Politična izjava sredinsko leve večine v tržaški občini in pokrajini po načelih močno presega programske obveze v korist Slovenskega prebivalstva in tudi te obveze so se ali samo delno uresničile, ali pa se sploh še niso. OBČINA K tresernovi'proslavi... Zagotovila, da so bili v pogajanjih doseženi določeni rezultati in možnosti, da bi morebitni uspeh te akcije lahko menil vsaj začasni zastoj demokratičnega razvoja pri nas, s čimer bi bil zaustavljen pozitivni proces v odnosu do slovenskih narodnostnih problemov, nam je narekovalo, ne da bi se odrekli rezervam, da odložimo dojcončno sodbo po pregledu programa in predvsem po doseženih rezultatih. Danes imamo uradni program nove večine v devinsko-nabrežinski občini in v tržaški pokrajini. Nedvomno pomeni politični del programa korak naprej v primerjavi s prograthom levega centra, ki je s sodelovanjem PSI prvič. vključil stališča do slovenskih vprašanj in konkretne obveznosti glede Slovencev na Tržaškem. Da se razumemo: tudi to je relativno, kajti gre tudi za občino, ki je bila doslej praktično v slovenskih rokah in si ni mogoče misliti bistvenega izboljšanja V tem oziru, S strani predstavnikov KD je bilo ob glasovalnih izjavah slišati manj sramežljive trditve in delna zagotovila. Načelnik demokrščanske skupine v pokrajinskem svetu Maly je označil doseženi sporazum za ((zgodovinskega« in je ugotovil, da pomeni uresničevanje načel enciklike «Pacem in terris« Janeza XXIII. ter zagotovil, da bo KD vsa ta načela postopno uresničevala. Tudi svetovalci PSDI vidijo v tem sporazumu dobro pot za reševanje slovenskih zadev. PSI je seveda svoja znana, in tudi dolžna stališča do naših vprašanj poudarila in potrdila obvezo, da se bo trajno zavzemala, da se program tudi uresniči. Volilna formacija Slovenske skupnosti je seveda prikazala podobno stališče, dočim Je bilo stališče KPl odločno negativno, kakor je bilo tudi pričakovati. Iz programa povzemamo dve obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti: prva zago- tavlja ustanovitev komisij na ravni štirih političnih skupin, ki naj bi «temel]lto proučile najnujnejša vprašanja, ki zanimajo manjšino in nakazale najprimernejše rešitve, ki jih bodo nato podprle na ustreznih mestihu, in druga, po ka-tert-se-stranke «strinjajo, da morajg biti zaščitene narodnostne značilnosti naselij)), Pokrajinski program vsebuje obvezo po takem osebju, ki.-bo zadovoljilo potrebe slovenskega prebivalstva, periodične sestanke z vsemi župani, objavo slovenskega prevoda periodičnega pokrajinskega vestnika. Toliko je bilo dano v javnost. če bi bilo to vse, ne bi moglo nikogar zadovoljiti. Iz zagotovil, ki smo jih dobili, obstajajo tudi druge obvezno sti, ki pa baje še niso dokončno formulirane. Dokler tega ne bomo videli, presodili obsega obveznosti, ugotovili jasnosti formulacij in terminiranja posameznih ukrepov, ne bomo mogli izreči polne sodbe o programu. Slovenska javnost zato z nestrpnostjo pričakuje objavo vseh dokumentov jn seveda še bolj rezultate teh dogovorov. Dokončno sodbo bo, kot rečeno] mogoče ižrgčl na osnovi rezultatov. MEDJA VAS ?vniK """ 11- 11 ___Leto XXI. - Št. 38 (6016) Nevezane države Po nedoločnih napovedih v začetku januarja je ameriški predsednik Johnson prve dni jebruar-ja konkretneje obvestil javnost o pripravljenosti, da z ZSSR izmenja obisk na najvišji ravni. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da bo morda v tem letu obiskal Sovjetsko zvezo. V ZSSR so izjavo sprejeli na način, ki kaže, da je tudi na tej strani enako razpoloženje, čeprav lahko logično domnevamo, da je do takega nastopa pred javnostjo prišlo po običajnih pripravah, med katerimi so ugotovili skupni interes za nadaljevanje stikov in dvogovorov na najvišji ravni ki jih precej dolgo ni bilo. Po lem, kako pišejo redno dobro obveščeni zahodni listi in agencije, bi lahko sklepali, da bi utegnilo že konec te pomladi priti do prvih pt)tu-vanj med Washingtonom in Moskvo, to pa ustvarja vtis, ha stvari hitreje dozorevajo, kot bi lahko sklepali po površinskih gibanjih. Opaziti je, da niti kriza, k je omrtvičila XIX. zasedanje svetovne organizacije zaradi pretiravanja finančnega problema, ne vpliva na ta potek dogodkov. V tem bi morali videti dodatno potrdilo za gledišče, da so to krizo povzročili z namenom, da bi zadržali val sprememb, ki bi z zasedanjem generalne skupščine zajel svetovno organizacijo (njena prihodnost je prvenstveno odvisna od sposobnosti, da se prilagodi storjenim spremembam in da razširja pot novim gibanjem). Stanje v splošnih odnosih med državami Vzhoda in Zahoda je bilo vrsto let vir poglavitnih nevarnosti za svetovni mir Nihanja v teh odnosih v nekaj preteklih letih, odkar opažamo znamenja popuščanja, so v >etv l%4 odsto-pila svoje mesto zastoju, ki ga je opaziti zlasti na področju razorožitve, to pa je na svetu izzvalo bojazen, da bi bila obnovljena hladna vojna. Ker dajeta ton gibanjem v odnosih med Vzhodom in Zahodom pretežno dve največji sili ZDA in ZSSR, je razumljivo, zakaj sprejemamo novice o obnovi stikov na najvHji ravni z •največjim zanimanjem in s pričakovanjem, da bodo prispevali k ureditvi medsebojnih odnosov med tema silama in sprožili pozitivne učinke v širšem svetovnem obsegu. Najnovejši oboroženi napadi na Severni Vietnam, ki so odsev tendence, da bi na tem območju razširili vojno v času, ko se zbolj-šujejo splošni pogoji za politično rešitev — mečejo temno senco negotovosti na. splošne namene ameriških ukrepov. Zamisel francoskega predsedni da, da naj bi v kratkem sklicali konferenco petih velikih sil oziroma p>etih stalnih članic varnostnega sveta (LR Kitajsko namesto Tajvana) — je po namenu pobudnikov neposredno povezana s sedanjo krizo v svetovni organi- "".....;:Tr:".TTT..................................................................................... ZAKLJUČNA RESOLUCIJA CENTRALNEGA ODBORA PSI Vodstvo PSI naj preveri možnost okrepitve politike levega centra Sedanjo vlado je treba preosnovati z vključitvijo predstavnikov vseh sils ki zagovarjajo to politiko - Zasedanje centralnega odbora PSDI RIM, 13. — Zasedanje centralnega odbora PSI se je zaključilo danes ob 14 z odobritvijo resolucije večine, ki je prejela 50 glasov medtem ko je resolucija manjšine prejela 29 glasov. Resolucija večine se glasi: ((Centralni odbor odobrava poročilo tajnika stranke in poveri vodstvu stranke mandat - V mejah, ki jih določa poročilo da ugotovi možnost okrepitve politike levega centra, skladno z njenimi izvirnimi usmeritvami. Centralni odbor poudarja, da ta okrepitev mora biti zajamčena s prispevkom novih sil v vladi, s trdnim jamstvom glede politične volje in učinkovitosti, z možnostjo, da se s potrebno doslednostjo in energijo — z vrsto sprememb v usmeritvah, ki jih narekujeta stanje dežele in korist delavcev — lotimo rešitve sedanjih zaskrbljujočih gospodarskih tež-koč in obsežne obveze načrtovanja in reform.« Resolucija manjšine, 'ki nosi' podpise Lombardija, Carrettoni-jeve, Codignole in Santaja-(Lom-bardijeva skupina): in Balzama, Veronesija in Veržellija (levica) pa pozivi delegacijo PSI v vla-, di, naj poda ostavke, da bi stranka mogla ugotoviti možnost m načine okrepitve politike/levega centra. Na dopoldanskem ( zasedanju centralnega odbora ; PSI sta posegla v diskusijo minister Co-rona in Pertini, nato pa je govoril podpredsednik, vlade NerinL Corona jej dejal v bistvu, da bi bilo nespametno povzročiti ZGONIK krizo vlade, preden se ugotovil, ali je moč tudi s preosnovo vlade doseči to, kar se hoče doseči s krizo; Pertini pa je soglašal s poročilom tajnika stranke, pripomnil pa je, da iz tega poročila izhaja kriza vlade kot logična posledica, nato pa je dejal: »Obsežna preosnova, da bi dali novo moč levemu centru, hi morala vključevati demokrist-jansko levico v vladi in na ključnih pozicijah, pa tudi naše tovariše. Toda če bi s tem, da bi to zahtevali, kot bi morali zahtevati, dosledno z vašimi zatrjevanji, nastala kriza vlade, bi jo bili vi pripravljeni sprejeti, ali bi se umaknili, da bi .preprečili najslabše'? Ne bi hotel, da bi s stalno zaskrbljenostjo ali pretve-7.0, da se prepreči najslabše, končali tako, da bi spravili v najslabši položaj prav našo stranko«. Podpredsednik vlade Nenni je dejal med drugim, da povsem soglaša z zaskrbljenostjo in dvomi, ki so bili izraženi na sedanjem-zasedanju centralnega odbora PSI, da pa ta zaskrbljenost -in.’ dvom) ne zadevajo splošne pplitike stranke, ki jo smatra za povsem pravilno in skladno % interesi delavcev, ampak možnost, da stranka mobilizira o-krog sebe ustrezne sile, ker jo pri ovirpjrt močni činitelji: gospodarska kriza, ki jo je levi center podedoval, ne pa povzročil, in ki zajema proizvodni sistem in delavsko zaposlenost; pomanjkljiva učinkovitost državnega aparata in njegova arhaična upravna struktura; nepopustljiva opozicija gospodarske desnice na tej strani in ko-munistov na drugi strani, pogosto na skupnem terenu, zatrdno ne skupnih interesov, ampak polemične napadalnosti; težkoče, kd so lastne koaliciji, zaradi notranjega in zunanjega vmešavanja, kar vpliva na vsakrš..o odločitev. Nenni je nato omenil dva važna uspeha: izvolitev Saragata za predsednika republike in odobritev prvega petletnega gospodarskega načrta. Kakor že drugi govorniki, je tudi Nenni pripomnil, da zatrjevanje, da je petletni načrt nevtralen, ne pomeni nič, ker je v tem smislu nevtralna tudi ustava; važno je; kdo jo uveljavlja,' to pa je v politiki vse. V vladi levega centra, ki pomeni sodelovanje med zmernimi in naprednimi silami, politika načrtovanja ni v rokah socialistov, tudi čq imajo v rokah ministrstvo za načrtovanje; vendar pa dopušča socialistom, to je delu delavskega gibanja, da prenese svojo moč in zmožnost pobude, kontrole in spodbude iz parlamenta in neposredne sindikalne in politične akcije v vlado. Pet let zmernega vodstva gospodarskega naer- KI *vir»T»H»r bi iz tega napravili orodje tehnološkega in tehnokratskega napredka, toda ob ponižanju vloge delavstva, kar pomeni, da bi sedanjo krivico zamenjala neka druga krivica. Končno je Nenni poudaril, da sedanje težkoče politike levega centra niso nobena novost, vsekakor pa niso nekaj takega, kar bi socialiste moglo presenetiti in prestrašiti: socialisti so to vedeli že vnaprej, ko so se odločili za novo politiko. Centralni odbor je dal prevelik pomen vprašanju preosnove ati krize; v resnici gre le za sledeče: «Ce bi centralni odbor že prišel ali bo prišel do zaključka, da je treba smatrati levi center že za zaključeno izkušnjo in da je za stranko sedaj mera polna, tedaj bi bilo treba takoj povzročiti vladno krizo in pozvati parlament, naj jo reši brez nas; če pa je vprašanje v tem, da se smernice gospodarske politike vlade spremenijo in prilagodijo v zvezi s spremenjenim značajem konjunkturne krize, tedaj je kriza odveč. Kar je v tem primeru potrebno, je to, da štiri stranke obnovijo in podrobno 'precizirajo svojo obvezo, s tistimi spremembami v. vladi, ki naj poudarijo novo fazo, hkrati pa postavijo novega zunanjega ministra, kar ni nepomembno vprašanje ali vprašanje redne rotacije * (Nadaljevanje na 2. strani) in OZN zaciji in ne kaže, da bi bila ovira napovedanemu dogovoru med ZDA in ZSSR, jm tudi ne, da bi pomenila podvojitev njihove akcije. Naknadno pojasnilo francoske strani, da bi se lahko sestanek petih razen s predlaganimi problemi s področja svetovne organizacije ukvarjali tudi z vprašanji razorožitve, moramo razumeti tako, da bi se ob tej priložnosti dotaknili tudi nekaterih ključnih svetovnih problemov, od katerih so posamezne že načeli s samo vredlagano sestavo konference petih. Seveda je prezgodaj, da bi se že v sedanjem obdobju spuščali v napovedi ali. da bi si prizadeva1), podrobneje obraimavati smisel predlaganih ukrepov in zamisli oziroma da bi ugotavljali možnosti, povezave z njihovo uresničitvijo. Po drugi strani imajo in morajo imeti gibanja sploh ter važnejše spremembe v odnosih med velikimi silbmi posreden in neposreden vpliv tudi na zadeve' ki se tičejo tretjih držav, kakor tudi na probleme, s katerimi je zakonito povezan interes širšega kroga držav in vse mednarodne skupnosti. To lahko te dni razberemo tudi iz' komentarjev in reakcij, ki so jih po večini držav po-vzročile novice o novostih v odnosih med glavnimi silami Vzhoda in Zahoda ter novica o predlogu de Gaulla. Ta okoliščina pojasnjuje potrebo, da si moramo tudi o sedanjem obdobju in kljub vsem omejitvam prizadevati, da ugotovimo nekatere splošne pozicije, s katerih sodobna svetovna politika obravnava vse važnejše probleme in gibanja v svetu, e katerem deluje. Zavedati se namreč moramo. da je v sedanjem svetu, ki ga sestavlja nad 120 neodvisnih držav, visoka stopnja občutka odgovornosti sleherne države za poglavitne stvari sveta, med njima predvsem za stvari, ki zadevajo vojno in mir. Najvišji odsev tega občutka je vsekakor široko in vse širše gibanje nevezanih dežel, ki deiuje kot samostojen medaarod-ni politični činttelj in to na podlagi programa z beograjske, ženevske in kairske konference, ta pa se po svoji strani omejuje na obdelavo poglavitnih načel ustanovne listine OZN v dobi akcije za njihovo uresničitev. Tak izvor in tako tesna zveza oziroma istovetnost smotrov politike nevezanosti s smotri ustanovne listine ZN sami po sebi pojasnjuje, zakaj daje ta politika tako poudarjen pomen svetovni organizaciji in zakaj tako vztrajno uresničuje znane ukrepe za njeno okrepitev. Po dosedanji strukturi in po svojem sodelovanju je svetovna organizacija daleč od tega. da bi bila bodisi popoln instrutnent, bodisi, da bi lahko pričakovali, da bo tako popolnost dosegla, kc bo prišlo do še večje demokrati zacije in popolne univerzalnosti. Vendar to ne pomeni, da bi lahko (Nadaljevanje na 2. strani) DANES V Rimu se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja PSI, za katero je vladalo veliko zanimanje. Splošno diskusijo je za-kJjučil Nenni, nakar je tajnik De Martino na kratko povzel bistvo diskusije in odgovoril raznim go-vomikom. Na zasedanju so nate odobrili s 50 glasovi proti 29 re-solucijo, ki jo je predložila večina. Resolucija odobrava poročile tajnika stranke De Martinu ter pooblašča vodstvo, naj v okviru, ki ga določa to poročilo, »ugotovi možnost obnovitve politike levega centra v skladu z njenim prvotnim duhom in z njeno prvotno usmeritvijo«. Resolucija pravi, da bo treba to obnovitev zagotoviti z dotokom novih sil v vlado z zanesljivimi jamstvi o politični volji in učinkovitosti, da se s potrebno doslednostjo in odločnostjo začne reševanje sedanjih gospo-darskih težav ter izvajanje programiranja in reforme. Resolucija manjšine, ki je dobila 29 glasov, pa je zahtevala, naj socialistična delegacija v vladi sprejme pobudo za krizo, s tem da poda ostavko, zato da se omogoči razčišče-nje. Danes se je začelo tudi zasedanje centralnega komiteja PSDI, na katerem je tajnik stranke Ta-nassi podal poročilo. Kar se tiče mednarodnih dogodkov, so še vedno v ospredju dogodki v Vietnamu. Važen je poziv kamboškega predsednika Si-hanuka de Gaullu, Mikojanu, Ra-dakrišnanu in Ne Vinu, naj sto- lunrisuanu m e vinu, naj storijo'nove korake pri ZDA in Veliki Britaniji, da brezpogojno in 'brez odlašanja sprejmejo sklicanje konference v Ženevi, da se reši mir. Sihannk opozarja, da ho Kambodža napovedala vojno ZDA in Južnemu Vietnamu, če bodo ameriška ali južnovietnamska letala bombardirala kamboško ozemlje. Veliko pozornost je vzbudila Iz-redno ostra izjava pekinške vla-de, v kateri je rečeno, da bo Kitajska pomagala vietnamskemu ljudstvu Indoklne. če se bo nad* ljeval ameriški napad. Poleg tega se nadaljujejo protlamertške demonstracije v raznih mestih n« Zahodu in Vzhodu. V prejšnjem tednu \ i\ V jugovzhodni Aziji ao se zopet to bolj razplamteli plameni vojne, ki bi utegnila imeti zelo hude posledice za po-mirjenje na svetu in za mir ■ploh. Ameriška letala so mo ta nekajkrat napadla., ozemlje Severnega Vietnama t izgovorom, da gre za »povračilne* ukrepe, češ da hočejo s tem udariti po središčih, od koder prihaja pomoč južnoviet-namski osvobodilni vojski. Pravi vzrok teh novih brutalnih ruiipadov pa je v dejstvu, da začenjajo ZDA čutiti, da zgubljajo tla v Južnem Vietnamu in da se osvobodilno gibanje vedno bolj krepi. Saj so osvobodilne sile v zadnjem času zadale ameriškim silam zelo hude udarce ter razdejale več njihovih močno utrjenih postojank. Maocetung Je v nekem intervjuju izjavil, da se Južnovietnamsko osvobodilno gibanje krepi sproti, kakor ZDA pošiljajo tjakaj vojaška oiačenja. Vojaki, ki jih ameriški strokovnjaki izvežbajo, namreč v vedno večjem številu prehajalo na stran osvobodilnega gibanja z vsem modernim orožjem, tako da uporabljajo osvobodilne sile pri napadih na ameriška oporišča prav to ameriško orožje. Poleg tega Je treba ugotoviti, da so ZDA začele nove napade na Severni Vietnam prav v trenutku ko »e bil tam na obisku predsednik sovjetske vlade Kosigin. Ta obisk je vzbudil po v»em svetu veliko pozornost. Kosigin pa se le med pot o ustavil tudi v Pekingu in je imel dolg razgovor s tamkaiš* njimi voditelji, nakar je odšel še v severnokorejsko prestolnico. kr mor Je bil uradno povabljen. Glede obiska v Hanoju se silil 1o naj razi'čnejša tolmačenja. Do sedaj je Harol namreč skušal ostati nek1 e v sredini in loviti ravnotežje med Pekingom in Moskvo, vendar na se je le bolj naelbal k Pekingu. Deistvo, da je Kosigin, odkar Je noštal nreisednik vlade, oo-svetil svoj prvi uradni obisk prav A**i1. tolmačilo kot sovjetsko željo, da Soviet^ka zveza da bolj aktivno čutiti svojo prisotnost na tem delu sveta, ki je bil do sedal v glavnem pod am«r*kim in kitajskim vnlivom. V nekaterih krogih vid*'o v tem celo možnost iz-hod’*čr« bo“ke za razvoj, ki bi pripel tal do morebitnih ocra-J*fli za rešitev »vietnamskega vprašanja*. Uradno sporočilo o razgovorih Kosigina v Hanoju kaže,< da misli Sovietska zveza vsekakor bolj fiktivno noseči v razvoj dogodkov na tem delu sveta. Obe vlad1 sta se sporazumeli o ukrenih za obrambo Severnega Vietnama In sta sklenili redno posvetovati se o zadevah, o katerih sta razpravljati. Po«ebno zanimiv ” važen t>a je tist< del sporočila, ki pravi: »Obe vladi sta potrdili, da je milno ootrehno okrepiti plačevanja za svetovni mir, da Je treba preurediti nevarne r^črte inmeriarstov in nMbo-va napadalna dri?uiB p-aniti r*ir nomeui vsestransko kreniti socialistični sistem wovorov težavna, kajti v ZDA še vedno vztraialo pri syo;em, t.J. da so pripravljeni začeti Dogajanja šele tedaj, »ko bo komunizem ustavil svoj napad v Južnem Vietnamu*. Kljub temu ameriškemu ob-j-baauin deistev oa se »Drčo odločnih protestov in zahtev vseh miroljubnih sil in spričo poziva U Tanta ter prizade-vania britanske vlade le kaže možnost začetka razgovorov, zlasti sedaj, ko je v zadevo znova neposredno posegla Sovjetska zveza. MNOŽIJO SE OBSODBE AMERIŠKEGA NAPADA NA SEVERNI VIETNAM Sihanukov poziv štirim državnim poglavarjem naj posredujejo, da se skliče nova konferenca Kambodža bo napovedala vojno ZDA in Južnemu Vietnamu, če bo njeno . ozemlje bombardirano - Ostra protiameriška izjava kitajske vlade - Izjava angleškega zunanjega ministra in Thompsonovi razgovori v Moskvi PNOM FENH, 13. — Kamboški predsednik Norodom Siha-nuk je poslal francoskemu predsedniku de Gaullu, predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta SZ Mikojanu, indijskemu predsedniku Radakrišnanu in burmanskemu predsedniku Ne Vinu poslanice, v katerih jih poziva, naj «storijo nove korake pri ZDA in Veliki Britaniji, da prepričajo voditelje teh držav, da sprejmelo brez odlašanja in brez poprejšnjih pogojev sklicanje 'konference v Ženevi, da se reši mir, ki ga dogodki v Vietnamu tako tragično ogrožajo«. Sihanuk izraža veliko zaskrbljenost spričo skrajno nevarnega raz- voja položaja v Indokini in nadaljuje: «Vsi narodi Indokine morajo brez moči gledati na začetek raztegnitve južnovietnamske vojne zaradi neopravičljivega a-meriškega bombardiranja, katerega je vedno bolj žrtev civilno prebivalstvo. Tako stanje, ki so ga nedvomno ustvarile ZDA, neizbežno vodi v širok spopad, morda tudi v svetovno vojno, toda kamboški, vietnamski in laoški narod iz dna srca želijo mir in odločeni so braniti svojo neodvisnost v okviru svojih sil, nai bodo mednarodne posledice kakršne koli.« Poslanica se zaključuje s prepričanjem, da »skupna akcija Francije in ostalih miroljubnih držav, ki so sodelovale pri ženevski konferenci leta 1954 in 1962, lahko še vedno prepreči neizbežno«. V razgovoru s časnikarji je Norodom Sihanuk izjavil, da »e Kambodža ne bo obotavljala na-bovedati vojno ZDA in Južnemu Vietnamu, če bo njeno ozemlje podvrženo podobnim ameriškim napadom kakor ozemlje Severnega Vietnama. Poudaril je: «Ce bi ZDA dopustile, da se podoben letalski napad, kakršen je bil proti Dong Hoiju v Severnem Vietnamu, izvede proti kakemu kam-boškemu mestu, tudi če bi ga izvedlo južnovietnamsko letalstvo, se Kambodža ne bi omejila na o-brambo s protiletalskimi topovi, kakor je storil Severni Vietnam, temveč bi takoj napovedala vojno ZDA in Južnemu Vietnamu.« Izredno ostro izjavo je objavila dane* pekinška vlada. V začetku govori o dosedanjih ameriških letalskih napadih na Severni Vietnam in nadaljuje: »Ameriška vlada skuša sedaj postopoma raztegniti napadalno vojno iz Južnega na Severni Vietnam. Zaradi tega grozi sedaj narodom Indokine in jugovzhodne Azije v celoti kriza vojaškega značaja. Vendar pa bi ameriška vlada grešila, če bi mislila, da je moč razbiti odpor vietnamskega ljudstva z bombardiranjem, Vietnamske demokratič: ne republike z določenim številom letal. Dokler se ne bo ameriški napadalec umaknil iz Južnega Vietnama, mu bo jnžnqvietnam-sko ljudstvo še dalje zadajalo u-darce in ti bodo postajali vedno hujši in ZDA ne bodo v nobenem primeru ostale nekaznovane zaradi izzivalne vojne, ki so jo začele proti Vietnamski demokratični republiki. Sedaj ko je voditelj ameriških banditov Lyndon Johnson osebno dvakrat ukazal svojim južnoviet-namskim hlapcem, naj bombardirajo Vietnamsko demokratično republiko, je ta pridobila pravico sprejeti pobude in zadati s svoje strani udarce južnovietnam skim lutkam.« Zatem pravi iz ava, da je ameriška v!a a z invazijo Jušnega Vietnama prekršila ženevske spo razume, in nadaljuje: »Sedaj je amer.ška vlada pre ršila demarkacijsko črto med Severnim in Južnim Vietnamom. Ah morda res mislite; da ste pobblaščeni ta».o ravnati? Zanašate se na svojo pomorsko in letalsko moč tr deč, da tedaj, ko bo ta sila sto pila v akcijo, se bo narodov polotil strah in bodo prosili mir. V tem pogledu ste utrpeli lekcijo med korejsko vojno. Ali hoče te še eno v Indokini? Kitajska vlada je zdavnaj izjavila, da je kitajsko ljudstvo pripravljeno in ve, kaj mora storiti, da pomaga vietnamskemu ljudstvu in ljudstvu Indokine 'ter, da odbije ame riške napadalce. Kitajsko ljudstvo in kitajska vlada se obračata na vse narode, ki se upirajo ameriškemu imperializmu, in na vse narode socia lističnega tabora, naj se združi jo in sprejmejo vse mogoče in res učinkovite ukrepe, da pomagajo vietnamskemu ljudstvu ,n l udstvu Indokine v njuni pravični borbi in da s tem povzročijo poraz ameriških imperialistov.« Angleški zunanji minister Ste wart je danes izjavil, da ne bo mogoča nobena konferenca o Vietnamu brez udeležbe ZDA. Pripomnil je, da ne bodo izgubili nobene priložnosti za zadovoljivo rešitev problema. »Z neke strani se je predlagalo, je pripomnil minister, naj Velika Britanija in Sovjetska zveza kot sopredsednici ženevske konference skličeta novo konferenco. Vendar pa je sovjetska vlada mnenja, da sopred-sedstvo ženevske konference ne obstaja več. kar se tiče Vietnama. če bodo menjali mnenje, bomo resno upoštevali možnost konference.« O proti- Minister je dodal, da če bi pri- »klicati ženevsko konferenco, da se vi napad v Vietnamu, šlo do konference ali do poga- podpiše premirje v Vietnamu, ki Tudi danes poročajo janj, bo moralo biti tudi gotovo, naj pripelje do umika vseh tujih ameriških demonstracijah v raznih da je mogoč kak sporazum: «V ve-; čet s tega področja. V brzojavki' mestih. V San . Frančišku je večje llko pomoč bi bilo, je pripomnil, I se poudarja, da s tem tolmačijo število ljudi demonstriralo pred če bi pomoč Vietkongu preneha-, »soglasno željo britanskega ljud- zveznim uradom. Nekateri ‘ so no- naj bi v Vietnamu vladal la.» Kar se -tiče podlage za more-, stva, bitni sporazum, je gtewart dejal: j mir« »Vedfeti moramo za stališče am°rl-1 Kljub vsem tem pozivom pa v ške vlade in to Je glavni razlog Beli hiši še vedno molčijo ter se naših posvetovanj z njimi. Na vs*k sklicujejo na vse dosedanje izja- načtn se ne more sklicati konferenca brez Američanov.« Medteni pa nadaljuie državni minister Foreign v Officeu George Thomson razgovore v Moskvi. V ponedeljek se bo sestal z zunanjim ministrom Gromikom. Čeprav je uradni razlog njegovega prihoda v Moskvo današnji podols kulturnega sprtrazuma med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, so politični opazovalci mnenja, da bo Thomson poizvedoval o sovjetskem stališču v zvezi s položajem v Vietnamu In o možnosti začetka plodnih razgovorov. Britanska vlada je precej v zadregi tudi zaradi stališča, ki ga je zavzelo 52 laburističnih poslancev, med katerimi so tudi trije parla-mentari tajniki. Ti so poslali vfe- ve, da' so pripravljeni na razgovore šele tedaj, «ko bodo komunisti prenehali hulskati na prevrat v Južnem Vietnamu«. Bivši sili table z napisi: «Držite Adolfa Johnsona daleč od Azije«, »Vojno proti revščini in ne proti Vietnamu« Demonstranti so na palači razobesili zastavo južnovietnamske-ga osvobodilnega gibanja. Tudi v Djakarti so bile demon- ....................... ppalahl- stracije nred ameriškim ameriški poslanik v Sajgonu Cabot demonstraH Lodge je celo izjavil, da nasnro- dana npva_množična demonstrant tuje mednarodni konferenci o Vietnamu. Glede -iziave kitajske vlade pa pravijo v Wa«hingtonu, da gre ja proti ZDA. Ostre demonstracije proti ZbA so pravijo v wasnmgtonu, aa pre bfle danes ored ameriškim posla-, predvsem za dogodek «v okviru ' n‘Stvoru v Budimpešti. Demonstrati-živčne volne* in da ni pričako : tl, so razbili tipe na. številnih ok-vati kitajskih vojatkfh operacij., n!h poslopja ter so strgali ameri- grb ob Pri tem ugotavljalo, da v'»d» že tri dni na fronti zatišje. Ne gle'e na vse to javno ponavljanje načelnih izjav so politični opazovalci mnenja, da se je začela živahna tajna diplomatska dejavnost, da bi našli labod iz sedanjega položaja. Agencija Tass poroča, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin iz- raj brzojavko trem demokratičnim javil v severnokorejski prestolnici, članom v Kaliforniji, s katero po- da je bil med SZ In Severno Ko-zivajo britansko vlado, naj skuša rejo dosežen sporazum, da se usta- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimitiiiiiiiitiiintiimiiiiHmuiMHiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiitiiittMfmiiitii OPOZORILO BRAZZAVILSKE VLADE Nova zarota mednarodne finance za razdelitev obeh Kongo v Glavni organizator je Gombe s pomočjo Portugalcev ter nekaterih belgijskih in mednarodnih finančnih krogov BRAZZAVILLE, 13. — Predsednik vlade bivšega francoskega Konga Pascal Lissouba je sinoči objavil po radiu izjavo, v kateri je sporočil, da se je proti brazzavilske-mu Kongu organizirala zarota. Zadevne dokumente je izročil svojemu predstavniku, ki se bo udeležil konference državnih poglavarjev bivših držav brazzavilske skupine. Lissouba je izjavil, .da so zarotniki Imeli v načrtu popolno reorganizacijo obeh kongoških republik (brazzavilske in leopoldvil-ske), s tem da bi Ju razdelili na več manjših republik in odvzeli suverenost brazzavillskemu Kongu. 15. obletnica pogodbe med SZ in Kitajsko MOSKVA, 13. — Danes praznujejo v Moskvi in Pekingu petnajsto obletnico podpisa pogodbe o prijateljstvu in vojaškem sodelovanju med obema državama. Ob tej priložnosti so predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan, predsednik vlade Kosigin in prvi ‘ ; CK KP SZ "-- Johna Kennedgja, med njimi pisalna miza, ki je napravljena iz ostankoi) britanske vojne ladje eRe-solute»t odlikovanja, model vojne ladje, kateri je med Zadnjo vojno poveljeval Kennedg, knjige in drugi predmeti, i B. B. Turška vlada podala ostavko ,;i m «i&«s je znašla danes v parlamentu- v tajnik CK KP SZ. Brežnjev po* manjšini. Opozicijske stfanke ao sl ali kita iškim voditeljem brzo-1 med glasovanjem o proračunu Med zunanjimi organizatorji zarote je Lissouba omenil »Portugalce, »mu ruti:a«iiii vuunctjcm uu,u- meu .glasovanjem o proračunu nekatere belgijske kroge, ki se bo- ! javko, v kateri poudarjajo, da je združeno glasovale proti vladi. Jijo napada Iz bivšega francoskega ta pogodba «branik proti impe- Vlača je dobila 197 glasov, prot: ----- —j-------j— n-------* rialističnim napadalnim plemen- njej pa je glasovalo 226 postan- tom, ki s svojimi izzivanji ogro- Cevj medtem ko sta se dva vzdr- žajo mir«. Dalje je rečeno, da bo žala. • .... pogodba še dalje (ivažen člnitelj Predsednik Gursul je sprejel Lissouba, zavrniti jez Dri Inei v1 za ustvaritev mirrtsh pogojev za ostavko in prosil Inonuja, naj Via-korist jezu v Kviiu, ki bi služil zm®go stvari soc M srna in komu- da vodi tekoče posle v pričako-za obdelovanje katan«ke rude. Za- IY,zma ter bP druz la _ naraščajoče vanju sestave nove vlade. Posveto-to so tu vmešani tudi mednarodni "!le m-™-. demokracije in .socia- vanja se bodo začela v ponedeljek. Konga, in mednarodne finančne kroge, ki podpirajo operacijo in katerih glavni predstavnik je Com-be» »Hoče se predvsem, je izjavil fnanč.ni »rogi. bi so nrepričani, da bi mogli po svoji vol ji izkoriščati ':zma».. Dalje pravi brzojavka je «v skupnem interesu * a , Opozicijske stranke, se dal e skupno glasovale pi ki so danes proti vladi, so: šii grb ob vhodu v poslopje fn poškodovali več avtomobilov pred poslaništvom. ,, ■■ -. Italija (Nadaljevanje s 1, »treni) Nenni je nato poudaril, da v tem trenutku in ob sedanjem stanju gospodarstva, ko go potrebni nagli ukrepi vlade, bi PSI mogel povzročiti krizo vlade samo v primeru. da bi sklenil spremeniti svojo politiko; »če pa smo to vedno nrepričani. da. je politika levega csntra edino veljavna, si ne moremo naprtiti te odgovornosti. Res je, da kriza vlade, ki Jo danes od k tarnamo, utegne postati jutri nvijnfc; morda še utegne zgoditi, da bo nadaljevanje gospodarske krize povzročilo tako nerazumevanje med nami in delavskimi množicami, da bo naše sodelovanle v vladi postalo nemogoče, aer mi moremo sprejeti vse ali marsikaj, nikakor pa ne moremo prenesti stanja prikritih ali odkritih nasprotij z delavskimi množicami in s sindikalnimi organizacijami«. ... , i.' Nenni Je zaključil:. «Gre za bit-ko. ki jo je treba nadalievati' z vztrajnostjo jn potrpežljivostjo. iGre za resnično bitko' 'socialistične združitve, ki jo Je treba pojmovati JA uveljaviti .ne s tajno, diplomacijo, amoak na terenu s tem,,da za-nio mterestramo ne ir socialiste ali socialdemokrate, temveč tudi komuniste in tudi katoličana z edinim koristnim sredstvom*’ ki, nam te na razpolago, namreč * tem, da živo ln krenko nasprotujem^ koncepciji konfesionalne, monopoljt-■ke, dogmatske m hegemonske stranke m da skušamo^ vnesti v življenje stranke pristno demokratske navade in običaje Irt da ohranimo povezanost z naukom ln tradicijo. ne da bi izključevali druge ideološke prisoevke. usmerjajoč vse delavce v politični bitki 2a demokratično izvrševanje oblasti, v družbi in dr avl«. Tudi Mariani in Brodoljni, ki »ta gpvprifa pred Nennijepi, »ta soglašala s poročilom De'Martina. Ta"n-lk strarike je nato ttovzei na kratko elemente diskusije in. poudaril med drugim, da strahka. ki Ima odgovornosti v vladi, ne mn- bogastvo Kon°a in ^ta namen Uk- Pravice, stranka nove ■ ;re- kar tako pbv/ročiti icrue. če vidirati sedanji .režim v branil- ^Te? ZsTotm^d^ntt «*Lvk.meCk* ““ to n“odna S^^UZlJa, vseh »rerfsiev. , . c držav ter postonoma odstranit) o* KtrsinVn skem Kongu tudi za ceno vojne. S sUrtl;,e preteklosti«. stranke. predvideno cepitvijo naj bi eno re- fudi kitaiski voditelji so posla-publiko ponudili Lumumbovim pri- M ob tej pTiiožnosti brzojavko »o-stašem, druga bi pripadala Kalon- vjetskim voditeljem. Med drugim dfiiu. tretja M bila po meri za se v, brzojavki poudurja ootre-Combeja, s četrto pa bi poplačali | bg da se Kitajska fn Sovjetska nekatere usluge bivšega pradsedni-, zveza idruž ta, zato da nud ta «od-ka brazzavilskega Konga duhovni- l ločno podporo oboroženi borbi oa-ka Juluja. Zvezno predsedstvo pa j rodov Vietnama in indokine proti Hazumeja in o dejavnost! džija, ki je sedaj minister za kmetijstvo v Combejevi vladi, ter je dodal, da je hotel obvestiti kongo-ško javnost, zato da se «ne bo ničemur čudila, če bo v prihodnjih dneh priča dogodkom, katerih edini namen bo zavarovati neodvisnost bivšega francoskega Konga zaradi zarote, ki se kuje proti deželi«. ■M....................... Nevezane države bi d»li neki izključno dekorativni | a«. Brzojavka pnadurja nu.i- osebnosti. i nost .(enotnosti narodov Kitajske SSižf^oTSiSs Sim-!« "■ (Nadaljevanje s 1. strani) —r kot morda ponekod mislijo ali tiho žele — spričo sedanjih odnosov na svetu našli nekaj, kar bi bilo podobno dejanski zamenjavi ali pa, da bi se svet mogel dolgo upirati preizkušnjam, ki jih doživlja — če ne bi bilo in če ne bi I deloval, čeprav tudi nedokončan in nepopoln mednarodni instrument, kakršen so Združeni narodi. Od odgovorov in širših sestankov velikih sil, svet zato pričakuje razen ureditve medsebojnih odnosov in razčiščenja prec-j specifičnih vprašanj s področja njihove neposredne odgovornosti — tudi prispevek, ki bo pospešil ozdravitev, okrepitev in demokratizacijo svetovne organizacije ter njeno zavzemanje pri urejanju mednarodnih problemov, ki sodijo.v okvir širše odgovornosti. Čeprav v tem ne bi smeli videti edine, pa moramo vsekakor videti eno izmed , učinkovitih oblik s katero si lahko imenovane tretje države zagotove udeležbo pri delitvi splošnih mednarodnih odgovornosti, zlasti P? »i zagotove svojo aktivno navzočnost, ko gre za zadeve ožjega nacionalnega ali posebnega pokrajinskega interesa v zvezi z njimi. , Spričo take funkcije svetovne organizacije je interes manjših in novih držav predvsem v tem, da se ta organizacija okrepi z de makratizacijo, ta interes pa je v . sedanjih okoliščinah prav tak, kot [ je bil v letih akutne hladne vojne, ko je kot zanesljiv branik odvračal nevarnost vojne, To vlogo iz časa hladne vojne dopolnjuje svetovna organizacija v dobi popuščanja z vlogo organa, po katerem naj bi narodi sveta vplivali na dogodke in si zagotovili svojo navzočnost pri širokih akcijah mednarodnih pogajanj in reševanj, ne glede na krog in raven, na kateri te akcije potekajo. Iz zamisli francoskega predsednika, ki sicer v tem oziru ni izjema, se zrcali malce zastareli način gledanja na mesto in vlogo velikih sil v sedanjem svetu, kar bi si lahko pojasnili z njegovim znanim omalovaževanjem svetovne organizacije. Po drugi strani pa kaže, da misli predvsem na razvrščanje in prevrščanje velikih sil in da vidi izhod iz sedanjega položaja na svetu v tem, da bi sedanje koalicije zamenjali z drugačnimi, takimi, ki bi se formirale na drugih osnovah, ne pa na takih, na kakršnih slone današnje koalicije. Da so na svetu take tendence, ni nobenega dvoma, roda jasno je tudi to, da bi gibanje v tej smeri pomenilo samo nadaljevanje trenj med velikimi silami in skupinami sil, kakor tudi ustvaritev fronte hladne vojne na drugih področjih. Spričo take zavesti si nevezani in vsi drugi zagovorniki n« napadalnosti, vsem svetu ZDA«. V Moskvi je član CK KP SZ Beščev govoril na slovesnosti, ki je' bila na saježu sindikatov. Poudaril -je prepričanje, da «bodo sedanje težave med Moskvo Pekingom premagane«. Sestanek komisije za turizem med SFRJ in Italijo Kennedyjeva razstava v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Ob navzočnosti zveznega tajnika za prosveto in kulturo Janeza Vipotnika, generalnega tajnika predsednika republike Bogdana Crnobrnje, namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča, tajnika komisije za kulturne stike z inozemstvom Osmana Džikiča, ameriškega veleposlanika v Beogradu Elbncka, bivšega posebnega pomočnika Johna Kennedgja in prijatelja njegove družine Povoersa in številnih jugoslovanskih jMlitičnih in javnih delavcev so danes opoldne odprli v Beogradu razstavo, posvečeno bivšemu predsedniku ZDA Johnu Kennedgju in ustanovitvi biblioteke v Bostonu, ki bo nosila njegovo ime. Zvezni tajnik za informacije Vinko Vinterhalter je v otvoritvenem govoru poudaril, da spada razstava med tiste manifestacije, fci govore o uresničenju želje in naporov jugoslovanskih narodov, da z raznimi oblikami konstruktivnega sodelovanja prispevajo in poglabljajo odnose z drugimi državami. sJohn Kennedg, kateremu je posvečena ta razstava,» je poudaril Vinterhalter, osi je prav s takšnim konstruktivnim pristopom našim Odnosom zagotovil velik ugled in spoštovanje jugoslovanskih narodov.» Nato je prisotne pozdravil ameriški veleposlanik Elbrick, ki se je jxmovno zahvalil jugoslovanskim narodom za izraze sožalja in žalovanje ob atentatu na predsednika Kennedg ja. David Porners je nato seznanil prisotne s smotri bo-pomemben vezani m vsi u Tugi zuyvwi nun doče biblioteke, ki bo ,—. —... koeksistence prizadevajo doseči spomenik posvečen spominu pred-»u m hi n ?r,nmrvi,i sednika Kennedgja, v biblioteki bo-prevrstitev sil, ki bi v znamenju | dokumente o njegovem splošnega zbiranja osamila in uni- delu in sivijenju. čila žarišča vojne ter pravico moč- jva razstav i so prika-ane mnoge | »tvu Avstrijka Regina Heitzer. Za našega v odnosih med narodi. Vtntocrafije in osebni r’0'lmeti I nio *o F*v°“ford In Peaeh (obe ,Pn drugi strani pa je,k «a v,M*> nesmiselna, Če je moč prC-er.ti voljo koalicije tudi bre* predhodne krize, ki bi bila v tem trenutku jtudi izrediio' nevarna i Po krajši seji vodstvi) f*Spl,* na kateri je Tanassi. obrazložil glavne poteze svojega poročila, se jc popoldne začelo zasedanje centralnega odbora PSDI. Tanassi Je , v svpjem poročilu, poudaril botre-(bo po trdnosti vladne koalicije, Ida bi: mogli dosledno uresničiti vladni program, Pozval je KD. in PSI, naj premostita medsebojna sumničenja, kajti »dokončen razkol mgd tema dvema strankama bi1 utegnil spraviti V nevarnost že sam obstoj demokracije- v Italiji«. Glede združitve socialistov je Tanassi dejal, da je možna' le med socialisti m PSDI, medtem ko je v sedanjih razmerah *u moč razširiti tudi na PS1UP, ker bi to pomenilo »zamenjati politično perspektivo združitve socialistov, lei je aktualna in uresničljiva, i zgodovinsko perspektivo združitve i vseh socialističnih, ki je daljn« I prihodnost«. - • u ,+ . , . ........................................ R1.M. 13. —. Pri ministrstvu za turizem in predstave se je prvikrat sestala mešana italtjansko-ju-goslovanska komisija, ki je bila ustanovljena v okviru turističnega sporazuma, ki je bil sklenjen med obema državama 23. decembra 1963 Podtajnik Micara je pozdravil jugoslovansko delegacijo in poudaril važnost razvoja turističnega sodelovanja med Italijo, in Jugoslavijo v okviru okrepitve prometa med evropskimi državami. Načelnik jugoslovanske delegacije Novak je v svojem odgovoru ugotovil možnost razvoja turizma med obemq državama. Začela se je nato diskusija 6 vprašanjih, ki so na dnevnem redu. r:, — CIhnI HITROSTNO DRSANJE 08LO, 13. — Danes se je začelo moško svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Na 500 m dolgi progi je zmagal Japonec Suzuki pred Norvežanom Thomassenom ln sovjetskima predstavnikoma Kaplanom in Anconom. Bolj zanimivo je bilo na 5.000 m dolgi progi, kjer je Šved Jonny Nllsson osvojil naslov in obenem izboljšal s časom 7’33”2 svetovni rekord. Za Nilsso-nom so se uvrstili Norvežan Fred A. Maier, Rus Edvard Matuševlč, Holandec Kees Verkerk itd. Italijan Renato Riva, ki Je bil enajsti, je s časom 7’47”8 izboljšal italijanski rekord. Po tekmah na 500 ln 5000 m je lestvica naslednja: L Ancon (SZ) 87,660 točke 2. Launonen (Fin.) 87,770 3. NUsson (Šved.) in Thomassen (Norv.) 88,020 5. Schenk (Hol.) 88,040 Italijan Riva je z 89,880 točke štirinajsti. UMETNO DRSANJE MOSKVA, 13. — V tekmovanju za evropski naslov v umetnem dr-san ju je med posameznicami po vseh šestih obveznih likih v vod- SMUCANJE J f tr itd. r NEDELJA 14. FEBRUARJA PONEDELJEK 15. FEBRUARJA Radio Trst A 8.00 .Koledar; 8.30 Pus’ušali bo-«tef..;--9.00 Kmetrska oddaja: 9.30 Cvetlice v slov. pesmi; lOjBO Maša; 11.00'Godajni .orkestri; 51.15 «Winnetou», roman, ki ga je napisal Karl- Mar, 135)0 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj,' zakaj...: 13.30 Glasba po želiah; 14.45 Karakteristični ansambli;, 1.5,00 Nat King Cole; 16,15 Romano Mussolini igra, Da klavir; 15,30 «Cloveško Življenje«, radijska drama; 16.10 tJerš)jw:nove simi. skladbe: 17.10 Orkester Ambrose? 17.30 Plesna čajatika; 18.30 K;ho. včeraj in danes; 19.00 Italijanski kvartet: 19.15 Nedeliški vegtijik; 19.30 O-neretna glasba; 20.00 Šport; 20 30 Kuret: «Prat:ka za drugo polovico ifebruara«; 255)0 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Haydn; Sim*rv' 'o št. 96; Trst 9.30 Kmetijska oddala; 12:15 Danes pa športnih' igriščih: 54.00 »El campano-«. , • Koper .745 Jutranja .glasba; 8.00 Pre-nbsvRL; 9.05 Mladi pred mikro- ■ ’ . . . . - * . /-V,, nr a M. m * 1 m M M IV,« • 4» A Anglija), Hassier (Francija), Sengst-schmidt (Avstrija) itd. Italijankr-Sandra Brugnera, Je dvanajsta. skem teku na 15 km, ki Je okviru tekmovanja alpskih a pokal Kurlkkala. Izid tek. vil; iv.au une-rne arije: u.uu in-buna mladih; 11.15 f lasbeni kok-tail;- H.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski zunan'epo-tjtični pregled:- 13.30 Sosedni kraji in ljudje: 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače r>ns-mi in melodije: 16.00 Prenos RL; 13.30 Športna nedelja na Primorskem: 19;0<). Nedelja v šnortu; Nacionalni program - 8.30 Kmet: s ah oddaja: h.'0 Nabožna glasba; J1.10 Sprehod skozi čas; 11:25 Rodite’iski krožek; 13.25 Vznoredni glasovi; 14.00 Operna .glasba; 14.30 Zborovsko petje z vsega sveta- 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Nogomet od minute dd m!oufe: 17.15 Radijska črtitni; 17 lo Tos-aninUeva umetnost; 19.00 Enorthl dnevnik; 20.25 Pisan program: 21.20 Koncert godetpera orkestra »Češka Dihamo-.’i . II. program 7.45 Jutranja glasba 8 dO Ital. nesml in nlesl; 9.00 Oddala za ženske: 9(85 in 10.33. Odd»se!i Sipo; 1.1.40 Nastopajo nevci: 12.00 Športna nrogndža: 1250 Plo?oe todna; 13 do Zmenlek oh tropi-stih; 13.40 P:san program- 14 30 Teden aktu-lnostj po svetu- 15 n0 Glasbeni nrogram- ?5.»5 Ital panorama;, 16'5 »Cltmcnn«: 17-r0 Glasba Jn šnnrt,- ’8.35 Vaši izbranci; 20.00' Kako je nn«*al Faust: *'i‘0 , nedelja; III. program . 46.30.. Stare.orgle ■.v^.FtV.rop); 17.00 J2--'t\ Anpuilh: «Lep(-srd:a'>, lrom**®'a v B »i”ceh‘ 19.on Pso-n. pinijeve- varaeije in Clementi-;eve enimde za orkester; 195 5 Rus a kultura: 19 30 Na nr-»-n- * pvu Schubert, Prokofjev in .Stravinski: 20.30 Pevija revij: 2050 Cimarosa: Koncert za oboo in eode’-»t M6-art:' Kon-ert mojo: 21,20 ■ Gh»rte* Gounod: «Le rPedecin m-'"-.« ’”!" Slovenija • -8;O0 Mt-dlPak« a: «.40 F,k*nd-be za mladino; 9.05 Naši nos*u-tajp' 'ejtltaln- 10 Ofi C-* nnmnite. fovar‘4...' »čfn pa»ml hor*'e in 10.40 Koncert labk» glp-hn-»J .40 Ne^’ ''jska renorlaža; 12 n5 Naši poslu*ajci **st!t«jo: 13 30 7,» našo vas: ’3Bo Na ne*i: M.og »rgn-s nopoHn-"): l»op iinm'nre«’-a »--Inn:. .T. Hasek; Cudov!t dogodek: mos l"ai-hen operni - konc»rt- 17.30 Pad;i-ška izra: 19 '7 MModHe iz filmov; 13,30 Basist P. Rnbasdn in Alt)»tka M. Andersen; 19.05 gi»«. Kene razglednico- 20.op Pubi-telie zabavne c'asbe- V 3o Dve nartituri Alo’za Src’'n*-,'»i-a; 92.10 Plesna »lasha: 23.05 Tal-sevje: Pet .nreludljev- Maria- Sonata za violino in k’avi»: Stojanovič; r-*r!o »t 2. Ital. televizija •10.16 Kmetijs-a odda a: 11.00 Nabožna oddaja; 14.45 Svetovno prvenstvo v ciklokrosu: 17.00 Program za nattnlajše; 18.00 Sit-kanice; 18.10 Lov na becunca; 19.00 .Dnevnik; 19.J0 Registriran športni dpgodek; 20.00 Stmrtne vesti in Ital. kronike- 20.30 Dnevnik; -21 .(VI Simenon:' »Za živllenle grp« — III. nad.i 2240 Tadens'ri pregled umetnosti in slovstva; 23.00'Športna ne-teila 'h dnevnik. ' II. KANAL 18.00 A Sergejevič Hribojedov: »Che disgrazia !’ingegho»: 21.00 Dnevnik; 21.15 športne vesti in evropsko prvenstvo v umetnem drsanju da ledu (prenos iz Moskve); 22.15 Glasbeni program. v '» -a » - ■ r ■ ■■ J • Radio Trst A , 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Florentinski motivi; 1245 Kuret: »Pratika za drugo polovico februarja«: 1245 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17-20 Lepo pisanje: 17.35 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Basist Ettpre Geri, pri klavirju P. Tamanini-Dačeva; 18.45 Trobentač Bunay Berigan; 19.00 »Zadovoljni Kranjci«; 1945 Plošče za vas: 18. qulz oddaja; 19.45 Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport: 20.35 H. W. Hen-ze: Samota ceste, opera v sedmih slikah; 22.20 V ritmu twista; < Trst 12.00 Flošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. Carla Pac-ohiorija; 13.30 Prijatelj cvetja; 14.00 Tržaški jaz.zovski krožek. ■ Koper 745 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba pp željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske popevke; 15.15 Mali ansambli; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Ansambel Impallomeni; 10.00 Športni ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 16.35 Sikladbe za harfo; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Zbor RTV Beograd; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Roberta Deigada; 19.30 Prenos RL: 22.15 Melodije z ansamblom Carisl; Nacionalni program 8.30 Jutran.i pozurav; »40 Stra- ni iz albuma: 9.45 Popevke: 10.00 Onerna antologija; 10.3,1 Radijska šola: 11.00 Sprehod skozi čas; J 1.30 Chopinove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi glasovi; 14 55 Vreme na ital. morjih: 15.15 Filmske, in gledališke novosti;, 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika: 16.00 .program za najmlajše; 17,20 Program z onstran oceana: 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan glasbeni spored: 1945 Orkestralna glasba; 20.25 Sestanek petih; II. program 7.30 Jutran.a giusoa, 10.4° No- ve ital. pesmi; 11X5 Vesela *-ba; 12/0 Pevci; 13.00 Zmen >b 13. uri; 14X0 Pevci na odru; 14.43 Pisan glasbeni spored; 15.00 Ital. narodne nesmi in p’esi; 15.35 Koncert za mladino; 16.00 Rapsodija; 16.38 O. Profazto poje o Jugu; 16.50 Sopranistka A. Pa-stori in tenorist A. Bertocci; 17.35 Mala 1'ucis a enc’.’4onedi a: 17.45 A. Dumas; » rof Montecristo«, zakl učno nariatlevanie; 18.35 P. Ileri: Zgodov:na prve svetovne vo.ine; 18.50 Vaši izbranci: 20X0 »1 ,ov na poslov«* 21.no Aktualnosti;, 21 / ' e n*smi; III program HAUTE NENDAZ, 131 Nemec Walter Demel je danes' zmagal v smučarskem teku na 15 km, Ki, j« bil v držav za T Waltar ’ Demel^ljJem4 52’40"6 2. Franco Nones Ut.) 62‘58’’3 3. Gianfranco Stella (It.). 53’29”3 4 Giulia De Florian (It.) 53'39”8 5. Franco Manrroi (It.) 53'«0”2 6. Livlo Stuffer (It.) c' 53'56“ 7. Giuseppe Steiner Ut.) 54r28”6 8. Cllik (CSSR) 55’p3” 9. Kaelin (ŠV.) 1 53'lT*’ 10. Buhi (Nem.) ■ t Krti" ..... •' »'.• ,,, MftRAU, 13. - Zahodna Nemči-ja je danes zabeležil* v tekmovanju v nordijskih smučarskih disciplinah za uspeh: bivš, ge Thoma J*■■ - , . kombinaciji pred Cehom Krausom in je s tem v največji meri pri- . * i •• « I 1 1 *. - - J je bila Avstrija, Italija pa četrta, Italijab Mario Baclier Je zmazal v f.viV p» 15 km to seniorje- 18 50 Glada' v.ti nrccicd- 18-»5 Maijnierove skladbe; 19.00 F:lo-zofija vojne v atomski dobi; 1P.30 Na nronramu T'aenri1. Beethoven in Hindenvth- 20.30 Fe-viia revij- 2o.40 Danzijev kvintet onus 56 m Reetbovnov koncert za mondel-no in klav-Vm-ha'o: 2150 Dss-z.em v Afriki; 22.30 Dve s’-'zdbi- z« orkester; S lov eni'a 8.05 Zabavo, zvoi.i, 8.55 Na eni strani ekvatorja; 940 Zanojmo in zaplešimo: 9 !5 Iz narodne za-Hadnice; 9.'.5 Tuje nihalne godbe; 10.15 Cr.-estraini intcrmezzo; 1C.35 M. Twa'n; »Povest iz Ka-liforn;je: 1' .55 Glasbena med- igra; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Cez hr,h in dol: 13.30 Domači in tuji virtuozi; 13.30 Priporočalo vam...; 14.05 S noti po naši domovini: 14.35 Naši oosiušalci čestitajo; 15 30 Zborovske skladbe D. Bu-bir a: 16.(\) Vsak dan za vas; 17.03 Iz opernega sveta; 18.00 Aktualnosti doma in no svetu; 18.’5 Zvočni razgledi; 18.45 Ing. J. Čuček; Novosti v proizvodnji plastičnih mas- 19.(5 Glasbene razglednice; 20.00 I ahka glasba; 20.»o Zbor in simf. orkester RTV Zagreb; 2240 S popevkami ao svetu; Ital. televizija 8.30 Sola; li.30 Pr, gram zt najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnpvnik; 1945 Knilž-ne novosti; 19.55 Snort in italijanske kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 TV tednik- 22.00 Detektivka «La tigre del ripg«; 23.25 Srečanje s pravosodn'm ministrom Oron-p-m Realejem; ob koncu dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik: 21X5 Film »Po-licarpo, ufLciale di serittura«: 22.55 Prenos evrons':e"a nrven-stva v umetnem drsan‘u na ledu (Moskva), ob koncu zadnje športne vesti. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 14. DO 20. II. NEDELJA, 14. februarja 9.00 Moskva! Zakladi Tretja-kOv*ke galerije: 10.00 Kmetijs-a . oddaja) 10.45 Na črko, na črko — , oddaja za otroke: 11.30 Lassie — : film za otroke; 15,00 Filmska re-, portaža z boksarskega prvenstva Beograda; 16.00 Mednarodno smučarsko teKmovan'e ha Pohorju — slalom za ženske: 17JO Moskva: Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju; 19.00 Svetnik — -film; ,20.00 Dnevnik; 20.45 Operne arl-; je; 21.30 Mgt posnetek z evropskega prvenstva v umetnem dr-, sanju ' žensjce posbrnezno; 23.30 Poročila. PONEDELJEK, 13. februarja 11.4UTV v šoli: Nafta; I5.2,j po-(novltev; 164(0 Ruščina: 1740 Go-! vorimo anglejko: 17.40 Francozi pri vas ddma: 18,1Q Risanke; 18.25 iObzolhik; 1.8.43 Kuharski nasveti; 1945 Tedenski športni pre-: gled; 19.45 Poje Peopino di Ca-■ orl; 30.00 Dnevnik; 30.30 Moments •Mu»icai»x — TV koncert-. 20.40 tU. Betti; P-laz — drama; 21.40 , Mgt posnetek r. evčbnskega pr-‘vinstVa. -v umetnem drsanta — | moški posamezno; 23:10 Poročila. ’ TOREK, 16. februarja i 10.00 Mosifva: -Evrobsko. prven-istvo v umetnem drsan'u — za-(ključni nastop: 18.30 Rezerviran j čas; 19.30 Poročila; 19.35 TV tri-, buna: 20.00 Slovenski film: «Jara gospoda«; 21.45 Poročila. SREDA, 17. februarja 17.10 Uč mo se anglešču.e 17.49 Film za otroke: 18.00 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti -r film; 19.15 Glflsl-a zn. vas; 19.45 Cikcak: 20.00 Dnevnik: 20.30 Poezija Ivana Mitiatt**ai' 20.40 Deset zadetkov - au:z; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obz'--— -k ČETRTEK, 18. februarja 10.00 TV v šoli; (1,1) Francozi pri vas doma: 16.40 Ruš<;na: 17.10 Govorimo ar,g»“škD- 17.40 MondoV spored- 18 ')*> Obzor»-;k: 18 s5 P»-portaža: *«* 15 Meloni'ei Trio Vi-tas: p 45 Kale-dn-kop: 2°.00 Dnevnik: 20 Jn GlasN, za trobento — narodna glasba: 2n.40 Dr B. Kreft; Kreature — "estno Liuhliana: 22.10 Obzornik. PETEK. 19. februarja 17.10 ličimo »e enwlpš*ine; 17.40 TV v seli; 18 '0 S''r'n ira. ki nri-nnvedti*e: 18.25 Obzornik: 18.45 TV tribuna: 19.15 Vsi so «riba-jali — narodna glasha- 1n45 TV akcija; 20.oo Dnevnik: 20 30 Z vi-kom ’^ —• nrarfi«*vi film' SOBOTA. 20. februarja 17.40 Pravljice in haike: 18.06 Pes°m po svetu: 18.35 Obzornik: 18.45 Ime in nrtimek — mladinska 'ffra: 19 20 Vsako soboti: 10.45 Cikcak: 20,00 Dnevnik: 20.30 Jazz scena: 2n.40 S kamero po svetu: 21.10 Reze-v'ran čas; ož-00 Golo mesto — film; Primor štT "Jna v TiTfc — 3 ROBERT TURNER Ubijalci umira je mladi 14, februarja, <1555 —-------;--.n ^---------- Lennox se je vrgel na ozko železno posteljo in razprostrl roke, v ustih je držal cigareto, iz katere se je vil v zrak navpičen trak dima. Okno male hotelske sobe je bilo odprto in skozenj je u-darjal cestni hrup: topotanje -konj, škripanje voz, preklinjanje voznikbv in razglašeni akordi klavirja. 'i Lennox je bil koščen, rdečelas dolgin, trenutno v samih spod njicah. Na koničastem obrazu, ki ga je bila sama brada, nos in čelne kosti, se mu je v siju oljenke svetil znoj. V neenakomerni svetlobi je bil videti mnogo sta-jfejši kakor enaindvajset let. j Na stolu poleg postelje so bila njegova oblačila, pas z naboji in Pištola s koščenim, izglajeriim držajem. Na mizi je stala pol Prazna steklenica whiskyja Moun tain Echo, Smešno, je pomislil, da ga še me čutim. Po navadi se ga je nalezel kot goba. Smešno, da ni bil živčen, da ga ni bilo strah, da sploh ni občutil ničesar. Vedno je imel take in podobne občutke, ki L>i to pot morali biti še močnejši, saj "je'bi-T v ' Go-ld Cityju in Rudy Wilkes ni daleč. Kmalu se bosta srečala. Vzel je nedogorelo cigareto iz ust in jo' spustil na tla, kjer se je smodila in napravila nov ožgan madež poleg množice starih. Sedel je v postelji, segel po steklenici, a je ni nesel k ustom, ampak s; je nalil v dlan nekaj whi-skyja in si pričel masirati zate* ceni ugriz stenice. Peklo ga je, a •rbež je popustil. Skozi okno je prifrfotal molj in *e- pridružil jati žuželk, ki so se pbdile okoli vročbga steklenega Valja oljpnke. Molj ni bil dblgo v družbi. Zašel je v vročino vrh ■vetilke in padel na tla. — Prekleti bedak! — 1 se je jrazburil Lennox. — Lahko bi bil Previdnejšil - Po-tem ge je spomnil, da mu j* morda namignil, naj bo on previdnejši in naj se ne loteva Rudyja Wilkesa. Morda, mu je bila stara Zanda po* jvedala resnico.. | Spomnil se je tistega popoldneva v mračni, mali sobici v Barbary Coastu. Zanda, starka Zgubanega obraza kostanjeve bar-Ne, je govorila: — To je usoda. *— Njena suha ramena so se zganila pod umazanim šalom. — Proti--n jej. ne moremo ničesar... — 1 Pozneje je Lennox obžaloval, E-. i_E Z\JEČE^ , PA VISEEnO/ \iow \jbPyi \i\oel če// x ^E VISE \J KtOdj/ Vlo '. TO NA OTOKU WWM MO VJEC KM ISKATI V I \iwmo se vj(^ J , LAtreO \ ---- UUAAV H UKA'. hura* G.L&D' TOV-E OE NASA EAR' \—KM Kako živijo pregnani državni poglavarji Peron bi se še vedno rad vrnil v domovino - Batista kritizira Amerikance, ker «niso že prej spoznali, da je Castro komunist» - Bivši egiptovski kralj Faruk se še vedno spušča v ljubezenske dogodivščine - Nekdanji romunski kralj Mihael pa je cenjen strokovnjak in ne misli ..... na svoj nekdanji položaj - Ibn Saud pa si želi edinole zdravja ...... ■ V zadnjih dvajsetih letih, so se razmere v posameznih državah kar čez noč tako spremenile, da so morali nekateri poglavarji «na vrat na nos» zapustiti svojo domovino in se zateči k sosedom. Mnogi pa niti niso utegnili tega storiti ter jih je dosegla roka ljudske pravice in ljudske jeze. Z življenjem so plačali za vse krivice, ki so jih storili svojim rojakom. To velja posebno za državne poglavarje, ki so izgubili svojo oblast ob koncu vojne- ali pa brž po njem. • Toda med temi izgnanci so tudi diktatorji, ki so v svojih deželah vladali tako, da je mo-' ralo prej ali slej priti do ljudskega upora. In ti trinogi so se , na to tudi pripravljali, ter so vsa leta kopičili ogromno bogastvo v tujini, za čas, ko bodo morali zapustiti «svoj ljubljeni narod« in si poiskati varstvo na tujem. Taki seveda sedaj živijo nadvse udob-' no in razkošno ter uživajo nakradeno premoženje, se zabavajo in veseljačijo v družbi svojih prejšnjih in morda tudi novih prisklednikov. So pa med temi nekdanji-. mi državnimi poglavarji tudi taki, ki so se sprijaznili s položajem, v katerem so se na mah znašli, se prilagodili in si temu primerno tudi uredili svoje življenje. Med te bi mogli šteti posebno nekdanjega romunskega kralja Mihaela. Skoro vsi omenjeni izgnanci so denar, ki jim v sedanjem položaju omogoča brezskrbno in udobno življenje, spravili v tujino na skrivaj. Edini nekdanji italijanski kralj je med njimi izjema, ker je to storil z dovoljenjem republiške vlade. ARGENTINSKI DIKTATOR PERON . Imenitno in nadvse mehko si je na španskem postlal nekdanji argentinski diktator ••’Juai\ Domingo Peron. V Španiji je kot politični begunec. S tem ima namreč neke ugodnosti. Sicer pa živi lepo in brezskrbno življenje. Nekaj premoženja, ki ga je nakradel, ko je še bil na oblasti, je poslal v tujino že takrat, da pa ne bi ta vir prehitro usahnil, skrbijo njegovi prijatelji in pristaši v domovini. Saj smo še nedolgo od tega brali o Peronovem poskusu, da bi se ponovno vrnil v Argentino. To je vsekakor znamenje, da upanja na povratek še ni opustil in ‘ pa,' da ima tam še vedno precej somišljenikov, ki se nadejajo, da bodo s Peronom na oblasti tudi sami prišli do nekdanjih položajev in vsega, kar je s tem združeno. To pot se Peronu povratek v domovino ni posrečil. Sedanja argentinska vlada je glede tega pač budna in noče dovoliti, da bi nekdanji samodr- «■ W žec motil mirni razvoj države. Sicer so argentinske oblasti že poskušale, da bi jim ga Španija izročila, a ne da bi potem tam rovaril, temveč, da bi ga vtaknili v zapor. Svojo zahtevo so utemeljevali tudi z raznimi nezakonitostmi in zločini, ki jih je storil Peron. Španci pa zahtevi niso ugodili. Peron je ob neki priložnosti izjavil: «V Španiji se počutim zelo srečnega. Kljub temu pa nisem še izgubil upanja, da se bom nekoč vrnil v domovino. Sedanje težave v Argentini pa izvirajo največ iz tega, ker se tja preočitno infiltrira kastri-zem in komunizem. Ko bi dali delavcem njih pravice, bi bil v deželi mir...» KUBANSKI PREDSEDNIK BATISTA Nekdanji kubanski predsednik Fulgencio Batista, ki je še o pravem času nakradel dovolj milijonov, živi danes v fevdalnem mestecu Estoril na Portugalskem. Svoj čas si krajša s pogostimi potovanji. Ukvarja pa se tudi s sestavljanjem nekakšnega zagovora svoje nekdanje vlade. Baje je pri tem zelo kritičen in navaja številne napake, ki so jih takrat napravili on in njegovi sodelavci. Tudi on goji še vedno upanje, da se bo nekoč vrnil na Kubo. Portugalske oblasti pa so mu prepovedale vsakršno politično delovanje. To pa Batista ne moti, da ne bi >. RIBI (od 20. 2. do /20. 3.) Čustveni od-[Ji nosi bodo ta teden, \ y) precej napeti. Ne smete pa jih gnati ----- do skrajnosti, ker vam bo sicer žal. Nekatere osebe bodo preiele precejšnje denarno nakazilo, ki jih bo prijetno 'presenetilo. NA delu .je bolje, da vsaj za nekaj časa malce potrpite. Ce potrebuješ denar, napravi staršem kakšno uslugo. Toda ravnaj v vsem ravno narobe, kot bi moral. Ce ti bodo kaj očitali, kesaj se. Toda reci tudi staršem, da ti niso nikoli dali možnosti, da bi se «postavil na lastne noge«. Kmalu bodo razumeli, da govoriš o denarju in ti ga bodo seveda tudi dali. Odkrij kje kakšne starše, ki jih boš potem vedno postavljal svojim za zgled. Reci na primer: «AngeIa sme ostati vedno zunaj do polnoči. Njeni starši nimajo nič proti temu.« Stalno primerjanje z «idealnimi» starši takoj učinkuje. Starši se kaj hitro čutijo staromodne in čemerne pred samimi seboj. V tem razpoloženju so že «zrali» za brezpogojno kapitulacijo. V Nemčiji so pa objavi teh «zapovedi» vprašali starše raznih poklicev in slojev, kaj menijo o njih. Skoraj vsi so se smejali in rekli, da jih tudi njihovi otroci niso vzeli resno ter so dodali, da je vse to pač po ameriško pretirano. Na ta način bi. postal dom nekak hotel, v katerem bi bili starši služabniki svojih otrok. Seveda pa se tudi najdejo otroci, ki vstanejo zjutraj slabe volje, puščajo vso svojo šaro razmetano po stanovanju, navijajo gramofon, da moti tudi vse sosede itd. Tega si številni starši ne jemljejo preveč k srcu. Razburja pa jih, če jih imajo otroci za nekakšne služabnike, ki morejo ugoditi vsem njihovim željam. To postane tudi nevarno, ker se o-troci preveč zanašajo na starše, marsikatero nakuhajo in si pri tem mislijo: «Nas bodo že starši izvlekli iz tega d..., ali po naše, iz te kaše. Nemški starši pravijo, da sicer radi pomagajo svojim otrokom tudi iz raznih zadreg, ali v zameno žele da se jim vsaj zahvalijo, ne pa da se še drže kislo in kujavo. se je tucli Gina vrnila k «slače-nju», to je k razkazovanju svojih objlnih čarov, s katerimi jo je obdarila narava. Po navadi pa se poslužujejo razkazovanja svojih «obilnosti» mlade, še neuveljavljene igralke, ki nimajo talenta in ga hočejo nadomestiti s «sex appealom». Potemtakem bi lahko sklepali, da tudi Lollo ne verjame preveč v svoje umetniške sposobnosti, sicer ne bi nastopila v filmu «Le bambole», ki se ves opira le na spolnost in dražila. Gornja slika jo kaže v prizoru iz tega filma, v katerem nastopa kot razvajena lastnica hotela, v katerem bivajo samo «koncilski očetje». Gina sklene, da bo zapeljala edinega «civilista», mirnega nečaka nekega škofa, dopisnika nekega katoliškega lista. Zato mu ne da miru in ga vedno zasleduje s svojimi poželjivimi očmi, dokler ji končno ne podleže. Ta plehki film pa je sestavljen iz štirih prizorov, ki so drug bolj neslan od drugega. V nekem drugem prizoru nastopata kot mož in žena na primer Virna Lisi, ki tudi kaže svojo nagoto zlasti po A-meriki, ter sicer dobri igralec ki 'si nekega deževnega nedeljskega dne želi intimnega razgovora s svojo ženo, pa mora ona najprej končati brati neko knjigo, nato jo pokliče po, telefonu njena mati itd., tako da se. gre mož končno ves obupan raje tešit k neki sosedi, mladoletni lahkoživki. Seveda bo imel tudi ta film velik denarni uspeh kot ves podobni kič, saj služijo takšni filmi le za polnjenje blagajne. Kratke zanimivosti r wP A LETALSKEGA VAJENCA SREČ/ Etape oz Andce Broussard ima res srečo. Komaj mu je bilo 18 let, »e je vpisal v tečaj pariškega-letalskega kluba za • je prvič'stopil na dvosedežno letalo, skupno bil Andre tako razburjen,, da si je pritrdil nato na letalu postaviti pas vrata ter padel iz letala. Ko je bil na tleh, pa se je lahko sam dvignil, saj si je samo zvinil zapestje. Na njegovo veliko srečo, se je namreč loputnica odprla, ko je letelo letalo v višini 10 metrov. 'fa LOV NA UMETNINE Lastnik antikvariata Bruno Vangelisti in slikar Raffaele Martini iz Lucce pripravljata ekspedicijo posebne vrste. Odpotovala bosta v Brazilijo, da bi poiskala številne in važne italijanske umetnine, ki so jih takoj po vojni prodali zasebniki južnoameriškim bogatašem. Vangelisti in Martini že dolgo let iščeta sledove za izginulimi slikami. Vprašanje pa je, koliko bosta imela pri svojem iskanju sreče. it PREVEČ PLODNE KRAVE Da bo treba tudj za krave uporabljati sredstva proti »omejevanju rojstev«, se kaj čudno sliši. Vendar je nastalo to vprašanje za Indijo, kjer so krave svete in jih ni smeti ubijati. V Indiji je namreč kar 40 milijonov krav, kar je vsekakor preveč, a kljub temu ne morejo zavreti njihovega množenja. Zato je neki ameriški svetovalec priporočil shov IUCD (kcntracep-ciljsko sredstvo za uporabo v notranjosti maternice), Ce se to sredstvo položi v kravjo maternico, se prepreči oploditev, ne da bi bili zaradi tega kršeni predpisi hindujske vere, ki je glede zaščite govedi zelo stroga. Zdi se, da so prvi poskusi dali ugodne rezultate in indijski minister za kmetijstvo namerava posplošiti uporabo te tehnike: ir DELO ZA MIKROBE Uporaba plastične ambalaže povzroča švedskemu ljudstvu mnogo skrbi, To ambalažo je zelo lahko kupiti, toda teže jo je uničiti. Zaradi tega se je vlada obrnila na državne znanstvene raziskovalne ustanove s prošnjo, naj bi ugotovile, katere bakterije uničujejo plastično maso. Takšne bakterije bi nato pomešali v plastično maso, kjer bi delovale. Te bakterije bi se zbudile in začele razjedati ambalažo, ko bi jo ljudje odvrgli, a nič prej. ir SKRB ZA SMUČARJE Številne smrtne nesreče; ki so se pripetile lani smučarjem, so porodile težnjo, da bi zagotovili varnost na smučiščih («pi-stah»). Zaradi tega so v raznih zimskih športnih centrih v Franciji izdali odredbo, da morajo postaviti ob smučarskih stezah količke z napisi v različnih barvah v skladu z nevarnostjo teh stez. Zelena barva pomeni, da je spust po takšni stezi zelo lahek; modra barva, da je lahek; rdeča, da je srednje težavnostne stopnje; črna barva, da je spust težak. Te barve bodo veljale za vseh pet «alpskih držav«: Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, in Švico. Na ta način se ne bodo mogli smučarji, ki iftiajo* smolo, ali ki šo nerodni, sklicevati na nepričakovane težkače na smučiščih.--Vsakdo se bo pač smučal na svojo odgovornost, saj bo dovolj opozorjen na nevarnost. ^ VODENJE RAKET NA ZVOK Neki specialist letalskega oddelka v H0neywellu v Min-neapoiisu meni, da bodo nekega dne zgradili takšne rakete, s katerimi se bodo kozmonavti sprehajali po vesolju ter da jih bodo lahko vodili. kar z glasom, tako da bpdo imeli proste roke. Operater bo razpolagal z desetimi gesli. Uporabljal jih bo po mikrofonu, ki bo položen v njegov skafander in ki bo širil ukaze raketi. Ta seveda ne bo odgovarjala, pač pa se bo po ukazu usmerjevala. ir VESELA VEST ZA AVTOMOBILISTE V Parizu bodo uvedli ob veliki noči nnv sistem čiščenja avtomobilov. Avtomobilist bo vtaknil v režo posebnega aparata na cesti novec enega franka ter bo pritisnil na gumb. Tedaj bo brizgnil iz cevi pod pritiskom topel lug. Zatem bo pritisnil avtomobilist drugi gumb in začela bo delovati napia-va za sušenje. Na ta način bo ta samopostrežba za čiščenje avtomobilov s časom popolnom anadomestila zelo nadležno nedeljsko delo. ir BOGATO DARILO Princeza Grace iz Monaca je dobila v dar od svojega moža princa Ranierija novo jahto, zgrajeno v Italiji. Prejšnja jahta «Albecaro», zgrajena na Nizozemskem, je namreč zahtevala prevelike stroške za, njeno vzdrževanje ter se je tudi preveč zibala, tako da je šlo princezi prepogosto na bruhanje 3E e>\L PREC.ETS PRESENEČEN 1KJ VlESEL ORE-NEH . VibE SE 3E feAEČNO KONČALO HO PORTAL DE PRAVU PRAViCAM (iOSAP,... f Čudno , DA NE OAlO 2NMAEN3A \ NO, POUDittO .PO ČOLNU/ LEPA AtS SE NAOAlDLDF P rini oFsTcT™Jnev nT fc — 5 — 14. februarja 196S mg; r p •==a n I:-.-: TEDEN Sporazum o sredmsko-levih odborih v devinsko-nabrežlnski obrfni in v pokrajini je bil v preteklem tednu dokončno realiziran s tem, da sta bila na ponedeljski seji v Nabrežini izvoljena novi župan in odbor, na seji pokrajinskega sveta v torek in v sredo pa novi predsednik pokrajine in novi pokrajinski odbor. V smis.u dogovora je bil za polovično mandatno dobo dveh let in pol izvoljen za župana devinsko-na-brežinske občine predstavnik liste SS Drago Legiša, v odbor pa so bili izvoljeni predstavniki KD, SS in PSDI, medtem ko bodo soc alisti podpirali novo občinsko upravo od zunaj. Na tej seji so prebrali tudi politični in upravni program, predstavniki strank pa so podali glasovalne izjave. V pokrajinskem svetu je prvo glasovanje propadlo, ker ni doseglo potrebne večine, na drugem pa so z navadno večino izvolili'za predsednika predstavnika KD Savono in pa odb' r, ki ga sestavljajo predstavniki KD in PSDI, PSI in SS pa ga podpirata od zunaj. Svetovalec SS Legiša je svoje izvoljeno inesto odstopil inž. Sosiču, ker je on sam bil medtem izvoljen za nabrežinskega župana. Na tej seji so ponovno izbruhnile šovinistične in protislovenske strasti misovcev ir. liberalcev, ki so ostro napadli sporazum in se v stilu preživelih časov zaganjali proti Slovencem. Tudi tokrat so onemogočili slovenskim predstavnikom, da bi govorili v slovenščini, predlog komunističnih svetovalcev o namestiti prevajalca in zapisnikarja v slovenščini pa so zavrnili z glasovi KD, PSDI, PLI in MSI, medtem ko sta PSI in SS nerazumljivo vzdržali, namesto da bi komunistični predlog odločno podprli. Reakcija šovinistov na te sporazume, ki v svojem bistvu ne predstavljajo za Slovence kakih posebnih pridobitev niti na papirju in jih bodo verjetno toliko manj v praksi, je bila takojšnja. Republikanska stranka je sprejela sklep, da njen predstavnik v občinskem odboru odstopi, glasilo Katoliške akcije «Vita Nuova» pa je nekatere naravne zahteve SS proglasila Zf> rasizem. Sindikalno področje je bilo precej razgibano. V ponedeljek so stavkali v^i socialnozavaro-valni zavodi. V četrtek pa je bil po vsej državi dan borbe za reformo pokojnin in v njenem okviru je Nova delavska zbornica GCIL napovedala v Trstu stavko vseh delavcev, ki so zavarovani pri INPS. Popoldne je bilo zborovanje, kateremu je sledila protestna povorka po mestu. Stavkali so tudi tiskarji trgovskih tiskarn, stavka v podjetju Durissini pa se je zaključila s sporazumom. Na pobudo deželnega odbora združenja «Alleanza coltivatori« je prišlo v četrtek do sestanka med predstavniki SKGZ in «A1-leanze«, na katerem so razpravljali o vrsti perečih vprašanj kmetijstva v naši deželi. Sindikat slovenske šole v Trstu je imel v četrtek v Kulturnem domu svoj redni občni zbor. Na občnem zboru so bili podani izčrpni referati o splošnem stanju slovenskega šolstva po 20. letih njegovega obstoja, posebej pa še referati o stanju na srednjih šolah, na osnovnih šolah, o delovanju pedagoškega odseka itd. Izvolili so tudi nov odbor z novim tajnikom prof. Egidijem Košuto. Avstrija je, kot Jugoslavija že prejšnji teden, potrdila svojo udeležbo na lesni razstavi v okviru tržaškega velesejma. V gosteh pri kolegih Acegata so se v začetku tedna mudili člani podjetja «Ljubljana-pro-met« iz Ljubljane, ki so tako vrnili obisk Tržačanov Naše kulturno-prosvetno življenje je bilo v tem tedpu zelo bogato. Slovenski kulturni Praznik — Prešernov dan, so počastili razna prosvetna društva in predvsem slovenske šole, osrednja in tradicionalna Prireditev SPZ pa je danes v Kulturnem domu. Slovensko gledališče je imelo v petek v Kulturnem domu svojo četrto letošnjo premiero Achardovo komedijo «Lipe za luno«, v Slovenskem klubu je predaval režiser žarko Petan, bilo pa je še več drugih prireditev, ki so vsa privabila lepo število obiskovalcev. Potem ko je debata o aplikaciji zakona štev. 167 po njegovem izglasovanju v gori-škem občinskem svetu nekoliko ponehala, je ponovno stopila v ospredje goriške javnosti industrijska kriza, ki zajema vedno večji obseg in ostrejše oblike, zlasti v gradbeni in tekstilni industriji. Upravni odbor trgovinske zbornice je posvetil že več svojih tedenskih sej temu problemu in po obširni debati pretekli četrtek so izdelali dokument z navedbo nekaterih naj-nujne'ših ukrepov, ki ga bodo predložili pristojnim oblastem v nadaljnje ukrepanje. Isti odbor je tudi ugotovil, da bi bilo Potrebno obsežno moderniziranje večjih obratov, zlasti v tek- stilni industriji in temeljita reorganizacija njihove proizvodnje, saj se že sedaj dogaja, da celo na domačem trgu konkurira druga evropska tekstilna industrija s svojimi proizvodi Tudi goriški župan je na zadnji seji občinskega odbora poudaril, da je položaj v podgorski tekstilni tovarni zelo resen ter da so potrebni nujni ukrepi za njeno omiljer.je. Ves ta teden je bila v razstavni dvorani Pro loco v Gorici razstava znanega slovenskega slikarja in grafika Vla-dimira Makuca, ki je po rodu iz Solkara ter ie razstavljal vrsto svohh grafičnih del, ki so bila deležna splošnega odobravanja in več jih je tudi pro-dal. Na delovnem kosilu, ki so en imeli predsertr/ki pokraUpskJh turističnih -'druženi iz Gorice, Tr«t,a in Vidma preteklo nedeljo v Latisani z mimatrom za turizem Corono, so obravnavali tudi turistične probleme goriške rvV-m.tjn«*. S tem v zvezi So predložili m,rdcf’n no-trebo še ves>p-a turističnega s^de^vania s S’oveni1o in nadaljnjih olajšav na me'i zlasti kar se tiče tranzitnih dovoljenj za nemške -n avstrijske tur-de ki bi lahko priba-iaij v Gradež 'n druge kona-l!ške k-i-aie preko Soške doline in Gorice. Sovodenj ski župan Jožef Če-ščut je na zadnji seji sovod«nf-skeea občinskega sveta podal poročilo o svolem nedavnem potovan ju v Rim, k'er so imeli razgovore glede goriške industrijske erme. ki se tiče tudi te občine. Ob tei nriliki ie im0] tudi kod str. ’ ra aanvor* na finančnem ministrstvu, kier so mu oskubili boli naglo rešitev nekaterih prošeni za nodooro. Med temi je tudi zadeva za gradnjo nevesa šolskega no-slopia v Sovodniah in za popravilo šol po drugih vaseh na državne stroške. PRED DEŽELNIM KONGRESOM KMEČKE ORGANIZACIJE «ALLEAN1A» Predlogi za dvig kmetijstva in zboljšanje razmer kmetov V deželi Furlanija-Julijska krajina pripada ie 42,3 odst. zemlje neposrednim obdelovalcem ■ Vloga Ustanove za razvoj kmetijstva V Vidmu bo v nedeljo, 7. marca, tretji deželni kongres organizacije «Alleanza coltivato-ri» (Kmečka zveza), ki je bila ustanovljena pred šestimi Jeti. Že ra prvem kongresu je v svoj program vključila, poieg osnovnih zahtev kmetov, tudi borbo za dosego deželne avtonomije. Zdaj ko je prišlo do uresničitve avtonomne dežele in se njeni organi pripravljajo na razpravo o gospodarskem načrtovanju, je «Alleanza» pripravila program o kmetijski ’ politiki, Cilji te politike izhajajo jz proučitve sedanjih razmer kmetijskega gospodarstva, ki so zelo žalostne. Dohodek v kmetijstvu je zelo nizek. Razen tega je zeio nevaren poja^ bega . zemlje, tako v nižinskih k - v hribovitih predelih dežele Pri tern ne igra odločilno vi 'go razdrobi ienost posesti, saj obsegajo drobne enetije (p anj kot 3 ha) le 18 odst. celotne površine kmetijskih zemljišč, pač pa vplivajo na stan.je kmetijstva, razmere in problemi ostalih stavlja konkretne predloge, bled Svoječasno smo omenili, da mnoge starše gojencev enotne srednje šole zaskrblja, kako bo z njihovo mladino po dovršeni tej šoli, ki je usmerjena v splošno, ne pa v strokovno smer, kot je.bila industrijska strokovna šola, ki bo po treh letih ustanovitve enotne šole prenehala. Velik odstotek absolventov te šole ne namerava nadaljevati študija na srednji šoli, ampak pojde v ta ali oni poklic. Nihče ne tem samo za pomanjkanje ti-. niki. Napraviti je treba načrt rT’°re zanikati, da 'e ta f-")b--c-nančnih sredstev, ampak tudi investicij za izboljševalna de-! ba potrebna; vrhra pa se *p a-za pomanjkljivosti zadevne za-I la, upoštevajoč perspektive eko- Sanje, v koliko ta prispe a spj-konodaje, ki je precej zaostala. ... Skoraj vsa dosedanja dela so šla v korist veleposestnikom, ali pa so pomenila veliko breme za male neposredne obdelo- NABREUHA Ob obletnici smrti Josipa Kosovela Včeraj je bila druga cble niča smrti Josipa Kosovela. Morda ne bi Se posebej cmenjal te obletnice, če mi ne bi p v te dni prša v ro';e neka*era pisma, ki jih je Ko- ovel skrivai poslal is zapora v Fossanu m ki še bo'j osvetljujejo nj^goi trden značai in njego o p š e-nost ter neizmerno pierfa ost valce Prav tako vpliva na razvoj kmetijstva monopol nad kmetijsko mehanizacijo in industrijske izdelke, ki jih potršbule kmetijstvo. Kmetje morajo drago plačevati stroje, gnojila itd., zadružne mlekarne, kleti itd. pa niso zadostno opremljene in ne morejo tekmovati na tržišču, zaradi česar je produkcija mesa. mleka, vina, sadia Itd. podvržena špekulaciji grosistov. Nujno potrebno je izvesti pre-osnovo kmetijskih struktur in podpreti ter okrepiti ustanovitev neodvisnih kmetij, oziroma ustanovitev zadrug’ kakor pač želijo prizadeti. Po tem uvodu «Alleanza» po temi je predlog, naj bi obdelali deželni načrt finančne podpore kmetom za preusmeritev in izboljšanje proizvodnje. Tako bi morali dodeliti kmetom prispevke za izboljšanje stavb, ureditev kmetij in nakup zemljišč za kmetij z večjimi površinami zemljišč. Iz statističnih podatkov iz leta 1961 le rarvidno, da je v vsej deželi Furlani ja-JhUJsko krajina le 42,3 odst. zčmlje v rokah neposrednih obdelovalcev, .n sicer v bolj revnih krajih, med- arondacijo, za nove vinograde tem ko imamo v rodovtnih m -n sadovnjake, zč. sanacijo in nižinskih credcMo večinoma ve- selekcijo živine, za mehaniza-lepossstnike. V furlanski nižini cno itd. Razen tega bi morali za-npr. pnoarta veleposestnikom g Otovi ti kmetom možnost po-65 odst. zemlje. Razen tega vpli- | sojil z nizkimi obrestmi ter fi-vajo na razme-e kmeti jstva po- i nančno podpreti vse pobude za manjkanje 'zool jšavainin del, če- *arirl,*r,“ /'h,-lro —1 prav je celotno kmetijsko področje smatramo za ((področje za izboljševalna dela» Ne gre pri IIIIIIIMIIIIittllllllllllllliMMIIIIIllllllllll IM MIIIIIIIIIMIIIIIIiiilii||l|||l|||| lil |||||| milil lili t MUHI MIMIINIIMHI III IZ NABREŽINE zadružne cbl\ke sodelovanja pri proizvodnji in prodaji. Dežela bi morala tudi povzeti pobudo, da bi v nekaj lgtth kmetje lahko pridobili vsaj sto tlšjjfc hektarov zemlje, ki jo ž ki sta jih deležni tržaška' In go- Pa ocmenl da b-di ab~o ve tl riška pokrajina. Izboljševalna enotne siednje š'le zipostavke-dela In namakalna dela bi mo-1 k«r ni slove-skih zavo-^v, rali proglasiti za javno korist* ■ ^ier bi se ta mia ina mogla po na dela in dežela naj bi prispevala s svojim proračunom za kritje stroškov, da ne bi to breme padlo na neposredne obieio klicno usposobiti. Zakaj gre pri nas -a vs h straneh tako ra dolgo, č z te i i One čeri? Ta’-š -a 'oba '‘1ose- upamo, da poj e v bo oč- po bol) Tfvumr-1 m -o- tl, oziroma v tem primer ’ k se- valce. Razen tega je treba izpol- donja pmk a P ^čaku^mi in niti in spremeniti sedanje predpise o delovanju konzorcijev za izboljševalna dela. Razne dejavnosti, ki se tičejo no s stvarnostjo, ki zahteva ved-zlasti živinoreje, bi morali od-j no ve'1-« de ovno učinkovitost vze-i vplivu zasebnih interesov'in sp o sob '0"t. in špekulacij, pač pa bi morali - z raznimi pobudami in nagradami pomagati živinorejcem tako glede nakupa zdrave živine ..... -kakor tudi nabave strojev, usta-1 novltve društvenih mlekarn, za- j Predzadnjo soboto je legel k družnih mesnic itd. Ustanoviti, večnemu počitku komaj 59 let-je treba posebni fond solidarno-1 ni Stanislav Rojc. že nekaj let stl za pomoč prizadetim zaradi I Je bolehal in bil kot delavec vremenskih neprilik ter podpira- (kamnosek) invalidsko upoko-ti in razširiti zavarovalnice za 1 jen. Pred nekaj meseci je padel PREČNIK I kajti ie d^stvo samo, da ss \ kdo za nekai ta' ega poJerni *. j je za nas prim ni e vekih p a-I v:c onemu, ki bi hotel tam vla, I rte 't sedal in ve ’no. Razen tena srro na tudi Vi-S*’i da bi re -nr š’i v nr*t*o i rmv-j- b- *u d'ta a razlC I ka. Tudi to dejstva, namreč da Boiis Pa ior ga še po- eb j o- bi biH komunisti in oni ki sa menja s pravim imenom v svod s^de’ovali s pn-t z n\ izključena j novejši do s-, daj mjb j’ š. vi nam je doka', da mi vr Sta- beja. Mi"lim, da ni potrebno mnogo govoHH o K sovci vem no-žrtecval em del >, med • batna voj 'a"’a z a*ti med mi diao, in po vojni kjer ko i ie bilo ro-trebno. Kdor ga je poz a , bi znal to njegovo drlo cen H. govejo živino. Za uresničitev širokega programa v korist kmetijstva je potrebna ustanovitev Deželne usta- tako nesrečno, da je moral v tržaško bolTT’*n'co, kjer na d-ltst’:u sp.mine M. Sojin va, ki tudi omenja njeg vo delo med mladi;, o. Pisma, ki sem jih v zače ku omenil, so iz časa po kapitulaciji Italije, tj. po X e t moru 1943, ko se je zače a akcija za izpustitev vseh vaših ljudi iz italijanskih zaporov. V tem č.amcu ni moj nam n podrobneje pisati o tem, z tim pa oo urugi obletnici Koso elove sm ti in v tnnulku, ko te b. Sa \ tudi ebleimca . agične sn. t 6tunku Vuna (lu. m,, a 9iij, počastiti spomin ob-h, s t:m da na edem Kosovel vo p mi od 37. novemb a 114;. k ga ,c skrivaj poslal iz zapera in ki Sva gd' podpirala tudi Vuk in jaz .* «V zadevi akcije za ”ašo osvoboditev ti 'sporočam' še sledeč z: Mi smo bili o tem doslej ,n formirani samo ustmeno in s kratkimi vestmi v pismih, ki pa nam nič ne povedo, kakšna je ta akcija, kdo jo vodvemn in kaj se .smatra pod,, nazivom «brez pogojev». Ker je to silno vaAng, ,%mle,va, bi bilo nujno potrebno. da dobimo izčrpno poročilo o vsem tem. zato da se ne bi znašli nekega dne pred kakim izvršenim dejstvom ali pa pred kako alternacijo. kjer ne bi. vedeli, kako ravnati in ki bi nas lahko spravila v zelo ne-všečen položaj, da bi morali ali pristati, kar bi ne mogli storiti, ali pa da bi morali odkloniti vsak naš pristanek, kar bi nam nakopalo kako zlo. Rec.mo, da bi prišli pa nam rekli stavite na ta papir svoj podpis. Jaz tu sedaj na kratko obrazložim ponovno naše stališče (z menoj se strinjata Milan, Stanko): Ne smatramo oportuno, da se ukrene kakršna koli akcija v. tem momentu, ker po našem mnenju že samo dejstvo, jamo m n~'rtj. Mi pa nočemo na nič pristrti To ie n kratkem naše 'tališ e. 7,opor -e sev'da hud. Nočemo Pa priti v~n s tem da prekličemo nršo -reteklost in da kakor koli prosimo tujca. To je mnenje nas t eh. d, u-gi so precej b ij popus l ivi rt jim zaiostu :e le, da ne bi v 6 podpiševa’i in k a'ih iz a v dajali; s tem smatrajo da se niso nič kompromitirali. Zatorej prosimo, da nam na kak način daste točna pojasni, la da se bomo vedli ravnati. S^^ko je Danici ie pisal •V' s mvrnjt in upr.m, da ga je ie rt- b la in te o tem cbtv t - , Tacat je orne il. da s~m udi jaz Istega mnenja. ' o i je svoji ženi tudi pove^^l da mam jaz gotova pomisleka. Morda bi poskušali dah teč-« o poročilo komu. ki bo priš l semk j na cb'sk, kateri ga bo pot~m dostavil v ro'-e naslovljenca. Za sedaj te še enkrat na jur*.srčneje pozdravljam in pol ubijam, tvot p ep i. Se strinjam z g ornim. Pozdrave Vam in drugim. Bolčič Milan. Se strinjam celotno in toplo popravljam Stanko Vuk». i S tem člankom sem telet tudi de'oma izno’nlti nekdanjo tiho Kosive'nvn žeVo. o k^tzH sem zvedel še’e po njegovi smrti. Ko ie «Primo~ski dnern k» ob njegovi 60 letnici objavil čin, vek o njegovem življenju in delu. je Pepi v krogu svoje družine na glas i're’-el svoje misli; «Hre’eZen sem jim da so se me ob tei nrdoi^osti snom-vili. Vevdar bi b>l r- ((( videl, rta bi č’anek. navisal f,il'n.» Naj ho *a č’anek. ''ragi Pepi, skromno nadomestilo. MILAN BOLČIC PRISPEVAJTE za dijaško matico i Josip in Marija Piško Josip Piško in Marija roj. Švab sta vso dolgo dobo zakonskega življenja skupno dfellla veselje in ža. lost, po čudnem naključju pa sta tudi tako rekoč hkrati zatisnila oči, saj Je pokojni Josip umrl pred svojo drago Marijo komaj enajst dni. Njega smo pokopali v soboto 30. januarja, njo pa v četrtek, 11. februarja. Pokojni Josip se Je rodil v Dekanih 25. septembra 1879., toda že kot mladenič je prišel v Trst, da bi sl tu služil kruh. Zaposlen je bil v začetku pri raznih podjetjih, več Časa pri LIoydu, še največ pa v Tovarni strojev, kjer je ostal vse do - leta 1948. ko je stopil v pokoj. Tudi kot upokojenec ni držal križem rok. Obdeloval je majhno vrtnarijo na Kolonkovcu, kjer je imel svoj dom. V svojem okolišu Je bil pokojni Josip zelo znan. Sodeloval je v javnem življenju, posebno pa v pevskem zboru »Slava«. Med vojno je sodeloval v osvobodilnih organizacijah, po koncu vojne pa se še bolj vneto vključil v naša gibanja. Pokojnikova žena je.bila domačinka. Rodila se je na Kolonkovcu 19.11.1887. V osnovno šolo je zahajala v Skedenj ln se Je že v mladih letih morala lotiti ‘dela. Spoznala se Je s Josipom, s katerim se je leta 1907 porinila. Bila je zavedna Slovenka, dobra gospodinja ln mati štirih otrok, ki jih je vse vzgojila v zavedne ln napredne ljudi. Naj jima bo lahka zemlja, svojcem pa naše sožalje. IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV NABREŽINA Stara vas - Prvi Nabrežinci Najstarejše rodbine: Caharija, Gruden, Pertot in Radovič Stara vas je bila prvotno majhna skupina domov, tesno skupaj zgrajenih v smeri vzhod-zapad s oročeljem proti jugu (soncu), v tej smeri so se množili kasnejši domovi, in to v obliki močno razprte pahljače. Vaške poti so se zlile na' «kri-žado>, kjer je občinski vodnjak. Ne poznamo prvotnega tlorisa naselja, a sodi se, da je vsako gospodarstvo razpolagalo z obširnimi prostori, zlasti onimi, ki so služili gospodarstvu (hlev, skedenj, klet), če so drugod po Sloveniji rabili za gradivo ilovico in les ali sam les, so naši predniki uporabljali kamen, za streho pa korce ali Skrilje, verjetno zaradi tega, ker so si jih mogli sami nabaviti in ni bilo treba šteti denarja, ki ' je bil takrat redek in zato drag. še danes se moremo prepričati, kako so bili glede stanovanjskih prostorov malo zahtevni; zadostovala je skromna «kambra» z lesenim podom, neometanim stropom jn ozkimi okni. Za zrak in svetlobo se niso dosti brigali, ko pa sp veliko ur prebili na soncu in zraku! Hiša-kuhinja je bila najvažnejši del stanovanjskih prostorov, seveda kuhinja z ognjiščem, prvotno nizkim, kasne:e dvignjenim. Tukaj se je odvijal znaten del življenja. Posebnosti naše hiše so bile zunanje stopnišče ir: lesen hodnik (gank) z enako lepo izrezljano ograjo (širmom), kjer je vedno bilo polno cvetja, predvsem niso smeli manjkati gorefeke, rožmarin in nageljni, kjer je bilo dekle za možitev celo ne, sicer bi se je bili snu- boki (snubci) izogibali. Tudi Tjaši stasiti dimniki (kamini) so bili posebnost naše (kraške) hiše. VzTOk. da je ta hiša že zgodaj dobila kamin za odvajanje dima. je v nadstropnosti, pri pritličnih hišah po Sloveniji si je dim sam poiskal pota izhoda. PRVI NABREŽINCI Kdo so bile prve rodbine, od kod so prišle in kaj jih je napotilo semkaj? Vsekakor so to bili svojevrstni žilavj, borci, v takratni nedvomno sicer še deviški; naravi, ki pa Jim r.i še mogla nuditi pogojev za obstoj. Težka zadeva, ki ji je nemogoče razsvetliti ozadje. Celo iz starih listin devinskih zemljiških gospodov in drugih zgodovinskih podatkov o devinskih podložnikih, bi verjetno težko zvedeli o tem kaj več. Nasloniti se moramo na ustno izročilo, ki še brli v najstarejšem vaškem rodu, kot zadnjemu posredniku daljne preteklosti. Iz njega izvemo — in vse tako kaže — da so bile naše najbolj stare rodbine: Caharija, Gruden, Pertot, Radovič. Ne more-fno trditi, da bi bili vsi tl priseljenci iz istega gnezda, recimo kraškega porekla. Priimek Caharija je po Evropi precej razširjen. A od kod je doma? Nekateri nabrežinski Cahariji menijo, da je prvi Caharija semkaj prišel iz Chioggie, Kot poljedelec težko verjetno, kot pirat (morski ropar) — kar se tudi domneva menda tudi ne. Temu priimku sliči Zahar; nrl žminju v Istri je naselje Za- harlji. Bolj po naše zveni Gruden. »Gruda (kepa, zemlja), naš mesec gruden — bolj pristno slovenske krvi kot je naša je menda nt», pravi neki nabrežinski Gruden. Pri Tolminu je vas Grudenca, pri Plominu (I-stra) zaselje Gradič. Ta priimek ni močno razširjen in se zdi, da je od tod doma. K tej domnevi vodijo, čeprav le posredno, nekatere značilnosti tega rodu: odpornost, žilavost, vztrajnost, veljavnost, nagnjenje do zemlje. Lastnosti, ki jih je izzvalo življenje na tej skopi zemlji. A tudi veljavnost. Naj mimogrede navedemo naslednji rimer, s katerim so stari mož-ie mnogo razpravljali: Južno eleznico so nameravali zgraditi malo bolj severovzhodno od sedanje, da bi ne bil proti viaduktu tako oster ovinek, železniška postaja naj bi bila na zemljišču pod staro apnenico. To in še več drugega sveta, koder naj bi bila tekla proga, je bila lastnina nabrežinskega magnata Grudna, izredno premožnega zemljiškega posestnika. Ta je za zemljišče zahteval dosti desettisočev goldinarjev, železniška uprava mu je ponudila le malenkost manj. «Ali toliko, ali nič,» je rekel Gruden. In ni bilo nič. A čeravno se le Gruden kesal, ni hotel priznati svoje napake. Kam pa naj bi uvrstili Per-tote? O tem bi nam mogel kaj določenega povedati etimolog (kdor raziskuje nastanek in prvotni pomen besed). Mi more-trto o tem le domnevati. Slovenci m Hrvati imamo več imen s. korenom «pert», kot n.pr. Per-tid (zaselje v Istri) Pertiče (vas na Koroškem). Pertoča (občina v Prekmurju), Pertovti (zaselje na Goriškem). Er.i domnevajo, da so Pertoti potomci Francozov iz Napoleonove vojske (1809-1812). Res je takrat ostalo v naših krajih nekaj Francozov. A od kod pa je bila družina Pertot izza prve naselitve Nabrežine? Zanimiv Je pojav rodbine Radovič. Nedavno sta se na naši pošti sešla Radovič — domačin to neka gospa Radovič iz Dubrovnika. Ko je slišala to ime. Je Radoviča vprašala, od kod da Je in na njegov odgovor pristavila, da je ta priimek pri njih zelo udomačen. To že po- ve, kam naj Radoviče uvrstimo. Sicer nam morejo pri tem nekaj pomagati nekateri priimki iz naMh vasi, kot n.pr. Ra-detič (Medja vas), Kačič (Ses-ljan), Peric i.dr. s končnico «ic, ič». Nedvomno so to potomci onih rodbin, ki so zlasti v 15. stoletju pribežale v te ln druge kraje Slovenskega Primorja ter nekatere celo čez Jadransko morje v Italijo. Ali ni verjetno, da Je z Radovičem in nedvomno tudi drugimi uskoki ali pri-begi (tako jih imenuje zgodovina), ki so krenili drugam, pribežal k nam tudi kakšen Grk — Caharija? (Nadaljevanje sledi) JANKO FURLAN KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35*169 Katera vam nudi po najnlžjtn cenah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev In semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna ln organska gnojila ter vsakovrstno orodje m stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo — Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA» Za Goriško in dedadsko se obrnite na trgovino: Zavadlav Orlando, Ulica Trieste — Gorica. Vreme včeraj: naj višja temperatura 9«, najniž)a 1.8, ob 19. uri 5.6: Vlaga 66 odst., zračni tlak 1014.6 pada, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 14 februarja Valentin Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17,30. Dolžina dneva 10,20. Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 6.25 Jutri, PONEDELJEK, 15. februar!^ Jordan * ' ' j. ZASKRBLJUJOČE VESTI 0 BODOČNOSTI SV. MARKA Zveza kovinarjev FIOM zahteva okrepitev ladjedelniške industrije Vprašanje tajnika FIOM Barla županu dr. Franzitu Jutri sestanek tajništev obeh sindikatov kovinarjev Za bodočnost ladjedelnice , Sv. Marka le slabo kaže. Te dni je bila v Rimu delegacija, ki se je razgovarjala s predsednikom nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo Campillijem, s predsednikom IRI Petrillijem, s predsednikom Fincantieri Tupinom in z glav. nim ravnateljem IRI Golziom. V delegaciji so bili župan dr. Fran-zil, deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in tajnik Delavske zbornice Novelli. Ko se je delegacija vrnila v Trst, hi bilo: mogoče od nikogar zvedeti, kaj so dosegli v Rimu, iz česar se lahko sklepa, da je položaj zelo resen in da nimajo v Rimu razumevanja za potrebe ladjedelnice. Zdi se, da jo nameravajo sploh ukiniti, kar bi bilo usodno za tržaško gospodarstvo. Pokrajinski sindikat FIOM je v zvezi z neugodnimi vestmi iz Rima sklical skupščino delavcev ladjedelnice Sv. Marka o katerih sklepih smo že na kratko poročali. Po drugi strani je tajništvo FIOM odločno protestiralo, ker niso vključili nobenega njenega zastopnika V: delegacijo Tržačanov, ki so šli v preteklih dneh v Rim. Zato je FIOM zahtevala takojšnji sestanek z vsemi predstavniki oblasti, ki so bili v delegaciji, da bi zvedela za rezultate njihovih razgovorov ter sprejela na podlagi tega primerne ukrepe. V tem smislu je postavil tajnik FIOM Burlo, ki je tudi občinski svetovalec, vprašanje županu dr. Franzilu. V njem pravi, da je mest. ni tisk izrazil zaskrbljenost spričo popolne napetosti članov delegacije ter ugotovil, da je bodočnost Sv. Marka v nevarnosti, češ da ne gre niti za njeno preureditev marveč za njeno ukinitev. Burlo pravi nadalje, da imata tržaški občinski svet in vse prebivalstvo popolno pravico, da zvesta za resnico o ladjedelnici Sv. Marka, t. j. kaj - namerava vlada ukreniti z njo. V zvezi s položajem se bosta jutri sestali tajništvi obeh. sindikatov kovinarjev, da določita nadaljnjo akcijo v obrambo Sv. Marka. V zvezi z vprašanjem ladjedelnic Je izdala tržaška FIOM poročilo, ki ga na kratko povzemamo. Poročilo najprej pravi, da se je v preteklih dneh sestala v Rimu komisija za ladjedelstvo FIOM, da bi določila način sklicanja ustanov- .......................................iiiiiiiiiirtmnimiimniiiiiiliiiinniiiiimniiii RAZOČARANJE V DEMUHRISTJAMSHIH KROGIH - Republikanski odbornik Bazzaro ne odobrava sklepov svoje stranke Odstopil bo sicer kot odbornik in iz stranke, ne pa kot svetovalec, češ da kot tak odgovarja volivcem nega kongresa sindikata ladjedel-skih delavcev. Komisija je proučila krizo ladjedelstva, ki vzbuja med delavci veliko skrb in bojazen za zaposlitev. K splošni krizi in industrijskemu zastoju se pridružuje sedaj še grožnja ukinitve nekaterih važnih ladjedelnic. Zdi se, da je usmerjen h krčenju ladjedelstva tudi petletni gospodarski načrt, ki predvideva ukinitev obrobnih ladjedelnic IRI. Toliko bolj je ta usmeritev zgrešena, ker ni točnih načrtov za okrepitev ladjedelstva in njegovo obnovo, tako da bi lahko vzdržalo v mednarodni konkurenci z drugimi ladjedelnicami. S takšno usmeritvijo se ne obsojajo na ukinitev le nekatere ladjedelnice, marveč se zapostavlja vsa ladjedelska industrija sploh; zato je razumljiva zaskrbljenost delavcev. FIOM odločno nasprotuje takšni usmeritvi, zlasti ker jo uvrščajo v domnevno organsko politiko reorganizacije in okrepitve ladjedelnic, v resnici pa hočejo le skrčiti proizvodno dejavnost. S takšno u-smeritvijo se ne ogroža le zaposlitev visoko specializirane delovne sile, na katero se opira gospodarstvo v nekaterih mestih, marveč se tudi kaže splošno pomanjkanje učinkovitih ukrepov za razvoj državne industrije. Pri tem gre namreč za to, da se prouči vsa politična usmeritev v zvezi z načrti državne industrije, tako da bi bili v skladu z načrtovanjem, ki bi dejansko pomenilo prenovitev struktur v državi. FIOM poudarja, da mora imeti prednost učinkovit raz. voj industrije FIOM jemlje na znanje enotno gibanje delavcev v prizadetih središčih proti grožnji ukinitve ladjedelnic ter proti poslabšanju položaja v posameznih podjetjih z izgovorom o gospodarski krizi in o nujnosti reorganizacije. Zaradi tega bo FIOM skupno z drugimi sindikati dala vse potrebne pobude ter intervenirala zlasti pri pristojnih ministrstvih, da se uveljavi politika ladjedelskih gradenj, ki bo v interesu vse države. Delegacija federacije PSI na razgovorih v Kopru Na sedežu okrajnega odbora SZDL v Kopru sta se sestali vče- Občinski svetovalec Pittoni (PSI) o nevarnosti zapore Sv. Marka Socialistični občinski svetovalec Fittoni je poslal županu dr. Frao-zilu vprašanje, v katerem ga opozarja, da je jvest d morebitni zapori (ladjedelnice ,Sv. Marka zbudila veliko razburjenje in zaskrbljenost v mestu. Ker je bil župan v preteklih dneh zaradi tega vprašanja v Rimu, ga svetovalec Pit-toni vprašuje, kaj je v Rimu dosegel in kakšne nadaljnje korake namerava občinska uprava pokre-niti v obrambo ladjedelnice in zaposlitve delavcev na tem delovnem področju. Proslava odporništva sekcije KPI pri Sv. Jakobu Danes ob 10.30 bo v kinu «Idea-le» sekcija KPI pri Sv. Jakobu pri. redila proslavo 20-letnice odporništva. Predvajali bodo film »Poslednji most« z Marijo Schell v glavni vlogi. Svojcem padlih Sentja-kobčanov bodo podelili spominsko medaljo. V imenu deželnega odbora KPI bo na proslavi spregovoril tajnik Silvano Bacicchi, bivši poli- PRVfl SEJA NOVEGA ZCONIŠKECfl OBČINSKEGA SVETA Za župana izvoljen Josip Guštin za odbornika Cibic in Hrovatin Župan je izjavil, da bo nova občinska uprava delovala v korist vseh občanov raj popoldne delegaciji tržaške federacije PSI pod vodstvom prof. Elia Apiha in delegacija SZDL o-krajnega odbora pod vodstvom Ivana Lapajneta, predsednika okrajnega odbora SZDL. Delegaciji sta si izmenjali poglede o splošnem italijanskem in jugoslovanskem političnem položaju in o političnem položaju v tržaški pokrajini in v koprskem okraju, kakor tudi o usmeritvah obeh političnih gibanj. Načelno sta se sporazumeli, da bosta poživili medsebojne stike in jih temeljiteje organizirali v duhu in tradiciji, ki sta lastni delavskim političnim gibanjem, tudi kar zadeva vprašanja etničnih narodnih manjšin. n Delegaciji se bosta ponovno sestali v kratkem. iiiiiiiiiimmiiiiiiuiiiiiMliiiiimiuiiiiiiHiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiuMiiiiniiMiiiiiMiiiiiiimiobiMiiiiiiiiiHtiioioaooufaeaiiiiiiiiiHiiiMiilMiiiiimifmiiHiiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V LESNEM SKLADIŠČU POD SKEDNJEM Silovit požar v oljarni «EasIini» z nevarnostjo še hujših eksplozij Požar je zahteval 3 ranjene (dva delavca in en gasilec) ter povzročil blizu 30 milijonov lir škode - Proizvodnja jedilnega olja ustavljena Sinoči je bila prva seja novega zgoniškega občinskega sveta, na kateri so izvolili za župana Josipa Guština iz Zgonika, za odbornike Vladimira Cibica iz Devinščine (Prosek) in Albina Hrovatina od Briščikov, za namestnike odbornikov pa Ivana Godniča in Karla Grilanca. Prvo sejo Je otvoril in vodil Josip Guštin, ki je dobil največ preferenčnih glasov. Začasni predsednik, ki je bil potem izvoljen za župana, je najprej pozdravil svetovalce in občinstvo, nakar so se začele volitve. Zupan Josip Guštin je bil izvoljen že pri prvem glasovanju, prav tako je bil izvoljen pri prvem glasovanju odbornik Vladimir Cibic, medtem ko je bil drugi odbornik, Albin Hrovatin, izvo tični komisar brigade «Fontanot». ljen Šele pri drugem glasovanju, V oljarni »Gaslini« v lespem pristanišču je včeraj zjutraj o-krog 8. ure nastal silovit požar, ki ga je povzročila eksplozija sti-skalnice-filtra v visokem stolpu, kjer je skladišče semen za izdelavo jedilnega olja. Eksplozija stiskalnice-filtra je nastala ob 8.20 in prvi dve žrtvi nastalega požara sta bila 30-letni delovodja Domenico Mug-gia iz Ul. Commerciale 42 in 27-letni delavec Germano Couschie iz Ul. Monte San Gabriele, ki sta se nahajala v bližini filtra. Pozneje je prišel v bolnišnico tudi 31-letmi gasilec Gianni Casseler s Stare istrske ceste, ki se je ponesrečil pri gašenju požara. V tretjem nadstropju visokega stolpa oljarne, sta nameščeni dve stiskalnici-filtra, ki pod pritiskom 200 atmosfer stiskata seme. Pri stiskanju in filtriranju pa je potrebna posebna tekočina «esan», 'ki . j« zelo vnetljiva. Stroja sta vedno v pogonu, zato se zvrščajo delavci pri njiju v delovnih izmenah. Včeraj zjutraj pa so delavci, ki so bili v tovarniškem oddelku, nenadoma zaslišali oster pisk, koj nato pa je nastala strašna eksplozija. Delavci se skoraj “ vedli strašne nesreče, ko ki ognjeni zublji že ir __ _ stiskalnice. Pri eksploziji sta se Muggia in Couschie opekla in de- Sklep republikancev, da izstopijo iz levega centra in iz tržaškega občinskega odbora, je naletel na veliko razočaranje in nezadovoljstvo demokristjanov. Pokrajinski izvršni odbor KD je izrekel vso svojo zagrenjenost spričo ravnimi* republikancev, ki »niso pokazali razumevanja za razloge fovega centra do demokratične politike paspvoti manjšinam.. Zato je KD pozvala republikance, n»j se premico ter je izjavila, da bo občinski ocibor nadaljeval s stvarnim uresničevanjem programa levega centra. Pokrajinski podtajnik Colom pa je na skupščini sekcije KD orisal pomen in vsebino zadnjih sporazumov tgr dejal, da nimajo tistega pomena, ki jim ga nekateri krogi pripisujejo, to je ustanovitve nekakšnih »etničnih rezervatov«, katerih mi riti nihče zahteval. S tem je Colom posredno odgovoril glasilu tržaške škofije »Vitu Nuova* na članek, katerega je bW>i" bapisal 'sani škof. ; Vtem« » rji' po.-se zvedele 'nove podrfcbTvMfi jfledč ršvnanja -republikanca Btzzarra, ki je občinski odbornik za matični oddelek. Uaz-zarrd je potrdil, da se ne stčinja s politik« m zadnjimi sklepi, stranke, zaradi česar bo izstopu n nie.. Dejal je, .da se v bistvu strinja s politiko levega centra ter (Ta bo izstopil iz občinskega odbora le zato, kčr je bil imenovan vtanj na podlagi sporazuma o levom centru, to je na predlog ERI. Ne bo se pa odrekel mestu Svetovalca, ker odgovarja zanj pač svojim volivcem. Sicer pa da ne razume politike vodstva PRI, saj je Slovenska lista že vsa prejšnja leta glasovala za prora; čune in pogajala s tem obstoj občinskega odbora in takrat m nihče protestiral. ško dvorano za celovečerno predavanje, nam je uprava gledališča takoj omenila, da bomo morali za to tudi plačati, čeprav nam točnega zneska še ni znala povedati ker smo pač prvi v,prašali za to. Kljub stroškom pa smo želeli nuditi dojnačemu predavatelju Sandiju Blažini najboljše okolje za izredno zanimivo predavanje in prav tako tudi vsem slovenskim ljubiteljem planin lep večer v našem domu. Poleg tega pripominjamo, da so na splošno planinska predavanja najbolj pasivna postavka našega društva, kajti predavatelji niso vedno skromni. A kljub temu nismo mislili, in prav tako ne mislimo niti v bodoče, prikrajšati naših zvestih ljubiteljev narave za lepa in zanimiva predavanja tudi v primeru, da bi bilo s strani odbornikov ali članov potrebno kaj več žrtvovati. Sicer pa je temu najboljši dokaz naše prihodnje predavanje, ki bo 15.11.65 v Kulturnem domu — kljub temu, da nam je že znano, koliko bomo morali plačati za to. Trdno smo prepričani, da naši nastopi in delo tudi v bodoče, kot so že bili v preteklosti, posnemani in ne osporovani z neprimernimi polemikami. Slov. planinsko društvo-Trst Pojasnilo Slovenskega planinskega dr ušiva Ni navada SPDT javno polemizirati z drugimi slovenskimi društvi oz. ustanovami. Ker pa so nas zastopniki Glasbene Matice m SPI v odgovoru na članek «Pričakova-U smo...» (dne 7.11.65) javno omenili, čutimo dplžnost, da tudi mi javno, izrazimo svoje mnenje. Čudimo se, da tako važni ustanovi kot sta SPZ in GM, da opravičita do danes svoje redke nastope v Kvdturnem domu, omalovažujeta delovanje SPDT saj je tudi nate delovanje kulturno-pro-svetneah* značaja p- in javno govore o "stroških, zaradi katerih bi se moralo podpisano društvo ustra-Siti. KO smo zaprosili za gledali- .loVm tovariši so ju takoj odnesli iz oddelka, kjer je divjal žar. Prvega so položili v zase avto ter ga takoj odpeljali v^bol- st šnico, ker je bilo njegovo zdrav-veno stanje hujše. Couschieja pa so kasneje odpeljali RK. Oba so pridržali ni oddelku z avtom na dermatološkem oddelku, Medtem so nekateri delavci začeli gasiti požar, ne zavedajoč se, da so se izpostavljali veliki nevarnosti, ker bi v vsakem trenutku lahko eksplodirala še naprava za dovajanje »esana. in porušila stolp. , fl ,, . *:, Tedaj so iz vojašnice na Trgu Niccolini gasilci že drveli proti lesnemu pristanišču. Pridirjali so k , tovarni s tremi brizgalnami in tovornikom z j lestvijo. Pod vo4-ktčom podčastnika Clbeua in 4nfc. Casablance so gasilci nemudoma začeli zalivati stolp z velikimi količinami vode, da bi ohladili na: prave in stiskalnico-filter. Drugi gasilci pa so sej fcovzpeli - lek in z napravami naj -šili ognjene zublje. Gasi li tudi tisti, ki so takoj zaprli vse dovbde «esana», da bi preprečili najhujše. Na kraju požara so se morali truditi skoraj tri ure, da so najprej omejili in potem pogasili požar. V oljarni so potem ostali še nekateri, da so pregledali vse kote in preprečili nevarnost novih požarov. Popoldne okrog 15. ure so se vsi gasilci vrnili v vojašnico. Nesreča in potem požar, sta zelo verjetno nastala zaradi počenja pokrova stiskalnice, ki je pod pritiskom 200 atmosfer popustil. Iz razpoke je najprej začel sikati plin »esana., ki se je nato vnel. Zato so delavci tudi slišali oster pisk. potem požar povzročila od 20 do 30 milijonov lir škode. Vsa proizvodnja v oljarni je sedaj ustavljena, ker bo treba precej časa za popravilo poškodovane stiskalnice ter za pregled druge stiskalnice v stolpu. Poleg škode na strojih, je požar povzročil tudi precejšnjo škodo v oddelku, ki ga bo treba prenoviti. ker pri prvem ni dobil absolutne večine glasov. Takoj po izvolitvi se je novi župan Josip Guštin zahvalil svetovalcem za zaupano mu odgovorno mesto ter zgoniškim volivcem, ki so v tolikšnem številu glasovali za Listo demokratične enotnosti. Zupan Josip Guštin je obljubil, da bo posvetil občinski upravi vse svoje sile ter je izrazil upanje, da mu bodo pri njegovem odgovornem delu comagali ne samo odborniki, ampak vsi občinski svetovalci, tako večine kot opozicije. Nato se je župan spomnil prejšnlih občinskih upraviteliev, ki sedaj ne sedijo več v občinskem svetu, in še posebno bivšega žuo&na Pirca, ki je toliko let z veliko odgovornostjo vodil zgoniško občino. Obljubil je, da bo nova občinska uprava vložila vse svoje napore v korist vseh občanov. Po izvolitvi odbornikov in namestnikov le najmlajsi svetovalec prečital politični in unravni program nove zgoniške občinske uprave, katerega bomo obiavili v torkovi številki. Prav tako bomo v torek obiavili vse iziave predstavnikov posameznih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Včeraj, 13. t. m. je poteklo 50 let poroke Mileta in Francke Kjuder iz Lonjerja. Ob tej priliki jima želijo zdravja in blagostanja sinova Milan in Oskar ter ostali sorodniki. PRIMORSKI DNEVNIK sporoča da bo IV. tradicionalni NOVINARSKI PLES 2 7. FEBRUARJA V KULTURNEM DOMU Med gašenjem so se vsi delavci oddaljili in odšli iz tovarne. Tehniki cenijo da sta eksplozija in limiiiiiiimimiilliliiiilliliiiiliiilitlilitimiiililiifminiiiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiuiii SMRTNA PROMETNA NESREČA V UL. FLAVTA Avtomobilist do smrti povozil "‘its upokojenca pri prečkanju ulice Pri padcu na tla je nesrečni Cecovich uda-ril z glavo oh asfalt in bil na mestu mrtev nočnih urah premalo Ul. Flavia, je bila Temna, razsvetlje sinoči spet prizorišče prometne nesreče, pri kateri jo izgubil življenje 75-letnj upokojenec Giaco-»o Cecovich iz Ul. Pordenone 7. Bilo je okrog 19. ure, ko je Cecovich prečkal cesto v neposredni bližini Trga Cagni, ne da bi se j prepričal, če vozijo mimo av-lobih. Tistih nekaj korakov, ki je naredil od pločnika proti — sr PUSTNO RAJA! za najmlajše, ki ga vsako leto prireja Slovensko gledališče, bo letos v nedeljo, 28. t. m. popoldne v Kulturnem domu. Med gašenjem poža ra v oljarni Gasilni lnr eeftTEča;..pa je bilo zanj usodnih. Prav tedaj je iz Zavelj proti središču mesta privozil s fiat 500 «giardinetta» TS 41913 53-letnii uradnik Agostino Baldo iz Ul Limitanea 7- Baldo je pešca opazil v zadnjem trenutku in čeprav ni vozil hitro ter je takoj pritisnil na pedal zavor, je treščil v Cecovicha in ga podrl. Pri sunku je Ceeavich udaril z levim bekom v prednji del avta in nato pri padcu udaril z glavo v asfalt ter bil na mestu mrtev. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in agenti cestne policije. Zdravnik RK dr. Fortunato pa jvi »• » *»»» «-«1. «- v & vMiiuvv y.1 Cecovichu ni mogel več pomagati. Po opravljenih formalnostih je namestnik javnega tožilca dr. Ta-vella izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. ROJS’ TV A. SMRTI IN POROKE 13 februarja 1965 se dilo' U otrok, umrlo UMRLI ŠO: 66-1 etni Augusto Mal-nerl, 69-letni Agostino Bonazza, 59-letna Karta BratuS, 77-letnl Adolfo Cuppo, 40-letni Marto Fairalcl, 68-let-na Caterina Valenta por. Sartoretto, 58-1 etni Giovannl Maricchlolo, 67-let-nl Pietro Borgnolutti, 54-letna Ferdinanda Nordlo por. Alesai, 23-letna Anna Montecalvo, 83-Ktna Marija Mihalič vd. Verčom, 75uletna Emilla Mice« vd. Pipan, 72-letna Margherita Saltarlnl-Modotti, 66-letnl Ettore Su-ban, 8l-letna Antonia Udovich vd. Spazzall. OKLICI: železničar Umberto Fa-vro 1-n gospodinja fantina Marin, u-. radrulk Giilberto Favaretto In uradnica Marina Valenta', pleskar Benedet-to‘ Cdlonlello in prodajalka Marina Qubitaval-le, inštalater Luigl Scagnet tl In frizerka Kivi a Brajkovič, uradnik Glongio C a vice hi in prodajalka Ajdiriana Grisman, kinooperater Gio-vannl Cominotto In uradnica Anna Maria Marassi, poštar Stanislav Malalan In gospodinja Stanislava Hrast, delavec Francesco Dussl in gospodinja Maria Mlcori. uradnik Roberto Stibbi in prodajalka Loredana Pa-gltaro, reprezentant Eros Maggiollnl ir. modelerka Glovanna Rudes, karabinjer Crescenzo Izzo ln gospodinja Giuseppina Cuolnotta, specializirani delavec Rosanio Micell in gospodinja Brigida Welser, delavec Marto Urban ln gospodinja Oliva Andreassich, karabinjer Giovannl Cella in gospodinja Maria Peressin, karabinjer Lu-clano Cevoli in gospodinja Gina To. done, mehanik Ojuro Obrol in uradnica Maria Lovrič, mehanik Radomir Stariisič ln gospodinja Stojka Corbic, učitelj Luigl Rebec ln učiteljica Elisabetta Saba, finančni podčastnik Giovannl Palermo ln učiteljica Maria Luisa Desiderio, delavec Včeraj-danes s je v Trstu ropa Je 15 oseb. Fulvlo Musina in delavka Claudia Gregoris, uradnik Giordano Fabris in uradnica Marlelia Salateo, delavec Ettore Elieri ln Anna Maria Cbiaulon, barlst Aldo Castrigno in prodajalka Loredana Falcone, železničar Salvatore Scilipoti ln gospodinja Giuseppa Rigano, barlst Vittorio Semeraro in uradnica Nadia Stefa-nutti, kapitan Serglo degli Ivanlsse. vlch ln bolničarka Anna Cramer, pleskar Serglo Bernardis in gospodinja Ankica Kucek, trgovec Leo Mar. zini m uradnica Adriana Defilippi, pleskar Gilberto Degrassi in gospodinja Nadia Sterzai, šofer Claudio Cerquenieh in uradnica Donatella Cjllo, delavec Angelo Cemigoi in delavka Plerlna Sturolo, mizar Marino Mase In gospodinja Nella Jolanda Gherardl, karabinjer Mario Šesto In gospodinja Silva Maria Bernardi«, sprevodnik Livio Mainardl in gospodinja Marina Minon, uradnik Vlnlcto Severo in učiteljica Carolina Del Tatto. azl Toto Baby» Toto. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 14.30 «La sottile Ilnea rossa« Keir Dullea, Jack VVardeu. Prepovedano mladini poa 14. letom. ExceIslor 14,00 «1 tre volti« Techni-color. Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris. Fenlce 14,00 ((Agente 007, missione Goldflnger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattaclelo 14.00 «Le ultime 36 ore» James Garner, Eva Marie Saint, Rod Taylor. Alabarda 14.00 «Due mafiosl nel Far West» Franco Franchl, Ciccio In-graissia, Helene Chanel. Technicolor. Ftlodrammatlco 14.30 «(Glornl di fuo-co» Technicolor, Lex Barkef. Aurora 15.00 «Činque per la glorta« Crlstallo 13.15 »Matrlmonio aHMtalia-na» Technicolor. '"Sophia Loren, Marcello Mastroianni Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 15,00 «L'uomo dl Rio« Technicolor. Jean Paul Belmondo. Garibaldi 15.00 ((L’avventurlero di Re Arto« Technicolor. Janette Scott. Impero 15.00 «Per un pugno di dol-larl», Vittorio Venelo 14.15 «Non mandarmi flori« Technicolor. Rock Hudson. Doris Day. Moderno 14.00 Pino Valdi, Glsella Mari, Adriana Denis in »The Harlem« v reviji «Mondo nudo« Na platnu »La guerra dei mondi« — Technicolor. Astra 15.00 »Giornl caldl«. Astorla 14.00 «G1I ammutlnati del Bounty» Technicolor Marlon Bran-do. Abbazia 14.00 »Ierl, oggi. domanl...« Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Ideale 14,00 »La Iancia che ucclde« Technicolor. Spencer Tracy. Skedenj 14.00 «Le folll notti del dot-tor Jerryll» Technicolor. Jerry Le-wis, Stella Stevenson. «V Trstu rudnik» V Trstu rudnik! pravi rudnik najrazličnejših artiklov, ki v kakovosti nimajo tekmeca, pri tvrdki U. BAZZANELLA Ulica F. Venezian 5 Naprave za refleksno kopiranje, Thermo-Fax papir, brusi SCOTCH ameriške znamke iz Milana, poljedelski obdelovalni motorni stroji nemške znamke HAKO, kmetijski in gradbeni stroji «BETA», kletarski stroji «MIXER», grelci za vodo, radiatorji, pipe, električne žice «THERMAL», eno-loške kemikalije »SCHIRATTI« — razprševalci za zalivanje znamke «VERMOREL», sanitarne naprave, ogrevalniki, peč-kopalnice, štedilniki-ohišja-peči na plin, nafto in kerozen EMPOREO AUTO MOTO SCOOTER TRST - Ul. S. Lazzaro, 17 - Tel. 24-245 vam nudi vse dele in nadomestne dele za vse vrste avtomobilov, motorjev in skuterjev. Amortizerje znamke «Rif», kroglične ležaje «Rif». Vse za električno napeljavo pri avtomobilu in motorju. Vseh vrst svečke: Marelli, Acci, Shampion, Logge, CEG za avtomobile, motorje ln motorne čolne. Filtri za olje, filtri za zrak, preproge, celotne prevleke za vse vrste avtomobilov. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE Slovenska prosvetna zveza priredi danes 14. t. m. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4 PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA Nastopijo zbori: Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — Steverjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Kras — Dol-Poljane Srečko Kosovel — Ronke Gallus — Trst Prosek Kontovel Vesna — Križ Razdelitev priznalnih diplom Združeni zbori Vstopnice so v predprodaji uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma Vstopnina 400 in 300 lir SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA ki bo govoril o ^Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah* Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 15. februarja oh 20.30. Gledališča Slovensko gledališče v Trstu DANES, 14. februarja ob 16. uri v Ljudskem domu pri Sv. Barbari ANGELO BEOLCO-RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o fihem govorjenju PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih v torek, 16. februarja ob 20.30 (abonma red A) v sredo, 17, februarja ob 20.30 .v četrtek, 18. februarja ob 20.30 (abonma red B) V soboto, 20. febr. ob 20.30 in v nedeljo, 21. febr. ob 16. uri GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf? Osebe: Martha — Duša Počkajeva; George — Jurij Souček; . Honey — Marija Benkova; Nick — Danilo Benedetič Režija: MILE KORUN Scena: UROŠ VAGAJA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prevod: MAII.A GOLOBOVA Predstavi izven abonmaja Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. VEHDl Danes ob 16. url aa dnevni abonma druga predstava Hossellinijevc opere »Pogled z mosta« z isto zasedbo. TEATRO 8TABII.E Danes ob 21. url s sodelovanjem CUC za ciklus ((Vzroki rezistence« predvajanje filma «Gli sbandati« Francesca Masellija. Predvajanje samo za člane CUC. in za gledališke a-bonente. Mali oglasi modela za.atelje — lepa zunanjost, se išče. Plača 1000 lir na uro in poravnava potnih stroškov. Ponudbe pisati na upravo lista »Primorskega dnevnika«, Ul S. Francesco 20 pod ((Modela#. v 17-LETNO DEKLE Išče uradniško de lo kot začetnica; je vešča 'stenodati-lografka z znanjem slov. in ital. Na. slov na upravi lista v Ul. sv. Frančiška 20. FRIZERSKI SALON Išče vajenko. Telefonirati na št. 36664, V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, GANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bunde). hlače itd. HHI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOH1TE: ženske! moške in otroške dežne plašče, bun de. hlače, Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah vespe LAMBRETE, vse potrebščl-ne in nadomestne dele za vse vrste' motornih koles po zmernih cenah dobite prt A.M.A.H. - Trst, vla del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI »AUTO STILE* TrH, Via U. Foscolo, s — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, teplhe, električne baterije, verige »antigelo* itd. po zelo ugodnih cenah. URE najboljših znamk, zlate predmete za darila ter natančna popravila ur in Zlatnine prt DARVV1L, Plazza S Giovanni št, 1. Ljudska prosveta Občni zbor SKUD »Misel ln delo« V torek 9. t/n. je bilo na tem mestu objavljeno, da se je v petek 5. 2. vršil v Ul. Mazzini 32-1. občni zbor SKUD «Mlsel ln delo«, na katerem se je ta organizacija preimenovala v «Društvo slovenskih socia. listov za kulturo, prosvelo in umetnost« ter si izvolila nov odbor. Ta vest je docela neresnična, ker se na določenem kraju in ob napovedani uri občni zbor našega druš-' tva ni vršil in se tudi ni mogel, saj njegovi sklicatelji - niso biti nikoli ne člani, še manj odborniki ali celo pooblaščenci naše organizacije SKUD «Misel in. delo«, s sedežem na Trgu S. Gjovanni 1-1,. bo pp tem poslednjem izpodletelšm manevru, s katerim ga je peščica zlonamernih ljudi skušala likvidirati, nadaljevalo svoj* delo za najširše sodelovanje^ vseh Struj Za kulturni In gmotni dvig' 'slovenskega življa. Za SKUD »Misel In delo«: pred-seanik Dušan Bufon in tajnik Karlo Bernetlč. S Tajništvo’ Slovenskega gospodir-' skega združenja obvešča svoje čla-i, ne, ki plačujejo IGE «in abbona-' mento« (prenočišča na Splošno in obrtniki s trgovsko dejavnostjo),! da je čas prijave do 28. t. m. ! Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. svaku daruje lytijka Pertot: 10CP. .lir za Dijaško matico. ..... V počastitev spomina nepbfabnega brata Evgenija Dabielija darujejo se-;t stre ob drugi obletnici siprti 3000; lir za Dijaško matico Sintetične preproge in preproge ia hodnike iz plastike »Balatum« in, »Meraklon#. Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice »Rikett«. Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. i t.a iii(ii.ilu Ob drugi obletnici smrti dragig* ' očeta Antona Cesarja nonota daruje, i ta hčerka Danila in vnukinja Mag- 1 da 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina, pok, Map‘v Verčon daruje Milan Taučar 1000 za Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti nepozab- t nega mola. svaka, zeta in prijate- > lja Evgena Danielija darujejo za Dl- i jaško matico žena lpoo, M. Brus 500, ■ Friderik Žnidarčič 2000 in družina < V.U. 1000 lir. i ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali • in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in dedka j IVANA KRALJA 7 ■ ; ■ . a' se iskreno zahvaljujemo. Posebna . zahval:; darovalcem cvetja in vsem, ki so p ičastill njegov spomin. Družini KRALJ in PROTTI Gabrovec, 14.2.1965 t A d V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne mame < v- - JOŽEFE KOMAR roj. RAUBER Enaka zahvala č. g. župniku Zeletu, g dr. zdravniku Star-’ cu, bolničarki iz Vel. Repna, darovalcem cvetja ter vsem ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spre! mili na zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI Fernetiči, 14.2.1965. ________________ '' < Zahvala Prisrčna hvala vsem, ki so z nami Sočustvovali ob izgubi naše predrage mame MARIJE PIŠKO roj. ŠVAB Enako se zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI •__, » 7 t An BRANDOLIN _ VIA S. MAURIZIO, Z IZBIRA na ha PUH, ŠTEDILNIKI KOPALNICE • KOMPLETNE, LESTENCI KVALITETA • ELEKTRIKO, PREM0G DRVA • Z OPREMO • PIPE, GRELCI ZA VODO, • ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO CENE ZMERNE INNA KER0SEN ZA PRANJE POSODE ZRCALA ITD. ZA PREDSOBO IN KUHINJO IZ TRŽAŠKIH SODNIII OVOHAN Najprej je s prijateljem popival nato pa mu je pobral ves denar Ker gre za starega znanca sodišč, so ga obsodili na skoraj tri leta zapora in globo Slučajna prijateljstva niso preveč priporočljiva O tem ve marsikaj povedati Mario Goruppi, u-službenec pristaniškega podjetja, ki je 1. januarja letos, v nekem baru pri Sv. Jakobu srečal 26-lttnega Giorgia Bilata po rodu iz Padove in brez stalnega bivališča. Dvojici se je pridružil še tretji prijatelj in vsi trije so si privoščili več kozarčkov močnih pijač. Plačal ie Goruppi, ki je prejšnji dan dobil plačo in je imel v žepu okrog 70.000 lir. Toda s tem ni še konec. Tretji se je oddaljil, Bilato pa je Goruppija povabil na kratko vožnjo z avtom. Sedla sta v Biletovo fiat giardi-netto, ter se odpeljala v Bolju-nec, kjer sta še pila. Nekaj ča- sil na komisariatu na Trgu Da'-mazia ter povedal, da so tatovi verjetno splezali na streho stavbe v Ul. Battisti 13, prišli na streho stavbe v Ul. Coroneo, kjer so razbili strešno okno in prišli v notranjost študija. Med slikami, ki so jih tatovi odnesli, so bile tudi tri ikone in več slik na lesu, ki jih Je Devetta dobil v varstvo od drugih slikarjev. Agenti so uvedli preiskavo »a potem je Goruppi predlagal, da bi se vrnila v Trst, toda naj- prej naj bi šla še na Opčine Bilato je sedel za volan in zapeljal proti Padričem, kjer sta se prijatelja ustavila v nekem baru. Tam sta seveda zopet popivala tako da sta ga imela že kar precej pod kapo. Končno sta se le odpeljala, toda namesto proti Opčinam, je Bilato zavozil proti Hu-demletu in nekaj časa potem zavozil na stransko pot ih se za ne- kaj trenutkov oddaljil. Ko se je vrnil, je iz avta .poklical .Goruppija in mu nekaj pokazal za zidkom. Komaj se je Goruppi sklonil, ga je Bilato s pestjo udaril po obrazu ter ga pahnil na tla. Goruppiju jt nato pobral kuverto v kateri je imel denar od plače- in še 10 tisoč lir, ki so Goruppiju prej padle jz žepa. Komaj je spravil denar, okrog 70.000 lir, se je Bilato urno oddaljil in prijatelja piistil ni cedilu. Uro kasneje se je Goruppi z o-krvavljenlm obrazom Zglasil v čuvajnici igrišča za golf in zaprosil Za pomor. O zadevi so bili Obveščeni karabinjerji, ki so po štirih dneh Vestne preiskave prišli na sled Bi-latu ter ga prijavili sodišču zaradi ropa, tatvine in vožnje avta ib "sz šoferske izkaznice. Včeraj J«# Bilato sedel ria Zatožgi i klopi kazenskega- sodišča In 'Se je moral zagovarjati. Toda kriv-xta je krivda in kljub prošnjam n zahtevam branilca, so sodniki lata spoznali za krivega ter ga od:li na 2 leti, 11 mesecev, m dni zapora ter na plačilo I9T |‘.bSl Pii * s- č lir globe in sodnih stroškov. F idišče ie bilo še širokosrčno z ob- ' .dišče je bilo še širokosrčno •tožencem, ker je iavni tožilec z« vse tn obtožbe, jahtova) 4. leta in 9 mesecev. Glede na to, da je Bl-lnto postal stalni gost sodnih dvoran. Obsojen je že bil zaradi vož-n'e avta brez šoferske izkaznice, v kratkem pa se bo moral zagovarjati zaradi tihotapstva. ENA10TT0 Natečaj št. 7 ZMAGOVITI STOLPEC Bari Cagliari Firence Genova Milan . . Neapelj . Palermo . Rim . . . Turin . . Benetke Neapelj II Rim II . . 88 66 24 23 15 80 79 70 45 16 57 63 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 5.415.000 11 točkami lir 205.100 Iti točkami lir 21.900 Dokončne Kvote določi o srednja komisija . I li-../-J-. J Z.0. - j _ Ohranite odrezek, da Ooate Imeli pravico do nagrade LOTERIJA Tatovi v ateljeju slikarskega umetnika Neznani' tatovi so v noči med 29. In 30. Januarjem iz študija 53-let-nega slikarja Edoarda Devette v Ul. Coroneo 16, odnesli trideset slik v skupni vrednosti enega milijona Tn pol lir. Devetta še Je zgli pol lir. Devetta se Je zgla- tržaška knjigarna Trot . 01. ar. Frančiška 3U Telefon 81-7»» Nov o: Slodnjak: Neiztrphnjeno srde L 2,200 BARI 88 73 47 10 28 CAGLIARI 66 80 46 43 78 FIRENCE 24 89 37 22 58 GENOVA 23 3 42 66 27 MILAN 15 49 56 75 63 NEAPELJ 80 57 15 51 70 PALERMO 79 20 88 50 84 RIM 70 63 42 15 45 TURIN 45 78 85 12 19 BENETKE 16 83 76 n 18 KINO ŠKEDKItj iredvaja dane«, 14. t. m. ob uri Technicolor film: LE F0LU N0TTI DEL D0TT. GERRYLL (Blazne noči dr. Gerrylla) Igrajo: JERRY LEWIS ln STEVENSON STELLA predvaja danes, 14. t. m. ob IS. uri: 'Ditamui VELIKI VSEDRŽAVNI NATEČAJ 44 + 44 igralcev v filmu /z. R0berto Serato, Crlstina slabše. Omenil je nato obljube ge-1 Bottaz, Manuela Vallati, Antonella nerala Peti ti di Loreta in drugih, ' ' - • --------- ki so ostale neizpolnjene ter nato zatiranje s strani fašizma, kateremu so popustile tudi cerkvene o-blasti, ki so ukinile slovensko liturgijo. Omenil' je nadalje, da ni bila izvedena predvidena posebna avtonomija za naše kraje ter pritožbe beneških duhovnikov v Rimu leta 1945 zaradi zatiranja slovenskega Jezika po tamkajšnjih cerkvah. Citiral Je tudi obljube De Gasperija ter zahteval, naj se izvede manjšinska zakonodaja, ki Jo obljublja ustava. Vse to je treba Izvesti na osnovi medsebojnega spoznavanja in razumevanja brez kakršnih koli predsodkov. Sledila Je debata,, pri kateri so govorili dr. Kacin, ki je navedel nekaj osebnih doživetij o zatiranju pod fašizmom, Italo Chia-rion, ki je poudaril, da je treba la V Iuran, Tiziana -Zamarian] Fabio Fa-mea, Luciana Polo, Laura Crobu, Rodolfo Visintin, Federica Barba, Loredana Fucile, Paolo Trevisan, Sabrina Lazzaro, Gigliola Trevisan, Nevia Cemic, Marco Agostlnl, Ro-sanna Tinella, Franca Marzullo, Diego Donda, Marco Cuihin, I,ucta Scarel. SMRTI: obrtnik 63-letni Sanzln, upokojenka 81-letna Calllgaris, vd. Mariuttl, gospoi 79-letna Crlstina Kofol, vd. Leban, upokojenka 80-letna Amalia Pintar, vd. Valentinčič, trgovec 40-letnl Gabriele Pahor 82-letni Giuseppe Niko-laucic, kmetovalec 39-letni Adelmo Godeas, upokojenec 69-letr.t Antonio Gratton, gospodinja 7%letna Maria Ortar, por. Dalla Frattsi, pletilka 50-letna Gisella Zellnscek, upokojenec 91-letni Francesco Vidic, gospodinja 76-letna Gluseppina Sor-go, vd. Budai, gospodinja 72-letna Angela Sfiligoj, vd. Chiopris POROKE: univerzitetni asistent dr. Renato Bardi ln dr. kemije An in vajenka Ludmila Gughl, trgovski zastopnik Sergio Zuttioni in uradnica Lucia Petarln. OKLICI: zlatar Giorgio Zotti in Helga Scherib, oficir mornarice Alberto Pegan ln uradnica Salve Regina Mezzlli, uradnik Giovanni Žorži in šivilja Lauretta Zilli, kara- go zastopnik Vincenzo Marzlllo Tn gospodinja Glannlna Cumar. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 14. februarja je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. 24 Maggio št. 22, telefon 2J-39. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo - Imeli v - Gorici najvišjo temperaturo 10,2 stopinje ob 14.20, najnižjo 6,6 stopinje pod nič. lo ob 6.50, povprečne dnevne vlage Je bilo 60 odstotkov. slovanske odprave v Južni Ameriki, bo govoril «0 Bolivijskih An-dah». Predavanje je opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi. Vandali so razbili izložbena okna Številni goriški trgovci so se pritožili na policiji, da so Jim prejšnji popoldan neznanci razbili izložbena okna. Policija je ugotovila, da so skušali prebiti steklo z nekim ostrim kovinskim predmetom. Najbolj so bile poškodovane izložbe trgovin Bonnes v Ul. Mameli, Koren in pekarne Leghis-sa v Ul. Arcivescovado t’ Gorici VERDI. 15.00: «Le ore nude«, R. Podesta in P. Leroy, črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 15.00; «La spada nella roc-cla«, dokumentarni barvni film Walt Disneya», sledi barvna slikanica «La volpe d’argento»; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 14.00; «Tre dol-lari di plombo«, Fred Beir in E. Morandis, italijanski barvni film; zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «Contratto per uccidere«, Lee Marvin In A. Di-chinson, ameriški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan ; po Hemingwayjevem romanu; zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00; «Maciste nelle minlere del re Salomone«, Rex Park in B. Guida. Kinemaskope v barvah. t’ Tržiču PRINCIPE. «002 agenti segretlssl-ml», Franco Franchi, Cicclo In. grassia ln Ingris Schoeller, barvni film. «Agguato sul grande fiumeu. Brad Harris in Barbara Simon, teirvni film. AZZURRCL «Sette ore di fuoco«, Clyde Rogers, Elga Sommerfeld in Gloria Mliland, barvni kine-maskopski film. EXCELSIOR. «Spionaggio a Wa-shington«, Robert Vauhud in Luciana Palozzt, barvni film. V Ronkuh RIO. «017 minaccia Bangkog«, Ker-vin Mathews. EXCELSIOR. nScaramouche«, G. M. Onsle in M^-le Girardoiut. v Novi Gorici NOVA GORICA: 14. febr. ameriški barvni film «Streljanje popoldne«, 16. in 17. febr. ameriški barvni film «Dr. Jerryjev čarobni napoj«, 18. febr. francoski barvni film «Salambo». ŠEMPETER: 14. febr. ameriški barvni film «Dr. Jerryjev čarobni napoj«, 16. in 17. febr. ameriški film «Patrola smrti«, 18. februarja sovjetski film «Hamlet». Avto v lambreto v UL Capuccini Sinoči okrog 16.45 se Je peljal 25-letni Adriano Furlani, doma iz Gorice Ul. Gelsi 14, s svojo lambreto po Ul. Cappuccini v Gorici v smeri proti cerkvi. Na križišču z Ul. Barcellini pa se je križal z avtom 33-letne Fides Agazzi iz Gorice Ul. Cappuccini 15, ki je prihajala iz te ulice. Med obema je prišlo ■ do trčenja, pri katerem je dobil Furlani manjše poškodbe ozdravljive v sedmih dneh,- Prvo pomoč, so mu nudili v civilni bol: nišnicl. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji z glavne postaje v Ul. Sauro, ki so ugotovili precejšnjo- škodo na obeh vozilih. Nezgoda dveh ženic Včeraj okrog 14.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 66-letno Ano BeL tramini por. Olivo, doma iz Moše Ul. XXIV Maggio 35. Pri pregledu so ji. zdravniki ugotovili zlom levega kolena ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Zena je Izjavila, da se je poškodovala pri padcu na ploč- PRALNI STROJI 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER • MINERVA ■ CANDT TELEFUNKEN - NAONIS ■ REX po 5 kg - od 75.000 lir dalje superavtomatičnih po najboljših plačilnih pogojih za inozemstvo V trgovini RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI 1 PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatičn) -HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Kkskl'"»ivnn zastopstvo tn zaloga 0 KRAINER & C. MU ' — LI Kastelic 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJN12JE C E N E V Konfekciji, MONCARO V GORICI • VERDIJEV KORZO 113-117 IZREDNA PRILOŽNOST se nadaljuje še za nekaj dni 30% popust na vsem blagu Bogata izbira: oblek — plaščev — dežnih plaščev za moške, ženske spodnjih !■ agorajih maj — zimske konfekcije — perila za neveste - n otroke — nogavic itd. Danes v Trstu ODBOJKA Danes bo ob 10.30 odbojkarska tekma moške B lige med šestorko BORA in ekipo GASILCEV iz Ra-venne. Dvoboj, na katerega vabimo vse prijatelje športnega združenja, bo v telovadnici šole Mor-purgo — Viale Čampi Elisi. NOGOMET RAZGOVOR Z DR. BRATKOM KREFTOM PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE ob 11. uri v Ul. Flavia 's S. ANNA - PRIMORJE JCNIORSKO PRVENSTVO ob 13. uri pri Sv. Ivanu s. G10 VAN n r PRIMORJE MLADINSKO PRVENSTVO ob 9.45 v Nabrežini PRIMORJE- PONZIANA «. Moška šestorka Bora V VELESLALOMU NA POHORJU Po predvidevanju: zmaga STEURERJEVE Jugoslovanki Fanedlova in Ankclc na 11. in 15. mestu (Od našega pose bnega dopisnika) | N ‘ ? | i k MARIBOR, 13. — Svečana otvoritev FIS A tekem "*a ženske je'pri- »v* ^ .IV prave tvrdke Longlnes, ni povedal ničesar, vsaj dokler ni startala favoritinja Francozinja Steurer. Komaj 17-letna dijakinja iz Lyona je prismučala progo s takim mladostnim poletom in elegantnim slogom, ki bi ga Ji zavidali tudi tekmovalki vrste Goitschel. Njen čas Je bil za 2 sekundi boljši od Avstrijke. Vse do startne številke 6, ki jo je imela Avstrijka Eda Keinz ni bilo na progi nobene resne nasprotnice. Kalnzova je progo presmučala v 1’39"50 ter se uvrstila na drugo mesto. Med gledalci je završalo, ko je spiker. najavil, da ima švicarska tekmovalka Heidi Obrecht v prvem delu proge najboljši čas. Videli smo kako je ta 18-letna Švicarka prihajala v pravem slogu francoske šole proti cilju, a žal je na spodnjem delu proge preveč robila, tako da ji je mesto med prvo trojico za las ušlo. Jugoslovanska tekmovalka Krista Fanedl, ki je dan poprej na treningu zlomila smuči, je s startno številko 17 dosegla dober rezultat in se je uvrstila na 11. mesto. Dober rezultat j.e še dosegla Ingrid Laffoigue, ki je z visoko startno številko presmučala progo v 1’43”78, kar Je zadostovalo za uvrstitev na 8. mesto. Borba za najvišja mesta so tako potekala v glavnem med Avstrijkami, Švicarkami, zahodnimi Nemkami in Francozinjami, medtem ko je za Poljakinje, Bolgarke in tekmovalke iz Avstralije in Japonske tekmovanje FIS A na Pohor- ■R .1 t ju za enkrat še pretrd oreh. Izidi: 1 Steurer Florence (Fr,) 2. Kainz Eda (Av.j 3 Brauer Sieglinde (Av.) 4. Obrecht Heidi (šv.) 5. Helli Meglen (šv.) 6 Hvammen Aud (Nor.) Krista 3l0- nesla že prve rezultate in prvo 7,1 ato lisico za zmagovalko, Francozinjo Florence Steurer. Vreme Je bilo danes še bolj naklonjeno .»prirediteljem tega nastopa alpskih smučarjev na Pohorju. Tfijdi razpo -ženje tekmovalcev in gledalcev, ki si jih je zbralo okoli 5000, je bilo Izredno. V takšnem razpoloženju so nestrpno čakali na start 42 tekmovalk iz 13 držav, in sicer Avstrije, Francije, Švice, Norveške, Zahodne in Vzhodne Nemčije, švedske, Velike Britanije, Poljske, Bolgarije, Avstralije, Japonske in Jugoslavije. Proga je bila podobna včerajšnji za veleslalom za moške in je bila dolga 1600 m s 43 vratci in 420 metri višinske razlike. Prva je startala druga najboljša Avstrijka Brauer Sieglinde, ki je v elegantnem telemarku prismučala do cilja. Njen čas 1’40”22, ki so ga izmerile na- 1’38"22 1’39”50 1’40"22 1’41”42 1’42”26 1’43”38 7 Hintermeier Krista (Zahodna Nemčija) 1’43”43 8. Lafforgue Ingrid (Fr.) 1’43"7B 9 Hlltbrandt Edit (Šv.) 1'45”90 10. Aune Kirsten (Nor.), 1’45”72 11. Krista Fanedl (Jug.) 1’45”A8 12. Mlttermeier Heidi (Zahodna Nemčija) 1'46’"26 15. Majda Ankele (Jug.) 1’47”00 JANEZ UJČIČ Zmagovalka veleslaloma za Zlato lisico, Francozinja Florence Steurer nam je izjavila: «Smučam se že od 4. leta dalje. Današnja zmaga mi je, razen sedmega mesta v kombinaciji v S. Antonu, najdražja. Pred jutrišnjim slalomom sem optimistka, ker mi ledena proga popolnoma ustreza«. SMUČANJE Avstrijec Nindl v Davosu MABONNA Dl CAMPIGLIO, 13. — V‘današnjem veleslalomu mednarodnega tekmovanja «3 — Tre« je zmaga pripadla Francozu Mel-quiondu pred Avstrijcem Messnerjem i>n Italijanom Gerardom M-ussnferjem, ki je včeraj v smuku osvojil prvo mesto. Messner je tako prevzel vodstvo v lestvici kombinacije: Jzid t, , 1. MELQUIOND JULES (Fr.) * ’ 2*13^21 2. Messner Heini (Av.) 2’13”64 3. Mussner Oerardo (It.) 2’14"67 4. Manninen Raimo (Fin.) 2'14”69 5. Pitteloud , Alby (Šv.) 2’15”43 '6. Sodat'Stefan (Av.) 2’15”65 7. Valentini Renato (It.) 2T5”7o 8. Mauduit Georges (Fr.) 2’16”44 9. Fourno Jacques (Fr.) 2'17”14 10. Wurmer Peppi (Nem,) 2’17”54 itd. LESTVICA KOMBINACIJE 1. MESSNER HEINI (Av.) 3.83 t. 2. Mussner Gerardo (It.) 7.42 3. Sodat Stefan (Av.) 11.58 4. Manninen Raimo (Fin.) 20.34. 5. Valentini Renato (It.) 20.98 6. Melcjuiond Jules (Fr.) 21.12 itd. ---- Francoz Melquiond v M. di Campiglio DAVOS, 13. — Avstrijec Hugo Nindl je danes zmagal v slalomu za alpski pokal. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Felice De Ni-eolb, na tretje pa Nemec Ludvig Leinter. Izid današnjega slaloma je naslednji: 1. HUGO NINDL (Av.) 120.33 2. Felice De Nicolo (It.) 121.66 3. L. Leitner (Nem.) 122.26 4. Stefan Kaelin (Sv.) 122.45 5. Georg Crunenfelder (Sv.) 122.77 6. Adalbert Leitner (Av. 126.48 7. Louis Jauffret (Fr.) 127,18 8. Jean-Claude Killy (Fr.) 128.12 NOGOMCT DANKS (4. povratno kolo) ATALANTA—FOGGIA INC. Sbardclla FIORENTINA—VARESE De Robblo GENOA -CATANIA Francescon INTERNAZIONAlJE-LAZIO Varazzani LANEROSSI -CAGLIARI Politano MANTOVA—JUVENTUS D'Agostini MESSINA—BOLOGNA Angonese ROMA—SAMPDORIA Righl '' TORINO—MILAN Lo- Bello (2. povratno kolo) JjIVORNO—TRIESTINA Gussonl LECCO- -ALESS ANDRIA Plan toni MODENA--PADOVA Dl Tonno PARMA—VENEZIA Sebastlo POTENZA—PALERMO Nobilia PRO PA TRIA—BRESCIA Roversl SPAL REGGIANA Arcenese TRANI—CATANZARO Orlando VERONA—BARI Palazzo (Nadaljevanje s 3. strani) do nesporazuma med gledališčem in avtorjem, ker si gledališče ni odkrilo principa dramatske tehnike, ki sem jo tu prvič uporabil — namreč epsko dramatski teater. Delo je pisano v tehniki Shakespearovih dramatskih kronik s posebno prizadevnostjo zoper kakršnokoli podrobno gleda-liško-inscenacijsko iluzijo. Citati iz Prešernove poezije imajo vlogo antičnega zbora in so prav zato tako dramatski kot dramatični element. Uprizoritev sem si predstavljal brez vsakih iluzij-skih In scenerijskih elementov, ker ne smeta bfti niti dejanje niti tekst prekinjena zaradi spreminjanja scen. — Vem, da so pripravili predstavo v izredno težkih okoliščinah, ki jih je pa predvsem plačal avtor. — V okoliščinah, v katerih so žal morali delati, so storili, kar so mogli, čeprav bi bilo za vse bolje, če bi bila premiera teden dni kasneje. Tako so šli na premiero brez vsake generalke in zato se je tudi predstava po nepotrebnem zavlekla za celo uro.« Kreft hodi gibčno okrog po sobi, govori zbrano in sproti jasno formulira stavke. »Drama o Prešernu Je duolo-g i j a, se pravi, da je napisana V dveh delih. Prvemu delu je naslov: Slep Je, kdor se s petjem ukvarja, drugemu: Kjer hodi, s trnjem mu je pot posuta. — Z izpuščanjem prizorov iz obeh delov sem pripravil posebno redakcijo za tržaško uprizoritev. — Zal pa je tudi gledališče izpusti, lo na primer integralno sceno na Dunaju pri Kopitarju poleg drugih črtanj.« » * • »Kolikor imam vpogled v tvoje življenje, vidim, da si bil eden od najbolj razgibanih med našimi pisatelji. Gotovo si moral prebroditi tudi marsikatero krizo?« «Res je. šel sem skoži marsikatero krizo in nekatere sem zelo težko prenašal. PraV gotovo je bila najtpžja za 1 časa okupacije v fašistični ječi, kjer so mi grozili s smrtno obsodbo kot talcu, saj sem bil z ((dpkumeriti« bivše jugoslovanske policije med drugim obtožen, da sem v, sovjetski-obveščevalni službi. Hkrati pa so me nekateri stalinisti obtoževali trockizma,, Ker sfem ' še bil že pred vojno uprl Stalinovim pre-, sanjanjem pisateljev, kot je bil na primer Babel,. in tudi predvojni ždanovščini.« ((Resnično, pokazal' si izredno vitalnost in borbeno razbori-tost...« »Sodim, da je to v našem rodu. Moj oče je bil star 84 let, ko je umrl.« Ogledujeva si njegovo knjižnico in pokaže mi na polici eclo vrsto del o Leonardu in poleg njih prav tako celo vrsto del o Franju Asiškem. »Spet kontrasti, kaj?« se posmeje. »O tem sem pisal že v predgovoru k Borkovim esejem in kritikam in tam povedal, da je Franja Asiškega častil tudi Lenin. Kar se pa mojih esejev in študij o ruskih pesnikih in pisateljih tiče, sem pisal o njih z občutkom vse od Puškina do Pasternaka, o katerem sem napisal lep esej.« Bližal se je konec najinega razgovora, ker se mi je mudilo v gledališče. Ob koncu sem mu zastavil še eno vprašanje: »Kako se počutiš kot šestdeset-letnik?« «Na to odgovori, dragi Vlado, ti, ki si to preizkušnjo že prestal.« VLADIMIR BARTOL (fi) najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRONIC na baterijski pocon ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človo cLuis D’Or> najtanjša ura na sVetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine NAJEIEGANTNEJŠA Ji NAJCENEJSA ŠVICARSKA SUPERMARKA iiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiliiHirltiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitii Ubijalci umirajo mladi (Nadaljevanje s 3. strani) in mokrih, 1 ohlapnih hlačah, s palcema zataknjenima za pas. Ko je šel mimo neke mize, je ena od deklin dejala: —‘• to je dolgi George Lennox. Kjer sem svoj čas delala, sem ga vid“!a ubiti dva... LerinoJt je preslišal konec njene pripovedi in stopil do druge mize, kjer jc sedet njegov trenutni delodajalec, lastnik "lokala. Bil je pritlikav mož okroglih ramen in z dragocenimi prstani na rokah, s škrlatnimi mej čki pod očmi. Se bolj je prebledel in z očmi kakor hipnotiziran sledil Lennoxu, ki se je prerival pq pivniki. ( l< ' ; Lennox ti( mt' pogledal lastnika lokala. Nikogar ni pogledal razen Rudija W (kesa pri igralni miži. Čutil je, da mu zelo h tVo utripa ž la v zapestju,'drob >yje v notranlosti se mu je hotelo zavozlati. Palca sta mu zlezja tzza pasu, levica mu je omahnTa ob telesu, desnica je visela nad ročajem pištole. Pet metrov od W lkesa je obstal. W;lkes ga je' opazil in v trenutku vedel, kaj to pomeni. Pravkar je mešal karte in jih nenadoma razsul po mizi. Sunki mn je vstal in stol ju zletel dakč nazaj. Ljudje v neposredni bližini so se vznemirili in nemir se je prenesel tudi v ostale dele lokala. Lennox se je razkoračil in se nagnil naprej, kot da se upira močnemu vetru. V epom m» so se mu zvrstile slike oaemnajst:h podobnih položajev v preteklosti. Bliskovit'poteg, pok p Štole, Vonj po smodniku, izraz na obrazu zadetega — presenečenje, mržnja, bolečina, vse skupaj. Cisto tak je kot vsi drugi, je pomislil Lennox. Prav nič drugačen ni, le eden od revolveraš-.v, ki so si med seboj podobni. Nobene razlike ni med njimi... Opazoval je Wilkesa, kako Je stal, se odmaknil od mize in se pripravil. Bil je revolveraš, ki mu je bil popolnoma enakovreden, glede izida bi lahko vrgli V zrak kovanec. Bežno se je domislil Zande in njenega prerokovanja. Domislil se je pripovedovanj o Rudy,;u Wilkesu in možeh, ki jih je pobil. Spomnil se je posebno enega dvoboja, ki mu je sam prisostvoval in videl njegov fantastični poteg Wilkes je bil visok, suhljat, vendar ne tako koščen in oglat kot Lpnnox. S svojim frakom, orlovskim nosom in svilnatim) obrvmi nad rjavimi očmi je delal naravnost gosposki videz. Imel je ozek lisičji obraz in na ustnicah večni smehljaj. Njegovi rbkt sta bili majhni, nežni, negovani. Ko atg Šinili pod frak proti toku s pištolo, je Wilkes mirno sprego- yojrjt' n Torej • si spet na delu, Lennon/ Mislil sem, da si pametnejši. Tudi Lennoxovi roki sta se /ganili; kot da nista del njegovega telesa, a po tem. kako so se njegovi prsti dotaknili ročaja, se ga oklenili in pritisnili sprožilec — to Vfe v delčku sekunde — je vedel, da je bil doslej najhitrejši poteg. Zadovoljen je bil. Prekosil je samega sebe. Slišati je bilo strel, iz Lehnn-xove stare pištole se je vrtinčil dim; pogled mu je obstal na bleščeči se Wilkesovi pištoli. Wilke-sovi prsti so ohlapnih in p štol e «e je,.izmuznila izmed njih: Len-nox je slišal, kako je zaaopotalu po tleli, ža^tremitek se ga je 16-tila omotica. Wilkesovi rjavi očesi sta se razširili,' poteze obraza so se spremenile, ko se je zgrabil za prsi in se na pol zasukal v levo. Potem sta še mu koleni zmehčali in te-lebnif je pa obraz. Kakor vsi drugi, si je dejal LennoXi in napetost je popolnoma popustila. Zdelo se mu je, da je zaplaval. Zadušil je suhi kro- hot, k) ga je posilil v grlu ob spominu na Zandine neumne besede glede njegove kratke življenjske črte s črko W na koncu. Neumna stara coprnica, jo je preklinjal v mislih. Končno je opravil z Wilkesom. Dovolj je levolveraštva, ker bo to njegiv zadnji uboj, ki mu bo vrgel lepo vsoto, Ce bo sedaj umrl, bo umrl kot vsak drug človek zaradi bolezni, padca s konja ali temu podobnega, nikakor pa ne od krogle iz pištole moža, ki bi ga moral za denar spraviti s poti. ... pok drugega strela je bilo slišati kot zakasnel odmev prvega Lenftox ga je sTšal in začutil nekaj kakor udarec biča s svinčeno kroglico na kraju. Neumno Je pogleda) Wilkes«, zvitega na tleh, negibnega, mrtvega, in ni sj znal razložiti vsega tega. Z očmi je preletel mize in ljudi ob njih, a nikjer sledu o kaki pištoli. Nato je videl, kam so obrnjeni pogledi nekaterih gostov, pogledal je za njimi. Zagledal je debela, majhnega moža z zamaščenim obrazom in tankimi brčicami. Lennox je spoznal; da se je prenaglil. Morda je imel smolo, da je stopil v lokal v trenutku, ko se je Wilke-sov varuh zgoraj zabaval s kako deklino. Debeluh je imel pest naslonjeno na ograjo balkona, pištola v njej je bila še vedno uperjena v Lennoxa. Bolečina je zvila Lennoxa. prsti so ‘mu oslabeli, pištola je zdrknila 'iz njih. Z roko se je zgrabil z» želodec in ko jo je' odmaknil, se je zastrmel vanjo. Skpzi krvavi madež na dlani je v siju lestenca nad glavo razlo-čil.črte na njej in veliko črko \V. (Zadnje, česar se je domislil, preden ga je; zagrnil mrak, je bilo ime Wilkesovega pomagača. Ni bil Ilunfer ali Tanner alt nekaj podobnega, spomnil se je — Bil je- Warner... Prevedel Bogdan V dir UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TODJATlpNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV — REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. I HOTEL SLON LJUBLJANA zn HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA * NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI -----1,,. .i. PROSTORI redno progo Jadran Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka Split Napol) Genova Marseille Casablanca Dak|r Conakry Takoradl Tema Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli »veta <1* Jadrana v Indijo' Indonezijo • Japonsko ZDA Zahodna alriška obala . sredozemske lul^e) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjam) od 8000 do 18.000. ton nosilnosti - Za vse informacije se obrnite na upravo podletja ■'Splošna plovba« Piran. Župančičeva ul. 24. tn na naše agente po vsem svefu Telegrami: Plovba Piran Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73 470 do 73-477 vzdržuje * modernimi tovorno potniškimi ladjami 5 Afrik Dakar C ŠAJTOIV J Cvetočih lic: Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Vodil je večino sestankov in sej in. kadar ni bilo predavatelja, ki nam ga je po navadi poslala ZMD, je skoro vedno bil Bambič tisti, ki je vskočil s predavanji poljudno znanstvene tematike. Kasneje se je začel Uveljavljati študent Ito I$jD-lerič, kateremu gre precejšnja zasluga, da je uspešno nadaljeval započeto delo Danila Udoviča, ki je prvi vzburili v društvu ljubezen do izletništva in turizma. Pri vseh mladinskih društvih se je namreč gojilo izletništvo,' saj je bilo to želo važna panoga delovanja, kajti z izletništvom so se'vzdrževali "živi stiki med mestom in deželo, kar je bilo v narodnoobrambnem boju naj večje važnosti. V našem društvu se, je izletništvo dvignilo do take mere, da je postalo v tem pogledu vodilno na' Tržaškem. Pravzaprav je to izletništvo že preraščalo v pravi turizem, škoda je bila res, da je Koležič morftl na služenje vojaškega roka prav v času, ko se je društvo povzpelo že do take višine, da je lahko organiziralo že prave planinske pohode, ki so trajali že po kar ves teden in še več; Toda med vsemi naštetimi je stal kakor oče društveni revizor Franc Zajec-Rado. Zajec ni bil niti govornik niti predavatelj ; ni bil Toda imel je nosilec idej, niti kakšen poseben organizator. ni izročil, zapisnika to, kar mnogim javnim delavcem manjka. Imel' rega je spišalf in‘hranil. - je neprisiljeno domače občevanje, nadvse blago srce, skromnost v odnosih do ostalih članov in nastop, kar je zlasti nam mladim, da ne rečem skoro otrokom, silno imponiralo. Morda smo videli v njem neko j posebnega tudi zaradi tega, ker je bil nameščen kot uradnik pri tedanji živnostenski banki, kar je v nas še posebej vzbujalo spoštovanje. Kadar se je pa sestankih vleklo razpravljanje o čemerkoli in je bila bojazen, da ne bo prišlo do nobepega zaključka, je vstal Zajec, ki je s svojim vplivom nemudoma rešil kočljivo vprašanje na način, kakor: «Jaz želim, da se ukrene tako..., jaz ukazujem da..., jaz prepovedujem da...« Diskusije je bilo s tem konec in društvo je spet zaplavalo v vode, ki. mu jih je določila ZMD, čeprav vse to Zajčevo ravnanje ni bilo povsem v skladu z načeli demokracije. Hotel bi poudariti delovanje še nekaterih mladincev, ki so vsaj ob rojstvu društva zaradi svojega dela izstopali v ospredje. Tako ne smem pozabiti mladinca Rada Strgarja, ki je vsaj v začetku veliko obetal. Mnogo se je trudil, da bi skupno s predsednikom Zadnikom priklical k življenju društveni godbeni odsek. O tej panogi udejstvovanja se je veliko razpravljalo, vendar pa odšefi le ni mogel zaživeti pravega življenja. Strgar se je pritoževal in zvračal krivdo za ta neuspeh ha' skrajno nedisciplinirane mladince, kar mu je bilo tudi verjeti, že po nekaj mesecih dela pa se je Rado izselil v Jugoslavijo in glasbeni odsek je dokončno umrl, zlasti še, ker se je tudi predsCdhik Zadnik, kdo ve iz kakšnih razlogov, bolj in bolj odtegoval aktivnemu delu. Razlogi so vsekakor mo-raji biti tehtni, kajti Zadnik je bil pozneje član organizacije TIGR in se je z begom v Jugoslavijo in od tu v Francijo komaj rešil fašističnega pogroma v letu 1930. Odhod Strgarja je prizadel mladinsko društvo tudi s tem, ker pri svojem ustanovnega občnega zbora, kat* Vojček Martelanc je že kot mladinec skušal dati društvu določeno sociaino smer Društvo je zalagal z razredno literaturo in škoda je le, da je njegovo delo že po nekaj mesecih prenehalo. Gnan po svojem idealizmu in veliki veri v socialno enakopravnost in pravičnost, je šel v svet, od koder se ni nikdar več vrnil. Tako je Vojčkov od^iod važen tudi za to, ker se je z njim izgubilo tudi poročilo pripravljalnega odbora, katerega je hranil in ga ni izročil v društveni arhiv. f. i Knjižnica je prizadejala društvu veliko gorja. Porodila se je v velikih mukah in skrbeh odbora. Povzročala je vedno veliko jeze in veliko žolča se je pa njen račun razlilo, ne da bi se pri tem mogel kdajkoli doseči kakšen večji uspeh. Mla- dinec Sk: alnpeffe fflMHe, kf^f ']f!)Tttvrtbvr 1SUF knjižničar! gotovo ni imel z upravljanjem knjižnice nobenega zadoščenj .J čeprav se je z njo mučil do ohenibgtosli.1 Ker že govorim o neuspehih, naj mimogrede omenim, da tudi hazena ni mogla nikoli raživeti, ih to iz enostavnega razloga, ker dekleta' razmeroma dolgo niso hotela pristopiti v društvo, tako da so bili fantje osamljeni bolj kakor antifemi-nisti v kateremkoli svojem krožku. ilovho letO kn; § I #1 I1L Tik za staro cerkvico, kakor se Je pravilo in kakor se še danes pravi mali stari svetoivanski cerkvici, je bil na strmi rebri prostor, ki ga je izravnala v obsežno raven domača mladež. Temu prostoru so nadeli ime ((igrišče Esperia« za razliko --«.((— -r-------------------------------—«*~ °j li, tlas strastna in neusmiljena nogometna tekmovanja med domačij mi fanti. Prostor je bil obdan na južni strani, t. j. proti stari cerkvici, z gostim skoro neprodirnim robidovjem. Bambič, ki je prevzel nalogo, za treniranje našega nog: metnega moštva, ah čete, kakor smo takrat splošno pravilii jč bil takoj navdušen nad idejo nogometašev, naj bi zaenkrat, dokler ne bomo imeli kaj boljšega (kje naj bi našli kaj boljšega, pa je bila velika uganka), vadili pogomet kar na te kamnitem igrišču' Ešperia. rfer žoge se hismo 'hheli, hath j je zato posodil svetoivanski rodoljub Danilo Schmidt. In taki smo se nekega dne zbrali na tem igrišču. Toda kako smo si predstavili Bambiču! Večina nas je bila bosih, kajti, da b: s čevlji žogo nabijali, je bil v takratni