NaroSnlna meeečno stvo 20 Lir — ne- deljska izdaja ee- ^^^^^^^^^ SH ^^^H M^^B m ^^^^^^^ m AHMBHI^fc ŠK^^m loletno 34 Lir, u Inozemstvo 50 Lir. SEOVEMEC Abbonamenti: Meje *e 20 Lire, Eduuone Lire, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubiana rafi. Ljubljana ^^^ ^Bm ^^^^ BM._^ M BKI_^ ^^^^ jM per abbo- 10.650 za naročnina fl^^HBM^^^ fl^^HH^Vv •■HHBBBBBI^P aamentii pet le inserzioni. Podružnica« Izhaja vsak dan i|atr«| rama ponedeljka la dneva po prazniku. F111 a 1 e i Novo meeto. .. .... . «... ...... Novo mesta g Uredništvo lo apravai Kopitarjeva 6, Linbljana. g Izključna pooblaSčenka ca oglaševanj« Italijanskega ln tujega | Redazione, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. 1 Concessionarla escluslva perla pubblicita dl provenienza italiana Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Telefon 4001—4005. I ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, Vojno poročilo št. 536 Bitka v Marmariki traja Divizija »Ariete« obkolila in odbila angleško motorizirano skupino Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V nočeh na 19. in 20. november so naši letalski oddelki bombardirali letalska in pomorska oporišča na otoku Malti. Ponoči so angleška letala metala bombe brez hudih posledic na mosta Brindisi in Na-poli in okolico Messine. V Brindisiju je bilo sestreljeno eno letalo. V Napoliju so bile tri osebe ranjene, med temi ena hudo. V Brindisiju en mrtev in trije ranjeni. Vzhodna Afrika: Na nekaterih odsekih Gondarskega bojišča so bili od naše obrambe odbiti novi sovražni napadi. Marmarika: Sovražne oklepne sile so včeraj ob zori napadle prednje italijanske motorizirane sile. Oklepna divizija »Aric. t e« je izvedla odločen protimanever in je ob koncu dneva obkolila in uničila del sovražnih tankov, ostali pa so se umaknili. Bitka sc nadaljuje na bojišču, ki sc razteza na 150 km. Smešne angleške navedbe o poteku bitke v Marmariki Rim, 20. novembra. AS. Štefani poudarja, da pristojni krogi v Rimu izjavljajo, da je angleška številka o prodoru 50 milj v Marmariko smešna. Dejansko so angleške sile seda j _ prekoračile samo »zem!jo od nikogar«, da bi dosegle noše prve črte. Na nekaterih krajih so angleške čete lahko dejansko prehodile 50 milj, toda to skozi puščavo, kjer ni posadk. To torej ni »prodor«, ampak samo pohod za bližanje. Trditve angleške propagande o prvem delu bitke so izredno pretirane in so podatki resnični tako, kakor pravi italijansko vojno poročilo. V nasprotju z angleškimi trditvami ni bilo na fronti nobenega presenečenja, ker so italijanske čete prešle takoj v protimanever. Angleži se motijo, če mislijo, da so ustvarili dru^o bojišče, kakor to zahtevajo boljševiki. Dejansko je bilo Sredozemsko morje in Severna Afrika stalno bojišče, kjer se je morala Anglija vedno vojskovati. Sicer pa je Stalin zahteval drugo bojišče na »kontinentu«, to se pravi izkrcanje v zahodni Evropi. V nasprotju s sovražno propagando — pravi Štefani — si hočemo prihraniti napovedi o razvoju bitke, v kateri bo odločilo samo orožje. Rim, 20. nov. AS: Letalski dopisnik agencije Štefani poroča, da so skupine naših bombnikov ponoči uspešno napadle pomorsko oporišče La Valetta na Malti. Boji na vzhodu potekajo ugodno Letalski napadi na sovjetske prometne zveze - Angleški napad v Severni Afriki odbit Nemško vojno poročilo v»JT.l r Hitlerjev glavni stan, 20. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Napadi na vzhodnem bojišču potekajo še naprej ugodno. Letalstvo je bombardiralo sovjetska letalska oporišča na severovzhodni obali Črnega morja in na ozemlju ob srednjem Donu. Skupine bojnih letal so napadle železniške prevoze in železniške prometne zveze na srednjem odseku bojišča vzhodno od Bolšova. Podnevi so močne letalske skupine metale na Moskvo razdiralne in zažigalne bombe. Pri Petrogradu sta dve skupini lovskih letal v drznem napadu iz velike sovražne skupine letal sestrelili osem letal. V boju proti Angliji je bila pri Faroerskih otokih poškodovana z bombo srednje velika trgovska ladja. Ostali letalski napadi so veljali vojaškim napravam ob angleški jugozahodni obali. Polaganje min iz zraka pri angleških pristaniščih se nadaljuje. Ob Flandrijski obali so stražarski čolni, ki so spremljali konvoj, odbili brez lastnih izgub uspešn angleške hitre čolne. En sovražni hitri čoln je zgorel in je treba računati z njegovo izgubo. V Severni Afriki so angleške sile, ki so bile pripravljene južno in jugozahodno od Sidi Omarja dne 18. novembra izvedle sunek proti Tobruku. S takojšnjimi protinapadi nemških in italijanskih skupin so bile zahodno od Sidi Omarja razvrščene močne angleške sile s hudimi izgubami vržene nazaj. Mnogo sovražnih tankov je bilo uničenih. Berlin, 20. nov. AS. Dopisnik »Volkischer Beo-bachter« poroča, da je bojišče pred Moskvo še bolj pusto in enolično, kakor pa je bilo ozemlje, ki 60 ga Nemci do sedaj zasedli. Gozdov je vedno manj, in le redko grmičje pokriva ]>okrajino. Sneg in led fvokrivata te močvirne tundre. Ako gledate po pokrajini ne ločite v tej obupni ravnini cele mreže rrtočvar in plitkih jezer. Samo z letala je mogoče pregledati te pokrajine. V tem skrajno neugodnem ozemlju 6e sovjetske čete obupno branijo, da bi V6aj za nekaj časa rešile ugled glavnega mesta. Na hitrico so jx>tegnili skupaj iz vseh krajev vse razpoložljive čete, celo iz Sibirije in Mongolije. Sovjetsko poveljstvo brezobzirno meče v boj vse 6voje razpoložljive sile. Vendar pa je zgodovinsko bojišče pri Borodinu, kjer se je tudi Napoleon vojskoval z Rusi, že premagano. Kljub neugodnim vremenskim razmeram 6e vojne operacije nadaljujejo po načrtu. Mraz pospešuje napredovanje Berlin, 20. nov. AS. Mraz ni sovražnik, ampak je zaveznik Osnih sil, ki prodirajo proti vzhodu. Reke so zamrznile, mesto blata je trdno zmrznjen sneg. Vse to ne zadržuje, ampak pospešuje prevoz čet in materiala. Posebno je ugodno to za motorizirane in oklepne edinice. Zadnje dni se je vreme zboljšalo, in nikakor nismo pred počitkom, ampak pred novimi vojnimi operacijami na vzhodu. Zima ne bo nobena nepremagljiva ovira in tudi ne nevaren sovražnik. Nasprotno, zima je postala zaveznik Osi, in škoduje predvsem Sovjetom, ki so na to računali. Položaj na bojišču Berlin, 20. nov. AS. General Žukov je dobil od Stalina jx>velje, da predre obroč okrog Petrograda. Od tod besni sovjetski protinapadi na petrograj- skem odseku, ki so pa ostal: brez uspeha. Na srednjem bojišču so divjale hude bitke. Več sovjetskih protinapadov je bilo uničenih. Na enem kraju je od dveh jaolkov ostalo le 600 mož. Pred Rostovom so zelo hudi boji. Nemške motorizirane čete napadajo frontalno proti dolini Doneča. Na Krimskem fjolotoku posebno nemško letalstvo razbija utrien pas okrog Bebastopola. Kako je bilo v Odesi Grozodejstva sovjetske guvernerke mesta Bukarešta, 20. nov. AS. Romunski listi objavljajo zanimive podrobnosti o zadnjih dneh bojev za Odeso. Dopisniki romunskih listov poročajo iz Odese, da so sovjetski vojaški poveljniki bili proti temu, da bi se obramba Odese nadaljevala, ker je bila nesmiselna in nekoristna. Sovjetski politični komisarji pa so bili proti temu in so zahtevali, da se mora boj nadaljevati, kljub temu, da bi pri tem največ trpelo nesrečno prebivalstvo Odese. Najhujša od vseh političnih komisarjev je bila neka židovka z imenom Marica Boris, ki so jo v Odesi klicali kot >odeško Passionario«. Ona je bila vodilna politična osebnost v Odesi in je imela naslov vrhovnega [političnega komisarja. Tako je ta ženska nekega dne nenadoma ukazala oddeikom GPU, da morajo v Odesi [Kiloviti vse mlačne komuniste in aretirali tudi celo vrsto vojaških osebnosti. Osrednje komunistične oblasti so delovanje te židovke v celoti odobrile, dasi so komunisti v Odesi protestirali proti njeni krvoločnosti. Kominterna pa se na te pritožbe ni ozirala, ampak je to žjdovko imenovala celo za guvernerja Odese s jx>j>olnimi in neomejenimi pooblastili. Ko ni bila več pod nobenim nadzorstvom, je ta Passionaria najprej dala ustreliti vojaškega poveljnika v Odosi, ki se je prezgodaj izrekel za predajo mesta. Po obsodbi na smrt so tega vojaškega poveljnika odpeljali na najvidnejšo utrdbo, kjer je bil razmeščen velik del posadke in so bili navzoči vsi poveljniki edinic in člani glavnega stana. Pred vsemi temi je Passionaria sama strgala z ramen sovjetskega jioveljnika znake vojaške časti in je sama dala povelje oddelku, ki je moral poveljnika ustreliti. 200 mater v Odesi je zaprosilo za dovoljenje, da bi smele odpeljati svoje otroke iz mesta na varno. Ta guvernerka pa je ukazala, da morajo zaradi te prošnje vseh teh dvesto mater postreliti. Postreljeni so tudi bili vsi tisti meščani, ki so guvernerki poslali spomenico, v kateri so predlagali, da naj se Odesa preda, ker obramba tega mesta ne more imeti več velikega pomena. Ta »Passionaria«: iz Odese je bila ubita, ko je skušala pobegniti iz Odese, preoblečena v pehotnega častnika. S pomočjo agentov GPU se je ponoči podala na nek sovjetski parnik, ki je bil še v pristanišču in ki naj bi io odpeljal na varno. Ko pa je parnik odhajal iz pristanišča, je padla nanj bomba in ga potopila. Bolgarija je dolžna hvaležnost Ducejevi Italiji Sofija, 20. nov. AS: Bolgarska brzojavna agencija objavlja dobesedno besedilo tistega dela covora predsednika vlade Filova, ko je govoril o Italiji. Filov je izjavil: Kakor veste, sva z zunanjim ministrom Po-povom imela priliko, v sredini julija obiskati Rim, kjer so nama priredili zelo prijazen in prisrčen sprejem. Ta obisk smo uporabili za to, da smo osebno izrazili Duceju hvaležnost bolgarskega naroda za podporo, ki jo je dobil od njega in njegove vlade pri rešitvi svojih narodnih vprašanj. Pogovori, ki smo jih imeli z italijanskimi državniki, zlasti pa z Ducejem in z njegovim prvim sodelavcev zunanjim mini.strom grofom Cianom, so se razvijali v ozračju prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Osvetlili smo lahko vse I>odrobnosti tistih vprašanj, ki so pomembnejša. Obenem pa smo lahko ugotovili, kolikšna simpa- Zakaj je moral Dill odstopiti Stockhodm, 20. novembra. AS. Londonski dopisniki švedskih listov poročajo, da se v Londonu zelo mnogo razpravlja o tem, zakaj je moral načelnik angleškega glavnega stana general Dill odstopiti. Angleško uradno poročilo je poudarilo, da je moral Dill odstopiti, ker je že prestar, toda za Dillovega naslednika je bil imenovan general, ki je komaj dve leti mlajši od generala Dilla. V Londonu se govori, da so vzroki za Dillov odstop političnega značaja in bodo zato verjetno objavljeni šele ob koncu vojne. Govori se tudi o osebnih nasprotjih med Churchillom in Dillom. Rim, 20. nov. AS. Poveljnik angleškega generalnega štaba general Dill je razrešen svoje službe. Za naslednika je imenovan Alan Brooke, ki je bil do sedaj poveljnik britanskih čet v Angliji. Tudi podjpoveljnik generalnega štaba general Hen-ry Pownall zapušča svoje mesto in odhaja v drugo službo. Na njegovo mesto je imenovan general Nje. Švedski dopisniki iz Londona poročajo, da je sprememba v armadnem poveljstvu izzvala hudo kritiko v vojaških in političnih krogih v Londonu. Tudi angleški tisk jako obupano piše o tem dogodku, ki jasno ni bil sprejet s tako mirnostjo, kakor je mislila vlada. »Daily Herald« piše, da se za vsem nekaj skriva, in čeprav je Dill res dosegel starostno mejo, bi ga ne bilo treba izmenjati v tem kritičnem trenutku. Javnost bi hotela več zvedeti kakor pa samo to, da je Gill star 60 let in da je bilo to glavni vzrok, da se je moral umakniti. General Dill je poveljeval angleški vojski 18 mesecev. Angleška bojna ladja v Južni Afriki Newyork, 20 .nov. AS: Dopisnik DNB poroča, da je ameriška agencija UP prejela iz Ca-petowna novico, da je tjakaj priplula angleška 35.000-tonska bojna ladja »Prince of Wales«. Nepristojni krogi menijo, da bo bojna ladja od tam odplula v Indijski ocean in nato na Pacifik, in sicer v na podlagi zadnje Churchillove izjave, da lahko Anglija okrepi svoje brodovje na Daljnem vzhodu. Velik angleški parnik zgorel Lizbona, 20. nov. AS: Iz angleškega vira se je izvedelo, da je v juliju pri Suezu zgorel parnik »Giorgio«, ki je last družbe Cunnard VVhite Slar Line in je imel 28.000 ton nosilnosti. Parnik to zažgali bombniki Osi. Japonski gospodarstveniki podpirajo vlado Tokio, 20. nov. AS: Japonska trgovinska in industrijska zbornica sta sprejeli resolucijo, v kateri obljubljata pomoč vladi, da bi vlada mogla tako uresfcičiti narodni politični program. Japonski gospodarski krogi so zaključili svojo mobilizacijo z neomajnim sklej>om, da bodo kos vsem dogodkom in da bodo znali premagati vse težave sedanjega položaja na ta način, da bodo zbrali vse gospodarske sile naroda. Znižana starostna meja v japonski vojni službi Tokio. 20. novembra. AS. Namestnik japonskega vojnega ministra Kiotaro Kdmura je izjavil pred komisijo v poslanski zbornici, da bo spremenjen zakon o mobilizaciji in rekrutaeiji in sicer tako. da bodo v vojaško službo klicali tudi že 18 in 19'letne mladeniče. Švedske izgube na morju Stockholm, 20. nov. AS: Švedsko uradno poročilo pravi, da je Švedska od začetka vojne do 15. novembra izgubila 107 trgovskih parnikov in sicer skupno 281.597 ton. Pri teh nesrečah je našlo smrt 779 oseb, v istem času pa je bilo zaplenjenih 24 švedskih parnikov s skupno 43 tisoč 774 tonami. Protiboljševiška razstava v Budimpešti Budimpešta, 20. novembra. AS. V Budimpešti bodo dne 4. decembra odprli protiboljševi-ško razstavo. Madžarski tisk obsežno piše o tej razstavi in pravi, da je tudi Nemčija sklenila jioslati na razstavo nekaj gradiva. Nemška vlada je že sjKiročila, da je poslala tri vagone izredno zanimivih listin, ki dosedaj še niso bile na razpolago javnosti. Razstava bo imela več odsekov in bodo razstavljale tudi Italija, Nemčija in Španija. Železniška nesreča v Tokiu Tokio, 20. novembra. AS. Včeraj zjutraj se je v Tokiu zgodila železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva vlaka. Med potniki je bilo 20 oseb mrtvih in mnogo ranjenih. Boj proti črni borzi v Grčiji Atene, 20. nov. AS: V teku so obsežne preiskave proti članom črne borze, in predsednik grške vlade general Colazoglu je odredil, da naj se takoj odpuste iz državne službe vsi člani orož-niške postaje v Skalasu Oroposu, ker so preveč malomarno opravljali zaupano jim službo. Predsednik vlade je še objavil, da se bo razprava proti članom črne borze začela prihodnji teden in da bodo kazni stroge, obsodili pa bodo zločince tudi na smrtno kazen. Oboroževanje ameriških trgovskih ladij se bo zavleklo Lizbona, 20. nov. AS: Londonski krogi izjavljajo, da se bo oboroževanje ameriških trgovskih ladij zelo zavleklo, ker mora na vsak parnik biti jiostavljena posadka vsaj 15 topničarjev, ameriško vojno ministrstvo pa je šele razpisalo natečaj za tiste, ki naj bi služili topovom na ladjah. Te topničarje pa bodo morali prej še izvežbati. AVashington, 20. novembra. AS. Amerika je kršila zakon o nevtralnosti že prej, preden 6o bile izglasovane zadnje spremembe tega zakona. Senator VVheeler objavlja pismo, ki ga je pisal neki mornar z ameriškega rušilca. Mornar popisuje svojij križarenje po Atlantiku in pravi, da so ameriške vojne ladje spremljale angleške konvoje in vozile v tuja pristanišča že mnogo prej, preden je bila izglasovana sprememba zakona o nevtralnosti. V svojem pismu piše mornar med drugim: iakaj govorimo toliko o spremembi zako- na o nevtralnosti. Sam sem na rušilcu, ki je določen za spremstvo konvojev in svoj dopust sem prebil v Angliji. Kadar smo menili, da so v bližini sovražne podmornice, smo vrgli globinske bombe. Moj rušilec se je udeležil spremstva konvoja, ki je bil napaden in je bila jk>-topljena ameriška vojna ladja »Kearny«. Japonska čaka samo na konec pogajanj v Washingtonu Tokio, 20. novembra. AS. List »Jomiuri« komentira govore v japonskem parlamentu in jiravi, da so ti govori dokazali, da je Jo|ionska pripravljena, da se v najlx)lj pof>olni obliki prepreči končna katastrofa. List zaključuje svoj članek, ua Japonsk« sedaj ne čaka drugega, kakor pa konec pogajanj v .\Vashingtonu. tija in kolikšno prisrčno prijateljstvo čuti italijanski narod ob vsaki priliki za Bolgarijo in njen narod. Te besede so vsi navzočni pozdravili z dolgim ploskanjem. Med Bolgarijo in Turčijo se odnošaji niso prav nič spremeni!! Berlin, 20. nov. AS. Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je dal listu »Bčirsenzeitung« daljšo izjavo. V njej opredeljuje stališče bolgarske vlade do poročil nekaterih radijskih postaj, češ da je v odnošajih med Bolgarijo in Turčijo prišlo do napetosti. Predsednik bolgarske vlade poudarja, da je Nemčija vezana na Turčijo s prijateljsko [>ogodbo. Zarodi tega so se pa tudi zveze med Bolgarijo in Turčijo v preteklem letu kar najugodneje razvijale. Dodal je, da lahko ugotovi, da med Turčijo in Bolgarijo ni nobenih napetosti, temveč nasprotno, da odnošaji med obema državama temelje na vzajemne mzaupaniu. »Vesel sem,« je končal predsednik bolgarske vlade, »da vam lahko povem, da niso politični dogodki v zadnjem času v ničemer skalili naših odnošajev s Turčijo: Drzen rop v Parizu Pariz, 20. nov. AS. Pariški zločinci so te dni izvedli zelo drzen rop. Preoblekli so se v policijsko agente in so prišli v neko trgovino v središču mesta ter izjavili, da morajo trgovino preiskati. Tako so izrabili dobro vero lastnika trgovine in med preiskavo nabrali denarja in draguljev za dva kovčka in tako odnesli trgovcu vrednosti za 6 milijonov frankov. Ta rop je še povečal vznemirjenje med pariškim prebivalstvom, ker je zadnij čas bilo na isti način izvršenih v Parizu že mnogo ropov in vlomov. Smrtne obsodbe v Pragi Praga, 20. novembra. AS. N« smrt je bilo obsojenih pet oseb, ki so bile obdolžene, da so Cripravljale dejanja veleizdaje. Smrtne obsod-e so že bile izvršene. Tržaški župan ie obiskal L ubliano Ljubljana, 20. nov. AS. V Ljubljano je prišel župan tržaškega mesta, da hi ljubljanskemu županu vrnil obisk, ki ga je ta opravil v Trstu. Tržaški župan sc je v spremstvu Visokega komisarja podal v mestno palačo, kjer ga je pozdravil župan z občinskimi svetniki in načelniki mestnih uradov. V svojem pozdravu je župan mesta Ljubljane podčrtal tesne stike, ki so obstajali v preteklosti med ohema mestoma in je izrazil svoje prepričanje, da bodo v bodočnosti gospodarski in kulturni stiki še poglobljeni. Nato je izročil tržaškemu županu simbolično darilo mesta Ljubljano. V svojem odgovoru je tržaški Župan vrnil pozdrav in je izjavil, da je srečen, da lahko pozna od blizu mesto, s katerim je Trst v preteklosti imel velike trgovske, gospodarske in kulturne zveze. Besedam tržaškega župana se je pridružil tudi Visoki komisar. Tekom popoldneva je tržaški župan obiskal razne zavode v mestu. <4tov. 273. Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev Preureditev stanovskih združb delodajalcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno, preurediti stanovske združbe v Ljubljanski pokrajini, odreja : 1. Ustanavlja se Pokrajinska zveza delodajal-oev Ljubljanske pokrajine. Zveza je pravna oseba in jo nadzoruje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. 2. Pokrajinska zveza je upravičena popolnoma in edina predstavljati koristi vseh delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Zveza obsega tale pokrajinska strokovna združenja: Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine in Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. V naštetih strokovnih združenjih 60 6jx>jena vsa doslej obstoječa strokovna združenja obrtnikov, ustanovljena na ozemlju pokrajine na podstavi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, in zakona o društvih, 6hodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. in njegovih poznejših sprememb. Združenja obsegajo sindikate za razne proizvajalne stroke; Združenje industrijcev in obrtnikov ima poseben odsek za obrtništvo, razdeljen jx> skupinah. Kolikor imajo z vodi in pomožne naprave poseben stik s kakim združenjem, so podrejeni temu; kolikor pa se nanašajo na celo 6troko delodajalcev, so fKKlrejeni Zvezi. Zunaj Zveze se strokovna združenja obrtnikov ali zavodov in pomožnih naprav za stroko delodajalcev ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati. 3. Imovina združeni, spojenih po prednjem členu, se prenese na zdniženja, omenjena v i6tem členu, f>o določbah člena 390. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 19. zakona o društvih, 6hodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. ter se vsekakor pridrži prvotnemu namenu. Odsek za obrtništvo upravlja imovino bivših obrtniških združenj. Pri prvi uporabi te naredbe ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih dosedaj obstoječa združenja že določila za tekoče leto. V pravilih Zveze se izdajo določni predpisi glede sklepanja, višine in načina jx>biranja in jx>-razdeljevanja prispevkov v posameznih »'"-okah kakor tudi predpisi za nadzorstvo in odobravanje, ki je jx>trebno za te sklepe. 4. Naloga zveze je, da varuje skupne gospodarske in strokovne koristi obrtnikov, včlanjenih v teh združenjih, da ostvarja kar največjo enotnost v proučevanju ali opredeljevali ju problemov in vprašanj občnega značaja, ki zadevajo združenja ter vzdržuje v njih red, da se bolje dosega namen, ki ga jim odkaznjejo zakoni in pravila. Nadaljnja naloga zveze je, da izvršuje nadzorstvo nad upravnim jKislovanjem podrejenih združenj in odobruje tista upravna dejanja, ki ne spadajo v redno upravo, odobruje proračune in obračune združenj in nadzoruje pri podrejenih združenjih ustanavljanje in delovanje službe v skupnih zadevah. Končno je naloga zveze, da opravlja tudi vse druge dolžnosti in posle, ki se ji določijo v pravilih ali ki jih nalagajo zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe. 5. Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila Zveze; pomagajo pa mu drugi organi Zveze, ki jih prav tako določajo pravila. v katerih jim je tudi odrejeno jx>dročje. Tajnika imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog. 6. Predsednik Zveze se pooblašča, da predloži pravila Zveze, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov podrejenih združenj in jih je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. 7. Pri prvi ujiorabi ureditve, določene s to naredbo, jx>slujejo organi Pokrajinske zveze delodajalcev ob podfiori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki bo imel nalogo, usmerjati in vzporejati tako poslovanje^ Zveze kakor tudi podrejenih strokovnih združenj, z močjo, da j>ospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadevnih imetij ter izterjavanje in razdeljevanje prispevkov. ' 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko po krajino. krajine in se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. S tem združenjem se spojita Društvo bančnih zavodov v Ljubljani in Zveza hranilnic. Člen 4. Združenje obrtnikov v Ljubljani se preimenuje v (Msek za obrtništvo in se vključi v Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljaii. pokrajine. V tem odseku se spojijo: Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje tesarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje kamnoseških mojstrov v .jubljani, Združenje elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, Združenje pletilcev v Ljubljani, Združenje dimnikarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje vrtnarjev v Ljubljani, Združenje krojačev in krojačic v Ljubljani, Združenje čevljarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani, Združenje urarjev, zlatarjev, optikov itd. v Ljubljani, Združenje kleparskih in inštalaterskih mojstrov v Ljubljani, Združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje slikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani, Združenje mlinarjev in Žagarjev v Novem mestu, Združenje čevljarjev v Kostanjevici in Skupna združenja obrtnikov v Kočevju, Logatcu, Cerknici, Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Mokronogu, na Vrhniki, v Stični, Ribnici, Vel. Laščah in Kostanjevici. Člen 5. V desetih dneh po uveljavitvi te naredbe morajo predložiti po prednjih členih spojena združenja svoje, s tem dnem sestavljene imovinske bilance združenjem, s katerimi se spajajo, kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov na ta dan, ločeno po ozemlju in po vrsti poslovanja. Imovina spojenih združenj, kakor je razvidna iz bilanc po prednjem členu, se prenese na združenja, s katerimi se spajajo, ki pa prevzamejo tudi obveznosti, obremenjajoče to imovino in navedene v bilanci. Člen 6. V mesecu dni od uveljavitve te naredbe se mora prehod po prednjem členu opraviti s prenosom vseh gotovinskih zneskov in vrednostnih papirjev, s predajo inventarjev premičnin in nepremičnin, računskih knjig in arhivov spojenih združenj na nova združenja. Po primerjavi inventarjev in pregledu bilanc glede pravilnosti na podstavi računskih knjig se morajo predložiti bilance Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine v odobritev; ta zasliši Inšpekcijo dela in izda navodila ter ukrene, kar je treb» za boljšo ureditev premične in nepremične imovine in denarnih zneskov bivših združenj. Po takšnih ukrepih in po izdaji zgoraj omenjenih navodil postane vsa izročena premična in nepremična imovina dokončno sestavni del imovine združenj, v katera so se bivša združenja spojila. Člen 7. V krajih, kjer so imela združenja, razpuščena po tej naredbi in v smislu naredbe o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev, svoj sedež, ustanovi ta lahko svoje krajevne poslovalnice — ne več ko po eno v vsakepi kraju — z nazivom: »Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine — poverjenišlvo v......« V pravilih Zveze se določijo pogoji za ustanovitev teh poverjeništev kakor tudi njih naloga in področje. Poverjeništvom Zveze pripadajo vsi obrtniki v kraju, ločeni v štiri odseke, ki ustrezajo združenjem, iz katerih sestoji Zveza. Ce ne bi bilo obrtnikov te ali druge stroke, se število odsekov ustrezno zniža. Za finansiranje in poslovanje teh poverjeništev morajo skrbeti posamezna prizadeta združenja po smernicah, pod nadzorstvom in z vzporejajočim sodelovanjem Zveze. Člen 8. Do vštetega 31. januarja 1942-XX morajo predložiti strokovna združenja iz drugega odstavka člena 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX, št. 151 Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine v odobritev svoje bilance, sklenjene na dan 31. dec. 1941-XX kakor tudi imenik svojih članov in vzorec za nova pravila, prirejena v smislu članov in vzorec za nova pravila, prirejena v smislu nove organizacijske pristojnosti združenj. V teh pravilih, ki jih morajo skleniti pristojni organi prizadetih združenj, katerim se pritegnejo predsedstveni odbori spojenih združenj, se morajo izdati natančne določbe o pravicah in dolžnostih članov, sestavi in pristojnosti posameznih organov združenj, upravnem poslovanju in sestavljanju bilanc kakor tudi vsi drugi predpisi, katere morajo obsegati zaradi njih rednega poslovanja po določbah zakona in odredbah oblastev. Pravila iz prednjega odstavka pregleda svet Zveze, ki lahko zahteva, naj se izvedejo vse spremembe, ki se mu vidijo umestne; nato jih pošlje Zveza Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino v odobritev. Člen 9. Vsa druga obrtniška združenja, razen združenj, navedenih v tej naredbi, ki morajo po naredbi z dne 15. novembra 1941-XX, št. 151 veljali za razpuščena in spojena v pristojna združenja Pokrajinske zveze delodajalcev, morajo v petih dneh od dne uveljavitve te naredbe predložiti svoje, s tem dnem sestavljene imovinske bilance, kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov na ta dan, svoja pravila in vse druge podatke za oceno njih poslovanja Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, ki odloči sporazumno s predsednikom Zveze delodajalcev o njih včlanjenju v ta združenja. V istem roku morajo združenja tudi sestaviti inventar svoje premične in nepremične imovine in jim je od tega dne dalje prepovedano vsako upravno dejanje, kolikor ni neogibno potrebno za njih poslovanje. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 17. novembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli je imenoval za predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev g. dr. Ivana Slokarja. Strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Ek6C. Emilio Grazioli je odredil fašista dr. Silvija Mar-chesonija, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske zveze delodajalcev v 6mi6lu področja, ki mu je določeno s čl. 7 naredbe z dne 15. novembra. Visoki Komisar predseduje seji Zveze industrijcev V ponedeljek poj>oldne je Visoki komisar predsedoval v vladni palači sestanku vseh voditeljev zveze industrijcev. Temu sestanku so predsedovali tudi zvezni podtajnik ;n nekateri funkcionarji Visokega komisariata Poleg teh so bili prisotni še glavni tajnik Trgovinskoindustrijske zl>or-nice Ivan Mohorič in tajnik g. dr. Ivan Pless. Predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprotnik je naslovil na Visokega komisarja spoštljiv jjozdrav v imenu industrijcev in se mu je zahvalil za to, da je predsedoval seji. Dr. Golia, tajnik Zveze industrijcev, je nato prečital podrobno poročilo o položaju v posameznih industrijskih panogah. Visoki komisar je obravnaval splošni položaj industrije 7. ozirom na dogodke v zadnjih mesecih ter je orisal različna vprašanja, ki so se pokazala in ie zlasti podčrtal zanimanje Fašistične vlade glede industrije z zagotovilom, da se bo to inte-resiranje nadaljevalo tudi v bodočnosti za rešitev raznih vprašanj, ki so mu bila predložena in ki ne obsegajo samo Ljubljansko pokrajino, temveč imajo tudi nacionalni in mednarodni izgled. Visoki komisar je potrdil zamisel, da je industrijska delavnost važna ne samo z gospodarskega in splošnega stališča, temveč tudi zaradi zaposlitve delovnih moči, in je izjavil še enkrat, kar tiče vprašanja surovin, da bodo lokalne industrije obravnavane ravnotako kot nacionalne, italijanske industrije. Za važno vprašanje lesa glede njega proizvodnje, prevoza, delovnih sil in izvoza si je rezerviral sklicanje tozadevnega posebnega sestanka. Eksc. Grazioli je jx)leg tega odredil, da bodo vsa druga navedena vprašanja takoj in praktično obravnavana po pristojnih organih, da bi se našel najboljši način za njih rešitev. O vprašanjih dnevnega reda so govorili mnogi navzoči voditelji- Navodila za izvršitev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o obrtih z dne 5. nov. 1931., glede na zakon o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931 in njegove poznejše spremembe, glede na svojo naredbo z dne 15. novembra 1. 19lt-XX št. 151 o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in preureditvi njih stanovskih združb, na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maia leta 1941-XX št. 291 odreja: Člen 1. V smislu drugega odstavka člena 2. uvodoma navedene naredbe se Zveza industrijcev za Dravsko banovino preimenuje v Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine in se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Člen 2. V smislu drugega in tretjega odstavka čl. 2. uvodoma navedene naredbe se Združenje trgovcev za Ljubljansko okolico, za Logatec, Ribnico, Kočevje, Novo mesto in Črnomelj spojijo z Združenjem trgovcev za mesto Ljubljano, ki se preimenuje v Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine in vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Prav tako se Združenja gostilniških podjetij Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Lož, Ribnica, Velike Lašče, Kočevje, Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj in Metlika spojijo z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine iz prednjega člena. V zvezi z odredbami iz prednjih dveh odstavkov se Zveza trgovskih združenj za Dravsko banovino in Zveza združenj gostilniških podjetij za Dravsko banovino, obe s sedežem v Ljubljani, spojita z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine. Člen 3. Zveza bančnih in zavarovalnih zavodov za Dravsko banovino se preimenuje v Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov. Ljubljanske yo- Obisk voditelja italijanskega obrtništva v Ljubljani Ob svoji vrnitvi iz Hrvatske je v sredo priSel Ljubljano nac. sv. Gazotti, predsednik Mednarodnega centra za obrtništvo in Federacije obrtništva, katerega so spremljali nekateri njegovi sodelavci. V vladni palači se je sestal z Visokim komisarjem, s katerim je obravnaval vprašanja, ki tičejo organizacijo in obrtništvo pokrajine. Zvečer je odpotoval v Rim. Dolžnost priglaševanja priseljencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli je smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo določbe njegovih naredb o ukrepih za zaščito javnega reda in o predpisih za promet in gostinske obrate določbam Ducejevih razglasov 0 kazenskih določbah za ozemlja pripojena Kraljevini Italiji z ukazom 3. maja in 18. maja letos, odredil, da se razveljavijo čl. 1—7 naredbe z dne 11. septembra, ki govore o ukrepih za zaščito javnega reda, razveljavijo, ostane pa v veljavi čl. 8 o obveznosti priglaševati priseljence v Ljubljansko pokrajino za tiste 06ebe, ki jih vzamejo na stanovanje. Nadalje se razveljavlja odločba z dne 29. septembra 1941-XIX. Nova naredba je 6topila v veljavo z dnem objave v Službenem listu t. j. dne 19. novembra. Popis židovskega imetja v Sofiji Sofija, 20 novembra. AS. Končan je popis židovskega imetja v Sofiji in izkazalo se jc, da znaša premoženje Židov v Sofiji jx>ldrugo milijardo levov. Od te vsote je država pobrala 350 milijonov levov kot izreden davek in sicer na jx>dlagi zakona, ki je bil pred kratkim izgla sovan. Madžarska zunanja trgovina Budimpešta, 20. novembra. AS. Poročevalec za madžarsko trgovinsko ministrstvo poslanec Spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o pokrajinskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinahe z dne 12. decembra 1933, št. 285, in pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36.034 bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinahe z dne 30 oktobra 1930. št. 249 in poznejše spremembe z dne 16. oktobra 1937, št. 87.381, na podstavi kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX št. 492, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se spremenita zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev in pravilnik k temu zakonu, kolikor gre za plačilne razrede, rente vobče in višino prispevkov, da se prilagodijo zamenjavi valute in sedanjim raz- meram, , po zaslišanju mnenja prizadetih stanovskih združb, odreja: Člen 1. Plačni razredi iz odstavka 2. § 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. se spreminjajo takole: Letni prejemki lirah Letni zavaro- v vani prejemki Plačni razred od do v lirah I. 57 2.400 2.400 II. 2.401 3.600 3.000 III. 3.601 4.800 4.200 IV. 4.801 6.000, 5.400 V. 6.001 7.200 6.600 VI. 7.201 8.400 7.800 VII. 8.401 9.600 9.000 VIII. 9.601 10.800 10.200 IX. 10.801 12.000 11.400 X. 12.001 13.200 12.600 XI. 13.201 14.400 13.800 XII. 14.401 15.600 15.000 XIII. 15.601 16.800 16.200 XIV. 16.801 — 18.000 Člen 2. Invalidska renta iz odstavka 6. § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. se spreminja tako, da znaša: c. oj — — rt a . aS s c * K S §3 « £ oŠ o-0% . 0 2 o S m G N n « p'Z —, S o> a * gogS S A n n o E« « " > S n o <3 ra ^ " ; O a S 2§2 ® i M SSSf:-* uEO .— O .2 ® a! > SgSSo I. II. III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. 480 600 840 1.080 1.320 1.560 1.800 2.040 2.280 2.520 2.760 3.000 3.240 3.600 720 900 1.260 1.620 1.980 2.340 2.700 3.060 3.420 3.780 4.140 4.500 4.860 5.400 36 45 63 81 99 117 135 153 171 189 207 225 243 270 1.800 2.250 3.150 4.050 4.950 5.850 6.750 7.650 8.550 9.450 10.350 11.250 12.150 13.500 lir lir lir 24 24 — 30 30 — 42 39 3 54 45 9 66 51 15 78 56 22 90 60 30 102 64 38 114 68 46 126 72 54 138 76 62 150 80 80 162 84 78 180 90 90 Angal je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da se velik del madžarske zunanje trgovine usmerja v državah Osi. Tako je tudi na tem [jolju vzajemnost Madžarske z državami Osi popolna in se tudi na tem polju razvija sodelovanje za novi red v Evropi. Izvozni kontingent goveda v Italijo je bil povečan, Italija pa je povečala izvoz tekstilnih proizvodov na Madžarsko. Zaklad češke krone izročen Heidrichu v varstvo Praga, 20. nov. AS. V starem cesarskem gradu v Pragi je predsednik protektorata Hacha izročil zastopniku državnega pokrovitelja Heidrichu ključe zaklada češke krone. Ta zaklad hranijo v kripti praške stolnice. Sedem ključev so najprej čuvali praški nadškof, zastopnik kapitlja in praški župan, predsednik okrožja, predsednik vlade in dva svetnika. Tako so simbolični češki zakladi prešli pod pokroviteljstvo Nemčije. Ameriški vojni izdatki Washington, 20. nov. AS. Roosevelt je zahteval od kongresa nadaljnjih šest milijard in 687 milijonov dolarjev za vojne namene. Več kot polovico tega denarja je namenjenih za izdelavo topov. Razen tega je Roosevelt zahteval 380 milijonov dolarjev za mornarico, od tega 120 milijonov za oborožitev trgovskih ladij. Najprvo bodo oborožene tiste ladje, kjer bo treba manj dela za instalacijo topov. Peti seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. V Službenem listu z dne 19. novembra je izšel peti seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. Število oseb v seznamu znaša 237 iz občin Kočevje-okolica, Kočevska reka, Mozel, Gornji Vecenbah, Onek in Kočevje. Likvidacija. Ljubljanska gradbena družba z o. z. v Ljubljani. Kristal d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla je prenesla svoj sedež v Ljubljano. Delniška glavnica se je pretvorila iz dinarjev v lire in znaša 95.000 lir. Člen 3. Prispevki iz odstavka 4. § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933, se spreminjajo tako, da so: od prispevka odpade na v plačnem mesečno Blužbodajalca nameščenca razredu I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. Člen 4 Prostovoljni zavarovanci spadajo v rar,-red, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevali. Člen 5. Odstavek A. člena 3. pravilnika za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36.064 se spreminja takole: »A. Letna invalidska renta sestoji: 1. iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata: a) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir, b) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za vso zavarovalno dobo; 2. iz '/» prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.« , Povprečni prispevek za dobo od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1923 se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924, čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec. Člen 6. Invalidske, starostne, vdovske m otroške rente (za sirote), vključno tekoče, se zvišujejo z izredno podporo takole:. — minimalna invalidska renta od lir 95 na lir 250 na mesec, _ invalidske rente do 27 lir se zvišujejo za 15 %, — invalidske rente' od 271 do 360 lir se zvišujejo za 10 %, vendar ne smejo biti manjše ko 311 lir, — invalidske rente od 361 do 400 lir se zviSu-jejo za 5 %, vendar ne smejo biti manjše ko 396 lir, — minimalna vdovska renta se zvišuje od 57 lir na 180 lir, — vdovske rente do 230 lir se zvišujejo za 15 %, — vdovske rente od 231 do 300 lir se zvišujejo za 10 %, vendar ne smejo biti manjše ko 265 lir. Pri vdovskih rentah se za vsakega otroka pod 18. letom starosti, in sicer za največ 3 otroke, dodaja po 20 lir na mesec. Minimalna renta za 1 siroto se zvišuje od 57 na 180 lir. Invalidske rente po 460 lir in vdovske rente po 300 lir, ki tečejo do 31. decembra 1941-XX, ee zvišujejo za 5 % Člen 7. Pravico do izredne podpore iz člena 6. imajo tisti rentniki, ki so pridobili ali še pridobe pravico do rente le na podlagi zakonitega obveznega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, pripojenem kraljevini Italiji ali v starih j>okrajitiah kraljevine Italije. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan ohjave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajin« z učinkom od 1. novembra 1941-XX. Ljubljana, dne 15. novembra 1941-XX. Tehnična fakulteta zaprta V ponedeljek dopoldne je krajevna kvestura Izvršila nenadoma preiskavo v poslopju tehnične fakultete ljubljanskega vseučilišča in je zaplenila številni material za subverzivno propagando. Aretirala je 29 dijakov. Visoki komisar je z odlokom v četrtek odredil, da se za nedoločen čas ukinejo vsa predavanja in delo na fakulteti, in je poleg tega odredil še, da se poslopje zapre. * Skrb za naie vseučilišče je bila našemu narodu vedno najbolj na srcu. Ko smo postali Ljubljanska pokrajina, je Fašislična vlada imela za to polno razumevanje fer je pokazala, da ima namen ne samo vzdriali delovanje našega vseučilišča, temveč ga še povečati. Zaradi tega je tudi z dejanji hotela dokazati, da je njen interes dejansko usmerjen k ohranitvi in povečanju in delavnosti našega vseučilišča. V ta namen je votirala 20 milijonov lir za izgraditev vseučiliških zavodov, v katerih bi naša mladina našla pouk za delo v bodočnosti. Toda razumljivo je bilo, da je obenem, ko je votirala tako velike zneske za vseučilišče, zahtevala tudi popolno lojalnost tako dijaštva kot vse Ljubljanske pokrajine. To so razumeli vsi odgovorni ljudje in ogromna večina prebivalstva, ki so zagotavljali ob številnih prilikah, da hočejo storiti vse, da bo ljubljansko vseučilišče oslalo in se razvijalo še lepše kakor tudi vse ostale slovenske kulturne naprave. Jasno je, da vse te kulturne naprave, v prvi vrsti vseučilišče samo, nikakor ne smejo služili podtalni in prevratni propagandi, ki je obenem tudi protiitalijanska. To je javnost pravilno razumela, razumele so tudi vseučiliške oblasti in je razumela tudi večina dijaštva. Vendar pa se je izkazalo, da se te odgovornosti napram sebi in vsemu narodu niso zavedali nekateri dijaki. Zlasti je to tem manj opraeičljivd, ker so oblastva tolikokrat jasno in naravnost povedala, kaj se bo zgodilo, če bo vseučilišče služilo prevratni propagandi. Zato ne more biti presenečenja nad tem, da so prišli sedaj izredno strogi ukrepi, ki ne zadevajo več samo posameznikov, temveč celo skupino. Zato bomo kaj takega tudi še v bodočnosti doživeli, če se ne bodo spametovali oni, katerim je v prvi vrsti namenjeno vseučilišče. Kajti po tolikih opominih vendar ni mogoče reči, da se ne bi zavedali, kakšne posledice pridejo in bodo še prišle. t Misijonar Aleksander Martelanc c. M. Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani duhovnik Misijonske družbe sv. Vincencija Pav. g. Aleksander Martelanc. Pretekli teden še popolnoma zdrav in čil, se je močno prehladil, nakar ie sledila huda pljučnica, kateri je zaradi slabotnega srca podlegel. Rojen je bil v Barkoljah pri Trstu 25. decembra 2880. Gimnazijske študije je napravil v Trstu, bogoslovje je pa študiral v osrednjem semenišču v Gorici. V mašnika ga je posvetil tržaški škof dr. Nagi dne 17. decembra 2903. Bil je kaplan pri Sv. Jakobu v Trstu, potem pa župnik na Proseku. Prenovljena župna cerkev na Piro6eku, ki je ena najlepših v tržaški škofiji, je časten spomenik njegovega tihega, pa vztrajnega dela. Leta 1917 je vstopil v noviciat Misijonske družbe sv. Vincencija Pav. v Grobljah. Že 20 let prej je namevaral postati misijonar, pa mu razmere niso dopustile. Po dovršenem novict«,,-tu je začel goreče misijonariti; tudi v ljubljanski stolnici je bil pri predzadnjem misijonu. Deloval je v redovnih hišah v Ljubljani, na Gradu pri Gorici, v Radečah pri Zid. mostu. Zadnji dve leti je bil voditelj novincev v Misi-jonišču v Grobljah, odkoder je prišel z novinci ineseca junija v Ljubljano. Nebeški Misijonar naj bo plačnik njegovemu gorečemu misijonskemu delovanju. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 14 iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor U, k Sv. Križu. R. i. p Zalo je danes naša dolžnost opozoriti naše ljudstvo in vse posameznike, da naj se vendar ie spametujejo. Kajti ne gre več, da bi neodgovorni ljudje povzročali neocenljivo škodo svojim tovarišem in vsemu narodu. Treba je vedeti, da hoče Slovenija živeti, da hoče ljudstvo delati in da morajo biti zato is narodove srede odstranjeni neodgovorni ljudje, ki hočejo baš nasprotno kot si ieli ogromna večina prebivalstva. Življenju naše pokrajine povzročajo ti ljudje samo škodo, ki je posebno v današnjih, časih neocenljivo velika, in zdravi čut ljudstva mora odkloniti delovanje teh ljudi, ki spravljajo ne samo sebe v nesrečo, temveč' ludi ves narod. Dovolj je bilo nepotrebnih stvari in konec mora bili sedaj takih dejanj, katerih posledice čutijo ludi oni, ki so dejansko nedolžni. Zato mora biti la ukrep zadnji opomin v zadnji uri, da delo, ki ga opravljajo taki ljudje, ni narodno delo, temveč ubijalno delo, ki povzroča samo škodo in trpljenje, kateremu bi se bilo z lahkoto ognili, če bi ne imeli besede ljudje, ki ne čutijo v sebi nobene odgovornosti do soljudi in do vsega naroda. Zdrava naša sredina mora take ljudi izločili, kar bo samo v korist večine prebivalstva. ^Junaška" dejanja partizanov I V sredo dopoldne je bil pred svojim lastnim stanovanjem zavratno ubit slovenski policijski stražnik Koželj Josip, ki je imel nad 11 let službe in ki je vedno vzorno služil v skrbi za svojo družino in svojo dolžnost. Sledimo klicu svojega škofa! Priprave za pobožnost devetih prvih petkov so v polnem teku Že včeraj smo omenili, da teh pobožnosti naš narod v obsegu kakor jc sedaj zamišljen, še ni opravljal. Zato pa je treba tudi posebnih priprav, da bo milost in blagoslov, ki ga hofe deliti presv. Srce Jezusovo med nas, res našlo nas vse pripravljene, da bomo Njegovo dobroto in usmiljenje sprejeli. Danes se mora strniti y teh pobožnostih sleherni Slovenec, ki ima še iskro vero v sebi, kajti prav v tem času je potrebno, da se otreseino pregreh in zablod, da radi njih zadostimo presv. Srcu Jezusovemu s spokorno molitvijo, da bomo lahko hodili po poti pravice iu resnice. Zato pa moramo mi vsi na delo za veličasten uspeh teh pobožnosti. Pripravljalni odbor za te pobožnosti mora biti ustanovljen v vsaki fari, pa tudi v tistih naseljih, odkoder bodo ljudje hodili v podružnične cerkve. Gg. župnike najlepše prosimo, da vzpodbude svoje farane k vnetemu, gorečemu delu v okviru teh pripravljalnih odborov. ' V Ljubljani naj se ustanove široki pripravljalni odbori po farah, da bodo obvladali vse pomerije župnij in pritegnili k pobož-nostiin vse, ki bivajo bodisi v visokih palačah ali skromnih hišicah. Pripravljalni odbori so potrebni tudi med stanovi, za ljud-skošolske otroke, za srednješolce, akademike in starešinstva. Na KR. katehetih in profesorjih pa leži tu največji del napora za čim večji uspeh. Pozivamo Marijine družbe, dekli-" ške krožke in vse fante, da so organizirano vržejo na delo, najprej v svojem krogu, potem pa ludi izven svojih krožkov, da sc bo udeležil teh pobožnosti vsak faran. Pokažite pri tem delu, ki je prav za prav od najmanjše simpatije za to pobožnost pa do naj-gorečnejše molitve ena sama velika prošnja za zadoščenje in za mir Kristusov med nanu — da ste pravi pojiolni katoličani, apostoli Kristusovi, ki jih današnji čas zahteva! Še ta teden bodo vsi župni uradi dobili navodila la delo pripravljalnih odborov in drugo v posebnih okrožnicah. Začetek pobožnosti jc že prihodnji teden, zato je treba slediti navodilom i vso gorečnostjo, požrtvovalnostjo in neizprosno točnostjo. Presv. Srce Jezusovo kliče danes vsakemu katoličanu, da postane popoln, t o t a I i t a r c a katoličan, brezkompromisen apostol vsega dobrega, kar nas uči naša katoliška vera, ki na in v tem velikem času nudi posebno ugodnost, da s svojim apostolskim delom odpremo vsakemu SI o v e n c u njegovo dušo za milosti svetišča božjega, vzvišenega Srca Jezusovega. Odbor za pobožnost 9. prvih petkov. Dr. Ivan Kraljic - stolni kanonik v Liubljani Ljubljanska stolnica je dobila novega kanonika dr. Ivana Kraljica. Ižanec je g. doktor, saj se je rodil prav v središču Iga, v kmelski hiši po domače pri Polkovem, 14. avgusta 1898. Naj reče o Ižancih kdo kar hoče, nekaj jim mora priznati vsakdo, kdor jih pozna, da so namreč izredno delavni. Oče in mati g. Ivana ms a zaostajala za drugimi Ižanci, zato se jima je zdelo samo po sebi umljivo, da mora njun najstarejši sin Ivan pasti živino, še preden je sel v solo./I ako je Polkov Ivan, ko še ni poznal abecednika, ze dobil pastirsko palico v roko, v drugo pa velik kos kruha in je vodil domačo živino daleč na barje na pašo. To ni bila igrača za otroka! Saj vemo, da e na barju polno jarkov napolnjenih z vodo. Ie nevarno za živino in otroka. Jeseni v megli je pa moral tudi Ivan stati ure in ure bos ali pa v mokrih čevljih na mokrih barskih tleh. Verjetno je, da je že takrat dobil kal bolezni m je pri dvajsetih letih popolnoma oslepel. A tudi pozneje, ko je hodil na Igu v ljudsko šolo in je prihajal iz škofijske gimnazije v Sent Vidu domov na počitnice, je še vedno pomagal očetu pri kmetiji, in sicer tako zelo, da nekateri Ižanci niti niso vedeli, ali Ivan študira, ali je sploh doma pri gruntu. Najbolj naporno kmetako delo je pa bilo zanj leta 1918. ko mu je spomladi umrl oče, on na eno oko že slep, doma kot vojak na dopustu, se preobleče kot kmet in mesto očeta opravlja vsa najtežja kmetska dela od 3 do 4 zjutraj, pa zvečer do 10 ali 11. Kakor mnogo drugih, je tudi Ivana svetovna vojna odtrgala iz šole. V sedmem gim. razredu meseca maja leta 1916 je bil poklican k vojakom. Med vojaško službo je dokončal gimnazijo m leta 1918 napravil z odliko maturo. Komaj 18 letni fant je pri vojakih trpel glad in žejo, vročino in mraz kakor V6i njegovi tovariši. Naj 06tane v spominu samo en dogodek iz njegovega vojaškega življenja. Kot rezerva je čakal njegov oddelek v Novem mestu. Nekega dne so imeli spoved in naslednji dan v kapiteljski cerkvi sv. obhajilo. Ivan je bil kot prostak, redov, pa pride k sv. maši, ko je bila cerkev že skoraj ptolna, zato ostane pod korom. Ko proti koncu sv. maše pozvoni za sv. obhajilo, obstoje po cerkvi vojaki večina na svojih mestih, ker niso hoteli k sv. obhajilu, le Ivan se rije med množico 6 sklenjenim rokam do oltarja. Težka je bila pot, marsikateri pogled in opazka 6ta ga zadela, a on se zato ni zmenil. Ko ga zvečer sreča 60. godovni dan Danes praznuje Brodnikova mama na svojem domu v ŠiSki 60. godovni dan v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov. — Nihče ji ne bi prisodil šestih križev, pa zdi se človeku, da sta jo prav križ in trpljenje ohranila v vsej svežosti. Ni ga jutra, da ne bi pri zgodnji sv. maši črpala moči za svoje dnevno delo, ki ga opravlja kot čebelica nepretrgoma in skrbno. Od Brodnikove mame ne gre nobeden praznih rok. Nič nima, pa še tisto razdaja. Njen dom je pribežališče revnih, nobeden ne gre od nje, da ne bi česa prejel. Zgodi se, da se dan za dnem vrste pri njej betežni, za katere že najde skorjico kruha in pripravi ležišče; vse z neko materinsko nežnostjo, brez sence nezadovoljnosti. Ce pa je koga pretrdo prijela, potem ji je dan skaljen v samoobtoževanju in ta dan se njen prešerni smeh ne razlega po hiši in vrtu. Vsi ji iz srca ob šestem križu želimo, da bi še mnogo let dobrote delila in iz njih črpala zadovoljstvo. Obsodbe zaradi navijanja in verižništva Ljubljana, 20. novembra. Splošen pregled o vseh razpravah in navijal-6kih zadevah, ki so se vrstile od začetka avgusta do srede novembra kaže, da je bilo v sobi št. 79 že 171 kazenskih razprav v pogledu prestopkov zaradi prekoračenja najvišjih cen in veriženja. V tem času je bilo 92 obtožencev obsojenih na skupno 627 dni zafiora, dalje na 23.750 lir denarne kazni, na 4.541 lir povprečnine. Pogojno je bilo obsojenih le 15 obtožencev, vsi drugi nepogojno, oproščenih pa je bilo zaradi pomanjkanja dokazov 65 obtožencev, ostale razprave še niso končane. V orvi polovici tega meseca je okrajno sodišče ^prejelo mnogo eovih ovadb zaradi kršitve raz- nih protidraginjskih predpisov in uredb. V prvi vrsti gre za kršitve navodil o nakupu in prodaji krompirja, dalje o zalogah bencina in drugega goriva, kakor tudi za kršitve uredbe o najvišjem pribitku, dopustnem k nabavnim cenam blaga pri nadrobni prodaji. Dnevno se v sobi št. 28 vrste različne razprave, pri katerih razni ljubljanski trgovci morajo polagati račune in vzroke, zakaj 6o zaračunavali za različno blago previsoke prebitke odnosno previsoke odstotke dobička. Na okrajnem sodišču je sedaj do 165 tekočih zadev zaradi kršitev protidraginjskih uredb. Največ ovadb je bilo podanih po čl. 5 protidraginjske uredbe. Dalje je bilo 40 ovadb začasno odloženih, kjer gre za nakup krompirja brez privoljenja FVe-voda. Poziv učiteljem Učiteljska organizacija v Ljubljani poziva vse spodaj navedene, da se takoj danes osebno zglase v njenih prostorih v Frančiškanski ulici št. 5-1, zaradi važnega obvestila. Ahtik Josipina, Ankele Franc, Ažman Emilija, Belihar Anton, Boječ Štefana, Ceh Ivo, Debelak Rudolf, Ferenčak Franja, Flajs Franc, Gale Marija, Golar Emanuel, Grum Ivan, Hrovat Leopold, Hudales Zoran, Iglič Marija, Knafeljc Franc, Koče Vilma, Kunej Darinka, Levstik Ivan, Kle-menčič Franc, Kocbek Jože, Macarol Rudolf, Ma-tjan Matevž, Medvež Anton, Mihelič Egon, Miklavc Ivana, Miklavčič Francka, Mokorel Viktor, Oča-kar Ana, Pečnik Gustav, Pipan Gabrijela, Pire Jože, Plehan Albin, Podgornik Franc, Prešeren Adolf, Rak Miroslav, Rakovec Cirila, Reja Frančiška, Sever Marija, Sila Milan, Skok Ferdinand, Skrt Milena, šašek Antonija, Šavli Andrej, Švaj-ger Zora, Šinkovec Viktor, Škof Ana, Šnuderl Hin-ko. Štrukelj Vida, Tratar Josip, Verbič Franc, Vidmar Gabrijela, Trotovšek Julija, Vodnik Ignacij, Vrhnjak Marija, Zupančič Josip, Brus Boris. Navedeni učitelji-ice naj se čimprej zgla-sijo v lastnem interesu v Frančiškanski ulici 8, soba 12: Okorn Marta, Obleščak Zora, Velikonja Marija, Nežič Olimni2ja, Klun Angela, Se-rajnik Beno, Germek Nada, Mišič Dauijela in Pire Marija. i rami m pravi: vojaški komandant, ga potreplja po »Dečko, zjutraj si bil pa junak!« Leta 1917 je odšel njegov oddelek na soško fronto. Tu se mu je pripetila nesreča, da je bil ranjen in je izgubil jjopolnoma vid na dettsem očesu. Zdaj se je šele začelo pravo trpljenje, ki je trajalo več let in je bil Ivan v nevarnosti, da za vedno popolnoma oslepi! Jeseni leta 1918 vstopi v bogo: slovno semenišče v Ljubljani, ker je bilo 6tanje oči trenutno boljše. A ker je študiral in rabil le levo oko, je 6 časom a oslepel na obe očesi, tako, da niti v temi ni več razločil luči. Pričelo se je tudi strašno duševno trpljenje. Toliko se je trudil in mučil in pri dvajsetih letih naj ostane za vedno slep! Bil je neštetokrat v bolnišnici, pri zdravnikih v Ljubljani, šel je k očesnemu zdravniku v Celovec, šel na Dunaj na kliniko, zdravil ga je pa tudi s knajpanjem domačin že umrli Erjavec, ključavničar na Igu. In g. Ivan se še vedno rad pohvali, da mu ta zadnji ni najmanj pomagal. Kako je bil Ivan vesel nekega večera, ko je na kaplanij6kem vrtu na Igu 6pet po daljšem času razločil luč od teme! Vsa leta, kar je bil g. Ivan v semenišču so mu nagajale oči pri študiju. Zlasti jm drugo leto, ko vse leto ni mogel ničesar prebrati, samo poslušal je predavanja, poslušal svoje tovariše, ki so študirali, pa je vendar napravil vse skušnje celo z boljšim uspehom kot večina njegovih tovarišev. S tem je pokazal svojo nadarjenost in izreden sjx>min. Zanimivo je na pr. kako je študiral cerkveno zgodovino za skušnjo. V velikih piočitnicah je doj>oldne prišel v kaplanijo na Igu. Tam mu je takratni ižanski kaplan iz knjige prebral več strani. Ivan je samo ]>oslušal. Ce sta šla popoldne na sprehod pa je ta bolj vedel ponoviti vse jetnice, imena, sploh vse, kot oni, ki mu je tvarino prebiral. Poleg naravnih in nadnaravnih darov, ki jih je Kraljiču podelil Bog, si je v težkem delu od otročjih let pridobil izredno energijo za delo, neko samozavest in odločnost za načela, v večletnem trpljenju bolezni pa pripravljenost za žrtve, mehkobo in milobo v občevanju in sočutje ter plemenitost do sočloveka, zlasti do trpečih. Vse njegovo 19 letno dušnopastirsko delovanje je prepleteno s temi njegovimi tako lepimi odlikami. Zato je g. Ivan osvojil tudi povsod 6rca ljudi in žel kot dušni jjastir joovsod krasne uspehe. Bodisi, da je deloval na deželi med preprostim ljudstvom, kakor v Mirni in Šmarju, ali med dijaki kot prefekt v škofovih zavodih, ali pa kot kaplan pri 6v. Jakobu v Ljubljani in nazadnje kot spiritual bogoslovcev in sjx>vednik uršulink v Škofji Loki. Izredno energijo je g. Kraljič pokazal zlasti pri doktoratu. Novo mašo je imel že 1. 1922., šele po 13 letnih izkušnjah praktičnega dušnega pastirstva pa še enkrat temeljito preštudira bogoslovne vede, ko za to ni imel niti en mesec dopusta, pa pri svojih slabotnih očeh študira ponoči, ker podnevi je bilo navadno dovolj dušnopastirekega dela. In res i. 1935. napravi s prav dobrim uspehom doktorat. Končno naj bo omenjena le še njegova disertacija za doktorat. Spisal je učeno, a vsakemu laiku umljivo razpravo: »Nauk sv Avguština o laži«. Najbrže je g. Kraljič ta predmet namenoma zbral, ker mu je resnicoljubnost piosebno pri 6rcu in mrzi ne samo navadno laž, ampak tudi tako imenovano diplomatsko laž in vsako neiskrenost. Bog daj, da bi posebno v sedanjem ča6u novi g. kanonik 6 svojim zgledom, naukom in svojimi znanstvenimi razpravami, pripomogel nam Slovecem do zmage resnice* Odlično priznanje našega glasbenika Te dni je hil sprejet na visoko cerkveno glasbeno šolo >Scola Pontifice< v Rimu p. Fr. Ačko, učenec skladateljske šole Srečka Koporca, in sicer brez obligatnega sprejemnega izpita takoj v peti letnik kompozicije. P. Ačko je predložil izpitni komisiji poleg že objavljenih skladb tudi »Ouverturot za orkester in »Missa solemnisc za soli, zbor, orgle in orkester. S temi deli je namreč p. Ačko absolviral skladateljsko šolo Srečka Koporea. Skladbe p. Ačka so tako s formalnega kakor tudi zlasti instrumentalnega stališča pohvalili nadvse in čestitali tudi skladatelju Koporcu za skladateljsko šolo, ki da je prvovrstna. Izredno so se zanimali tudi za osebnost skladatelja Koporca in za njegovo šolo. Kakor že znano, skladateljska šola Srečka Ko-jjorca deluje v Ljubljani tiho, nemoteno, skromno toda vztrajno že pelo leto. Iz njegove šole je izšla že vrsta mladih skladateljskih talentov. Objektivno priznanje, ki ga je dala izpitna komisija visoke cerkveno-glasbene šole »Seola Pontificec v Rimu, skladateljskemu pedagoškemu delovanju Srečka Koporca je spet dokaz, da je obstoj njegove šole, ki je namenjena samo za skladatelje, nujno potreben za naše glasbene razmere, ker negira vsako šolsko vsakdanjost. Skladatelj Ko-porc je prejel odlično glasbeno strokovno priznanje iz Rima, dasi ga doma bolj malo poznamo kot skladatelja, kajti njegova skladateljska dela dosedaj niso našla — in to brez utemeljenih razlogov — niti skromnega mesta v domačih koncertnih programih, pač pa v tujini. Skladatelju Koporcu iskreno čestitamo na ponovnem odličnem uspehu njegove kompozicijske šole in smo na to ponosni. Nič se ns spremenHo... Ce vprašaš koga, ali bi ne bilo priporočljivo, da bi se ukvarjali s stvarmi, ki ustrezajo resnosti teh časov, in naj bi one plehke zabave odložili na poznejši, bolj primeren čas, pa boš slišal nemara tale odgovor: »Ker je čas že tako in tako resen, bi bilo pač brez pomena, da bi prispevali še mi k tej resnobi in bi imeli vsi kisle obraze.« Tudi glede na način, kako se ljudje odzivajo na bistvene ugovore, se ni nič spremenilo... Res je, da ne bi bilo prav, če ljudem ne bi privoščili vsaj malce veselja. Vendar ne bi škodovalo vsaj malo več čuta odgovornosti za vse tisto, kar se dogaja izven naših štirih sten. Saj smo konec koncev le mi vsi vsaj deloma odgovorni za vso to svetovno usodo. Veliki romantik in eden najbolj globokih pesnikov in oznanjevalcev resnice Jean Paul, je nekoč izrekel svoje, na prvi pogled zagonetno, a po daljšem preudarku prepričevalno mnenje, da odjekne ne le sleherna krivica, ampak tudi sleherna nepremišljenost, ki se pregrešimo z njo glede na neločljive vezi človeka s človekom v svojem zasebnem življenju, s tisočerim odmevom zunaj v velikem svetu. Te besede bi morale, če bi jih pravilno razumeli, marsikoga prisiliti k razmišljanju. Tak izreden čas, kot so sedanji dnevi, je kakor nalašč primeren za to, da se zamislimo sami vase, da si razjasnimo razmere med seboj in drugimi, da se poboljšamo in se spokorimo. V teh usodnih dneh, ki se je v njih mnogo do dna in bržkone za dolgo dobo spremenilo, moramo z bistrim pogledom in natančno napraviti obračun s svojimi dosedanjimi navadami na zunaj in znotraj, da bomo mogli imeti pravšen pogled na svojo življenjsko rdven v tem, skozi zmedo samih sprememb hitečem svetu in na naše dolžnosti, ki jih imamo do splošnosti. Sleherni človek ima zdaj še bolj v globokem |K>menu kot kdaj koli, svojo jiosebno življenjsko nalogo. Vsi se vprašajmo, katera je ta naloga. Odkrita komunistična organizacija na Estonskem Stockholm, 20. nov. AS: Dopisniki švedskih listov poročajo z vzhodnega bojišča, da so boljševiki po svojem umiku iz Estonske pustili v Estonski svoje zaupnike, ki naj bi vodili tajno komunistično organizacijo, ki bi izvajala sabotažna dejanja v zaledju nemške vojske. Policija pa je člane te organizacije razkrinkala in jih zaprla. Med njimi je več visokih uradnikov bivše estonske vlade, bivši načelnik v estonskem propagandnem ministrstvu, ki je že prevzel propagandni odsek v estonski komunistični stranki. Aretiran je tudi vodja estonskih komunistov Saep in več političnih komisarjev rdeče vojske. Naročite »SLOVENČEV KOLEDAR«! Še do 25. novembra imate čas! Veliki koledar bo obsegal 288 strani oblike skoraj polovico sirani »Slovenca« (faCHoez Koledar Petek, 21. novembra: Marijino darovanje; Ge-lazij, papež. Sobota, 22. novembra: Cecilija, devica in mučenica; Filemon, mučenec; Pragmacij, škof. Osebne novica = Iz duhovniške slnžbe. No župnijo Polica nad Višnjo goro je bil umeščen g. Janko Dolenc. dozdaj župnik v Trebelncm. — Župnija Trebelno je bila podeljena g. Ivanu Tiringarju, dozdaj župniku v Češnjicah. Umeščen je bil 5. novembra, isti dan kakor njegov prednik na novo župnijo. — Za župnika-vikarja v Stični je bil imenovan g. p. dr Tomaž Kurent O. Cist. — Za kaplana sta bila nameščena gg. Viktor Breznikar na Igu s sedežem na Kureščku, ter p. vlan Salmič O. Teut. na Vinici. Naročite »SLOVENCEV KOLEDAR«! Še do 25. novembra imate čas! Veliki koledar bo obsegal 288 strani oblike / skoraj polovico strani »Slovenca« — Ravnateljstvo državne klasične gimnazije sporoča, da se začne redni pouk: a) za osmošolce dne 24. novembra ob 13.50 v II. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici, b) za četrtošolce istega dne ob i6ti uri na uršulinski meščanski šoli v Nunski ulici, c) za vse druge razrede približno v 14 dneh, kar bo naznanjeno pravočasno v vseh dnevnikih. — Ravnateljstvo. — Redni občni zbor za »Katoliško (iskovno društvoc v Ljubljani bo prihodnjo 6redo, 26. novembra 1941, v posvetovalnici •Ljudske tiskarne« ob pol enajstih dopoldne. — Odbor. — Temperatura visoka, zračni tlak nizek. Letošnje novembrsko vreme je zelo spremenljivo. Menjavajo se naglo vsi vremenski pojavi. Včeraj je bila jutranja temperatura še pod ničlo, sedaj, v četrtek zjutraj, pa je visoko nad ničlo. V 24 urah se je jutranja temperatura dvignila kar za 7.3 stopinje in je zjutraj v četrtek dosegla +6.2 stop. C, to mnogo višje stanje, kakor ga je bila dosegla najvišja dnevna temperatura v sredo, ko je bila le + 5.6 stop. C. Barometer nasprotno je začel naglo padati. Od stanja 770.1 m/m v sredo je padel na 7.64.5 m/m. Toplo južno vreme je temeljito pospravilo tretjo snežno naklado. Po poljih je. sneg popolnoma izginil, drži se še v bolj osojnih krajih in gozdovih. Dva dni je vladala prav gosta megla, danes so se megle dvignile visoko in 6e kmalu zjutraj razpršile, znak, da lahko pričakujemo nastop novega deževja, niso pa izključene še kake druge vremenske spremembe, ko bi pritisnil sever. Nnolfe hn|l«of Najlepše ..PRAVLJICE' je 5 lir — Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali sledeči privatniki: Gospa Nada Kobi, Podpeč, 2000 lir; g. Ivan Gre- forc, trgovec, Ljubljana, kot prvi obrok za od-up ene postelje 5000 lir; g. Ivan Petrič, trgovec, Borovnica, za odkup ene otroške postelje, lO.O(K) lir: g. apotekar Gvido Bakarčič, Ljubljana, 2000 lir. Vsem darovalcem se najprisrčnejše zahvaljujemo, saj so s tem dokazali svoje socialno razumevanje in služili drugim za zgled. Predstojništvo medicinske klinike. — Nova izdaja »Informatorja« je izšla. Ta izdaja je znatno izpopolnjena ter zlosti obsega poleg dosedanjih voznih redov tudi vozne rede drugih železnic, ki tečejo po slovenskih tleh, ki pa so zunaj meja. Našteti in podani so tudi vozni redi na tistih progah, kjer bodo v kratkem šele začeli obratovati novi vlaki. Zato je tam navedeno, kdaj začne voziti kak vlak. Podane so tudi tiste proge, ki so važne za naše kraje. »Informator« je tako močno izpopolnjen ter ga priporočamo. 1 K razglasu o preselitvi Nemcev z dne 20. oktobra t. 1. je Visoki Komisar izdal važen dodatek, ki pravi da bodo oni Nemci, ki nameravajo ostati v Ljubljanski pokrajini, pridobili italijansko državljanstvo po določbah, ki bodo v ta namen še izdane, če imajo od prej državljanstvo bivše jugoslovanske države. Oni pa, ki so imeli že na dan 6. aprila 1941. XIX. nemško državljanstvo, bodo lahko ostali nemški državljani. Eni in drugi lahko še nadalje prebivajo v Ljubljanski pokrajini in v 6mislu zakonov svobodno opravljajo svoje delavnosti. 1 Za Miklavža revnim gojencem ljubljanske gluhonemmce 60 darovali Podpornemu društvu za gluhonemo mladino gg. predsednik Andrej Šara-bon, veletrgovec, 2000 lir; delikatesna tvrdka V. A. Janeš 250 lir; po 38 lir pa M. Semrajc, gostilni-čarka pri Sv. Križu in Pavlič Štefanija. Plemenitim dobrotnikom se društvo najtopleje zahvaljuje. 1 Brivski pomočniki, ki žele obiskovati brezplačni tečaj italijanščine, ki ga organizira Pokrajinska delavska zveza, naj se priglase na Pokrajinski delavski zvezi pri tov. Lombardu med uradnimi urami. Hkrati naj povedo, v katerem času žele, da bi bil ta tečaj. 1 Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo 23. t. m. ob 5 oopoldne prijetno in lahko umljivo komedijo: »Postržek«. Cene vstopnicam so nizke; priskrbite si jih pravočasno v društveni pisarni Rokodelskega doma, Petrarkova ulica 12-1. 1 Frančiškanska prosveta ponovi v nedeljo, 23. novembra ob 10 dopoldne v frančiškanski dvorani zabavno komedijo »On in njegova sestra«. Vabimo vse, da se te dopoldanske predstave udeležite v čim večjem številu. Vstopnice so že v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Ljubljana Anagrafični urad se preseli na Mestni trg Ljubljana, 20. novembra. Z odredbo Eksc. Visokega Komisarja št. 84. z dne 12. avgusta 1941-XIX je bil ustanovljen^ v vseh občinah Ljubljanske pokrajine anagrafični zavod, ki ima nalogo registrirati prebivalstvo. Zato je urad za seznam prebivalstva, ki je bil na policiji in katerega je potem prevzela Kr. Kvestura, prešel v delo ljubljanske občine. Ker je za tak urad potrebna lepa ureditev in popolno registriranje najsibo to za javnost ali za uradništvo, je bil dan na razpolago z naklonjenostjo Eksc. Visokega Komisarja anagrafičnemu zavodu lep prostor v sredini mesta, ki bo tudi lepo opremljen, moderno in lepo, kakor so to drugi anagrafični zavodi. Preselitev starega sedeža iz Bleivveisove ceste 22 na Mestni trg 23 bo v dneh 22., 23. in 24. t. m. in bo med tem časom urad za javnost zaprt. Urad bo začel zopet s svojim delovanjem v novih prostorih 25. t. m. in bo imel uradne ure od 9.30 do 13. Ob tej priliki obveščamo javnost, da bo pri-glaševanje gostov v hotelih, penzijonih in stanovanjih, kjer redno oddajajo sobe, ostalo odvisno od Kr. Kvesture in se bodo oddajali priglasi kakor dosedaj na Bleivveisovi cesti 22. • 1 K a t e h e f s k j sestanek. Vsi gg. ka-tehetje srednjih, meščanskih in ljudskih šol imajo danes, v petek, ob pol 7 zvečer sestanek v posvetovalnici KTD. Udeležba obvezna. — Odbor. 1 Kongregacija akademičark ima redni sestanek v frančiškanski kapeli v petek ob pol 7 in ne ob 7. Pridite točno ob pol 7 zvečer. Vse prisrčno vabljene! ..... i Dekliška Marijina kongregacija župnije Ma- ' ' pisemsko J---- „ . r.poldne v dprodaja vstopnic pri goju. 1 Društvo zobozdravnikov v Ljubljani vabi svoje člane na mesečni sestanek v soboto, dne 22. L m. ob 17. uri v restavraciji Štrukelj. rijinega oznanjenja uprizori svetopisemsko dramo »Jeftejeva hči« v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Sfili- Iz Spodnje Štajerske i Hrvatje se selijo s Spodnjega Š preseljevanje uredilo in kako se bodo uredila razna premoženjska vprašanja, o tem Iki sklepal poseben mešani nemško-hrvat-ski odbor. Božena Nčmcova »PRAVLJICE" -> le 5 lir ZA MIKLAVŽA! ..PRAVLJICE" lc 5 lir I Fotografski natečaj mesta Ljubljane, ki je že lani osorej jx>vabil vse poklicne fotografe in amaterje k tekmi z najboljšimi fotografijami Ljubljane, 6e bliža svojemu zaključku, saj morajo tekmovalci že do 1. decembra v mestnem go6jx>darskem uradu v Beethovnovi ul. št. 7, pri turističnem referentu vložiti svoja dela. Sicer smo med letom večkrat opozarjali fotografe, kateri posnetki 60 najbolj potrebni, enako pa tudi na hvaležne motive sploh, da 60 imeli dosti široko polje pri iskanju motivov po svojem okusu. 2e 6am razpis je dal tekmi tako širok okvir, da bi morala biti po številu naših fotografskih umetnikov udeležba pri natečaju ogromna. Toda mnogo jih misli, da ne morejo tekmovati 6 svetovno priznanimi mojstri, vendar pa 6e pri tem motijo, saj 6e tudi začetniku lahko posreči odlična fotografija, ali pa najde tak motiv, ki ga Turistični odbor mesta Ljubljane zelo potrebuje za propagando mestnih lepot in zanimivosti ter privlačnosti. Nikdo naj se torej ne boji, da njegovi posnetki ne bi bili upoštevani, ter naj zato vsi naši fotografi in amaterji pošljejo čim največ raznovrstnega gradiva, da bo uspeh natečaja tem lepši in večji ter spet v ča6t visoki stopnji naše fotografske umetnosti. 1 Likof na mineraloškem institutu. Te dni so postavili delavci na veliki dvonadstropni palači mineraloškega instituta ob Aškerčevi cesti okrašeno smrečico v znamenje, da je 6tavba zra6ia do vrha. Velika stavba, ki obsega tri trakte in ki bo z že dograjenim zavodom za strojništvo ustvarjala lično celoto, bo te dni v 6urovem popolnoma dograjena. Delavci grade sedaj zaključni venec nad ravno 6treho, ki bo V6a velika in uporabna terasa. Po zunanjosti se bo namreč mineraloški institut le v tem razlikoval od zavoda za strojništvo, da ne bo imel jKiložne slemenske strehe, ampak popolnoma ravno streho, ki bo slušateljem lahko koristno služila tudi za razne vaje. V nekaj dnevih bo venec, ki je hkrati ograja za teraso, ki meri skoraj tisoč kvadratnih metrov, dokončan. S tem bodo glavna zidarska dela v 6urovem zaključena in bo stavba tudi takšna prezimila. Urediti bo treba le primeren odtok vode, ki se bo nabirala na terasi in ki bi sicer zamakala po že pripravljenih odvodnih kanalih nižje ležeča nadstropja. Dokler ne bo pritisnil mraz, bodo z zidarskimi deli nadaljevali, pri čen*r bodo gradili vmesne stene v kleti in pritličju. • Gledališče Drama. Petek, 21., ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta«. Red Premierski. Sobota, 22., ob 14.50: Zaključna predstava Dopolavora. — Ob 17.30: »Dom.« Red B Nedelja, 23.. ob 14.30: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.: Zaprto. Opera. Petek, 22., ob 16: »Netopir«. Dijaška | predstava. Znižane cene. Sobota, 22., ob 17.30: ■ »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premier-i ski. Nedelja, 23., ob 10.30: »Princeska in zmaj«. I Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 16: I »Grof Luksemburški«. Opereta. Izven. Znižane J cene. Ponedeljek, 24.: Zaprto. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartu6, Moste — Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Izgubljena je bila leva črna volnena rokavica čez Zmajski most do Sv. Petra nasipa. Najditelj naj jo odda naši upravi. Karabinjer Antonio Puglisi je zgubil v kinu Slogi svojo denarnico. Pošten najditelj naj ■i upravi kina. jučev (5) sem izgubila v torek od Prvi Kočevarji v novi domovini. »Marbur-gerzeitung« prinaša pod gornjim naslovom članek, kjer govori o tem, kako je Hitler odkazal Kočevarjem posebno častno nalogo, naj kot kmetje varujejo nemško mejo na jugu. Nato pa poroča: »Te dni je že prišlo na Sjmonje Štajersko 30 družin iz kočevske vasi Hohenegg. Na krški fKistaji so jih sprejeli pooblaščenci za naseljevanje ter NSV. Pozdravili so nas pričakovanja polni in veseli obrazi. Kmetske družine so to. »Hitler nas ni jx>zubil. Naši ter njihovi otroci ne bodo gledali pred seboj negotove prihodnosti. Pred seboj imajo življenje v Nemčiji in sicer za vse večne čase.« Petdesetletni možaki nosijo kroj kočevskih formacij, napadalnih oddelkov. Naglo poprimejo za delo in razkladajo. Kmalu so vsi vozovi naloženi s prtljago, ki so jo prinesli s seboj s Kočevskega. Konji potegnejo. Pot jih vodi v novo usodo. Ne boje se nobene težave, ne smrti, ne hudiča. Kakor v dor.edanji domovini, bodo tudi tukaj Kočevarji skupaj prebivali in delali. Sosed ostane sosed. To lajša začetek. Čiste in prijazne hiše ter kmetije prevzemajo. Prihodnje dni in tedne pridejo še druge družine, vedno več jih bo prihajalo s Kočevskega. Skoraj bodo vsi.« Stare steklenice bodo na Spodnjem štajerskem pobirali v okrožjih Celje, Ljutomer, Maribor in Ptuj prihodnjo nedeljo 23. novembra. V Celju so umrli: dr. Ernst Jaklin, Anton Jager, Terezija Dom, Ivan štante, Marjeta Ko štomaj, Alojzij Vij>otnik, Neža Borštnar, Franc Kreis, Elizabeta Žinavc in Blaž Kumer- Iz Ribnice Danes, v petek, gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane ob 6 zvečer. Igrajo igralci priznano komedijo z godljo in petjem »Lepo je živeti«. Obisk >prij)oročamol Iz Črnomlja Drž. meščanska šola v Črnomlju sporoča svojim učencem, da se bo redni jx>uk na šoli pričel predvidoma dne 4. decembra. Pouk se bo pričel za vse razrede. jo odda pri upravi kina. Šop ključev (5) sem izguniia v torek oc Gosposvetske ceste do trgovine Planinšek ne Tyrševi cesti. Pošten najditelj naj jih odda pri gospe Grudinski, Gledališka ulica 14. Radio Ljubljana Petek, 21. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved Jasa — 8.15 Radijska j>oročila — 12.15 Koncert kitarista Stanka Preka — 13.00 Napoved časa. Radijska poročila — 13.15 Vtjrino poročilo Glavnega Slana Oboroženih Sil v sloven- Iz Goriške pokrajine Kupčija z živino. Goriška prefektura je tozadevno izdala objavo, v kateri naznanja med drugimi. Zaradi redne preskrbe vojaštva in civilnega prebivalstva 7. mesom ni mogoče ukiniti prepovedi živinskih sejmov. Ker je pa tudi potrebno, da se normalizira kupčija z živino za rejo in se urede cene, se od 1. nov. dalje dovoljujejo kontrolirani sejmi za plemensko živino, in se izjemoma dovoljuje tudi kupčija s plemensko živino na domu. Vsake tri mesece bodo sestavljeni in razglašeni jiosebni seznami, na katerih bo označen čas in kraj teh sejmov. Po možnosti bodo ti sejmi v dnevih, ob katerih so bili običajni živinski sejmi. Dogon na te sejme bo svoboden, kupčija bo dopuščena pa samo med živinorejcem in živinorejcem ter med živinorejcem in med nalašč v to pooblaščenim trgovcem. Vsi ostali kupčijski predpisi in navade ostanejo v veljavi. Reški škof pri sv. očetu. Škof na Reki, msgr. Camozzo, je bil 16. nov. od sv. očeta sprejet v zasebni avdienci. Iz Srbije Poziv na zdrav razum. Pod tem naslovom objavlja belgrajsko srbsRfl in nemško časopisje govor, ki ga je imel te dni na srbsko javnost minister za kmetijstvo in prehrano ljudstva dr. Radosavljevič. Uvodoma je minister omenjal vzroke, ki so povzročili sedanje težko stanje v Srbiji ter poudarjal, da je rešitev v srbskih rokah in v njihovi pameti. Minister je zatem naglašal, da se najdejo ljudje, ki hočejo Srbe zapeljati in ki uče, da je Bog ustvaril svet iz kaosa in da bo tudi bodočnost zrasla iz splošnega uničenja in razdejanja. Posledice teh naukov so za Srbe strahotne. Nasproti temu se morajo vsi Srbi zavedati, da je res strašno izgubiti vojno, da je pa še strašnejše izgubiti mir, ker to pomeni propast za vse čase. Mir bodo pa ohranili samo tisti ljudje, ki bodo ohranili svoje ljudstvo, ljudi in svoje gosjx>darstvo. Po ministrovem mnenju Srbi to lahko dosežejo, če se bodo spametovali. Posebno kmetsko ljudstvo, kateremu minister tudi sporoča, da je zanj vlada preskrbela 130 vagonov dobre semenske pšenice, ki jo liodo razdelili med kmete za setev v pomladanskih mesecih. Svoja izvajanja je dr. Radosavljevič končal z ugotovitvijo, da Srbe reši samo edinost in da bo zdrava pamet Srbov tudi tokrat premagala vse dosedanje težave. Kaznovanje brezvestnih pekov. Ker dosedanje kazni proti brezvestnim pekom niso zalegle, je ravnateljstvo za prehrano sklenilo, da bo odsedaj vsakega brezvestnega peka kaznovalo s tem, da mu bo v pekarno postavilo komisarja, ki ga bo ščini — 13.17 Operete Virgilia Ranzata pod vodstvom Arlandija. Vmes novice v Slovenščini — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Orkester pod vodstvom Vaccarija — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert operetne glasbe, igra orkester EIAR pod vodstvom D. M. šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sokove in tenorista Ada Darjana — 19.00 »Parlamo 1'italiano« prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Radijska poročila ^slovenščini — 19.45 Duet harmonik Golob-Adamič — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Komorna glasba — 20.45 Simfonična sezona EIAR: Simfonični koncert jsod vodstvom Herberta Alberta — 22.45 Radijska poročila. LIOUORE JON ICO DIGESTIVO 11 K E R - JE KREPCIIEN IN VAM URAVNA PREBAVO moral plačevati sam pek. Več pekov je bilo s to kaznijo že kaznovanih. Reorganizacija gasilstva v Srbiji. Po naročilu nemških vojaških oblasti bodo preosnovali gasilsko službo v Srbiji. Ta naloga je zaupana inž. Bradni. Notranje posojilo v Nišu. Sedanja občinska uprava v Nišu je na predlog premožnejših meščanov razpisala notranje fiosojilo 10 milijonov dinarjev. Posojilo bo občina jtorabila izključno za nabavo življenskili jjotrebščin. Iz Hrvatske Svoječasni voditelj nemSke narodnostne skupine v biv. Jugoslaviji dr. Štefan Kralt — hrvatski generalni konzul. Na predlog zunanjega ministra je imenoval poglavnik za hrvatskega generalnega konzula v Monakovem dr. Štefana Krafta, svoje-časnega voditelja nemške narodnostne skupine v biv. Jugoslaviji in voditelja nemškega zadružništva v Vojvodini. Kakor je naš list že poročal, so se v zadnjem času izvršile v hrvatski diplomaciji važne spremembe Tako je med drugim poglavnik odstavil dosedanjeda hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Benzona ter na njegovo mesto imenoval enega svojih najzaupljivejših sodelavcev, bivšega prosv. ministra dr. Budaka, ki si bo za novo službeno mesto v Berlinu izbral potrebne sodelavce. — Z imenovanjem dr. Totha za ministra za obrt, vele-obrt in trgovino se je izpraznilo tudi mesto hrvatskega poslanika v Bratislavi. V Zagrebu pravijo, da bo na to mesto imenovana politična osebnost, ki je prej pripadala dr Mačku, V Helsinki je odpotoval te dni odpravnik poslov hrvatskega poslaništva dr. Andraševič, v Madrid pa poslanik grof Pejačevič. Velik uspeh dramatizacije najboljšega dr. Bu-dakovega dela »OgnjiSte«. Prejšnjo soboto so v zagrebškem narodnem gledališču uprizorili dramatizirano najboljše dr. Budakovo delo »Ognjište«, ki je doseglo velik uspeh. Gledališče je bilo ie več dni pred predstavo popolnoma razprodano. Predstavi so poleg avtorja prisostvovali tudi skoraj vsi člani hrvatske vlade, zastopniki ustaške, organizacije in člani diplomatskega zbora. Nemški poslanik obiskuje naselbine nemške narodnostne skupine po Hrvatski. V spremstvu voditelja nemške narodneostne skupine v Neod- Novi šel policije v Sarajevu. Za šefa policije v Sarajevu je imenovan Ivan Tolja, Dosedanji policijski šef Gjikovič je prestavljen v Zagreb, visni državi Hrvatski, državnega tajnika dr. Alt-gayerja, se je nemški poslanik Siegfried von Ka-sche podal na obisk naselbin nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Do sedaj je obiskal Da-ruvar, Virovitico in Osijek ter je bil povsod toplo sprejet tako od Nemcev kakor tudi od Hrvatov. Nove hrvatske znamke. Hrvatska poštna uprava je z današnjim dnem dala v promet nove poštne znamke po 0.50, 4 in po 20 kun. Škofijska konferenca v Zagrebu. Pod predsedstvom zagreb. nadškofa dr. Stepinca se je pričela v ponedeljek v Zagrebu konferenca zagrebških škofov. Na konferenci razpravljajo hrvatski cerkveni knezi o važnih cerkvenopolitičnih vprašanjih. Po končani konferenci bodo škofje izdali o sedanjem zasedanju hrvatskega episkopata posebno uradno poročilo. X. Napad na banko. Medtem ko je Anzelj, načelnik policije, iskal Miška, je ta premišljal in premišljal, kako bi An-zeljnu sj>oročil o nameravanem napadu na banko. Pa mu je šinila v glavo izvrstna in jako praktična misel. Jezdeč na Streli, se je pet minut pred deseto skril med kakteje, in ko se je prepričal, da je njegov samokres v redu in nabit, 6e je spustil v dir v mesto in takoj začel izvajati svoj načrt. Obstal je pred banko Peklenske doline in je začel streljati točno dve minuti pred deseto uro, in je tako vrata banke popolnoma razstrelil. Vsi ki so bili takrat v banki, so 6e zgrozili, začeli kričati, dvigati roke in klicati na pomoč. »Postavite se k zidu,« je zavpil Mišek, »in pripravite svoje samokrese za strel! Ste razumeli?« Blagajniki 6o koj planili ven in se piostavili k zidu. V6i so imeli samokrese v roki in so čakali, kaj da ho, in se zgražali, kaj da to jvvmeni. Ura na zidu je kazala eno minuto pred deseto. KULTURNI OBZORNIK Novi slovenski atlanti Največji geografski zavod v Italiji >Istituto Geografico de Agostinic v Novari je sklenil za slovenske šole v Ljubljanski pokrajini prirediti svoje splošno znane italijanske atlante v slovenski izdaji ter je zato zaprosil slovenske profesorje, naj mu prirede slovenski tekst. Tako so torej to slovensko izdajo priredili profesorji dr. Valter Bohinec, C. Bernot, F. Planina in dr. R. Savnik ter jo besedilo odobril Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. Znano je, da je italijanska kartografska tehnika na višku ter more v tem pogledu tekmovati z nemško, ki nas je doslej edina oskrbovala z atlanti. Prav geografski zavod v Novari, ki stoji pod znanstvenim vodstvom enega najboljših italijanskih geografov prof. dr. Luigija Visintina, predstavlja višek italijansko kartografije ter moramo biti zadovoljni, da je prevzel vse ogromne stroške, ki so zvezani z izdajami geografskih kart v našem jeziku. Doslej Slovenci še nismo imeli svoiih slovenskih atlan-tov, da izvzamemo morda majhne Haardt-Orožnove za ljudske in nižje šole, kakor smo jih včasih rabili v šolah, kajti Kocenov atlant, s katerim je sicer za vedno zvezano slovensko ime, smo imeli v nemščini in zadnji desetletji v srbohrvaščini, prav tako pa tudi zgodovinske atlante. S kakšnimi stroški pa so bili zvezani slovenski atlanti, je bilo videti iz proračuna za Atlas Slovenije, kakor je bil zamišljen tik pred novimi razmerami, in smo se odločili, da ga z vsemi narodnimi žrtvami tudi uresničimo. Sedaj pa se je italijanski zavod ponudil, da nam izda slovenske šolske atlante, ki jih za pouk najbolj potrebujemo, in jih za novo šolsko leto tudi dal na naš knjižni trg v obliki, kakršne nismo bili navajeni ter za ceno, ki nas prav tako preseneča. Gotovo je tako podjetje zvezano z velikimi žrtvami, vsaj pri prvih izdajah, saj vemo, da se še nemški atlanti izplačajo šele pri ponovnih izdajah, ter moramo biti za to, da se je postavil temelj slovenskim šolskim atlantom, hvaležni tudi slovenskim profesorjem, ki so tu orali ledino ter za mnoge geografske izraze šele prvi poiskali slovensko ime. Tako imamo sedaj na knjižnem trgu tri slovenske atlante: Prof. Luigi Visintin: Zemljepisni atlas za srednjo in njim sorodne šole, potem istega sestavljalca Zemljepisni atlas za ljudske šole, ter M. Baratta-P. Fraccaro in L. Visintin: Zgodovinski atlas za srednje in njim sorodne šole. Najmogočnejši je atlas za srednje šole, ki je srednja izdaja treh italijanskih srednješolskih atlasov ter stane — 24 lir in vsebuje 56 zemljevidov k matematični, fizični, politični in gospodarski geografi ji s 350 slikami v bakrotisku. V njem so na prvih straneh f>odani temeljni pojmi geografije, n. pr. osnove astronomije, osnove kartografije ter fizično in prometno politične karte zemlje. Nato preide k posameznim svetovnim predelom, izhajajoč seveda po pedagoški metodi od lastnega dela sveta, od Evrope in Sredozemlja k Italiji in njenim pokrajinam, kjer je orisana tudi že Ljubljanska pokrajina, potem obravnava druge evropske države po stanju današnjega dne, jeseni 1941, kar je važno, in šele nato druge dele sveta. Vsa imena gora, dežel, mest, voda itd. so slovenska, kakor tudi vsi slovenski kraji izven mej Italije. Tako je ta slovenizacija popolna in hvalevredno izvedena ter predstavlja atlant resnično slovensko knjigo. Poleg zemljevidov pa delajo atlant zajemljiv ter s pedagoškega stališča zemljepis nad vse zanimiv in privlačljiv številni bakro-tiski, ki so na zadnjih straneh zemljevidov ter nazorno v slikah prikazujejo obličje zemlje, krajev, mest, naprav, svetovnih posebnosti, zanimivosti in značilnosti. Med temi slikami je tudi podoba Ljubljane z gradom. Tako predstavlja ta atlas gotovo privlačno posebnost ne samo za šole, temveč tudi za privatnike, ki tako lahko vzamejo prvi slovenski svetovni atlant v roke za informacijo sedanjih in bodočih dogodkov ter ga privatnikom še posebej priporočamo. Ljndskošolska izdaja je mnogo manjša ter stane 5 lir, ter prinaša v manj popolni izvedbi seveda samo v glavnih obrisih oris sveta in evropskih držav, ima pa posebej tudi karto Ljubljanske province z približno začrtanimi mejami ter eno stran 'oakrotiskov iz naše pokrajine, tako dva iz Ljubljane, potem Novo mesto in Logatec. Zase zanimiv pa je zgodovinski atlas za srednje in njim sorodne šole. Slovensko izdajo so priredili profesorji A. Avsenek, J. Eosmatin in pa M. Miklavčič, ter prikazuje v kartah kulturno politični razvoj sveta v vsej zgodovini, zlasti razmah rimskega imperija ter njega kolonij. Karte so deloma z latinskimi imeni (pri starorimskih zgodovinskih premenah), sicer na slovenske ter prikazujejo razvoj predvsem Evrope, pa tudi od- kritje drugih svetov ter njih zgodovinski razvoj prav do zadnje svetovne vojne 1938 leta. Od tu dalje pa lahko vzamemo zemljepisni atlas, ki nas popelje v naše dni. Cena zgodovinskemu atlasu je 15 lir. Tako nam ti atlanti nudijo kontinuiteto vsega dogajanja v svetu od prazgodovinskih dogodkov do današnjih meja ter predstavljajo prvo tovrstno delo v slovenščini, kakor ga je z žrtvami izvršilo največje italijansko kartogratsko podjetje De Ago-stini v Novari s sodelovanjem naših profesorjev, geografov in zgodovinarjev, ki so opravili pri terminologiji in tudi sicer veliko delo: postavili so temelj slovenskim atlantom, ki se bodo gotovo še razvijali do večje popolnosti. td. Knjiga o Mussolinijevi verski politiki V slovenskem jeziku je izšla te dni knjiga Maria Alissirolija: Mussolinijeva verska politika. Mario Missiroli je v svoji knjižici (str. 70) napisal v kratkem vso zgodovino cerkvene politike v Italiji v razdobju enega stoletja, to je od časa, ko so ee boroi za zedinjeno Italijo vzdignili, da si osvoje Rim in ga postavijo za središče svoje zedinjene in velike domovine Italije. Da je bila italijanska kultura in politika prej več stoletij antiklerikalna, je razumljivo zaradi te papeževe države, ki je bila na poti zedinjeni državi. Tako nas kmalu po omembah začetnih karbonarjev in drugih pripelje h Cavourju kot ministru Piemonta, ki je ves gorel za zedinjenje, bil pa liberalnega mišljenja, ter podaja njegovo misel, ki je hotela samo svobodno državo, pa tudi svobodno Cerkev. Hotel je iti v Rim sporazumno z Rimom, toda Rim se ni spuščal v nikaka pogajanja. 20. septembra 1870 so Italijani zavzeli Rim ter napravili plebiscit, izvzeli pa so Vatikansko mesto, ki so ga določiti za suverena papeža Pija IX. Prebivalcev lega mesta niso pustili voliti, pa so se sami priglasili za Rim, toda politiki so pustili Vatikan papežu in kralj je proglasil, da Italija pušča papežu »dostojanstvo, nedotakljivost in vse osebre prednosti su verena«. Toda papeži na to niso pristali ter so postali samovoljni jetniki. Manjkal je torej — samo'sporazum, dasi so vse oblasti pozneje priznavale suverenost papeževo. 0d6lej sta bila država in Cerkev v sporu za Pija IX., Leona XIII in tudi Pija X Ta spor pa je polagoma izgubljal na ostrini ter so papeži že tik pred svetovno vojno 1913 že dovolili ustanovitev ljudske stranke ter sodelovanje z vlado. Med svetovno vojno je Benedikt XV. ostro držal nevtralnost, dasi so nekateri mislili, da bi tedaj lahko postavil rimsko vprašanje zopet na diplomatsko polje. Po vojni, ko je bil Orlando ministrski predsednik, so ee vršili že prvi dogovori za premirje, toda člankar dvomi, da bi ga tedanji „Sioven(eva hnlifnlca" 'M knjig je najlepša in najceneisa zbirka knjig izbrane vsebine. Vsaka knjiga stane le 5 lir. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj. demokrati mogli izvesti. To je bilo pridržano šele Mussoliniju, ki je kmalu po prevzemu oblasti sklenil premirje z lateransko |>ogodbo 11. februarja 1029. Prej je odpravil se katoliško ljudsko stranko, ki da je delala le zase. ne za vero kot tako, ter stopil v direktna pogajanja. Posebno poglavje je posvečeno lateranski pogodbi ter njenim trem točkam: sporazum, finančni obračun in konkordat. Predvsem konkordat je širše obdelan. Naslednje govori o nevarnosti, da stopi vse življenje v državi pod nadoblast Cerkve, kakor se je komentiralo in so ee nekateri bali, zlasti drugoveroi. Zato je Mussolini dal nove garancije vsem drugovercem, pa tudi tistim, ki sicer nočejo katoliške vzgoje, ter je tako uravnovesil spore, ki pa so se kmalu vneli med Cerkvijo in fašizmom ob ustanavljanju sindikatov. Tako je Mussolini spet razdelil vloge politiki, ozir. državi in Cerkvi, ne da bi žrtvoval suverenost države. Brošura je vsekakor zelo zanimiva ter jo bo vsak rad prebral, kogar zanimajo versko politična vprašanja v državi v zvezi s katoliškimi verskimi organizacijami. Nobena ped zemlje ne sme ostati neobdelana Vsejmo mnogo in dobrega semena! Vse naše dejanje in nehanje in vse naše misli se sučejo danes okoli prehrane. Vsi kmetovalci so dolžni ne samo obdržati pridelovanje na dosedanji višini, ampak ga povečati do skr&jnih meja možnosti. Kaj storiti in kako gospodariti, da bomo prebili te težke čase, da bo preživel kmet svojo družino in da bo razen tega pomagal tudi drugim, ki sami ne pridelajo hrane. Za našo pokrajino ie to vprašanje tem bolj pereče, ker je zaradi dosedanjega načina obdelovanja zemlje in pa zaradi razmeroma visokega odstotka mestnega prebivalstva v pridelovanju hrane visoko pasivna. Kljub temu pa so možnosti, da se dvigne pridelek ljudske hrane, hvala Bogu še zelo velike. Predvsem moramo do skrajnosti povečati obdelano površino. Pri nas je še. mnogo zemljišč, ki ne donašajo skoraj ničesar k prehrani ljudstva niti k prehrani živine. To so predvsem zanemarjeni travniki, kjer zraste komaj polovica — ali še manj — one množine krme, ki jo po pravici pričakujemo od dobrega travnika. še mnogo slabši so pogosto pašniki, ki večinoma tega imena niti ne zaslužijo. Ker se travniki in pašniki, ne oskrbujejo in ne gnojijo pravilno ter zadostno, njihova ruša jKipol-noma opeša in namesto žlahtnih trav se naseli na njih mah in plevel. Nujno svetujemo vsem kmetovalcem, da take slabe travnike in ipaš-nike, če niso kamniti in imajo dosti globoko zemljo, še to jesen preorjejo in pognoje s hlevskim gnojem, da bodo lahko spomladi na teh zemljiščih posadili krompir ali pa vsejali proso ali koruzo. Ako boste druge travnike pošteno pognojili, ne boste pridelali nič manj krme, če nekaj travnate površine spremenite v njivo: nasprotno, lahko pridelate še več krme, ako vsa svoja zemljišča pošteno j>ogno-jite. Gotovo je, da več donaša manjša površina zemlje, ki je pravilno oskrbovana in gnojena kakor pa večja, a zanikrno oskrbovana površina. Ravno tako bo treba še to jesen preorati čim več steljnikov, t. j. onih nerodovitnih površin, ki niso ne gozd ne pašnik in ne dajo skoraj nikakega užitka. Ti steljniki so najbolj razširjeni v Beli Krajini in so pravi znak zaostalosti ter tudi vzrok gospodarskega propadanja te pokrajine. Če bi se kmetovalci malo potrudili in bi vsako leto vsaj majhen del teh steljnikov iztrebili in preorali, bi steljnikov že davno ne bilo več. Sedaj, ko so kmetijski pridelki tako dragi, pa je gotovo najugodnejši čas za to, da se spremenijo te ničvredne površine v rodovitno zemljo. Saj ni treba drugega, kakor posekati grmovje in redko drevje, iztrebiti korenine ter zemljo nekoliko globlje — vsaj 20 cm globoko — preorati. To velja v prvi vrsti za steljnike na dobri, dosti globoki in ne kameniti zemlji. Ako preorjemo n. pr. samo pol orala zemlje, nam na tej površini lahko zraste 4000—5000 kg, pa tudi več krompirja, ki je vreden ravno toliko lir in ki se z njim lahko preživi srednje velika družina vse leto. Pri tem ostane še potrebno seme za prihodnje leto in nekaj krme za prašiče. Kaj pa dobimo na pol orala steljnika? Tako rekoč nič ali kvečjemu malo stelje. Skoraj isto velja tudi za zanemarjen travnik ali še bolj za malo vreden pašnik. Zato se je treba zdramiti vsaj sedaj v teh hudih časih ter storiti vse, kar je le mogoče, da se obdela in poseje čim več zemlje in čim bolj koristno izrabi za pridelovanje človeške hrane. Vsak, kdor ima zemljo, bo s tem koristil predvsem samemu sebi, ker bo pridelke lahko drago prodal, je pa tudi njegova 6veta dolžnost, da dela za narodno skupnost. Razen tega obdelajmo tudi sicer vsak košček zemlje, ki je ležal dosedaj iprazen, ali k'i smo ga kakorkoli uporabljali v druge namene. Taka neizkoriščena zemljišča so zlasti v bližini bivališč, predvsem pa po trgih in mestih. Vsakdo, bodisi kmet ali meščan, bogat ali reven, je dolžan, da j>o svojih močeh in sposobnostih doprinaša k skupni koristi. Pridelke bomo pa lahko še močno dvignili zlasti z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje in z močnim gnojenjem. Sedaj, ko orjemo praho, ie ravno pravi čas, da na to opozorimo. Naši kmetovalci orjejo po veliki večini jeseni mnogo preplitvo in tako zimska praha ne prinaša one velike koristi, kakor bi jo mogla. Globoko oranje pa nikoli ni tako koristno, kakor ravno pred zimo, ker zimski mraz drobi preobrnjeno zemljo, da je sjiomladi rahla, četudi je bila prejšnje leto trda in zbita. Tako nastane glo-bokejša plast rahle zemlje, da morejo prodirati korenine v večjo globino in da se močneje razrastejo; tudi zrak prihaja v večjo globino in ustvarja nove plasti humusa (sprstnine); pozimi in spomladi se more v globlji plasti zemlje nabrati več vode, ker ob deževnem letnem času ne zastaja na površini, ampak lahko v večjih množinah pronica v zemljo. Zato ima zemlja v suhih dobah nabrane večje zaloge vode in ne trpi zaradi suše. Koristi globokega obdelovanja zemlje za zimsko praho so torej nepregledne in bi morale biti vsakemu kmetovalcu jasne. Orjite zato zimsko praho, kolikor morete z navadnim plugom globoko, to je vsaj 20 cm. Le tedaj vam bo prihodnje leto koruza, pesa, fižol, krompir, detelja itd. dobro obrodila. Na plitvo zorani zemlji pa pridelki ne morejo biti dosti visoki, niti ne če zemljo močno in pravilno pognojimo. Na težkih in kislih zemljah tudi ne pozabite na apnenje. Te zemlje moramo reono in izdatno apniti, da s tem zboljšujemo njihove slabe lastnosti. Samo če take zemlje red- Jokavec Na klopi je sedel mož in jokal. Sedel sem poleg njega in on je tako iz srca jokal, da bi moral biti barbar iz časov Džingis-kana, če ne bi njegovo stanje v meni zbudilo usmiljenja. Sočutno sem ga torej začel opazovati, preden bi prišlo do besed. Ali on je še. vedno jokal in kmalu sem videl, da ne bi dobil od njega drugega kot solz, če ne bom spregovoril. In še, ko sem se zbal, da imam opraviti s kakim pečarjem, ki pretaka solze, da bi izvabil novec iz moje mošnje, sem končno spregovoril: »Vi, vrli dečko, morate biti pa hudo žalosten.« »Ohl Da,« je med smrkanjem dejal. »Ste izgubili koga od svojcev?« »Ne, gospod.« »Tedaj denarne neprilike, polom?« »Tudi ne.« »Težka bolezen?« »Prav dobro se počutim.« »A, že vem. Tako pogosto se dogaja v teh časih: službe nimate.« »Imam jo, gospod, a ravno ta mi povzroča žalost.« »A! Kaj vendar delate?« »Jokavec sem.« Skoraj bi se dvignil in ga pustil samega, a je še vedno jokal; jasno je bilo, da njegov jok zares prihaja zaradi podpore njegovega poklica 111 začutil sem se nenadoma prizadetega zaradi zaupnosti, ki mi jo je pravkar izkazal. »Poslušajte.« mu pravim, »ne zdite sa mi slab človek in verjamem vam celo, da sle iskreni; če se morete nekoliko pomirili in prenehati z jokanjem, da mi razložite poklic jokavca, vas zagotovim, da se ne bom jezil, ko bom poslušal in bom v polrebi vedel za hvaležnost.« Zaprl je svoje vlažne oči in ko se je zdelo, da sta se njegova, dva vira solz nosušila. je priznal: »Nisem imel službe, gospod, ko sem zapazil v nekem trgovskem časopisu vabljiv oglas. Tekel sem tja. Bila je zgodnja jutranja ura in govoril sem si: »Se prepozno boš prišel; drugi te bodo prehiteli. Toliko slabše, a pojdimo kljub temu! ...« Prišel sem pred veliko hišo, zelo razsvetljeno in vabljivo...« »In kakor ste predvidevali...« »Kakor sem predvideval, nisem bil prvi. Ali vsi, ki so me prehiteli, so smeje se odhajali in me pomilovalno pogledovali.« »Gotovo ste bili v zadregi.« »AhI Gospod, spraševal sem se, kakšen predlog me čaka; in vse drugo bi si mogel prej misliti kot to, kar so mi ponujali.« »Brž povejte.« »Peljali so me v sijajno ravnateljevo sobo. Zadaj za pisalno mizo, vso obloženo s počečka-nimi papirji, mi nek polnokrven in kratkoviden možakar ni pustil sesti: »Dovoli kandidatov sem že videl to jutro,« je kričal. »No, vi, ki imate glavo nekakšnega preplašenca, hočete biti jokavec, da ali ne? Ce ne, se poberite od tod in bržl Ce da, je za vas pripravljenih 2000 frankov na mesec. Začeli boste takoj. Za kaj ste se odločili?« Dva tisoč frankov, gospod, dva tisoč frankov na meseci Kot da bi se pognal v vodo, jaz, ki ne znam plavali, pravim »da«, in lotil sem se posla. »Verjamete, da me zelo zanimate?... Kakšno opravilo ste torej imeli?« »No, dobro, poslušajte: Kadar sc je pojavil kak kupec, je moral skozi več prodajalcev, od katerih je bil eden bolj prebrisan kot drugi. Če je komu od njih uspelo, da je dosegel naročilo, ni bilo treba meni poseči vmes. Če se je pa branil in je hotel oditi, so ga zaupali meni. Takoj sem dovolil tako občuten popust, da se je odločil za nakup. Zapisal sem v svojo belež-nico in dodal, da mora v tolik popust privoliti še ravnatelj; povabil sem ga, naj gre z menoj v njegovo sobo. In tukai šele, gospod, je začelo postajati pozorišče oziroma * uprizoritev sramotna.« Mož se je zopet spustil v joW »Ah! ne,« mu pravim, »ne začenjajte znova! Končajte prej s svojim pripovedovanjem. V ravnateljevi sobi ste. Kaj pride sedai?« »Tole pride: Ogromni človek, kratkoviden in polnokrven, mi vzame beležnico, jo pogleda in se strašansko razjezi. Ko me je dobro obdal s kletvinami, se obrne h kupcu in ga zagotovi, da bo njegovo naročilo dostavljeno po pogodeni ceni, ali pa je to za hišo neprecenljiva izguba ter da me bo postavil pred vrata. Tedaj, gospod, tedaj šele začenjam igrati svojo prvo vlogo: jokam. Jokam, klicaje ženo in otroke, jaz, ki sem neoženjen. Prosim, ponižno prosim, predvsem pa jokam, tako zelo jokam, du se pri desetih kupcih, ki so dobrega srca in želijo, da se konča presunljivi prizor, jih deset povrne k prejšnji ceni in predlagajo gospodarju, naj bo od mene dovoljeni popust razveljavljen in nai me obdrži v službi. Gospodar se me na videz usmili. Obdrži me, a mi svetuje, naj kaj takega ne ponovim več. »Toda, če hočeš jokati, kadar je treba, so ti potrebne prav uslužne solzne žleze.« »Človek se na lo privadi, gospod: na vse privadi. Prve čase je šlo bolj trdo, sedaj pa od svojih oči doseženi kar hočem.« »Tedaj me sedai tudi varale?« »Ne, gospod. To pot sem bil iskren in prav zato sem ves obupan. Nočem biti več sokriv teh goljufij; ko jokam, nočem pustiti več verjeti, da so moje solze hlinjene. Sedaj veste vse; pustite me, da odidem s svojo nesrečo.« »Ne. nikakor ne!« mu pravim. »Tu je moj naslov. Jutri pridite k meni. Imam prijatelja, ki ima rudnik v polnem razmahu. Mislim, da vas bo lahko namestil.« Zopet ie začel jokati... od veselja. Malo pozneje sem povprašal prijatelja, ki ie z veseljem sprejel v službo nekdanjega jokavca, če je z njim zadovoljen: »Očaran!« mi je rekel, »tn potem, veš, zlata vreden značaj, človek, katerega nikdar ne zapusti smehljaj na ustnicah.« vGuv Chastel.) no opnimo, jih ohranimo rodovitne in sploh sposobne za obdelovanje. Pravi čas za apnenje njiv in travnikov je jesen. Apno trosimo na zorane njive, in sicer na one, ki bodo prihodnje leto posejane z rastlinami, ki zahtevajo veliko apna; to 60 zlasti detelja, lucerna, fižol, pesa, koruza, ječmen in pšenica. Ne smemo pa trositi apna, če bo spomladi na dotični njivi krompir, jara rž ali oves. Ako sejemo pod oves deteljo ali lticerno, je bolj, da potrosimo nekaj apna prihodnjo jesen. Krompirju, ržii in ovsu namreč bolj ugaja, če je zemlja amlo kisla, nikakor pa nc sme imeti alkalično reakcijo. Z nobenim drugim ukrej>om pa ne boste pridelkov tako hitro in izdatno povečali, kakor če pravilno uporabljate umetna gnojila. Medtem ko deluje apnenje in globoko obdelovanje jx>lagoma in več let, pa delujejo umetna gnojila naglo in tedaj močno. Če je zemlja dobro obdelana in pripravljena, so za hiter neposreden dvig pridelkov umetna gnojila najuspešnejše sredstvo, zlasti še ako imamo dobro, se-lekcirano seme. Pri nas se dobijo sedaj sledeča gnojila: amonijev sulfat (žveplenokisli arnoni-jak), superfosfat in kalijeva sol. Amonijev sulfat je dušično gnojilo, ki nam jako dobro nadomešča apneni dušik; učinkuje hitreje in se pri nekaterih rastlinah, zlasti za krompir bolje obnese kakor apneni dušik. Trosimo ga tik pred setvijo in ga plitvo zakrijemo z zemljo. Za 1 ha krompirja računamo 150—250 kg amonijevega sulfata poleg zadostne množine hlevskega gnoja, za žito lOo do 200 kg na 1 ha. To gnojilo je zlasti potrebno za one rastline, ki nočemo, da bujno rastejo (krmske rastline) in da dajo veliko množino tvarine (mase) ter v onih zemljah, ki niso dosti založene s humusom, bodisi da jih premalo gnojimo s hlevskim gnojem, ali da se humus v njih prehitro razkraja. Tudi za žito je amonijev sulfat izvrstno dodatno gnojilo, ker poveča pridelek zrnja in poviša tudi odstotek beljakovin v zrnju. Superfosfat je, kakor že ime pove, fosfatno gnojilo in je posebno važen za vsa žita, ne sme pa manjkati tudi krompirju. Na 1 ha ga potrosimo 300—600 kg. Kalijeva sol (kalijevo gnojilo) je potrebna v posebno visoki meri krompirju in pesi; na lahki zemlji se izplača kalijeva sol tudi za žita. Na 1 ha potrosimo 150—250 kg kalijeve soli, in sicer pred setvijo. Kmetovalec mora že sedaj misliti na spomladansko gnojenje in čimprej naročiti gnojila pri svoji zadrugi, da bo ta mogla vse potrebno ukreniti, da bodo gnojila pravočasno dobavljena. Zaradi prometnih in drugih težkoč je danes prevoz po železnici počasnejši in ne moremo računati z rednimi roki dobave. Če hočemo torej imeti s[»omladi kalijevo sol pravočasno pri rokah, moramo že sedaj zbirati naročila, da jih more Gospodarska zveza, Kmetijska družba ali kaka druga večja organizacija dosti zgodaj odposlati. Ako se pravočasno ne pripravimo, bomo spomladi ostali brez zadostnih množin gnojil. Pozivamo nujno in še enkrat vse lastnike zemljišč, da se v svojo lastno korist in v korist vsega prebivalstva poslužijo vseh sredstev, ki so jim na razf>olago in da zlasti store vse to, kar smo zgoraj navedli, da bodo tako do skrajnosti izkoristili zemljo in dosegli prihodnje leto kar največje pridelke. Gre prerlvsem za to, da se zviša pridelek krušnega žita in pa krompirja kot dveh najvažnejših živil v naši pokrajini poglavitnih njivskih sadežev. Z večjim pridelkom krompirja pa bomo obenem in-direktno povečali tudi pridelovanje živalske masti, ki je osnovne važnosti za življenjsko oskrbo dežele. Iz Gorenfske članek o Kranju priobčuje Michelangelo baron Zois v nemških listih, kjer pravi, da je Kranj postal prometno središče južne Koroške, kakor zdaj imenujejo Gorenjsko. Potem pa opisuje zgodovino kranjskega mesta ter pravi: »Nemci so zgradili to mesto, mu dali nemško kulturo, ki je izžarevala v najbolj oddaljene kotičke pokrajine. Nemci, ki so se šele v zadnjih sto letih naučili slovenskega jezika, prebivajo tukaj.« Nova politična komisarja v Radovljici in Kamniku. Dosedanji politični komisar v Kamniku dr. Fritz Dullnig se je poslovil s svojega mesta ter je bil na njegovo mesto imenovan dr. Doujak. ki ie doslej bil politični komisar v Radovljici. Na Doujakovo mesto za političnega komisarja v Radovljici je bil imenovan višji vladni svetnik 'r. llierzegger. V Bohinju je umrl 77 let stari gostilničar, lesni trgovec in trgovec Anton Resman, ki je v Bohinju ustanovil svoje podjetje, ko so gradili bohinjsko železnico. Spori Deset najprožnejših v skoku v višino 7 slovenskih atletov sposobnih preskočiti vrsto mož do 1.70 m visokih Skakanje v višino ima svoje pogoje, da se raizvije ljudski šport. Igrišče je preprosto in majhno, od orodja pa potrebujemo samo dvoje stojal in navadno leseno prečko (lato), preko katere ska-čemo. Vrvica ni najboljša, ker ne predstavlja za skakalca dovolj trdne prepreke. Tudi tehnika skakanja je enostavna vse do višine, ko preskoči skakalec svojo lastno višino. Vaditi je treba le dober odriv, ostalo pa pride večinoma instinktivno. Tudi tisti, ki nimajo pojma o športu, bodo veseli, da pomeni svetovni rekord v skoku v višino nekaj impozantnega. Skoraj neverjetno se zdi, da je med najprožnejšimi atleti sveta človek, ki skače čez dva metra v višino ali točneje 2.09 ml To je Amerikanec Melvin Walker. Svoj svetovni rekord je postavil leta 1937. Najboljši v Evropi je Finec Kalevi Kotkas (2.04 m), naiprožnejši med Slovenci pa Hermežan Vido Bratož (1,83 m). Ko že pišemo o najboljših skakalcih doma in v svetu, bo zanimivo tudi zvedeti, kako visoko stoji znamka ženskega svetovnega rekorda v skoku v višino. Najvišjo znamko je doslej postavila Nemka Dora Ratjen, ko je preskočila 1.67 m. Precej jasno sliko o stanju slovenskega skakalnega športa dobimo, če si ogledamo listo letošnjih najboljših skakalcev. Deset najuspešnejših daje sledeči vratni red: 1. Milanovič (Ilirija) 1.80 metra ali 786 točk; 2. Bratovž (Hermes) 1.75 m; 3. Lužnik (Planina) 1.73 m; sledeča mesta zavzemajo po vrsti štirje Hermežani (Slanina, CuSek, Boltavzer in Šumak) — vsi z 1.70 m; sledijo še štirje skakalci z znamko 1.65 m; to so: Erber (Ilirija), Omahen (Planina), Polak (Hermes) in Mi-helčič (Planina). Kakor posnemamo p« listi najboljših, vidimo, da smo imeli letos sedem skakalcev, ki bi bili sposobni preskočiti vrsto mož do 1.70 m visokih. Samo sedem prožnejših skakalcev, to je za slovensko atletiko vsekakor premalo. Ce bi jih imeli vsaj petkrat toliko, bi bilo verjetno, da bi med njimi našli moža, ki bi se približal na 1.90 m, če bi jih bilo desetkrat toliko, bi se približali svetovni klasi. Zdi se, da je med Slovenci le malo nadarjenih skakalcev. Baš zaradi tega bi morali gojiti skakanje v višino v masah, da bi lahko prišli do izraza tako imenovani »skriti talentic. Srednja šola, katero obiskuje samo v Ljubljani več tisoč dijakov, bi lahko poslala z malenkostnim trudom športnim klubom več desetin dolgokrakih in prožnih 9kakalcev. Na koncu bo zanimivo zvedeti, kaj sodi športna znanost o tipih nadarjenih skakalcev. V glavnem ločimo dve vrsti odnosno skupini prvakov. Prvo skupino tvorijo atleti srednje rasti, telesno lahki, izredno gibčni, v olrivu eksplozivni (n. pr. Milanovič). To ao tisti, ki z lahkoto preskočijo znamko svoje telesne višine. Druga skupina dobrih skakalcev pa ima sledeče lastnosti: dolge okončine, visoko rast, srednjo težo, in srednjo odrivno sposobnost mišičja. V prvo skupino spadajo Japonci in Črnci, v drugo pa izbranci nordijske rase: Amerikanci, Kanadčani, Nemci, Norvežani. Švedi, tu pa tam tudi Finci. Izjema med Črnci ie bil olimpijski zmagovalec v Berlinu Johnson. V njem so bile združene vse dobre lastnosti skakalcev obeh skupin. Bil je namreč izredno visok, kratkega trupa in dolgih nog (visoko ležeče težišče). Kar pa je glavno, bil je kljub svoji ogromnosti prožen kakor njegovi manjši tovariši. O Črncih poročajo (O. G. Kaudinya), da imajo po naravi posebno prednost za skakanje v višino. Ugotovili so namreč, da imajo daljšo petnico (petno kost), kar pomeni daljši vzvod pri odrivu. Verjetno je, da bodo prihodnje olimpijske igre še znatno pomaknile znamko možnosti v skakanju v višino navzgor. To prognozo potrjuje tudi okoliščina, da so odkrili med primitivnimi afriškimi plemeni skakalce, ki so z lahkoto skakali čez 1.80 metra visoko. O VVatussih pa poročajo, da skačejo s kupčka, ki je podoben mravljišču, kar 2.50 'ip visoko. D. R. Mati o glasi V malih oglasih velja pri iskanln službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pti naročilu. ■ Službe | Dobe: Osebo s trgov. vis. šolo starejšo, od 30 let, solidno, za učenje trgovskih predmetov in tudi za drugo delo, iščem. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Uspeti« 12820. b j SUižtoc B IStej o: Kmečko dekle staro 17 let, Išče mesto kot pomoč pri gospodinjstvu ali k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12827. a |KttjiimpB Radio apJrat dober, kupim. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12819. B Sobe | Oddalo: Sobo - nemeblovano s kopalnico, oddam eni ali dvema gospodoma ali gospodičnama. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mir, snaga« št. 12834. s Sobo s kopalnico oddam starejši dami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Opremljena« št. 12835. s Letos ne bo več nogometnih tekem Ljubljana, 20. nov. Sinoči je imel tehnični odbor Slovenske nogo-■netne zveze sejo, na kateri je razpravljal o usodi jesenskega nogometnega prvenstva, katerega so prekinile neugodne vremenske prilike. Upoštevajoč željo klubov, ki nimajo sredstev za čiščenje igrišč in ki morajo štediti z opremo, je SNZ sklenila, da se letošnje prvenstvo končnoveljavno prekine. Nadaljevali bodo spomladi. Najprej bodo odigrali serijo tekem, ki so letos izostale, zatem pa bodo nadaljevali s pomladnim delom prvenstva. Terminov ŠNZ za enkrat še ni odredila. Načelni sklep se glasi, da bodo nadaljevali v letu 1942., čim bodo igrišča suha. Upamo, da si slovenski nogometaši ne bodo privoščili zimskega spanja, pač pa da nas bodo presenetili s prijateljskimi tekmami. * Ljubljanska zimsko športna podzveza zadnjič opozarja vse v njej včlanjene klube, da najkasneje do 15. decembra t. 1. pošljejo program svojih letošnjih prireditev. Pri tem pa se morajo ozirati na termine, ki si jih je rezervirala podzveza za 6voja prvenstva in kateri 60 bili objavljeni v posebni okrožnici, ki je bila razposlana vsem klubom. Nadalje opozarja podzveza, da mora biti do 20. decembra poravnana članarina v znesku L 38.—. V6e dopise za L. Z. S. P. je pošiljati na naslov: Ko-govšek Boris, Ljubljana, Linhartova ul. 9. Nogometaši iz Kranja so igrali preteklo nedeljo prvenstveno tekmo s celovškim SK R apidom. Izid je bil neodločen 2:2 (2:1). Gole sta zabila Bo-gitsch in Plaznik. Konje bodo poslali v muzeje telovadnega orodja. Pod vodstvom Martina Schneiderja je zasedal nedavno v Berlinu zbor načelnikov nemških telovadnih okrožij. Na tem sestanku so sklenili, da bodo črtali konja z ročaji iz seznama sodobnega orodja v telovadnicah. Tudi tekmovali ne bodo več na konju. Ni pa še znano, kakšno stališče bo zavzela mednarodna federacija, ki odloča o tekmovalnem sporedu olimpijskih iger. Po vsem sodimo, da bo bodoča nemška generacija gledala lesene konje le še kot zanimivost v telovadnošportnih muzejih. Na Hrvatskem si prizadevajo, da bi svoj jezik očistili vseh tujk. V zadnjem času opažamo ista stremljenja tudi v hrvatskem športu. Besedo »rekorde so črtali iz športnega besednjaka, namesto nje pa vpeljali nov izraz »granica mogučnosti«. V Berlinu so ustanovili zvezo poklicnih drsalcev. Med prvimi se je vpisal v novo zvezo zakon- Kap jih je zadela... Helen je ugotovila, da so vsi prebivalci tega čudnega <*radu mojstri v samopremagovanju. Gavinov obraz se ni nikoli zdrznil, pa naj se je zgodilo kar koli. .... . , Gospodična Casserton je bila podobna neza- mračeni, gladki maski. . , In sedaj še ta čudni človek, in tudi ta je imel okamcnel izraz! , . . Malo začudeno ga je ogledovala, kako je ogledoval, ne da bi se brigal zanjo, stvari v dvorani in si svetil s svetilko, ki je jasno gorela. »Morda kaj iščete, gospa? —« »Ne!« odgovori ledeno. Potem se približa k Heleni. V čudno pomešani svetlobi sveč in plinske svetilke se je zdela postava neznanca, naravnost skrivnostna in grozna. Helena Chappell ga je opazovala z neza- UPaiToda ni bila zaman žena slovečega preganjalca gangsterjev! Ko je bil segel tujec z nenavadno oglato kretnjo pod svoj žaiket, je segla tudi Helen bliskovito ?uje so 6e ji zapičile oči v postavo prišleca. Njena čvnsta roka je zgrabila za držaj revolverja. ...... »Samo ena sumljiva kretnja,« 6i misli pri sebi »in ustrelim!« Neznanec j« privlekel izpod žaketa listnico. S sproščeno kretnjo je podal Heleni trgovsko vizitko z imenom, vrezanim v pločevino. »Junius Lyngby, trgovec z umetninami, staro-žitnik, nakup celotnih zbirk...« črta Helen Chappell. ...... Gospod Lynby se še enkrat prikloni. Potem stopica k divanu. ski par Baier ter slovita dvojica lise in Erich Pausin. Pričakujejo, da se bodo vpisali še nekateri znameniti drsalci, ki so rajši pošteni profe-sionisti kot pa amaterji s prikritimi dohodki. Šest atletov jo zalučalo letos disk čez 50 m. To so: Lampert (Nemčija) 53.35 m, Consolini (Italija) 53.34 m, Harris (USA) 53.26 m, Kulitzky (Madžarska) 52.40 m, Fox (USA) 51.62 m, Hor-watt (USA) 51.60 m. Med najboljšimi so trije Amerikanci in trije Evropejci. Rokoborci Hrvatske, Nemčije in Danske bodo imeli 29. in 30. t. m. v Stuttgartu mednarodni troboj, za katerega se vršijo v vseh treh državah izbirne tekme med najboljšimi težkoatleti. Miška Zebiča, dosedanjega komisarja za šjjort, je imenoval pioglavnik dr. Pavelič za voditelja celokupnega špiorta in planinstva v neza-visni državi Hrvatski. Miško Zebič bo vršil istočasno tudi posle načelnika oddelka za šjiort in telesno vzgojo v ministrstvu za korporacije. Nogometaši bodo nosili števlke. Na nogometni tekmi med švedsko in nemško reprezentanco v Stockholmu so vpeljali prikupno novost: igralcem so dali na hrbet številke, da so jih gledalci lažje poznali. Kakor poročajo, so vpeljali označitev igralcev tudi v Italiji, kar so gledalci sprejeli z odobravanjem. V Berlinu so objavili koledar večjih drsalnih prireditev. Tako smo zvedeli, da bo 13. in 14. decembra v Monakovem prvenstvo parov in moško juniorsko prvenstvo, 9. in 10. decembra pa bodo podelili v Berlinu naslove prvakov v konkurenci gospodov in juniork. Monakovčani so veliki prijatelji športnega in družabnega kopanja. Letos so zgradili krasno zimsko kopališče, v katerem so imeli nedavno zanimive plavalne tekme. Kako zaželjeno je bilo novo kopališče pa se je izkazalo na dnevnih obiskih kopalcev. V enem mesecu jih je bilo 120.000. Coppi-Ricci zmagovalec na dirki krog Milanske fiokrajine. Cestne dirke so v Italiji zaključili s tekmo krog Milanske pokrajine (120 km), na kateri je zmagal Coppi-Ricci s 2:56:27. — Cas sam je zanimiv, ker omogoča primerjavo s smu* čanjem in tekom. Med tem, ko pride kolesar v tem času 120 km daleč, jih premaga smučar 50, tekač pa le 42. Naročite ..Sloveniev koledar' Rabljeno gumo vsako količino, vseh vrst kupuje ln plača najbolje »Metalla«, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88. k Omaro po možnosti trodelno, za obleko, dobro ohranjeno, novejše Izdelave, kupim. S. Avsec, Ljubljana, Bežigrad 13, tel. 35-04. k Tricikelj močan, nov, najboljše gume, z garancijo, poceni proda Ambrož, mehanik, Tyrševa cesta 71. 1 g Poizvedbe! Mlad rujav pes precej rejen, se je zgubil. Oddati ga je proti nagradi v pekariji Pauer, Sv. Petra cesta 48. j llfTTTTHlTil Gostilno s tujskimi sobami oddam takoj v najem. - Prodam istotam gostilniški inventar po najnižji ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 12840. n ^ Premog ^ suha drva nudi I.Pogainik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Pestrelba brezhibna 4U raste tole! Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo 16 m 18.15, od nedeljah ln pra-Hilfclti o« ob 10.30, 14.30. 16.30 >n 10.30 VeleMlm visokih planin Mojročnn povest o globoki llubezot drzneira deklela Dekle z jastrebom Heidemarie Hatbeter — Sepp Rist KINO MATICA - TE!.. 22-41 Napet in zanimiv kriminalni film MIster Flow Fernand Gravey, Edwige Feuliere KINO SI.OOA - rEL. 27-30 Zabaven film iz brezskrbnih dijaških let Slabo v vedenju Roberto Villa, Vera Bergman, Vitorio de Sica KINO UNION TEL. 22.21 Zrlev, ljuhe?en in odpu4čanle v krasnem filmu Materina ljubezen Kiithe Dorsch, Paul Horbiper Film izredno nanete vsebine Vampir V glavni vloiri Delvyn Douglas Predstava oh 18. uri KINO KODEL1EVO - tel. 41-64 la lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. TUKCSPAM MISIJONSKA DRUŽBA SVETEGA VINCENCIJA PAVELSKEGA naznanja, da je prečastiti gospod Aleksander Martelanc misijonar v 61. letu starosti, v 3£ lete mašništva in v li letu sv. poklica odšel danes zjutraj ob pol petih, previden s sv. zakramenti, k Bogu po večno plačilo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. nov. 1941 ob 14, iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križu. Slovesni »Requiem« bo v petek ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega. Duhovnim sobratom in vernikom ga priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 20. novembra 1941. Gospa Chappell 6e ironično nasmehne, »Halo, gospa Lyngby!« »Milostljiva?« »Vi ste zelo sposoben trgovec, ne?« •Da bi bil, je moja iskrena želja! — Zakaj, če smem vprašati?« »Mislim, da ni posebno spoštljivo, če si ogledujete 6tvari, ki bi jih radi kupili, tedaj, ko še leži mrtvec na odru! — In kolikor vem, ne misli gospodična Casserton ničesar prodajati...« Lyngby 6komizgne z rameni. »Priše! sem po naročilu gospoda Carla Cassertona — prav za prav je tole lepa postelja,« pristavi in vzdigne mrtvaški prt, da bi bolj videl. Gospa Chappell je postajala nestrpna. »Napravite, kar hočete, gospod Lyngby, toda v mrtvaški 6obi niste ničesar izgubili. Zato, prosim, odidite iz sobe!« Helenine besede 60 zvenele tako ostro, da 6e je Lyngby dobesedno potuhnil. Brez besed je zapustil sobo in odšel 6 svojo plinsko svetilko. Se dolgo je odmeval njegov drsajoči korak skozi tišino hodnikov ... 5. Šume je brizgala voda izpod vodnega letala. Stroj je počasi drsel proti sipinam. »Tam-le naj bi bil heathenstonski grad?« vpraša Reg Chappell. »Najbržl« odgovori Higgins. »Nekoč sem bil na lovu v Sween6-Hallu. Tudi Sweens-Hall, gosposko bivališče je bilo približno tako.« Pilot je splezal na krila letala. Zažgal je magnezijo ki je modro vzplamtela. Cez nekaj minut 6e je že odmaknil od grajskega pobrežja neki čoln. Udarjajoče je drdral stroj po vodi. Amerikanska trojica 6ploh ni poslušala Higgin-sovega pripovedovanja o lovu. »Zakaj neki ni postal gozdar,« pravi Ambrose v narečju ameriških črncev; Higgins seveda ni razumel niti besedice, čeprav naj bi bilo tudi to po »angleško« povedano. Oba čikaška detektiva sta s samopremagova-njem skrivala smeh. »... divne 6loke — dva para v enem dopoldnevu — in potem tak zajtrk ob taborskem ognju _ in pristni škotski whisky...« se jc navduševal Higgins in sanjal z odprtimi očmi. »Temu-le bi želel tako-le tri ledne 6lužbe v či-kaškem pristanišču!« zasika Montgomery. »Pusti ga!« reče Chappell. »Ti si od gangster-jev ,razvajen'! Najbrže je naš nazor svetu preveč trpel radi amerikansko blazne brzine. — Rajši si oglej grad!« Grad Heatherstone je čepel — če si ga gledal z morske strani — na skalni ploskvi. Njegovi beli in 6ivi zidovi so 6e svetlo odbijali od neba, ki je bilo prepreženo z deževnimi oblaki. Toda zrak je bil tako nenavadno čist, kot je lahko samo še na Škotskem. Nad ravno in žolto obalo, ležečo južno od heatherstonskega gradu, sc je črnil nizek gozd. »Ahoj, letalo!« zakliče mož v motornem čolnu. »Ste poškodovani ?« Pilot zmaje z glavo. »Ahoj! Je tamle grad Heatherstone?« Čolnar začudeno pogleda: »Da, to je!« »Potem prevzemite moje goste iz letala!« »Želite v lieatherstonski grad?« »Ne, v Afriko!« zabevska neprijazno pilot. »Pazite, da mi pri pristajanju in obdrgnete plovk letala!« Štirje preprosti kovčegi in štirje pleti 6o kmaJu v velikem loku strčali v motorni čoln. »Srečno pot, fantje!« vošči pilot. »Ne dajte 6e ugonobiti od grajskega strašila!« »Kaj pa veste o njem?« vpraša željno Ambrose. »Nič!« pravi z nasmeškom pilot. »Toda...« Neumnost! Te 6tare ,kište' imajo vse po vrsti kakšno strašilo! To že zaradi lepšega! Torej: Good bye!« »Cvekarija!« zamrmra Ambrose m se opotece v čoln. Prosim, ali bi 6e gospoda posadila za trenutek?« pravi hišnik z globokim poklonom. »Takoj bom poklical gospo Chappell!« »No,« meni Higgins, neprijetno zadet, »bolj pravilno bi'bilo, najprej sestro umrlega...« »Umorjenega!« reče suho Ambrose. »Prosim lepo!« protestira nadzornik. »Jaz...« »Mir!« zapove nenadoma Chappell. Iz knjižnice, ki se je držala te sobe, je prihajal razburjen govor. »... in končno sem pomagala kopičiti Hen-ryju njegovo bogastvo,« je vpil ja6ni ženski glas. »Privatne zadeve!« reče Higgins dostojanstveno. »Gentleman ne sme prisluškovati!« Montgomery je pokazal pomembno na njegovo čelo. Ta tih telegram je jasno dokazoval, da dvomi od roz6odnosti svojega angleškega tovariša. Chappiell in ostala dva Amerikanca, se res niso izkazali, da so gentlemani, kajti V6a trojica je napelo prisluškovala zabavi, ki je postajala precej groba. Prepir se je 6eveda sukal okoli dediščine. »... kaj se pravi .pomagala kopičiti'?« je za-smehovalno govoril moški glas. »Stala si mirno na odru kakor lutka ...« »Vsekakor! Napravila sem to, do česar ni mogel Henry nikogar pripraviti! Pozabila sem v teh dvanajstih letih, kaj je strah! Saj tebi ni bilo treba stati in gledati, kako ti frčijo krogle okrog gobca...« Nadzornik Higgins se je zdrznil pri tem močnem izrazu. Monlgomery 6e je zarežal. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarif Izdajatelj: InL Jože Sodja Urednik: Viktor Cenim