Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, St. 142 Ljubljana, petek 17. junija 1927 Cena 2 Oin lihaja ob 4. »jutraj. aas Stane mesečno Din »$•—; ra inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/l. Telefon St. 2073 in 2804, ponoči tudi St. 2034. # Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon it. 2036. inseratni oddelek; Ljubljana, frešer-nova ulica št. 4. — Telefon št. 2402 Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana St 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Mr. 105.241. ■F Ljubljana, 16. junija. Politična situacija z dalekosežnimi dogodki zadnjih dni še daleko ni razčiščena, dasi so njene razvojne smernice tudi za širše politične kroge mnogo jasnejše vidne. Ni več nobenega dvoma, da je naša državna politika krenila na pot, ki stremi za tem, da se eliminira iz državne uprave odločilen vpliv radikalskc stranke. Gre za de-cimiranje in po možnosti za popolno razbitje NRS, ki se je tekom let pokazala kot neozdravljiv organ političnega življenja ter kot glavni škodljivec državnega iu narodnega življenja v Jugoslaviji. Tu je bilo leglo korupcije, terorizma, krivičnosti, pristranosti. V kolikor ni okuževala NRS vsega javnega življenja s svoje/pokvarjenostjo in nemoralo, pa ga jc zadržavala v pravilnem in nujnem razvoju še s svojo starokopitnostjo in nespo^>bnostjo. Sedaj je konec radikalske slave in despo-tije. Gospod Vukičevič ima kot radikalski disident nalog, da sprovede volitve nele brez korumpiranih radikalov, marveč njegov mandat gre za tem, da radikalsko stranko .sploh razbije in po možnosti uniči. Namera g. Vukičeviča se bo nedvomno v zelo obsežni meri posrečila; kajti malone vsa velika moč NŠRS je slonela na izrabi in zlorabi državnega aparata. Le malo je bilo radikalskih poslancev, ki črpajo svojo politično moč iz neprisiljenega zaupanja svojega volilnega okraja. Velika večina poslancev radikalske stranke je bila od vodstva stranke volilnim okrajem dekretirana, volilne kroglice so pa preskrbovali veliki župani, srezki poglavarji, žandarji ter radikalski manipulanti v volilnih komisijah. Le tako je bilo mogoče, da so postali tudi pristni člani beograjske čaršije, ki niti svojih volilnih okrajev poznali niso. zastopniki in poslanci Makedonije. Vojvodine. Bosne, Črne gore itd. Za radikalijo so bile vse te pokrajine le nekaka kolonija. Samo v Sloveniji, kjer pristna radikalska volilna praksa ni bila mogoča, je NRS pri vsakih volitvah sramotno propadla, četudi ji je uspelo s svojim pritiskom ter s svojo goljufivo močjo zapeljati par tisoč volilcev na pogrešno stranpot. Ko .ie umrl Nikola Pašič, se je že vedelo. da je odbila zadnja ura tudi radikalski stranki, ki je vso svojo usodo vezala na osebo tega velikega državnika, čegar duševna in telesna jakost pa ie ostala v daljši preteklosti. Ob Pašičevi krsti so 10. decembra 1926. stali radikalski prvaki Aca Stanojevič, Marko Trifkovič. Ilija Mi-hajlovič in drugi ter plakalL Plakali so, ker so izgubili dragega osebnega prijatelja, še bolj pa so bili potrti, ker je NRS izgubila svojega voditelja, ker so vedeli, da je bil ta trenutek začetek konca NRS. Od takrat naprej datira nagli notranji razkroj Pašičeve stranke. Vsa prizadevanja vspostaviti disciplino, enotnost in avtoritativno vodstvo so propadla. S svojo nepošteno in breznačelno politiko se je NRS tako diskreditirala in difamirala, da so jo zapustili vsi bivši simpatizerji in kom-pasciscenti. Za časa sprejetja zadnjega proračuna je bila NRS tako osamljena, da ž njo ni hotela v koalicijo nobena druga parlamentarna stranka, niti Nikičeva grupa. Edinole SLS se je v svoji brezglavi politiki še dala speljati na led in zato dobila po izglasovanju proračuna še brco. Za moralno in politično kakovost je v ostalem značilno tudi. da je SLS v Sloveniji edina stranka, ki veže od zadnjih volitev v Trgovsko zbornico dalje svojo usodo na preostanke skrahirane NRS. Politika SLS samo dokazuje, da je povsem nesposobna pravilno presojati politično situacijo kakor tudi nesposobna za pravilno in pravočasno izrabo političnega položaja. Tudi za SLS velja, da .ie zapisana smrti, kakor morajo propasti vse politične organizacije s predvojno menta-liteto. Nova doba. nova konstelacija političnega življenja v Jugoslaviji prihaja s tako silo, da se ji noben reak-ciionarec ne bo mogel več upirati. Dogodki zadnjih dni in zlasti razkroj v radikalski stranki pa je za našo slovensko politiko še prav posebno zanimiv in poučen. Sedaj lahko tudi oni kratkovidneži, ki so koketirali 7. NRS, izprevidijo, kako pogrešno bi bilo vezati politično usodo na to stranko. Kaj je danes slovenska radikalija? Ali je pašičevska, ali centrumaška, ali disidentska? Kaj je, kaj bo jutri, drugi teden ali čez 3 mesece? Politični dogodki potrebujejo čas za dozorevanje, dozorevanje pa zahteva potrpljenje. Politika SDS se je tudi v današnji situaciji izkazala kot edino pravilna. SDS ima zavest, da je ostala svojim načelom, ki zmagujejo, zvesta, a da se ni na nobeno stran niti kompromitirala, niti prejudicirala. Njen čas prihaja in prepričani smo. da ji bo narod pri volitvah izrekel polno zaupanje. V znamenlu priprav za volitve Posvetovanja v vseh parlamentarnih klubih. — Velik pesimizem pri radikalih. — Računajo, da ohranijo v dobrem slučaju še 50 mandatov Beograd, 16. junija, p. Razpis volitev je zanesel v poslanske klube novo živahnost. Skoraj v vseh poslanskih klubih so se vršile tekom današnjega dne dolgotrajne konference in posvetovanja, ki so se tikala predvsem priprav za volitve. Splošno se računa, da bo volilna kampanja tokrat izredno ostra in živahna. V zelo težavnem in direktno v obupnem položaju je radikalna stranka, ker je iztisnjena iz volilne vlade in ker je razcepljenost vedno večja. Kakor vse kaže, ne bodo mogli radikali niti v enem volilnem okrožju sestaviti skupne liste. Zatrjuje se, da bodo v večini srezov imeli po dve in tri radikalne liste. Zato je opažati v radikalnih vrstah velik pesimizem in poparjenost. Izkušeni radikalni politiki izjavljajo, da se bo vrnila radikalska stranka v novo Narodno skupščino skrajno decimirana in če bo šlo vse po sreči, bo ohranila še kakih 50 poslancev. Za pondeljek, dne 20. t. m. je sklican širši glavni odbor radikalne stranke. Te seje se bo udeležilo t^i veliko število delegatov iz notranjo ti države. Za to sejo vlada v vseh p .ftičnih krogih veliko zanimanje * v so razširjene najrazličnejše verzij'. Za razmere v stranki sta posebno značilni dve verziji: Ena skupina zahteva, da glavni odbor ob tej priliki izključi iz stranke ministrskega predsednika Vukičeviča in vse radikalne ministre. Druga skupina, kateri pripadajo pašičevci in ki ima dozdevno večino v glavnem odboru, pa se zavzema za kompromis z Vukičevičevo vlado. Po informacijah vašega dopisnika je že stopil predsednik radikalnega poslanskega kluba Ilija Mihajlovič v sti- ke z g. Vukičevičem. Zatrjuje se, da bodo pašičevci zahtevali, naj dela gospod Vukičevič v sporazumu z glavnim odborom radikalne stranke in naj smatra kandidate, ki jih bo določil glavni odbor na prihodnji seji, za svoje kandidate. V političnih krogih se komentirajo te vesti kot ponovni poskus pašičevcev, da se približajo vladi. Pašičevci nameravajo kandidirati predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča povsod, kjer je bil prej nosilec pokojni Nikola Pašič. Vlada namerava postaviti kot protikandidata ministrskega predsednika Vukičeviča in Ljubo Jova-noviča. Glavni odbor demokratske stranke je sklican za sredo dne 23. t. m. Jutri dopoldne ob 10. uri pa se sestane iz-vrševalni odbor SDS. «REČ» O VLADNI MOTIVACIJI. Današnja «Reč* prinaša pod naslovom «Izbori — vladna motivacija za izbore» uvodnik, v katerem naglaša, da je motivacija, s katero je g. Vukičevič izsilil volilni mandat program za delovno vlado ne pa za moment, ko se razpušča Narodna skupščina. Uvodnik končuje z ugotovitvijo: Mi smo zadovoljni, da je skupščina razpuščena, zahtevamo pa, da bodo volitve svobodne. Današnja vlada, v kateri vlada par tizanski duh, ni niti sposobna, niti kvalificirana za vodstvo, svobodnih volitev. Mnogo bolj kakor kdaj poprej je danes narodu potrebna garancija, da bodo volitve popolnoma svobodne, sicer lahko nastane še bolj kritično stanje. iz katerega ne bo mogoče tako lahko najti izhoda. imenovanje in prisesa novih mWrtrov Beograd, 16. junija, p. Danes je bil podpisan in objavljen ukaz o izpopolnitvi vlade. Ukaz nosi današnji datum. S tem ukazom je imenovanih šest novih ministrov. Sedanji namestnik ministra za pravosodje dr. Ninko Peric je imenovan za ministra prosvete. ministrstvo pravde prevzame dr. Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu. Za ministra za narodno zdravje je imenovan dr. Aleksander Tadič, radikalni poslanec, za ministra pošte in telegrafa je imenovan Vlajko Kosič, za ministra ver Drago Obradovič, bivši pomočnik prosvetnega ministra. Demokratski poslanec dr. Grga Angjeli-novič je imenovan za ministra za izenačenje zakonov. Ministrski predsednik je ob 11.30 pozval novo imenovane ministre, naj po- ložijo prisego. Svečana prisega se je izvršila ob 12. uri v vladnem predsedstvu. Pred poslopjem se je zbrala velika množica občinstva in novinarjev, ki so zlasti živahno pozdravljali novo-imenovanega ministra dr. Angjelinovi-ča, ki je bil dolgo let poklicni novinar. Pravoslavne ministre je zaprisegel pro-ta Popovič, katoliške pa dr. Maderac. Novo imenovanim ministrom je ministrski predsednik po prisegi v kratkem nagovoru čestital. Takoj nato se je vršila kratka konferenca radikalnih ministrov. Vsi novi ministri so tekom današnjega popoldneva prevzeli svoje resore. Za pomočnika prosvetnega ministra je imenovan načelnik oddelka za srednjo nastavu Dimitirje Magaraševič. Ruski problem in evropske države Chamberlain izjavlja, da se ne smejo žaliti ruska patriotična čustva. — Nemčija ostane nevtralna v angleško-ruskem sporu Ženeva, 16. junija, d. Zadnje dni so se v tukajšnjih krogih razširile vesti, da se namerava sklicati posebna konferenca evropskih držav, ki bi obravnavala rusko vprašanje. Te vesti je angleški zunanji minister, ki predseduje tokratnemu zasedanju Društva narodov, kategorično demantiral. Naglasil je, da je na celi stvari res le toliko, da so medzavezniški zastopniki v neobveznih razgovorih z dr. Stresemarmom razprav, ljali o odnošajih do Rusije ter prišli do sklepa, da se je treba izogniti vsemu, kar bi moglo žaliti patriotična čustva v Rusiji. 0 kaki mednarodni konferenci ne more biti niti govora. Dunaj, 16. junija, d. Dopisnik borske oblasti in priključijo STezu Kamnik v ljubljanski oblasti. if Gospodarska razprava v Ženevi Svet Društva narodov odobrava delo mednarodne gospodarske konference. — Dr. Stresemannova resolucija. — Briand nenadno zapustil Ženevo zaradi bolezni. — Grčija dobi 9 milijonov funtov posojila Ženeva, 16. junija (pa-t-be) Svet Društva narodov ]e proučeval danes rezultate svetovne gospodarske konference in izrekel zahvalo organizatorju in predsedniku konference Louoheurju kakor tudi njenemu poročevalcu Stresemannu. Zahvali so se pridružili zastopniH Rumunije, Jakonske, in Cile. Angleški zunanji minister Chamberlain ie predlagal, naj se poročilo o zahvali odpošlje zadevnim vladam. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je kot poročevalec v svojem govoru zelo obširno govoril o delu svetovne gospodarske konference ter o njenih uspehih. Dr. Stresemann je označil to konferenco kot eno najbolj važnih in najbolj uspelih, ki jih je priredilo Društvo narodov. Predlagal je, naj se diskusija odgodi do meseca septembra. Sklepi in priporočila te konference so začetek in ne konec važnih nalog. Dr. Stresemann je nato kot poročevalec predlagal sledečo resolucijo: »Svet vzame na znanje poročilo svetovne gospodarske konference. Izreka prisrčno zahvalo predsedniku Theunisu, članom kon ference in strokovnjakom, ki so se udeležili konference, obenem pa tudi vsem organizacijam in osebam, ki so delali na pripravah. Svet meni, da je konferenca docela izvršila svoje naloge ter pozivlje vse dežele in vlade, naj posvetijo principom in priporočilom te konference svojo največjo paž njo In podporo. Svet si pridržuje za svoje prihodnje zasedanje proučitev vprašanj onih izprememb, ki bodo potrebne z ozirom na gospodarske organizacije Društva narodov v zvezi z uspehi konference. Svet pozivlje gospodarski odsek, nai se v tem času zbere k izrednemu zasedanju, da prouči odredbe, ki bi bile potrebne na podlagi resolucij svetovne gospodarske konference v pogledu carinskih tarif in zlasti v pogledu izenačenja carinske nomenklature«:. Izvajanja nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna kot poročevalca za svetovno gospodarsko konferenco so dala povod za razne izjave slične tendence na seji Sveta Društva narodov. • Danes popoldne se je vršila posebna seja za nadaljno razpravo o tem predmetu. Pri tem posvetovanju je bila Francija zastopana po Loucheur.ii!. Izvajanja poročevalca je najprej podpiral holandski zunanji minister Van Lubloklkad. Tudi Scialoja je priporoča! poročilo. Vandervelde je podčrtaval pomen izvajanj dr. Stresemanna ter je označil uspehe svetovne gospodarske konference kot plebiscit zastopnikov vsega sveta, vseh razredov in poklicov. Svetovna gospodarska konferenca je izzvala pozornost celokupne javnosti na gospodarske probleme. Izrabimo, je končal Vandervelde, ta trenotek ter pričnimo čimpreje s praktičnim delom! V privatni seji je sklenil Svet, da se prošnja Nemčije za podelitev sedeža v komisiji za kolonijalne mandate odstopi v proučevanje temu odboru. Končno je svet Tazpravljai o grških zadevah. Paul Boncourt jc izrekel priznanje grški vladi za gospodarsko obnovo, nakar je bilo sklenjeno, da se predlaga Svetu, naj v petek odobri predlog finančnega odbora, da sc dovoli Grčiji 9 milijonov funtov posojila. Ženeva, 16. junija (be) Francoski zunanji minister Briand ic moral na nasvet zdravnikov zapustiti Ženevo. Nadomestovala ga besta izmeneoma Paul Boncour in Loucheur Newyork, 16. junija (be) »Newyork Wor!d« se v daljšem članku zavzema za to. da bi dobila Nemčija katerikoli koioni-ialni mandat ter naglaša, da je Nemčija danes v kolonijalni upravi istovrstna s Fran cijo. Anglijo in Ameriko. Atentator koverda obsojen na dosmrtno iečo Predlog za pomilostitev na 15 let težke ječe. — Obtožencev zagovor. — Usoda atentatorjeve rodbine Varšav3, 16. junija (odt.) Davi ob pol eni uri je izjemno sodišče izreklo razsodbo v procesu proti dijaku Korvedi, ki je umoril sovjetskega poslanika Vojkova. Ko-verda je bil obsojen na dosmrtno iečo in na izgubo vseh državljanskih pravic. Sodišče je obenem sklenilo naprosid predsednika republike, naj Izpremeni kazen v ISletno težko ječo. V svojem zagovoru je morilec Koverda med drugim laglasdl: Ko je prišlo v Rusiji do preobrata m so prišli na krmilo bolj-ševiki, sem obiskoval realno gimnazijo v Samari.' L. 1919 sem se vrnil na Poljsko. V Vihii sem prišel v komunistično družbo, ter pri tam spoznal negativno stran boli-ševiške ideologije. V tem času sem sklenil, da se bom z vsemi sredstvi boril proti boljševizmu. Zato sem hotel že lansko leto priti nelegalnim potom nazaj v Rusijo. Ker se mi to ni posrečilo, sem bil prisiljen, da zahtevam potni list. Ker mi je sovjetski poslanik izdajo potnega lista odklonil, sem sklenil, da ga iz protesta umorim. Iskreno obžalujem, da sem to dejanje izvršil na Poljskem, ker nisem hotel povzročiti Poljski, ki jo smatram za svojo novo domovino, nobenih neprijetnosti. Po svojem političnem prepričanju nisem monarhist, marveč demokrat. Za Rusijo pa smatram vsak-o drugo vladavino za boljšo in primernejšo, kakor boljševiško. Dokazilno postopanje se jc sukalo v največji meri okoli vprašanja, kakšne narodnosti je obtoženi Koverda in kje ima državljanstvo On sam se je izdajal za pripadnika belo-ruskega naroda, glede državljanstva pa jc izjavil da saim ne ve, v katero državo spada. Njegova mati je mnenja, da poteka rodbina iz Rusije. Oče se izdaja za Belorusa. Usoda Koverdove rod- bine ie značilna za tragedije, ki se odigravajo med ruskimj emigranti. Oče Koverda je bil prej ruski carski oficir, je pa služil pozneje v bnljševiški armadi in je šele pred par leti zaradi vladajočih razimer pobegnil na Poljsko, kjer je kmalu nato stopil v stike s protiboljševiSko skupino Ca-rinkova. Po izjavah morilčeve matere se v njihovi hiši že dolgo časa sem sploh ni več govorilo o politiki. Svojega sina je označila mati kot bolchucga in skrajno nervoznega. S svojimi majhnimi dohodki je moral dalj časa vzdrževati celo rodbino. Nedavno ga je silno razburila vest. da so boljše vi ki na bestijalen način umorili dva njegova šolska prijatelja. Obtoženec ie sledil razpravi popolnoma ravnodušno. Politični moment tega procesa se tekom ,preiskave ni niti enkrat omenil. Politični komisar poljske policije v Vilmi je bil zaslišan kot priča o hišni preiskavi v stanovanju obtoženca rer je izjavil, da pri hišni preiskavi niso našli ničesar, kar bi kazalo na politične zveze s kako skupino. izvzemši neko pobotnico, glasom katere je Koverda daroval 1 dolar za proti-boljševiški odbor, ki ga jc osnoval veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Državni pravdnik jc zastorpalo stališče, da se mora umor sovjetskega poslanika Vojkova smatrati kot delo posameznika, ki ni dobil navodil ne od kakih organizacij, ali od kateregakoli drugega. Vprašanje odmere kazni je državni pravdnik prepusti! odločitvi sodišča. Po govoru državnega pravdmika so govorili štirje zagovorniki obtoženca, nakar se je umaknil sodni dvor na posvetovanje. Ko ic bila prečitana obsodba, so odpeljali obsojenca k njegovemu očetu, ki ga je obtoženec ob.iel in poljubil. -3SS- čičerinovi razgovori v Berlinu Berlin, 16. junija, (be.) Sovjetski zunanji komisar Čieerin je danes dopoldne poset i 1 državnega kanclerja dr. Marsa ter se od njega prisrčno poslovil. Jutri dopoldne odpotuje v Moskvo. Kakor se izve, je imel Ci-čerin včeraj daljšo konferenco z grofom Brockdorff - Rantzauom. Kakor poročajo listi, je Brockdorff oh tej priliki opozoril Ci-eerina na to, da se je razpoloženje evropske javnosti do Rusije zaradi terorja sovjetskih oblasti in zadnjih jostifikaeij zelo poslabšalo. Preprečeno socijalistično predavanje v Sofiji Sofija, 16. junija, (so.) Bivši socijalistični minister Kazasov, ki se je vrnil iz Jugoslavije, je predav.-il včeraj v prisotnosti jugo-slovenskega po«lauika in .irugih diplomatov. Predavanje so motili oiakedonstvujušfi in ga končno preprečili, ker je govornik navajal edino le srbsko statistiko o Make-. donijL Samomor bivšega sovjetskega ministra Draždanc, 16. junija, d. Včeraj je i;,... šil v tukajšnjem sanatoriju bivši ruski so\ -jetski komisar za narodno zdravje prof. dr. Tarasevič samomor. Hotel se je s po« močjo dveh žepnih robcev obesiti na oknu. Pri tem je padel /. drugega nadstropja m ostal na mestu mrtev. Ker so se v komu* nističnih krogih razširile vesti, da gre za umor, je državno pravdništvo odredilo pre. iskavo in obdukcijo trupla. Ker pa je pre--iskava dognala, da je ta sum neupravičen, je bilo truplo takoj nato izročeno svojcem. Pokojni prof. dr. Tarasevič je bolehal že dalje časa in je hotel že večkrat izvršiti samomor. Umor varšavskega policijskega šefa Gdansk. 16. junija, (be.) Po poročilih iz Varšave je bil na tamošnjeoi glavnem kolodvoru umorjen šef varšavske kriminalne policije. Atentator je skušal izvriiti samomor. Senzacije iz letalskega sveta Nungesser in Coli najdena? — Byrd starta v četrtek. — Coste in Rignot pristala v Rusiji. Pariz, 16. junija, d. Agence Havas poroča iz angleških virov, da javljajo iz Ouebeca s pridržkom, da so francoska letalca Nungesserja in Colija našli živa. Ouebec, Kanada, 16. junija, be. Pogrešana francoska letalca Nungesserja in Colija so našli živa severno reke Saguenay. Newyork, 16. junija, d. V Ouebecu se je raznesla uradno nepotrjena vest, da so našli Nungesserja in Colija živa. Poročilo prihaja od reke Bend in ga je poslal neki Blair, ki je zaposlen na severnem toku reke Saguinay. Blair je vest telefoniral svoji materi v Ouebec. (Poročilo je treba zaenkrat sprejeti še s skrajno rezervo. Ured.) Newyork, 15. junija, d. Polkovnik Byrd zatrdno upa, da mu bo mogoče odleteti v četrtek. Določeno je, da ga bosta na poletu v Evropo spremljala Acosta in George Neville. Acosta bo vodil letalo pri startu in pri spuščanju na zemljo ter bo med vožnjo skrbel za stroje. Byrd bo vodil «Ameri'ko» na poletu čez Ocean, Neville pa bo oskrboval navigacijsko službo. Moskva, 16. junija, d. Tukajšnje francosko poslaništvo javlja, da sta francoska letalca Costa in Rignot pristala v notranjosti Rusije, v kraju, ki je brez telefonskih in brzojavnih zvez. Zato so izostale o njiju usodi vse vesti. (Coste in Rignot sta hotela rehabilitirati Francijo v poletu na daljavo in sta hotela prekositi Lindberghov rekord. Ured.) Pariz, 16. junija, d. Nezgoda francoskega letalca Pelletiera d' Oisyja je za- Nezgoda letalca d' Oisyja dala francoski avijatiki in francoskemu javnemu mnenju hud udarec. Napaka, ki je povzročila nesrečo, je ista kakor pri Nungesserju in Colliju. Letalo je bilo preobloženo. S tal je vzletelo gladko, toda pri zaletu v višino se je pokazal prvi defekt. D' Oisy je hotel pristati. Pri tem se mu je zlomil propeler. Sledila je eksplozija, ki je uničila aparat. Letalec je kljub nesreči otel svoje življenje. Berlin, 16. junija (be.) Chamberlin in Levine sta pristala v Hannoverju. kjer sta bila sprejeta z navdušenimi ovaci-jarni. Italijani proslavljajo de Pi-nedov »zakasneli" povratek Pariz, 16. junija, t. De Pinedo je ob 10.36 startal v Barceloni ter je ob 5. popoldne s svojim letalom dospel v Ostijo. De Pinedo je pri svojem prihodu plul v zelo majhni višini. Zadnje kilometre ga je spremljala eskadra letal. Pri prihodu v Ostijo so ga sprejeli Mussolini, Duca d'Aosta, več ministrov, diplomatski zbor in mnogo drugih odličnih osebnosti. Pri pozdravu ga je Mussolini objel in poljubil. Pozdravil ga je tudi kardinal Vanutelli kot zastopnik papeža, ter šef generalnega štaba maršal Badoglio. Zbrana je bila velikanska množica, ki je že od ranega jutra čakala na njegov prihod. De Pinedo se je nato v sprem stvu državnega podtajnika za letalstvo Bal-ba odpeljal v avtomobilu v Rim, ki je bil ves v zastavah. Vsi listi prinašajo članke o poletu De Pineda, ki je preletel progo 44 ti. soč km. Sovjeti nadaljujejo z represalijami Šaljapinu odvzet naslov narodnega umetnika. — Justiiikacija najstarejšega sina Gorkega? — Tragična smrt katoliškega duhovnika London, 16. junija. L Iz Moskve poročajo: Lastni smrtni obsodbi je zapadel dijakon Andrej Fedukovič, upravitelj katoliške cerkve v Stihomiru. Vlada ga je obdolžila polj-skofilske propagande, ga ukazala aretirati in pripeljati v Moskvo. Šest mesecev je moral prebiti v tajnih ječah. G. P. U. V tem času je poslal papežu pismo, v katerem je razložil sedanje stanje v svetu. Na intervencijo cerkvenih krogov je bil izpuščen. GPU. pa je zadnje dni objavila Fedukovičevo pismo papežu, kar je na dijakona tako vplivalo, da je izvršil grozen samomor. Odložil je svečeniško suknjo, se polil s petrolejem in prižgal gorivo. Izgorel je v strašnih mukah. Iz HeMngforsa prihaja poročilo, da je v listi justificirancev naveden tudi general iilvengren. Tega generala je vlada imela že dolgo pod ključem. Ko so ga pri zadnjih zaslišanjih tako izmučili, da je zblaznel, ga je velela vlada justificirati. Tako je končal mož svoje življenje, čeprav ni bil za svoja dejanja več odgovoren. Centralni odbor umetnostnega sindikata v Moskvi je sklenil odvzeti Šaljapinu naslov narodnega umetnika, ker je baje podprl s 5000 franki ruske emigrante v Parizu. Odločitev tega vprašanja je povzročilo sovjetsko časopisje, ki je načelo temo, če je šaljapin beli gardist ali ne. Odgovor in zaključek se je glasil pozitivno. «Times» poročajo iz Rige, da so bili v Stihomiru zažgani lokali centralne sovjetske organizacije. Prostori, kjer so imeli boljše-viki svoj centralni sedež, so vpepeljeni do tal. Pariz, 16. junija. 1. Vesti o justifikaciji, ki prihajajo iz Rusije, imajo čedalje strašnejžo obliko. Govori se že o aretacijah v masah in o justifikacijah na desetine. Neka vest iz južnih krajev Rusije pravi, celo, da je med boljševiškimi žrtvami tudi najstarejši sin pisatelja Maksima Gorkega, Peskov. Gorkij je bil, kakor znano, prve čase privilegirane« sovjetske vlade in je celo nekaj časa pomagal Trockemu. Ustrelitev Peškova se spravlja v zvezo tudi z dejstvom, da je Trockij izgubil na vplivu in moči. Ta slučaj iznova potrjuje, da je Trockij padel pri sedanjih rešimovcih v absolutno nemilost. Radikalna stranka pred deruto Prava borba med vlado in radikalno stranko se bo šele pričela! Radikalski center se tako boji volitev, da sploh ne bo kandidiral! — Samostojni demokrati kot gledalci interesantnih dogodkov Beograd, 16. junija, p. O senzacijonalnih dogodkih zadnjih dni objavljajo listi ob« širne komentarje, ki so zelo značilni za presojo položaja, v katerega je zašla radi« kalna stranka po izgubljeni bitki s pred« sednikom sedanje volilne vlade, Veljo Vu. kičevičem. Tako piše »Politika«: t Vsi poli« tični krogi soglašajo, da je z zadnjimi pos litičnimi dogodki g. Vukičevič premagal radikalski center. Ravno tako so si bili vče* raj vsi politični krogi edini, da s tem ni. kakor še ni prekinjena borba. Nasprotno, vsi politični krogi pričakujejo, da pride še. Ic sedaj do prave borbe. Ker še ni obrisov te nove horbe, se politični krogi drže za« enkrat rezervirano. To velja tako za radi. kale, kakor za skupine v opoziciji. Nekoli* ko zgovornejši so Ie demokrati. »Samostojni demokrati so bili absolutno rezervirani. Prvak samostojnih demokratov nam je izjavil: »Samostojni demokrati so Ie pasivni gledalci teh interesantnih do« godkov. Samostojni demokrati delajo med narodom.« »Politika« trdi dalje, da je «Vukičevičeva zmaga postavila pašičevce in radikalski cen ter na enako stališče. Med obema skupina« m a obstojajo tako velike razlike, da se v političnih krogih včeraj šc ni verovalo, da bi moglo priti takoj do zbližanja, čeprav je treba sedaj pričakovati neko zbližanje. Ra« dikalski center je zelo ogorčen zaradi po« raza. Tz njegovih vrst se niso mogle slišati lepe besede o vladi g. Vukičeviča. Prizna« vajo, da kralj ne bo sprejel ostavke dr. Sr» skica in da bo došlo do ostavke g. Vuki« čeviča. Zato so v radikalnem centru že raz. pravliali o tem, kaj treba storiti, čim g. Vu« kieevič poda ostavko. Od včeraj pa se vr« še že nova posvetovanja, kaj storiti v no« vem položaju. Opozarjalo se je, da je že bil postavljen predlog, naj bi se radikalski center obrnil s posebnim proglasom na na« rod ter se v tem proglasu odrekel vladi g. Vukičeviča, sporočajoč obenem narodu, da noče kandidirati pri predstoječih volit, vah. Iz vladne okolice se je na ta predlog odgovorilo, da zahtevajo abstinenco le ti« sti člani centra, ki dvomijo, da bi lahko bili izvoljeni brez pomoči oblasti in ki bi rajši ne kandidirali, kakor da bi na volit« vah pogoreli. »Pravda« objavlja takisto daljše poročilo o političnem položaju in navaja, kako so vladni krogi sprejeli naglo podano ostavko bivšega ministra pravde dr. Srskiča, Vlad« ni krogi so bili s tem korakom zadovoljni, ker smatrajo, da je treba končati z oseb« nimi vprašanji, kadar gre za važne držav« ne interese. «Pravda> poroča nadalje, da so pašičevci sila ogorčeni proti vladi. Pašičevci se drže navidez sicer rezervirano in izjavljajo, da hočejo le opazovati dogodke. V resnici pa pristavlja, da eni izključeno, da tudi pašičevci izdajo proglas na narod, v katerem bodo odklonili tako sedanjo vlado kakor nove volitve.* cPravda. pa smatra, da so <■ pašičevci nekoliko mirnejši od centra, češ, da imajo med narodom več kot sigurno zaslombo. Zato so sprejeli vest o razpisu novih volitev in o razpustu Narodne skupščine sicer z nezadovoljnostjo, toda hladnokrvno. Pašičevci so sklenili, da izvedejo ensrgično akcijo proti Velji Vukičeviču tako med narodom kakor preko svojih strankarskih forumov.» Sijajna manifestacija narodnih volilcev v Celju Ogromna udeležba. Nepopisno ogorčenje volilcev nad narodnim izdajstvom celjskih radikalov in klerikalcev. Razkrinkane klevete in obrekovanja nasprotnikov. Celje, 16. junija. V sredo zvečer se je slišalo v narodnem Celju na veličasten manifestacij-skem zborovanju Sam. demokratske stranke na naslov radikalnih in klerikalnih narodnih izdajic globoko ogorčenje in zauičevanje. Moralni obsodbi, ki jo je tako krepko izrekla polna dvorana volilcev v Celjskem domu, bo sledila v nedeljo, 19. junija, častna zmaga značajnosti, poštenosti in naci-jonalne zavesti v vsem Celju, ki ni in ne bo nikdar pozabilo, kdo je vzgajal janičarstvo med slovenskim narodom ter pod zaščito avstrijske vlade odrekal slovenskemu človeku na njegovih lastnih tleh vsako pravico do najskrom-nejše eksistence. Volilnemu shodu rje predsedoval predsednik krajevne organizacije SDS dr. Kalan. Po prisrčnem pozdravu je podal kratko zgodovino vseh dogodkov, ki so privedli do tega, da se morajo danes boriti Celjani proti sramotni koaliciji radikalov, klerikalcev in Nemcev za slovenski značaj celjskega mesta. Radikali v Sloveniji, zlasti pa v mariborski oblasti so samo še krilo klerikalne stranke. Do združitve še ni prišlo, ker bi nekaj ambicijoznih radikalnih voditeljev v klerikalni stranki nič več ne pomenilo, klerikalci pa izigravajo slovenske radikale, da bi v Beogradu dosegli kake uspehe. Koalicija slov. radikalov s klerikalci in Nemci pa krije zopet malenkostno število in revščino radikalov, ki si ne upajo več nastopiti samostojno pri volitvah. Dr. Kalan ožigosa nadalje nesramni napad celjskih Nemcev na majsko deklaracijo. razkrinka vso hinavščino klerikalcev v tej zadevi, se bavi podrobneje z vzroki, zakaj ni mogla Delovna večina glasovati za novo četrto tiskarno v Celju (Mohorjeva družba) ter povdarja, da so vso gospodarsko delo v obč. zastopu celih pet let vršili zastopniki onih strank, ki jih danes klerikalna, radikalna in nemška koalicija najbolj besno napadajo. Burno odobravanje je sledilo tem besedam in se .ie nadaljevalo, ko je podelil predsednik nato besedo bivšemu županu dr. Hra-šovcu kot nosilcu liste Sam. demokratske stranke. Govornik predvsem povdarja, da mu je bila tekom njegovega petletnega županovanja varčnost prvo geslo. Po nepotrebnem se pri celjskem obč. gospodarstvu ni trošil denar. Kljub temu se je pa z razpoložljivimi sredstvi za razvoj in napredek celjskega mesta mnogo storilo. Celje ima snažne hiše in ulice, moderno električno razsvetljavo, aktivna obč. podjetja, izvzemši plinarne. ki pa obratuje naprej radi potrebe in po soglasnem sklepu obč. odbornikov iz vseh strank. Demokratom zlobno podtikajo nesrečo pri Slavenski banki, previdno pa zamolče. da je g. Westen gotovo varčen in previden gospodar, upravni svetnik te banke. Mesto Celje pri tem polomu ni prav nič prizadeto. Ako bo imela Mestna hranilnica vsled tega poloma kako izgubo, bo to le majhna vsota v primeru z onimi, ki jih bodo morale trpeti ostale, med temi tudi klerikalni zavodi v Sloveniji. V te lastne zavode se klerikalci nič ne zaletavajo, pač pa v celjsko Mestno hranilnico, v katere ravnateljstvu sedi tudi nosilec liste združenih strank g. dr. Goričan. ne da bi le enkrat svaril ali predlagal, naj denar naloži kie drugod. Mestna hranilnica je odpisala v kratkem času 8 milijonov na vojnem posojilu, ki so ga podpisali celjski Nemci in bo pri skrbnem gospodarstvu lahko prenesla tudi majhno izgubo. Vlagatelji pa ne bodo pri tem prav ničesar utrpeli. Dr. Hrašovec je nato obširno orisal nemoralno zvezo klerikalcev s celjskimi Nemci. Popravek »Cillier Zeitung* glede majske deklaracije, ki je bil stili-ziran sporazumno s klerikalci in radikali, je moral pač v vsakemu Celjanu odpreti oči, ako je bil doslej slep in uvideti, da se poslužujejo nasprotniki skrajne hinavščine v volilnem boju in nastopajo z nepoštenimi sredstvi. Nemci očitajo demokratom v tem članku, da so jim odvzeli Celjski dom. V upravnem odboru tega doma pa sedi tudi nosilec liste dr. Goričan. Višek nepoštenosti in hinavščine! Naslednji govornik dr. Božič je v svojem govoru naglasil, da so celjski volilci dovolj zavedni, da ne nasedejo klerikalnim lažem. Narodna večina je prevzela mestno občino v skrajno zavoženem gospodarstvu in le delu napredne delegacije se je zahvaliti, da je občina postavljena zopet na trdne temelje. Govornik je nato obširno orisal program bodočega dela in naglasil. da je gonja, ki jo uprizarjajo združeni nasprotniki, do pičice podobna nekdanjim hujskarijam štajercijancev, ki so na enak način opravičevali svoje podpiranje Nemcev. Nato je govoril še g. Prekoršek, ki je naglasil. da nasprotniki tudi tokrat govore o pogrebu demokratske stranke, kakor so govorili doslej še pri vsakih volitvah, ki so pa Ie dokazale, da število demokratskih pristašev od volitev do volitev narašča. Opozarja na uspešno delovanje napredne občinske delegacije, ki ga je opozicija spremljala le z dviganjem rok in z molkom. Makoč so napadali klerikalci in Nemci dr. Tavčarja, danes pa napadajo doktorja Žerjava. V mestu vera ni v nevarnosti, ker so se zvezali klerikalci z najhujšo protikatoliško stranko, pač pa je v nevarnosti v gorskih vaseh, ker je vera v mestu nekaj drugega, kakor pa na deželi. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja viharno odobravanje. Končno je govoril še prvoboritelj slovenskih obrtnikov g. Ivan Rebek, ki je naglasil, da se celjski obrtniki zavedajo svoje dolžnosti. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik dr. Kalan s pozivom, naj v zadnjih dneh sleherni volilec stori svojo dolžnost, ker bo potem zmaga častna in sijajna. Shod Samostojne demokratske stranke v Hrastniku Poslanec dr. Pivko o zunanje-političnem položaju in o strankah. Hrastnik, 16. junija. Danes dopoldne se je vršil pri Dolinšiku shod Samostojne demokratske stranke, ki je bil zelo lepo obiskan. Poročal ie poslanec dr. Pivko. Njegova stvarna izvajanja, podkrepljena z dokazi, so napravila na vse navzoče velik utis. Dr. Pivko je naiprvo spregovoril o zunanje političnem položaju. Orisal je gigantski boj med Anglijo in Rusijo in v zvezi s tema državama Jugoslavijo. Angleži kot praktični trgovski narod vedo, da se nimajo zanašati na nas. Odtod njih blokiranje naše države, na drugi strani pa potreba, da se zopet približamo slovanstvu. Bolgari so brli pred tremi leti pripravljeni iti z nami. Lepo priliko smo zamudili in storjena je bila prva napaka. Druga napaka je bila, ko smo s težkimi milijoni podprli Ahmed beg Zoga, ki je živel pri nas kot begunec, nakar je šel v Albanijo, kjer se je prodal Mussoliniju. Odkar obstoji Jugoslavija, gre za notranjo ureditev države. Imamo različne pla-čevalce davkov, čeprav z istimi dohodki. Mi plačujemo po avstrijskih zakonih, Srbi po Vrbskih vojvodincih po madžarskih. Glav ni cilj je zakon o izenačenju davkov. Ta ie že izdelan, toda radikali so ga znali vedno odložiti, ker so se bali svojih vlilcev. Tem bi namreč prinesel nova bremena, dočim bi pr; nas ostalo večinoma neizpremenjeno. Vsako leto, ko nimamo tega zakona pomeni za nas milijone škode, za južne kraje pa milijone profita. Radikalna stranka je delala vsa povojna leta zase. Ona kot plemenska stranka nima čuta za Jugoslavijo. Njeni možje so trosili državni denar v svoje namene in si pustili pri kupčijah za državo izplačevati procente Zuano je, kako so goljufali svoje volilce. Zato pa bo stranka zlasti v prečanskih izšla iz sedanjih volitev zdeciinirana. k čemur bo pripomoglo tudi to, da so poslanci teh krajev po večini Srbi, torej nedomačrm. Enako huda se obeta tudi Radičevi stranki, ki zna samo obljubljati, ne pa tudi delati. Vsi sposobni poslanci so že Radiču ušli, ostali so mu samo še nesposobni, katerih se je posluževal kot glasovni materijah Kakor je šel Radič nazaj v Sloveniji, bo šel tudi na Hrvatskem. SLS ie plemenska stranka in mora neizogibno propasti. Naslanja se na cerkev, vendar ne bo mogla nikjer nazaj. Slično kakor obrača Radič plašč po vetru, ga obrača tudi SLS. Namesto da bi vplivala vzgojno na svoje volilce, jih vzgaja k slepi pokorščini. Klerikalci so v zvezi z radikali izvedli redukcije državnih nameščencev, Pričakovati bi bilo, da se bo vse dvignilo proti SLS. Toda vsi, ki niso prizadeti, molče. Govorili so, da bo radi redukcij prihranjenih 70 milijonov. Če bi bilo res tako, bi moral ta ali oni stan občutiti olajšavo bremen. Tega pa nikdo ne občuti SLS je vpeljala davek na zaslužek zasebnih nameščencev. V istem času je privolila, da se izplača bivši črnogorski dinastiji 42 milijonov dinarjev in poleg tega vrnejo vsa zaplenjena posestva v vrednosti 600 milijonov. Treba je vedeti, da je bila črnogorska dinastija že pred voino ena najbogatejših, da je kralj Nikola prodal Črno goro in da so Črnogorci sami zaplenili dinastiji vse njfino premoženje. Klerikalci dajejo bogatim milijone, malim ljudem pa jemljejo še ono, kar iim preostaja za eksistenco. Predno so prišli v vlado, so bili za boj proti korupciji. Ko pa so se vsedli na ministrske stolčke, so na vse pozabili. Samostojna demokratska stranka ne vpra ša po stanu, premoženju in ne po veri. Samo eno zahteva: da so njeni člani za ekonomsko ureditev Jugoslavije. Pri nas je kruh ne pa vera glavno vprašanje. Če bi bila vera glavno vprašanje, bi šla le Slovenija v nebesa, ker so drugod obračunali z vero v politiki. Mi smo stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot taki smo močnejši od klerikalcev in imamo vse pogoje da se živimo. Od volitev v parlament pričakujemo. da se bomo znatno okrepili. Za dr. Pivkom je podal dr. Rape uničeval no sodbo o delu SLS v oblastni skupščini, nakar ie otvoril predsednik Restar debato. Sprejeta je bila daljša resolucija na korist, rudarjev. Številni zborovalci so se razšli prepričani, da Hrastnik ni še doživel tako lepe manifestacije za demokratsko stranko. »Slovenec" v nedeljo, »Slovenec" včeraj SLS niti en teden ne more vztrajati pri isti politiki. — V nedeljo je bila zanjo Vukičevic-Marinkovičeva vlada še «spaček«, «propadel eksperiment«, «zmota», včeraj pa vrti «Slovenec» zopet drugo lajno Ko ie prejšnjo soboto izostala objava novih volitev in ko so radikali poizkusili izzvati krizo sedanje vlade, je »Slovenec« s slastjo pograbil trenotno težavo in ii zapel pogrebno pesem v uvodniku od 12. junija (nedelja) pod naslovom »Konec neuspelega eksperimenta«. Iz tega uvodnika citiramo danes par dni po njegovi objavi in po dobljeni zmagi sedanje vlade prvi odstavek, ki pokazujc, kako sovražno stališče je zavzemala SLS napram poizkusu Vuki-čevič-Marintoovičeve vlade, da se postavi ■radikalni stranki po robu: »Naš notranji državni razvoj Je v slepi ulici. Vlada, ki se ie sama imenovala ogel-ni kamen nove zgradbe v državni politiki, leži pred nami v vsej svoji žalostni revščini. Ne mislimo pri tej priložnosti pisati tirad proti možem, ki se . . . poslavljajo z vodstva državne upave. Pač pa je sedanji klavrni položaj, v katerega smo zabredli, dober nauk, kako se politika, kakršno država potrebuje, ne deia. Saj je znano, da so prav vsi člami sedanjega kabineta komaj še na tamkl niti viseli vsak v^svoji stranki. V takem ^oložaju nobena sposobnost In dobra volja aič ne pomaga, to je položaj med parlamentarizmom In diktaturo, ki }e mogoč samo kot epizoda, je spaček, ki mu nI sojeno trajnejše življenje.« »Iz sedanje zagate poti naprej nI« . . . Tako je torej pisal »Slovenec« o sedanji vladi v nedeljo, dne 12. iunija, torej v trenotku, ko je radikalna stranka napravila zadnii przkus, da strmoglavi vlado in da se ponovno polasti državnega krmila. SLS si je pač želela staro klero-radikalsko koalicijo nazaj, čeprav so se proti taki koaliciji izrekli vsi zdravi činiteIH v državi. V jasnem afrontu proti taki koaliciji In zlasti prod radikalni stranki Je bila imenovana sedanja vlada in ii Je bil končno te dni poverjen volilni mandat. To ie SLS napotilo. da je svoio politiko čez noč menjala ter se začela zopet prilizovati volilni vladi g. Vukičeviča Včerajšnji »Slovenec« namreč piše: »Motivacija vlade dokazuje, da je stališče Jugoslovanskega kluba bilo čisto pravilno. Politika Jugoslovenskega kluba jc sprejeta kot državni program! In s tem ie bodočnost v rokah Jugoslovanskega kluba!« Pred šttritni dnevi je bil ta program še »spaček«, »epizoda«, »zmota« itd. Res interesantno in tudi značilno. Tudi sicer je včerajšnji »Stoveočev« uvodnik poln zanimivosti, »resnic« in »doslednosti«.. Tako piše: »V skupščino naj pridejo ljudje, ki bodo imeli več veselja Ln sposobnosti za konstruktivno delo! Iz skupščine nai se odstranijo ljudje, ki so bili obeleženi kot ko-rupcijonisti . . . Našemu parlamentu ie treba tj udi. ki bodo znali ustvarjati ne osebnih in strankarskih programov, ljudi, ki bodo mogli, znali in morali ustvarjati prave temelje državnega programa.« Državni program, konstruktivno delo, proti korupciji — to so res besede vseb besed. Od kdaj pa Ima Slovenka ljudska stranka, ki Je doslej kot plemenska stranka napadala druge stranke, da so državne stranke in da so zato proti Slovencem — državni program?? »Slovenec« govori o korupcijo-nistih! Kdo je te korupcijoniste rešil pred obsodbo Narodne skupščine februarja meseca, kdo je glasoval proti izročitvi Rade Pašlča, Maksimovlča in drugih sodišču? Kdo Je čepel v koaliciji z radikalno stranko, dokler nI dobila baš radi korupcije brco!? Še leipši pa je naslednji odstavek, kjer se »Slovenec* odreka svojemu avtonomi-s ti on emu programu: »Mi priznavamo potrebo, da je treba varovati interese posameznih krajev. Toda gledati moramo najprej na to, da se ustvari močan in zdrav državni program.« Ali naj citiramo vpričo tega izpreobrnjenja »Slovenca« in njegove uvodnike, kier je pisaril o »izjemnem položaju Slovenije«. Avtonomija je pokopana, tudi lokalna zaščita pokrajinskih Interesov nI na mestu, najprvo je državni program! Natančno vemo, odkod veje ta nov veter! SLS je bilo v Beogradu na vseb merodajnih mestih rečeno, da mora kratko in malo kot plemenska stranka likvidirati in te j likvidaciji v programatlčnem oziru služI tudi včerajšnji uvodnik, kjer piše »Slovenec«, da je »program Jugoslovenskega kluba postal drž. program.« Kakšen program, kje ie ta programi »Jugoslovenskega kluba«, zakaj ne pše »Slovenec« o programu SLS (Slovenske ljudske stranke)? Tako globoko je torej moral »Slovenec« iri z njim njegova stranka klecniti pred razvodeni dogodkov, da se sedaj sramujejo svojega imena in da ne pišejo več o SLS, nego o »Jugoslovenskem klubu« !- »Ponudbe, ki so se tekom zadnje krize nudile Jugoslovenskum klubu za vstop v vlado, je Jugoslovenski klub odbil, ker si je svest svoje ženvljenske moči med slovenskim ljudstvom (»Slovenec* ne mara pisati o »slovenskem narodu«!) in ker si ne mara dati očitati, da jc prišel do mandatov $ pomočjo kateregakoli aparata ali protek-erje.c Ta »Slovenčeva« korajža je imenitna. SLS so bila tako odločno tekom zadnjih dni pokazana vrata vseh merodajnih člniteljev, da je morala preko noči Izpremeniti svoj program ter se preleviti v državno stranko! Še svojega imena se sramuje, piše o programu Jugoslovenskega kluba in o slovenskem ljudstvu, mesto o Slovenski ljudski stranki in o slovenskem narodu. Kar pa se tiče mandatov, naj SLS poizkusi na volitve brez cerkvenega aparata, brez farovžev. brez zlorabe cerkve in vere, pa bo videla, koliko mandatov bo dosegla. Stranka, katere glavno glasilo ie v nedeljo pisalo o sedanji vladi, da je »spa ček«, da je »epizoda«, da je v »zmoti«, da je v »položaju med parlamentarizmom in diktaturo«, štiri dni pozneje pa baš nekaj nasprotnega, se pač sama degradira za ne-Tesno politično organizacijo Če SLS niti en teden ne more vzdržati pri isti politiki, potem pač ni čudno, če jj obračajo hrbet že pristaSi, kj ItmJo Se koJK&aj soli v glavi. Domače vesti Volilna borba v Kamniku Hrupna cirkuška reklama kamniške SLS za volitve v občinski odbor dokazuje, da si gg. od SLS vendarle niso tako gotovi svoje .premoa, o kateri tako kriče v »Slovencu«. Ce je sivar za vsakega »pametnega« SLSarja tako jasna, kakor »Siovenče-vemu« dopisniku, čemu tedaj to neprestano naganjanje volilcev k zavednosti in strankarski disciplini, to očitno nezaupanje napram lastnim organiziranim pristašem? Ce ves Kamnik ve, da je bito Karbovo gospodarstvo zanikrno, je to čisto gotovo, da njegova lista ne dobi glasu. Zato tako furmansko priganjanje: »vse v 3. skrinjico«, »vso proti demokratom«. »vse preti dT. Karbi« itd. itd. ni niti potrebno, niti ni moško. _ Ampak, gg. od kamniške SLS, kaj ne, stvar je nekoliko drugačna. Dr. Karbi ne more očitati nihče, da bi bil morda malomarno gospodaril, ali svoje županske dolžnosti kakorkoli zanemarjal. Nasprotno! Postavil je zavoženo medvojno gospodarstvo SLS v pravi tir, dvomljivo električno bilanco uravnovesil, napravil kamniško cestno omrežje kolikor toliko dostojno in dostopno, preskrbel, da so se razdeapani Jezovi dogradili, napravil nov most v Novi trg itd. Z vsemi temi napravami pa ni obremenil občinskih financ Vse to se ne da izpodbiti drugače, kakor z glasovi slepega in nepreračunljivega voli nega materijala; kaj ne, zato lr?b3 priganja čev z bičem nad lastne ljudi! Cisto po srednjeveško. — Pa vse to ne bo koristilo, kajti se je preslabo obneslo klerikalno gospodarstvo med vojno. In poleg tega: kdo vseh pretandantov se upa meriti z dr. Kaib>? Mar g. Lap, ali g. Cerar ali mrrda celo g. Kratnar in tovariši? Ne bo nič, gospodje! Dr. Karba je s svojim spretnim, umnim in umerjenim gospodarstvom napravil najboljšo reklamo za SDS. Zato je čisto gotovo, da bodo Kamtričami i to pot dokumentirali svoje zaupanje dr. Karbi, ki edini r.v.re uspešno zastopati kamniško občino. Tozadevno nam ne dela skrbi niti lista janičarjev. Povsod na svetu je namreč tako, da se iz zdravega telesa vse nezdravo ali samo izloči, ali pa se s silo Izvrže. V skrajni sili imamo tudi potrebne medika-mejite, ki izborno učtnkui-sb. Nedavno se je tak eksperiment izborno posrečil, kaj ne, g. škof? Taki izločeni bacili so neškodljivi tudi, če se združijo, zakaj, dokazano je, da se taka združitev ne ohrani dolgo preko vsakokratnih volitev. Tudi eventualne skrivne zveze bacilov s kakim nezdravim telesom niso opasne. — Ce bodo gotove liste dobile vsaj vse glasove predlagateljev, pa bo zelo veliko. Sicer pa razumemo to pehanje posameznik/v dr. županskega stolčka; za slednjega jim morda še nI toMko, kakor za gospodarstvo v Mestni hranilnici, kier bi sc — med drugim — dalo dobiti tudi par stolčkov za najvestnejše pripadnike. Natočimo si čistega vina! Telovo Ljubljana, 16. junija Le>p praznik", prekrasen dan. Svet se zopet koplje v morju solnfinih žaakov. Ko zadiha sveže jutro, zapdhljajo izpod Rožnika lahne sapice, ki prinašajo v mesto vonj travnikov in duh po zelenem smrečju. Rano oživlja ulica. Iz vseh" delov mesta se zbirajo posamezniki, zbirajo sc gruče turistov in izietnikov, ki hite proti kolodvoru. Turist so vedno živahni ljudje. Ožive takoj v prijetnem pogovoru, iz njega zveni srebrn smeh turistk, oprtanih z natlačenimi nahrbtniki. ■ V prenabitih jutranjih' vlakih se že sklepajo nova poznanstva, najdejo se cele družbe, ki že od daleč objemajo gorske vrhove. Drugi čebljajo o piknikih na zelenih livadah ob obronkih duh-tečih gozdov. Z vlaki vred hitijo po belih cestah avtomobili. V sveže jutiro, v solnč-ni dan, v prosto naravo. V poznejših vlakih se zopet gaetejo ljudje. ki jim je rado vroče. Mahajo z zavoji, v katerih se skriva poleg provijanta kopalna obleka. Komaj čakaijo, da se že znajdejo in utaborijo ob bregovih bistrih voda. Poigrajo se z valčki Save, pode od sebe komarje Ljubljanice, bredejo po Sori ali pa jim omoči kožo voda raznih malih potočkov. Danes so razni izletni in redni osebni vlaki odpeljali iz mesta okrog 5000 ljudi v solnčno prirodo. Seveda motil hi se, kdor misli, da je ostala Ljubljana prazna. Kljub veliki izletniški emigraciji je bilo mesto dopoldne kakor šumeč panj. V vseh večjih ulicah je ves dan, z izjemo najbolj vročih popoldanskih ur, vladalo izredno pestro vrvenje. Zvonovi v stolpu stolnice so prrtrkavali neumorno. In s 'Šenklavža so se glasno prerekali ostali ljubljanski patrom Ob 9. jc odšla izpred stolnice velika procesija in krenila čez frančiškanski most v WoKovo ulico, mimo križanske cerkve in čez šentjakobski most ter zavila po Starem in Mestnem trgu nazaj k stolnici. Vse ulice, koder je šla procesija, so bile okrašene z zelenim brezovjem. Poleg zastopnikov naših javnih uradov so se procesije udeležili tudi zastopniki vseh konzulatov, častniški zbor in dve četi vojaštva, ki sta oddali pri vsakem evangeliju razantno salvo. Svirala je vojaška godba pod vodstvom g. majorja dr. Cerina. Popoldne so ljudje posedeli po raznih parkih in vrtovih. V Zvezdi so se podila med pomenkuj očimi se starimi in novimi znanci kažeta vseh mogočih' pasem, zasedene so bile vse klopice v Tivoliju, po cestah je mrgolelo izletnikov na kratko progo. pod Rožnik in nanj, rožniški gozd je odmeval vabečih, prešernih klicev. Okoliški gostilničarji so izborno tržili te-letino in praseti.no, rezali šunko in salame, točili pivo, cvišek in Štajerca, vse za pošteno ceno Vračajoče se izletnike je pritegnil hrup in šum Lattermannovega drevoreda. kjer so se lovili med vrhovi kostanjev glasovi dveh ali celo treh mogočnih orkestriionov. Pred »komedijami« so se zbirale ogromne množice ia imele svoj Spas s frleOmi krili MJdke, France ali Kafre, & jo je povabil na gugaJnioo France ali Janez ali celo uniformirani Dušan doli z Juga. kjer je še bolj vroče, kakor pri nas. Zvečer so se napolnili vsi gostilniški vrtovi in terase kavarn, a lep del občinstva je gostoval na ugodni prireditvi Ljubljanskega Sokola na vrtu Narodnega doma, kjer se je posebno proti večeru razvila pra/v; prijetna zabava. Samomor na Viču Ljubljana, 16. junija Stopil je včeraj zjutraj čevljar F. N. z Viča čez travnik nasproti Gradnove hiše, hoteč do Gradaščice in naenkrat zapazil na eni izmed gosto nasajenih jelš viseti človeško truplo. V obešenem je čevljar spoznal 36letaega livarja Franceta Šešeka, stanujo-čega na Viču št. 45. O dogodku je čevljar takoj obvestil viško stražnico. Truplo samomorilca so po komisijskem ogledu prepeljali v viško mrtvašnico. Kaj je Šešeka gnalo v smrt, šc ni točno ugotovljeno. Bil je predsnočnjim doma in je tožil, da j« mnogo izgubil pri nekem livarskem podjetju v Šiški, čigar solastnik je bil. To je bil bržkone tudi povod za njegov obupni korak, ki'ga je storil v noči od srede na četrtek. Nadebudni naraščaj Maribor, 16. junija Mariborska kaznilnica je dobila nekaj naraščaja, kakršnega ima na enkrat skupaj le redko. Nastopili so namreč dosmrtno težko ječo štirje kaznjenci, ki so bili vsi prvotno obsojeni na smrt na vešalih in nato pomiloščeai na dosmrtno težko ječo. So to obsojenci brata Josip in Ivan Marku« ter Mihael Zemljič iz znane kazenske zadeve radi umora neznanega trgovca meseca septembra 1930 v DrvanH v Slov. goricah. Četrti pa je Karel Šešerko iz Vur-berga, ki je vrgel svojo ženo v Dravo. Istočasno je celjsko sodišče prestavilo v mariborsko kaznilnico dva brata Kuneia, komaj 17 in 18 leta stara vlomilca, ki sta že parkrat pobegnila iz sodnih zaporov. Krvav pretep med kosci Ptuj, 15. junija. V ptujski okolici sta te dni na nekem travniku poleg drugih kosila tudi 701etni Prevžitkar Pivko iz Zabovc in posestnik Ši-memko iz istega kraja, star 40 let. Med košnjo so povžili precej omamliivega alkohola, posebno žganja in so postali židane volje ter zbijali med seboj razne šale. Pri teh šalah je stari Pivko vrgel mlajšega Šimenka v bližnji jarek, nakar se je hotel Šimenko maščevati in je potegnil boso ter skušal udariti Pivka. Le-ta pa je star in hudofcrven kavelj. Prijel je za koso z obema rokama ter se na rokah pore-zal. Kljub porezanim rokam pa je še izvlekel iz žepa nož ter ga zasadil nasprotniku v hrbet do prsnega koša. Po obilni izgubi krvi sta padla oba nasprotnika v nezavest ter so ju pripeljali zvečer v P.tuj k zdravniku, ki je obema obvezal rane. ki pa niso pri nobenem smrtne. Pretepača sta se menda pri zdravniku pobotala ter se že nahajata v domači oskrbi. Sokol 401etnica Sokola v Novem mestu Dne 10. junija je imel zletni odbor svojo prvo sejo, ki ji je načeloval društvena starosta br. KalSS. Prisostvoval ji je tudi br. Skale, član upravnega odbora, kot kontrolni organ in s. Breščakova kot zapisnikarica. Odbor je sestavljen iz sledečih odsekov: stanovanjski (br. Davorin Matko), prehranjevalni (br. Josip Matko), reklamni (br. Modrijan), gradbeni (br. Jevšček), veselični (s. dr. VašiSe-va), finančni (br. Povh), železniški (br. Stra-šek), rediteljski (br. Avsec), tehnični (br. Papež), oskrba (br. Tvrdy), godba in pijača (br. Kalčič). — Sklenilo S9 je povečati tribuno in razširiti veselični prostor, da bo zletišče ustrezalo zahtevam velike prireditve. Vodstvo veseličnega odseka je prevzela ga. dr. Vašičeva, ki bo z narodnimi damami in gospicami oskrbela za brezhibno izvedbo aa banketu kakor tudi na veseliBnem prostoru. Naprosi se za sodelovanje popolno godbo narodnega železničarskega društva »Sloge< iz Ljubljane (kapelnik Bučar) in najame tudi godbo mestnega godbenega društva. Za propagando bodo skrbeli veliki lepaki, delo našega rojaka umetnika B. Jaka ca — ime, ki jamči za pristno umetnino okusne, domače reklame. Dalje se bo obrnil odbor na poveljstvo karlovške garnizija, da odpošlje na sodelovanje oddelek vojaštva, ki bo s svojo bojno opravo povzdignilo veličastnost naše proslave. Ako bo mogoče, oskrbi zletni odbor tudi posebne kovjnske spominske znake, ki bodo obenem služili kot vstopnina za člane. Odbor je trdno uve-jen, da se bo slavje vršilo v popolno zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Da bo mogel zletni odbor svoje posle uspešno izvršiti, opozarjamo vsa bratska društva in napredno občinstvo, ki se hoče proslave naše 40-letnice udeležiti, da se sprejemajo prijave za prehrano, prenočišče in banket najkasneje do 5. avgusta. — Zdravo! / » „KLJUC najboljše. najtrp: domača 74 — 76, madžarska 71 — 74, jugoslovenska zacarinjena 68 — 70. Dunajski žiTinski sejem (15. I. m.) Goveda: Dogon 155 glav. Ob majhnem prometu so notirali za kg žive teže: voli 1.10 do 1.60. biki 1.15 — 1.56. krave 1.03, slaba živina 0.87 šilinga. — Svinje: Dogon 1629 komadov. Ob živahnem prometu so noti rale za kg žive teže: mesne svinje 2.10 do 2.50, pitane 2 — 2.25 šilinga. — Od inozemskih razstaTljalcev na Ljubljanskem velesejmu bodo zelo močno zastopani Nemci, predvsem nemška strojna vele-industrija. Bazstavile bodo dalje številne tvrdke iz Češkoslovaške, Avstrije, Belgije (-troji za obdelovanje lesa itd.), Poljske, Madžarske itd. Lepo izbiro bo nudil Velenjem v avtomobilih in motornih kolesih. Zastopanih bo 27 znamk avtomobilov in 11 znamk motornih koles. Kmetijskih strojev in kmetijskega orodja prvovrstnih češkoslovaških firm tudi letos ne bo primanjkovalo Inozemski izdelki bodo v lepi harmoniji izpopolnjevali vrzeli v domači produkciji, tako da bo mogoče dobiti na Ljubljanskem velesejmu skoroda vse vrste industrijskih produktov, ki se pri nas konsumirajo. Od i seh razstavljalcev letošnjega velesejma bo 20—25 odstotkov inozemcev. — Nepovoljni izgledi svetovne hmeljske Mine. Pomladno mrzlo vreme v Srednji Hvropi je povsod močno škodovalo hmelj-skim nasadom, ki so zaostali v rasti. V Savinjski dolini se rastlina že pripravlja na rvetje. dasi še ni dosegla normalne višine. V splošnem je golding v .Savinjski dolini 7drav, le že zelo redke nasade poznega hmelja uničuje peronospora. Živalski škodljivci se pojavljajo samo v nasadih ob gozdovih in v hribovitih legah. Enako je hmelj-ska rastlina zaostala v razvoju v Vojvodini. Peronospora uničuje hmeljske nasade zlasti v Nemčiji, a v češkoslovaški se pojavlja največ v mladih nasadih. Nepovoljne vesti o stanju hmeljskili nasadov prihajajo tudi iz Francije in drugih evropskih dežel. Zato tudi letos ni pričakovati nadproduk-cije in se nam torej obeta primerna cena., -- Zamenjava, odnosno honoriranje pred-1 "jnih avstro - ogrskih obveznic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja glede na vedno pogosteje ji prihajajoča vprašanja lastnikov predvojnih avstro-ogrskih obveznic, kdaj jih bo naša država zamenjala, odnosno honorirala. naslednjo: Generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu je pred kratkim v konkretnem primeru sporočila, da bodo ostale te obveznice tako dolgo v njenih tresorjih, da se bo rešilo vprašanje o prevzemu agend teh obveznic. Lastniki predvojnih avstro-ogrskih obveznic naj se torej glede prevzema svojih obveznic po naši državi ne obračajo za pojasnila na delegacijo, dokler ne bo rešeno omenjeno vpra Sanje. ker jim delegacija ne more dati konkretnejšega pojasnila. ~ Valorizacija investicijskih računov in povišanje delniške glavnice pri Trboveljski premogokopni družbi Zaradi tiskovne pomote. ki se nam je vrinila v včerajšnji notici pod gornjim naslovom, prinašamo zadevno vest ponovno. Kakor znano, je sklenil izredni občni zbor Trboveljske premogokop-ne družbe z dne 28. decembra 1926, da se provede v smislu zakona od 7. avgusta 1926 valorizacija investicijskih računov na ta način. da se poviša delniška glavnica od 50 milijonov dinarjev na 150 milijonov dinarjev. nadalje s prenosom 50 milijonov dinarjev iz glavnične reserve na 200 milijonov dinarjev. Dovoljenje ministrstva trgovine in industrije za valorizacijo je pravkar dospelo. Ker radi kratkega roka ni mogoče izvršiti pravočasno vseh potrebnih formalnosti. je moral upravni svet Trboveljske premogokopne družbe na seji, ki se ie vr-Jila 13. t. m. na sedežu družbe v Ljubljani, skleniti, da se sklicanje rednega občnega zbora za nekaj časa preloži. — Nenaden d vije in zopetni padec lire. Deviza na Italijo, ki je bila v zadnjem času razmeroma stabilna in se je gibala na višini 28.65 švicarskega franka, je v sredo nenadoma porasla. V Curihu je dosegla tečaj 29.10 denar, toda žc popoldne je oslabela. "\ceraj se je ob zaključku curiške borze nudila zopet po 28.85 blago. Kakor je podoba, je Italija sama preprečila nadaljni porast, ker hoče liro začasno stabilizirati na Hoseženi višini. Borze CUBIH. Beograd 9.13 den. Berlin 123.22 blago, \ewvork 520 denar, London 25.2575 blago. Pariz 20.385 denar, Italija 28.85 bla-sro. Praga 15.40 denar, Bukarešta 3.00 denar. Budimpešta 90.60 denar. Šport Primorje : Concordia 5 : 3 (1: 0) Lep uspeh Primorja V kratkih presledkih smo imeli priliko videti v Ljubljani že tretje vodilno zagreb« ško moštvo. Concordia se je v prvenstvu plasirala sicer na tretje mesto, to pa v glavnem radi neuspehov v minuli jeseni, spomladi pa je moštvo že prebolelo krizo in se je s ponovnimi lepimi rezultati po* vspelo zopet na vodilno mesto v zagreb« škem nogometu. To je pokazalo tudi z vče« rajšnjo igro, ki je stala mnogo iznad igre Gradjanskega, dasi ni morda v vseh po« tankostih dosegla onih tehničnih fines, ki nam jih je serviral Hašk v prvenstveni tek« mi proti Iliriji. Zato je tem višje oceniti uspeh Primorja, ki je po zadnjih naših uspehih s svojo zmago pokazalo, da se tu« di v nogometu — počasi sicer — pa sigur« no približujemo Zagrebu. Primorjani so bili do pred konca igre vseskozi enakovreden protivnik, v začetku drugega polčasa so celo dosegli precejšnjo nadmoč, vzeli energično iniciativo v svoje roke in z bliskovitimi napadi naravnost Frapirali Conoordijino obrambo. Z dvema goloma, ki sta bila izkupiček teh akcij, so si Primorjani zagotovili toliko naskoka, da je Concordia le s težavo pridobila na iz« gubljenem terenu, forsirajoč v naglem tem« pu izboljšanje rezultata. Vendar se vkljub rezultatu ne more' reči, da je Primorje po« kazalo brezhibno igro. Handicapirani radi odsotnosti Slamiča, so Primorjani branili precej nervozno. V obrambi je bil najbolj« ši Erman v golu, goli, ki jih je prejel niso padli po njegovi krivdi. Imel pa je priliko, da je v ponovnih obrambnih akcijah afir« miral svojo dobro formo. Svetlič kot re« zerva z^ Slamiča je bil dokaj šibek, zlasti v drugem polčasu. Očividno je bila tekma zanj pretežka, na njegov rovaš gresta dru« gi in tretji gol. Leva stran obrambe je biia po krivdi halfa tudi dokaj šibka, Pečnik je moral mestoma igrati dvojno vlogo: branilca in halfa. V krilcih je bil še naj« boljši Jančigaj, Vindiš je v ofenzivnih po« tezah še vedno šibek, njegovo dodajanje ni vedno točno. V prvem polčasu je bil me« stoma zelo dober, proti koncu pa je znat« no popustil. Dramičanin je znatno opešal, v drugem polčasu ga je nadomestil Pišek, ki pa spričo dolgega pavziranja tudi ni bil vedno kos svoji nalogi. Najboljši del mo« stva je bil sijajno disponirani napad, ki je odločil igro. Dasi ni imel vsak čas zadost« ne podpore s strani krilcev, je s svojo od« ločnostjo in krasnimi, naravnost vzornimi taktičnimi potezami odločil igro. Junak dneva je bil Uršič, ki je sam zabil štiri gole. Imel pa je sijajna partnerja v Čebo« hinu in Sekuliču, ki sta mu ustvarjala na« ravnost idealne situacije. Erman je igrai manj egoistično kot po navadi in ima tudi svoj delež na zmagi. Čamernik je pokazal nekaj lepih stvari, ni pa dosegel svojega kolego na levem krilu. Concordia je harmonično izbalansirano tehnično moštvo, ki dobro obvladuje žogo. Tudi pri Concordiji so bile najboljše moči v napadu. Zlasti se je odlikoval Hockmann s svojo preudarno in inteligentno igro. Ustvarili so pred primorjanskim golom mnogo kritičnih situacij, ki jim je biia primor j anska obramba le deloma kos, vča« sih ne brez mnogo sreče. Streljali so mno« go, imeli so pa nekaj smole. Halfi so ne« koliko nadkriljevali svoje nasprotnike, po« sebno Buljevič se je mnogo trudil, da je držal nevarnega Sekuliča. Branilca sta bila do.kaj sigurnejša od nasprotnih, nista pa dorasla bliskovitim napadom nasprotnega napada, ki ju je s svojo sijajno igro me« stoma zbegal in njuno zbeganost brezobzir« no izkoristil. Vokaun je branil odlično. Držal je nekoliko opasnih, zelo ostrih šu« lov, proti strelom, ki so mu potresli mre« io pa je bil brez moči. V splošnem je dala tekma zelo dober šport. Igralo se je obojestransko zelo fair in, kar na naših tleh ni vsakdanje, obe mo« štvi. tudi domače, sta podali tehnično na zavidni višini stoječ nogomet. Primorjani so s svojo lepo igro polno tehničnih fines pokazali, da so naše najboljše tehnično moštvo in je njihovemu uspehu le čestitati. Zaslužili bi morda malo več pozornosti od strani publike, ki zna ceniti lep nogomet. Potek igre: Concordia igra proti solncu. Prvih deset minut napadajo Primorjani, toda brez uspeha. Kmalu pa pokaže Concordia svoje prve lepe poteze. Concordia izsili par kornerjev. ki jih pa ne izkoristi. Igra postane bolj odprta, žoga se s hitrimi, lepimi kombinacijami prenaša s polja v po« Ije. V 21. minuti pošlje Erman lep pas Se« k ulica, ter idealno predloži Uršiču, ki po« sije neubranljivo v mrežo: 1 : 0 za Primorje. Condordia skuša z ostrimi napadi izenačiti. Oba golmana imata ponovno prili ko, da odločilno posežeta v dogodke in ta ko rešita svoji svetišči. Tik pred koncem polčasa Sekulič krasno centrira, Erman sune ostro z glavo, toda Vokaun je na pre« ži. Nato konec polčasa. Drugi polčas prične t. energičnim napadom Primorjanov., iz nagle kombinacije zviša Uršič že v 1. minuti na 2 : 0. Seku« lič dobi žogo, predribla v sijajnem stilu nasprotno obrambo in poda lepo Ermanu na nogo, ki pošlje neubranljivo v mrežo: 3 : 0 za Primorje. Napadi Primorja trajajo še nekaj mrnut, nato pa prevzame inicijatis vo Concordi?. V 10. min. Izsili Concordia komer, Erman odbije žogo s pestjo, vendar utegne Praunsberger znižati na 3 : 1. Con cordija nadalje pritiska, Erman v golu ima dovolj posla. V 15. minuti izkoristi Prauns« berger napako nasprotne obrambe in po« trese v drugič primorjansko mrežo: 3 : 2. Nato se Primorje reši iz pritiska, sledi od« prta igra. V 21. minuti lepa kombinacija Erman«Čamernik»Uršič, ki pošlje Čamerni« kov center voley v gol: 4 : 2. Par minut nato ustvari Čebo lepo pozicijo, poda Ur« šiču, ki zviša na 5 : 2. Toda že v naslednji, 25. min. izkoristi Concordia komer, Hara« pin zniža na 5 : 3 in postavi s tem končni rezultat. Odslej Primorje znatno popusti, Concordia skuša zboljšati rezultat, toda vsi njeni napori so brezuspešni. Postavi moštev: Primorje: Erman L«Svet» lič, Pečnik« Jan čigaj, Vindiš, Dramičanin (Pišek)«čamemik, Erman I., Čebohin. Ur« šič, Sekulič (kot gostj. Concordia: Vokaun« Podubski. Osterman«Buljevič, Stiplošek, Kos»Pavičič, Harapin, Hockmann, Vukonič, Praunsberger. Vodil je tekmo g. l irik, ki je bil v splo« šnem zelo šibek. V off«sidih je bil nesi« guren, spregledal je nekaj rok in je žvižgal par foulov, ki jih ni bilo. Občinstva okoli 500. V predtekmi sta nastopili Primorje (jun.) : SK Disk 5 : 5. Češkoslovaška : Avstrija 1 : 1 (0 : 1). Včeraj se je vršila na Dunaju tekma med češkoslovaškim in avstrijskim teamom, ki je po zelo ostri igri končala z 1 : 1 neod« ločeno. Tekma ni bila oficijelna meddržav« na tekma, vendar pa sta obe moštvi repre« zentirali najmočnejši češkoslovaški in av« strijski nogomet. Igra je bila zelo ostra in je bilo na obeh straneh več igračev ranje« nih. Najprej so bili v premoči Čehi, vendar pa so mogli Avstrijci v 37. min. po Rappa« nu doseči vodstvo. V 23. min. drugega polčasa so izenačili Čehi po Kadi. Avstrij« ski vratar Kohler je ubranil eno enajstme« trovko. Trst Res ta orani cAlla Fcrtnna® je največje in najboljše shajališče potnikov in trgovcev. Vsaki dan 6veže ribe. tmenie cene. 160 Blagajničarko ra točilnico sprejme takoj hotel Štrukelj. 19402 Dobro kuharico 32—40 let staro, z dobrimi spričevali, sprejme zdravnikova obitelj. Dopise na naslov: Josipa Fischer, su-prnga liječnika, Belovar. 19335 2 čevljarska pomočnika dobra, za vsa dela. sprejme takoj Franc Janša, čevljar, Javornik 59, Gorenjsko. 19327 Služkinjo ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: A. Gotz, trgovina. Straža. Rogatec. 19325 14Ietno deklico siromašno, ki mi bo pomagala v gostiini in kuhinji, sprejmem. — Naslov: Julka Povšnar, učiteljica v Kokri 19233 SK Jadran. Radi dela na igrišču se po« zivajo člani dijaki, ki so dopoldne prosti na igrišče. Za popoldne pozivam ostale čla« ne, ki jim dopušča čas, da sodelujejo, po« sebno ker bo tako sedaj kmalu planiranje gotovo. — Tajnik. SK Slovan, težkoatletska sekcija. Na« prošam vse, posebno pa na objavni deski poimensko navedene člane, da so jutri, v petek, točno ob napovedani uri v restav« raciji Lloyd. — Načelnik. Službeno iz LNP. (Iz seje posl. odbo« ra dne 14. VI.) V nedeljo 19. VI. se odigra na igr. Ilirije ob 15.30 finale II. razreda med SK Javornik (Rakek) in zmagovalcem iz tekme SK Slavija : SK Reka. — Nadzor nad blagajniško in rediteljsko službo oprav lja g-. Mahkovec. — Odobri se odigran je prijateljskih tekem SK Ilirija : SK Celje in ASK Primorje « ASK Croatia (Zagreb) dne 19. VI. v Ljubljani. — Verificira se s pravom nastopa dne 23. VI. za SK Tr« bovlje: Majcen Rudolf; dalje se verificira« ta z ozirom na predložitev zahtevanih po« jasnil s pravom takojšnjega nastopa za SK Javornikr Alič Alojzij in Žagar Ivan. — Zavrne se prijavnica igr. Marchiotti Vik« torja za SK Slovan; navedeni klub se na« proša, da ponovi prijavo v smislu službene objave LNP«a z dne 19. dec. 1926. — SK Svoboda se poziva, da vpošlje tekom 8 dni posl. odboru LNP. podsavezno legitimaci« jo igr. Hariš Hermana. — (Iz seje kaz. od« bora dne 9. VI.) Po čl 44. kaz. pr. JNSa se izreka g. Lado Florjančiču (SK Slavija) vsled prestopka pri prv. tekmi dne 24. IV. zabrana izvrševanja, funkcij v vseh klubih LNPa za dobo enega leta. — Po čl. 44. kaz. pr. JNS«a se kaznuje igr. Slamič Her; man (ASK Primorje) vsled prestopka pri tekmi dne 22. V. z enomesečno zabrano igre, in sicer od 28. V. do vštevši 28. VI. t. 1. — Po čl. 25 kaz. pr. z uporabo čl. 9. k. p. se kaznujejo igr. Vindiš, Čamernik in Jančigaj (ASK Primorje) vsled prestop« kov po tekmi dne 22. V. s strogim uko« rom. — Tajnik II. Petstokilometerska kvalitetna vožnja po Sloveniji in Hrvatski, ki jo v dneh 28. in 29. junija priredi motoklub «Ljub« ljana», vzbuja že sedaj med motociklist pozornost. To bo prva širše zasnovana tekmovalna motociklistična vožnja v naši državi; udeležencem bo nudila priliko, da preskusijo praktičnost in zanesljivost svo« jih vozil in svojo lastno voznotehnično spretnost. Ruta je definitivno določena. Start je v Ljubljani, pot vodi prvi dan skozi Kamnik, Gornji grad (kontrola) Mo« zirje, Šoštanj, Velenje, Slovenjgradec, Dts« vograd (kontrola), Maribor (cilj prve eta« pe), dalje skozi Ptuj, Rogatec v Rogaško Slatino. V Rogaški Slatini prenočevanje. Drugi d m gre pot čez Podčetrtek, Brežice, Samobor, Plješevico, Karlovac (cilj prve etape drugega dneva), Netretič, Metlika, Novo mesto, Trebnje v Ljubljano, kjer je končni čili in kjer se zvečer razdelijo na« grade med najboljše vozače. Prijave spre« jema do 25. t. m. Motoklub »Ljubljana® v Ljubljani Resljeva c. 1. Pododbor Koturaškega saveza v Ljub; Ijani. (Službeno). Tehnični pravilnik kot. saveza SHS je izšel. Klubom in dirkačem je na razpolago v pisarni Karlovska c. 4. Obenem se naznanja, da je začetek dr« žavnega cestnega prvenstva določen na 19. t. m. — Obenem se vabijo kolesarski klubi, da se udeleže v nedeljo kol. dirk kluba na oglasni oddelek «Jutra>. Potnik uveden v Gorskem Kota-ru in Primorju, ki obiskuje privatnike in trgovce, bi prevzel zastopstvo Še kake tvrdke. — Cenj. ponudbe na upravo cJutra* pod značko «Sulak-Delni-ce>. 19429 Potnike (-ce) ki iščem, in Eicer take, obiskujejo vse sloje — za razprodajo za vsako stranko potrebnih predmetov; posebno dober zaslužek se nudi dotičnemu. ki zna Šivati na šivalni stroj. Ponudbe pod * Siguren zar lužek* na oglasni odde- lek « Jutra*. 19422 Žagar prvovrsten za kakršenkoli jarm, tudi dober brusač, išče kjerkoli btalne službe. Cenjene dopise na oglasni oddelek edežen, s 35 HP strojem, kompleten, za takoj v obrat postaviti, vseskozi v najboljšem stanju, radi opustitve vožnje naprodaj. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam eni ali dvema osebama. Kolodvorska ulica 34/11. levo. 19377 Honevanju Stanovanje oddam od 15. junija do 1. septembra na Sušaku, ugledni družini ali več osebam za kopalno sezono. Informacije daje Grohovac, Su- šak, Ninskega 6. 19250 Tamburica (L brač) izvrstna, poceni naprodaj. — Ponudbe pod šifro «Brač 200» na oglas, oddelek cJutra*. 19392 Trgovec inteligenten izobražen. let star, samec, dobre ohranjen, z lastno hišo iu velikim vrtom pri Ljubljani bi se poročil z dobrosrčno gospodično aii vdovo brez otrok, 6taro nad 35 let, s premoženjem 100.000 Din v svrho povečanja obrata. Cenj. ponudbe pod < Brezskrbna bodočnost* na upravo cJutra*. 19350 Gospodična srednjih let, ki ima na razpolago lokal za trgovino pri farni cerkvi n» deželi ter nekaj kapitala — isč-e trgovsko naobražene-pa gospoda aad £0 let starega s primernim kapitalom kot družabnika. Ž*»-nitev ni izklju&ena. Ponudbe pod cSreca 36* n* upravo cJutra*. 39 Stavbne parcele v lepi solnčni legi, pripravne za vile, v bližini tramvaja prodam. Ponudbe na oglasnj oddelek cJutra* pod cLepe parcele*. 19382 Majhno posestvo ozir. hišo kupim v bližini kakega mesta v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod cDružina*. 19252 Trgovsko hišo tik železniške postaje takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19239 Hišo enodružinsko, slicno vili, kupim v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cšt. 364*. 19364 Ugodna prilika! Naprodaj nova, enonad-stropna hiša v večjem mestu, primerna tudi za večjo obrt z lepo prostorno delavnico, tremi stanovanji in dvema trgovskima lokaloma. Cenj. ponudbe pod <450.000» i?a upravo VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki iekarui. Skladišče za grosiste: ISIS d. d. Ljubljana. L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 Izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih pallo Stari dainild ta nam araobiateia. . 19423 Pletilja išče siužbe. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 19323 Bivši orožnik po fevoji želji odpuščen — iš6e mesta kot skladiščnik pisarniška moč ali potnik. Vešč slovenščine, hrvašči-in nemščine. Ponudbe pod «Bivši orožnik* na podružnico «Jutra* Celje. 19.421 Steklarski pomočnik mlad, vešč v stroki, išče primerno mesto. Ponudbe pod cVesten* na podružnico cJutra* Celje. 19.420 Gospodična prakso v lekarni ~ išče mesto pri zdravniku deželi. — Dopisi pod cZa-, nesljivo/33* : Jutra*. upravo 19418 Mamice! otroških vozičkov < aznih vzor-•ev prav po-«eni naprodaj v tovarni Tribuna, Karlovska c. 4. 159 Previdnost Je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zalo se moro vsak, kdor kupuje čuvali pofvorb in paziti nato, da dobi vedno res prave tablete iz Hoechsta v originalnom zavoju z eaščiteno znamko MX.B. L>vukoit;4 v cem zelo padla Pneumatike Michelin, Dun-lop Ceniki franko. Prodaja na obroke F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 159 %ufxim Srebrne krone .apuje is plaž« dobre t Onden. Ljubljana. Preter. uon oHea L S36 Sedlo-prička za manjšega konja, v popolnoma dobrem stanju — :upi graščina Boštanj ob Savi. J3428 Jute krpe (embalažo; kupi množino Ed Plsler, Vrhnika. 19349 Lokal majhen, za Špec. trgovino, ob železnici ali event. kake pol ure oddaljen, na prometnem kraju Dolenjske vzamem v najem. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek < Jutra* pod «Takoj ali pozneje 31*. 19331 Opremljeno sobico separirano, sredi mesta oddam Na željo kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19415 Prazno sobo prostorno, z elektr. razsvetljavo. iščem v me6tu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cKonfort 70>. 19370 Lepo solnčno sobo z električno razsvetljavo blizu glavne poste oddam gospodu s 1. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19430 Najsiguraejše v porabi, torej najboljše. REFORM steklenice za konzerviranje sadja in po« vrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Zu« panoevo knjigo: Konzervira« nje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka L0VR0 PET0VAR, Ivanjkovci. Ceniki se pošljejo na zahtevo. Zahvala. Vsem, ki so lajšali njeno za dnjo uro in vsem, ki so sočustvovali z menoj ob prerani izgubi moje drage matere, kakor tudi vsem onim ki so jo -pmnili k zadnjemu počitku, izrekam na;iskrenejšo zahvalo. S-(ofja Loka, 11. junija 192/. Janko Potočnik. inaDDDoaDDaaoaDaauuLiumjoaaoDc • Joghurt g g se dobi v mlekarni BERNHARD, O □ Maribor, Aleksandrova cesta 51 o H in Koroška cesta 10. R ° n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D PRVA LJUBLJANSKA VELEPRAŽARNA ZA KAVO KAROL PLANINSEK priporoča svoje priznano najboljše mešanice PRAŽENE KAVE Cenj. odjemalcem se zmelje kava električnim potoni takoj pri nakupu brezplačno In sicer za turško ali navadno kavo. Prodajalnica: Dunajska c., vogal Tavčarjeve nI. Zahvala. Povodom tragične in nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga, očeta, ozir. sina, gospoda JOSIPA ČERNETA šolskega upravitelja sc naj prisrčne je zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, vsem njegovim stanovskim ovarišem ;n tovarišicam, ki so dragega nam pokojnina spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali krasnih vencev ter cvetja. ^osebno pa se zahvaljujemo gg. pev-cem in godbi požarne brambe za v srce segajoče žalostinke. Vsem iskrena zahvala. Leskovec, dne 14. junija 1927. /107 Globoko žalujoč! ostali.