\Jl. ^MnMiaA
V-------
din. insenü aÜ or—rila m po dogovoru ; pri ra&ratiMm
primeren popust. Upravuištvo naročnino, inserti« in rekleaancQ*, Telefon hiterurben M. 113,
Bsolvlsen palifica lis} za slossasfeo Ijndstn
Poštnina plačan« sr gotorlH^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnižtvo je v Maribor«* Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se asove govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. «sas.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine peeelo» Telefon interurbani šilil
440 i%ovr,
Vsepovsod nesposobni.
Beograjski šovinisti izganjajo jugoslovanske muslimane nekam v Trakijo, ker je režimu neprijetna opozicijonaina politika jugoslovanske muslimanske organizacije, na lozanski konferenci, ki se bavi s turškim vprašanjem, pa igra zunanji minister beograjske vlade Ir. Ninčič prav posebno klaverno vlogo.
! Evropa, ki ima po vojni sama s seboj zadosti bpravka: zadolžitev, deficit, reparacije, brezposelnost itd., ima opraviti zdaj še z Azijo, ki se v obliki turške države zopet vrača na balkanski polotok in s tem ustvarja možnost nepreglednih konfliktov, najtežje je pa balkanskim državam samim, ker so mejaši nove Tur-’ije in ker se ni tako lahko znajti v zmedah zapada, da bi se pri tem ne izzvalo neprijetne soseščine ali pa mržnje od katere druge strani, ki je lahko tudi velepomembna in usode polna.
Problem orijentske konference poostruje stara zavist in tekma med Anglijo in Francijo. Ne smemo si prikrivati dejstva, da gre pri turškem vprašanju Angliji v prvi vrsti za to, da ohrani sebi Mezopotamijo, Palestino ter Suez in tak položaj v morskih ožinah, da jih Turčija na eni strani ne bo mogla zapreti angleškim ladjam, na drugi strani pa, da jih bo smela in mogla zapreti Anglija, kadar se bo to njej zdelo. Vse drugo, 'kar Anglija pravi, da mora ščititi: civilizacijo, jude, kristjane, Armence itd., je za angleško trgovstvo postranskega pomena. Francoski interesi so pa zopet drugi: vpliv v Siriji, francosko šolstvo po vsej obali Male Azije; železnice itd., interesi, ki se z angleškimi v mno-gočem križajo, v marsičem pa zopet krijejo, kakor so iia primer takozvane kapitulacije v Carigradu, «Dette publique«, dohodki iz carine in podobno. Anglija in Francija sta tudi državi, ki imata veliko milijonov muslimanskih podložnikov in tudi zaradi tega med-seboj tekmujeta: č.e ena izmed njiju na primer podpira to strujo v muslimanskem svetu, bo druga neizogibno podpirala ravno nasprotno. Končno pa petrolejski vrelci v Mezopotamiji francoske industrijce nič manj ae zanimajo nego angleške.
Okrog Dardanel se kopiči toliko važnih vprašanj tn teko važni dogodki prihajajo na dnevni red, da je politična situacija že tako zamotana, da se težko loči, kdo je prijatelj in kdo sovražnik. Antanta, v kolikor je složna, bi na vso moč.rada zvarila vojaško zvezo držav od severnega do Sredozemskega morja, ki naj bi kot veriga ločila Rusijo od Nemčije in skrbela za varstvo antantnega kapitalizma. Te države naj bi bile severnomorske republike. Poljska, Češka, Rumunija, Jugoslavija in Grška.
Spodnji del te verige je koval Venizelos, grški zastopnik v Lausannu, ki je Imel za seboj simpatije Francije in Anglije ter balkanskih držav razven Bolgarije, in je že z gotovostjo računal, da izvleče Grčijo iz krize ter jo obvaruje vsaj ponižanja in materijelnega propada, obenem se pa zapadu prikupi kot porabno orodje proti Turčiji. Vsled krvavih dogodkov v Atenah tn prave anarhije v Grčiji, se pa težko sezidana Venitelo sova zgradba zopet, podira.
Zdi se, da se je Venizelosu že posrečilo zložiti nekako balkansko zvezo pr.oti Kemalistom. Naša javnost ni niti malo poučena o delu in nakanah beograjske diplomacije, o njej ve toliko kot parlament od vlade, čitalo se je pa po režimskih listih o nekakih «glavnih zaslugah« dr. Ninčiča za sestavo nekake balkanske zveze, v kateri naj bi bila tudi Bolgarija, proti Turkom. Znano je, da je dr. Ninčič vse mogoče obljubil grškemu ministru Poli tisu in da se je tudi z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim razgovarjal, kateremu je pa samo tako približno zagotovil, da Jugoslavija ne bo nasprotovala bolgarskim zahtevam dohoda do Egejskega morja. Nato je minister dr. Ninčič nekaj čital ali pa slišal o angleških željah po neki balkanski vojni zvezi proti Turkom in takoj si je sestavil ta politični recept z Bolgarijo in brez njene privolitve.
S tem je šel v Švico in bil je zelo zadovoljen, ker so svetovni listi prinašali njegovo sliko in razne njegove izjave, meneč, da je to že dovolj za sloves in ugled velikega diplomata. Vse to pa Frahciji ni šlo v račun. Postavljena je bila takoj contremina in Stambulijski je prvi zanikal obstoj kake balkanske vojne zveze, v kateri bi bila tudi Bolgarija. «Temps« je z ostrim člankom protestiral proti tej «angleški intrigi«, francoska diplomacija je proti temu na vse strani razplela svoje mreže, končno se je pa izkazalo, da se dela Angležem, kar se tiče od Ninčiča razglašene vojne zveze celo krivica, ker je Ninčič vse to sam zvaril in skuhal brez privolitve Bolgarov, brez kakega migljaja Angležev kar tako samovoljno in na slepo ali domišljavo, kakor se je poprej zibal v sanjah in nadah, da .bo on edini in pripravni član predsedstva Lige narodov.
Tudi Pašiču je končno postalo jasno, da se je njegov oproda malo preveč zaletel, po listih je dal razglasiti, da je z njim nezadovoljen in da bo najbrž odpoklican, češki dr. Beneš je pa vse to bral in videl je, da je potrebno iti v Švico pogledat, kaj dela «mala
da» 6, dec »mai»« I89e.	Letnih XIV.
antanta«, ki je po Ninčičevi samovolji zopet v nevarnosti, da doživi kako blamažo ali pa zagreši kako napako, ki bi imela težke posledice ali pa bi bila sramotna za diplomate, ki se štejejo med zapadne Evropejce.
V sled grškega nereda in anarhije je tudi angleška diplomacija malo preokrenila svojo fronto, ker opaža, da se Francija, podpirajoč Turke polagoma približuje Rusiji in da bi to lahko globoko zarezalo v angleške interese, če se še pravočasno ne najde kaka spravljiva m sporazumna pot, pri kaieri pa seveda ne sme bili govora o osnovanju kakih vojnih zvez in to najmanj z Grško, ki lahko še druge okuži s svojim neredom in razdorom.
Dr. Beneš je prišel brzdati in hladiti nepremišljene predstavnike mate antante in Ninčičevo delo, če se sme sploh tako imenovati, je takoj razpadlo. Če ne bi bilo Beneša, bi bili mi danes edini prijatelji Venizelo-sa in Politisa, ki je dal pobiti svoje tovariše grške ministre in stali bi z njima proti Franciji, Rusiji in Turčiji, zanašajoč se na Anglijo, ki bi nas pa z nasmehom pustila v tako dobrem društvu. Tako je Beneš zopet enkrat izvlekel Ninčiča in ni pustil, da bi se usoda male antante vezala z Grško, ki širi že daleč na okolu smrad razpada in nereda po svoji korupciji, krvoločnosti in protiljudski samopašnosti režimovcev, ki se pa povrh še koljejo in streljajo med seboj.
Mala antanta, zlasti pa mi ki imamo menda naj-slabšo diplomacijo na celem svetu, moramo reči: Hvala Bogu, da imamo, Beneša! Znano je, da deluje Beneš tudi za sporazum z Rusijo in tako nam ostane vsaj še upanje, da nas tudi v tem vprašanju potegne iz škripcev v katere so nas obesili beograjski oboževalci «belega carja« in okrutnega, za vedno propaloga ruskega earističnega režima. Beograjskim politikom vladnega tabora in «diplomatom« velja zadnji «oberst« iz Wran-glove bande, ki je po Rusiji požigala, plenila ter kmete drla na meh, več kot pa Lenin in čičerin in naša vlada je poleg rumunske, ki se Rusov tako boji, da si o njih še govoriti ne upa, edinas ki ne pripozna ruske sovjetske vlade in ki ne razume, kaj to pomeni, če čičerin protežira Turke in če on loot zastopnik Rusije povdarja, da na Balkanu ne bo prej miru, dokler se ne ustvari federativna državici zveza vseh Jugoslovanov z izhodom na Jadransko Jn Egejsko morje.
Ne smemo pozabiti, da pride lahko in prav kihalo ustajno gibanje v zapadni Trdkiji do naših meja in da uzorpator italijanske vlade fašist Mussolini že komaj čaka, da se zapletemo nekje pkrog Soluna ali zapadne Traki je in da dobi on tako možnost za zahtevo po reviziji rapalskega dogovora. Poveljnik italijanske ulice ne svetuje zastonj Srbom naj gledajo proti vzhodu in naj pusté, da italijanski fašizem «razčisti« svoje odnosa je do Slovencev in Hrvatov. Mednarodno stališče naše države je zelo resno, naš režim pa nastopa tako, kot bi bilo vse v najboljšem redu in miru.
Ninčičevo blamažo glede vojne balkanske zveze so takoj potlačili, ko je bil režim v velikih stiskah in sedaj zopet širokoustno govorijo o njegovih «velikih uspehih« samo zato, da bi javnosti vcepili mnenje, kako škoda bi bilo preobrniti tak režim in odstraniti take politične in diplomatične veljake.
Hrvatsko in slovensko vprašnje postavljajo reži-movci v isto vrsto — z valutnim in prometnim vprašanjem, pustijo pa vse, tudi valuto in promet na stran z največjo brezbrižnostjo in aroganco v edini brigi za obstoj svojega režima.
Povsod, kjer se režimovci pojavijo, so 'popolnoma nesposobni in tudi za mednarodno stališče naše države je neobhodno potrebno, da se korenito iztrebi današnji režim in njegove metode.
Glasovi po ljubljanskih volitvah.
Dr. žerjav je porinil 40 let belo Ljubljano v pest klerikalcem komunistom. Tata «Narod« jadikuje na liberalnih razvalinah Ljubljane in pravi, da je ta nesrečni nebodigatreba dr. Žerjav po svoji glavi izposloval spremembo prejšnjega volilnega reda na ta način, da je dal nad dve tretjini mandatov oni skupini, ki si izvojuje pri volitvah relativno večino oddanih glasov. Kakor vedno, uračunal se je tudi to pot, ker je mislil, da bodo dobili relativno večino demokratje. Po starem volilnem redu bi bila dobila Delavska zveza 22, Zajednica 16, JDS 10 in Bernotova skupina 1 mandat. Po «Narodovem« prepoznem modrovanju bi bila imela Zajednica in demokratje na magistratu 26 mandatov, torej absolutno večino. Nepokorni sinko dr. Žerjav je torej sam spletel bič, s katerim je neusmiljeno našeškal sebe in očete~starine. «Jutro« je vedno pisalo o nepre-kosljivi ženijalnosti dr. Žerjava, ki je pokazal z novim njegovim volilnim redom za Ljubljano tolikanj samostojne duhovitosti, da je 40 let belo Ljubljano sam prebarval v črno-rdeče. SLS je dr. Žerjavu hvaležna za novi volilni, red in še upa na kako uslugo iz njegove ženijalne glave. Hvala lepa, dr. Gregor žerjav!
Razočaranje radi ljubljanskih volitev ni objelo samo zajedničarjev, demokratov in Bernota v Ljubljani,
ampak tudi beograjske politične kroge Pribičeviča, ki je verjel v Žerjavovo zmago. Razočaran pa je tudi-zagrebški krog zajedničarjev, katere so razni Deržiči prepričevali, da jim je večina zasigurana in so Zagrebčani izdali za ljubljanske volitve lepe svote. Hrvati bodo tudi narodnim socijalistom obrnili hrbet.
Narodnih socijalistov ni več. «Narod« od dne o. I.
m.	piše: «Jugoslovanske Ai jed nice prvi korak v javnosti je dal eksistenčno pravico. Tisoči volilcev, ki so stali za nami, so dokazali, da jim je ta nova politična združitev duševna potreba. Nje ustanovitev je bila v poedincu že dolgo časa pripravljena, dokler ni prvi povod. občinske volitve ljubljanske, priklical na dim njeno organizacijo. Jugoslovenska zajednica je prestala , svojo težko preizkušnjo, ko se je kot mlada organizacija ; morala boriti na dve fronti, naravnost sijajno. Poka-■ zala je vso svojo življensko silo, ki jej odpira izgled v najlepšo bodočnost.« Pod zahvalno pesmijo Zajednice ; sta podpisana dr. Ravnihar in Deržič. Ravnokar citi-; rano nam je dokaz, da so se vrnili izgubljeni sinovi — j narodni socijalisti — v hišico očetovo pod krov staro-i liberalcev. Sinovi in očetje so se spravili ob priliki, ko ! so doživeli oboji katastrofo pri ljubljanskih občinskih j volitvah.
Kdo je zmagal pri občinskih volitvah v Ljubljani?
I Bernotov «Naprej« daje na to vprašanje odgovor, ko I piše v svojem povolitvenem uvodniku, da je v Ljublja-
j ni zmagala «Megla.«
Poslanec Drofenig dr. Ravniharju. Iz Beograda je brzojavil na dan ljubljanskih občinskih volitev samo-; stojni poslanec Drofenig dr. Ravniharju to-le: «Želim i listi dr. Ravniharja popolnega uspeha, živela ideja sloge.« Poslanec Drofenig.« G. Drofenigu bo odgovoril dr, Ravnihar na,njegov telegram o propadli ideji sloge na j dan prihodnjih volitev v narodno skupščino, ko bode I tudi Samostojna doživela isto. kar so dne 3. t. m. gg. demokratje v Ljubljani.
«Tabor« od 5. t. m. je napisal v mačku o volitvati v Ljubljani sledečo jeremijado: «Ljubljanske volitve so dober nauk za Ljubljančane in za nas Mariborčane. Klofuta, ki so jo dobili Ljubljančani, bo menda dobro zdravilo za vse one prenapetneže, ki menijo, da je v politiki mesta za osebno častihlepje in da se iz tega vidika sme razdirati napredna fronta. Za nas napredne narod rie Mariborčane, ki bomo imeli pri volitvah hoj tudi z Nemci, pa sledi iz ljubljanskega slučaja nauk ir zapoved: strnimo nacijonalne in napredne vrste v krepko, enotno falango! Ne cepimo svojih sil v brezplodnem boju!« Ako se bodo mariborski demokratje pri prihodnjih mariborskih občinskih volitvah ravnali po zgornjem receptu, bodo tepeni tako, da ne bodo dobili niti enega zastopnika. Kar zna vsak zadnji komunist, na to je prišel tudi «Tabor« še le po ljubljanskih volitvah, ko poziva: «Ne cepimo svojih sil (katerih davno ni več) v brezplodnem boju«! Cel demokratski boj je brezploden, demokratskih sil ni, torej tudi milostnih JDS mandatov ne bq več v prihodnje ne v občinah, še manj pa v Beogradu. «Tabor« je pozabil ob koncu svoje je-remijade napisati: Memento mori!
Krivda poraza mladinov v Ljubljani zadene tudi gospoda ministra na razpoloženju dr. Kukovca, ki je na dan ljubljanskih volitev prenašal svoje ude po mariborskih kavarnah, mesto, da bi bil pohitel na agitacijo v na dan volitev še belo Ljubljano in bi bil tamkaj zelo privlačno vplival na komuniste volilce po svoji, za trpine privlačni zunanjosti. Starin dr. Ravnihar je razklal napredne sile, mladin dr. Kukovec ni hotel
agitirati niti molče s svojo zunanjostjo------torej ni
čuda, da so bile pri takem položaju napredne sile tako hudo, hudo--------tepene!
Politični položaj.
Nekaj o političnem položaju v Beogradu. Že zadnjič smo poročali, da je Pašič-Pribičevičeva vlada v ostavki. Pašič ni nič kaj voljan, da bi se ločil z njega vrednimi drugovi od vladnih korit in je bil v soboto pri kralju s prošnjo, naj mu ta dovoli, da odgodi skupščino do 15. t. m., ali pa da razpusti parlament in da bi sedanja koalicija razpisala nove volitve. Kralj pa ni. ustregel lisičji prošnji g. Pašiča. Po Pašičevi od kralja odbiti prošnji so se vršila posvetovanja v radikalnem in demokratskem klubu. Radikali so sklenili demisijo, demokratje pa bi bili radi zopet cincali z ostavko in podaljševali življenje sedanjemu režimu potom pogajanj. Radikali so pritisnili na Pašiča in ta je dne 4. t. m. podal kralju demisijo celokupnega kabineta, katero <je kralj tildi sprejel. Sedanja politična situacija je popolnoma zazibana v negotovost in osobito radi tega, ker se ne ve, kedaj da pride v Beograd Hrvatski blok. V Beogradu se mudi in proučuje politično situacijo le-samo podpredsednik bloka dr. Drinkovič. Hrvatski blpk bo še gotovo odlagal s svojim prihodom v Beograd dotlej, da se razčisti položaj v radikalnem in demokratskem klubu, med Pašičem in Protičem ter med Davi-dovičem in Pribičevičem. Ako bo zmagala v. obeh klu-
'* v
: ih Protič-Davidovičeva skupina, bo stopil tudi Hrv. blok v .pozitivno akcijo. Negotovost glede politične pri-Uodnjosti Protiča, Davidov-iča in Hrvatskega bloka se bo po balkanski navadi zavlekla za nekaj dni s pogajanji ter konferencami.
Opozicija in hrvatski blok. Demokratski levičar in hud nasprotnik Pribičeviča poslanec Pavle Andjelič je dal uredniku «B. Dnevnika« sledečo izjavo: G. Radič se drži doslovno sporazuma. Ono, kar je izjavil češkim novinarjem, da ne stavlja ne meni ne kakemu drugemu srbskemu politiku kakih pogojev za svoj prihod v parlament, ker se pogoji stavijo samo sovražnikom, je točno. G. Radič zahteva samo iskreni sporazum Srbov in Hrvatov v prid skupne države. Revizija ustave ni najnujnejša stvar in tudi ne prihod g. Protiča v vlado, najnujnejše je delo in sporazum, da se dosedanji slab režim zamenja z boljšim,da se narodu v Srbiji, v Hrvatski in v ostalih pokrajinah da pravica, da se u-bije korupcija in da se izvedejo volitve po zakonu in svobodno brez vsega vplivanja od nasilnikov in oblasti. Eto in to hoče tudi Radič in ves blok z opozicijo vred, zato pa pride sem, da delamo skupno. Na pripombo novinarja, kako se govori, da ima Pašič v žepu že kraljev ukaz o razpustu skupščine in da bi ga, čim bi prišli Hrvati v skupščino, tudi prečital ter tako onemogočil padec režima, — je odgovoril g. Andjelič: Verjamem, da se Pašič in Pribičevič tudi na kaj takega pripravljata, da sta za to tudi sposobna, ker so njima ministrski stolčki ljubši, kot pa sporazum med Srbi in Hrvati, ne verjamem pa, da bi Pašič imel tak ukaz,1 ker bi bilo to po mojem mnenju za Hrvate, — v kolikor jih poznam — napoved boja od strani krone, jamčim pa, da si krona tega ne more želeti.
Bleerovi agenti v Beogradu. V Beogradu so se naenkrat zopet pojavili agenti amerikanske Bleerove bančne skupine, ki je sklenila z vlado znano dolarsko posojilo ter potem tudi bogato nagradila razne posredovalce in mešetarje iz vlade, novinarstva in drugih važnih beograjskih krogov. Tokrat Bleeristi niso prišli kot Miklayž s kakimi novimi darili. Da bi izplačali ostale dele posojila, tudi ni upati, pač pa se govori, da so prišli protestirati, ker se dolarji, namenjeni za Jadransko železnico, porabljajo v druge svrhe. Drugi zopet pravijo, da se zanimajo za milijardni vojni kredit, gotovo bo pa to, da z dolarji ne bodo obhajali in praznovali srečnega svidenja.
Pisemska cenzura. Ministri so našli pretvezo za cenzuro pisem, ki se pošiljajo v inozemstvo ali pa iz inozemstva. Policajministru se zdi cenzura potrebna že kot priljubljeno sredstvo današnjega režima, finančni minister je pa našel pretvezo,naj se inozemska pisma odpirajo radi denarja, ki se v njih pošilja, in poštni minister izdaja sedaj na poštne urade naredbo, naj se pisma odpirajo. Tako so si oskrbeli cenzuro, ki je po ustavi sicer zabranjena, obenem pa podpirajo prepovedi valutnega izvoza, Pašičev sin Rade bo pa lahko pri vsem tem prenašal denar za svoje mnogovrstne špekulacije preko meje.
Po svetu.
Ismet paša, zastopnik nove Turške na orijentski konferenci je še mlad človek, ima največ 38 let, spada pa med najsposobnejše vojake in državnike nove Turčije, zato ga je pa poslal Kemal paša v Lausanno, da na konferenci' zastopa interese turškega naroda. Ismet paša je organizator in odgojitelj turške narodne vojske. On je potolkel sultanovo vojsko, ki je prišla, da pokori Remala. Anglofilski kabinet Darad Ferid paše se je hotel rešiti Kemalovega vpliva, Ismet paša je pa z dobrimi manevri izigral sultanovo ekspedicijo. On je tudi Grke potolkel pri Eski-Šehiru. In pozneje, ko so se po neuspešni londonski konferenci začeli ponovni boji v Mali Aziji, je bil Ismet paša zopet tisti, ki je potolkel sultanove čete pri In-Euni. Kot poznavalec modernega vojskovanja je bil glavni zapovednik turške vojske ter eden glavnih sotrudnikov Kemal paše. — Izmet paša je dovršil vojno šolo v Carigradu, potem je pa odpotoval v Berlin, da se spopolni v vojni znanosti. Študiral je tudi v Parizu in na Dunaju, ko je prišel domov, je začel s poveljevanjem manjših oddelkov ter se polagoma in vstrajno dvigal od stopnje do stopnje. Med svetovno vojno se je odlikoval kot sultanov oficir, ko je pa Kemal paša nastopil po sklepu miru proti Carigradu, se mu je takoj priključil. — Izmet paša je izboren politik, če tudi se je celo življenje največ bavil z vojsko. Francoski prav dobro govori, na sejah konference se pa le poslužuje tolmača. Ta posel opravlja turški pisatelj Rušan Ešref Be j. Ob takem tolmaču ima Izmet paša dovolj prilike za posebno tehtne odgovore in pa še dobro pričo po vrhu. Na vsa razno- i vrstna vprašanja daje odgovore po nekem načrtu. To ■ dokazuje, kako osmerjena in stalna je njegova polili- j ka. Na vprašanje, kaj misli o Dardanelah, Izmet paša | navadno odgovarja: Mi smo za to, da naj bi bile Dardanele proste. — Na vprašanje, kaj misli o zapadni Traciji, so vsi novinarji dobili takle odgovor: Sklep velike nacijonalne zbornice zahteva, naj se v tem delu j izvrši plebiscit. Ta sklep je definitiven. — O odnoša- I jih do Rusije pravi: Naši odnošaji do Rusije so zelo dobri in počivajo na sklenjenem dogovoru, po katerem se Turčija kakor 'Rusija obvezuje, da varuje : skupne interese. — In če se vpraša turškega zastopnika, ali je v tem turško-ruskem dogovoru tudi vojna konvencija, potem Izmet paša odgovarja: Dogovor je bil izročen javnosti. — Novinarji, ki so ga obiskali, so vprašali seveda tudi po odnošajih do Jugoslavije in Izmet je na vsa ta vprašanja enako odgovoril: Med Turško in Jugoslavijo še hi vzpostavljenih nobenih službenih . odnošajev, — To je vse, kar se da slišati od molče-
čega Izmet paše, ki po cele ure zamišljeno sedi v salonu «Palace Hotela«, kjer se je nastanila turška delegacija.
Turške zahteve glede prehoda skozi Dardanele. —, Glede prehoda skozi Dardanele zahtevajo Turki suverenitetu nad štirimi otoki pred vhodom v dardanelske morske ožine in sicer nad: Tenedesom, Imbrosom, Sa-motrakom in Lemnosom. Na turško stališče so se postavili tudi Rusi, ki izjavljajo, ako se ne ugodi tej turški zahtevi, potem je vsaka nadaljna razprava o Dardanelah popolnoma brezpredmetna.
Obsodba grškega princa Andreja. Za ministri in generali je prišel pred sodni stol tudi grški princ Andrej. Princ Andrej je oženjen s princezinjo Battenberg in torej v rodbinskih zvezah z dvori v Londonu in Madridu. Usoda princa Andreja je zelo zanimala Angleže ter Francoze, ki so zastavili pri grški vladi vse svoje moči, da se princu ni skrivil kak las. Princ je bil obtožen neposlušnosti za časa grške ofenzive v Mali Aziji in je ravno v nepokorščini bil kriv grške vojne katastrofe. Princ je bil v grško-turški vojni poveljnik samo enega kora. Kot priča proti Andreju je nastopil naslednik šefa generalnega štaba Sarianis. Sarianis je kot poveljnik drugega kora dal princu povelje, da navali s svojimi četami na sovražnika, ker je ta z vso močjo napadal tretji kor. Princ se ni pokoril povelju, ampak je ostal s svojimi četami v jarkih z izgovorom, njegove sile so prešibke, da bi se lahko poiskusil s Turki. Radi nepokorščine princa je bila bitka pri Sanga-riosu za Grke zgubljena. Pričevanje proti princu je potrdil tudi general Papulos. Sodišče je obsodilo princa z ozirom na dejstvo, ker je zapovedoval samo enemu koru in ne večjim edinicam na izgubo vojaškega čina in na izgon iz države.
Grško-bolgarski spor. "Situacija v Zapadni Trakiji postaja za Grke od dne do dne težavnejša in nevarnejša. Bolgarski komiti, ki so prolivniki Stambolijskijeve politike, so začeli z dnevnimi vpadi v Trakijo, kjer podpirajo Turke proti Grkom. Grčija je sklenila, da bode storila proti tem vpadom kar najbolj energične korake. Grki so zamenjali že dosedanjega guvernerja Trakije s Pampalosom. Razven tega je poslala grška vlada Bolgarom noto, v kateri protestira proti vpadom bolgarskih komitov. O tem svojem koraku so obvestili Grki tudi našo ter rumunsko vlado.
Orli in legionarji. Nedavno so listi poročali, da so češki legionarji izključili izmed sebe one Orle-legio-narje, ki so se udeležili tabora v Brnu. Skoro istočasno pa so češki listi objavili to-le značilno poročilo izpred sodnije: Legionar Hadoun je bil leta 1920 javno v listu obdolžil poslanca Roudnickega, da je leta 1918 kot bivši vojni kurat dal v Kijevu v strahotnih okoliščinah obesiti legionarja Nemečka, ker se je baje bojeval v legijah. Obdolženec je vložil tožbo in pri razpravi se je čitalo poročilo, sestavljena na podlagi tozadevne preiskave ministrstva za narodho obrambo, iz katerega sledi, da je Roudnicky služil le na laški fronti, bil vzgleden duhovnik ih goreč ter neustrašen narodnjak, tako da je bil obdolžen celo veleizdajstva nad Avstrijo in je le malo manjkalo, da ni bil obsojen radi tega. Legionar Hadoun je bil k obravnavi priveden od jetniškega paznika v jetniški obleki, ker je med tem že dobil 10 let za dvojni rop; izjavil je, da je brez konfesije. Srečni izobčeni Orli, kajti o izobčenju Hadouna in njegovih duševnih bratov izmed legionarjev do danes še ni nobenih poročil!
Češka oblačilna industrija. Stanje oblačilne industrije, posebno moške in ženske konfekcije, je tik pred katastrofo. Notranja poraba je razmeroma neznatna v primeri s produkcijo čeških tvorniških podjetij. Da bi se krila domača potreba, bi zadostovalo samo nekaj večjih tvornic. Središče oblačilne češke industrije je zlasti v Brnu, ProStejovu, Pragi. Zaradi visoke carine in omejenega izvoza v nasledstvene države, ki vsak izvoz iz Čehoslovaške ovirata, je češka oblačilna industrija trpela ravno tako, kakor zaradi neljubih valutnih raz-lik. Kakor znano, je šla prejšnje čase češka konfekcija zlasti na jug. Danes pa ne gre ne v Avstrijo, ne v Jugoslavijo, ne na Rumunsko, ker imajo rečene države v primeri s češko krono jako slabo valuto. Kar pa velja za Avstrijo, Jugoslavijo in Rumunsko, velja še v veliki večji meri zlasti za Poljsko in druge dežele, kamor je šla nekdaj češka konfekcija. In posledice? Iz slednje tvornice je odslovljenih na stotine delavcev. Državi se manjšajo dohodki na davkih, a sočasno rastejo izdatki, ker mora podpirati na tisoče in tisoče nezaposlenih oseb. Pač nevesela perspektiva v bodočnost. Zato so se Čehi toliko trudili in pomagali pri dvighnju jugoslovanske valute, da bi dinar približali svoji kroni ter si tako oskrbeli in omogočili v Jugoslaviji tržišče za svoje izdelke. To se je izjalovilo, ker imamo Kumanudije, Plavšiče in tak režim. Če bi ga Čehi imeli, bi jim tudi ne delala visoka valuta tolikih preglavic.
Poljski kabinet in parlament ali «sejm«. Volitve predsednikov novega senata in novega sejma so se izvršile v znamenju skupnega nastopa skupin desnice s kmetsko stranko Witosa. Za predsednika senata je bil izvoljen dosedanji maršal sejma Trampczynski, in sicer s 56 proti 40 glasovom, ki jih je dobil poljski socijalist. Za predsednika sejma je bil z 258 glasovi izvoljen Rataj od Witosove stranke. 177 glasov je dobil kandidat radikalne kmetske stranke, ki je združil na sebe vse glasove opozicije. Klubovi načelniki štirih najmočnejših parlamentarnih strank so ponudili Pil-sudskemu kandidaturo za državnega šefa. Pilsudski pa je izjavil, da kandidature ne sprejme ter da je ta njegov sklep nespremenljiv.
Razoroževalna konferenca v Moskvi. V pondeljek se je otvorila v Moskvi razoroževalna konferenca Rusije in njej sosednih držav. Na predlog poljske delegacije
je bil za predsednika soglasno izvoljen Litvinov. Litvinov je po otvoritvenih besedah prebral izjavo Rusi-jč, da je le ta pripravljena v teku 1 in pol do 2 let svojo armado zmanjšati na eno četrtino svojega stanja, to je na 200.000 mož, pod pogojeni, da sosedne države svoje armade reducirajo v isti odstotni meri. Nato je Litvinov predlagal, da se radikalno znižajo vojne potrebščine ter razpustijo vse iregularne bojne formacije. Končno je predlagal demilitarizacijo in nevtralizacijo vseh obmejnih ozemelj. Konferenca naj v to svrho izvoli tri komisije: 1. za redukcijo številčnega stanja armad, 2. za redukcijo izdatkov za vojne potrebščine, 3. za nevtralizacijo obmejnih teritorij.
Beležke.
Razkrinkani hinavci. Na shodu zveze delovnega ljudstva v Ljubljani na predvečer volitev, ki so delavnemu ljudstvu prinesle tako sijajno zmago, je rekel profesor Fabjančič, ki je bil vsled svojega prepričanja «razrešen« službe in svojega poslaniškega mandata: «Najhujši kapitalisti in framasoni hočejo pred poginom naučiti komuniste, kaj je pravi komunizem, duhovnike zdaj učijo, katera je prava katoliška vera«. — Tako je tudi bilo. «Jutro« je bilo «oberkomunist«, ki je natančno vedelo, kaj pravita Lenin in Trocki k zvezi delovnega ljudstva, ki je enotno nastopilo proti nasilju režima, «Jugoslavija« je pa hotela duhovnike učiti, koga smejo z ozirom na svoj stan voliti, drugi dan so pa vsi zavedni poštenjaki ter vsi oni, ki nosijo najtežja bremena za to državo, podučili «Jutrovce« in «za-jedničarje«, da ima v Ljubljani besedo delovno ljudstvo, ki že popolnoma pozna vse hinavce, pa naj se postavljajo z eno ali pa z drugo roko Ljube Davidoviča.
Proslava ujedinjenja. Stara je stvar, da oblast lahko demonstracije prepreči, ne more pa manifestacij in navdušenja naložiti in odrediti, lahko se narod prisili, da molči, ni mu pa mogoče zapovedati, naj se veseli. Letos se ni slavil ne 29. oktober in tudi ne 1. december kot obletnica sedanje države. Nikjer, pa tudi v Beogradu ni bilo pravega slavja. Beograjski listi poročajo, da je bila lam služba božja, in pa svečani obed- na dvoru. Tako je bilo tudi v Zagrebu. Službena slovesna sv. maša in pa sprejemanje pri namestniku. Dan poprej so se pa začele širiti vesti, da se pripravlja velika demonstracija proti bloku in blokašem od strani raznih fašistov, or juncev in drugih takih članov in podpornikov režima. Vlada je izdala ferman o razobešanju državnih zastav, opozicij onalni listi so pa z ozirom na govorice o demonstracijah priporočali občinstvu, naj se ne da izzivati. Izzivanja pa ni bilo, ker občinstvo ni sodelovalo in ker tudi zastav nikjer drugje ni bilo, kot na državnih hišah in uradih. Na bolnišnici je visela hrvatska zastava, katero so pa sneli, na hiši pravoslavne občine pa srbska, ki je tudi ostala. Nihče se ni vznemirjal ne radi ene in ne radi druge. Zvečer je po Ilici manifestiralo nekaj študentov, ki pa še pozornosti od strani občinstva niso dosegli. Kraljevi namestnik Demetrovič je. zaplenil «Slobodno Tribuno«, v po-licajdemokratskih «Novostih« je pa polemiziral proti članku, katerega je zaplenil. Iz té polemike se da sklepati, da v zaplenjenem listu in članku tudi ni bilo drugega kot poziv na prebivalstvo, naj ostane mirno, hladno ter naj se ne da izzivati od kakih fašistov. Fašisti so pa tudi dobro poznali vsebino, mogoče so bili celo poleg, ko je kr. namestnik rabil svoj cenzorski svinčnik, in s svojim voditeljem Angjelinovičem so vdrli v uredništvo «Slob. Tribune« ter zmerjali in "razsajali. Stvar je sedaj pri policiji, pa če lahko policijski kapetan sam z revolverjem grozi po redakcijah, potem oblast, ki take stvari dopušča, tudi fašistovskih študentov ne bo krotila. — Tudi v Osjeku so režimovci priredili nekako manifestacijo, ki se pa je dovršila brez vsake pozornosti in tudi brez izgredov. Izgredi so bili v Pe-trovaradinu. Tje je prišla fašistovska druhal iz Novega Sada, ki je najprej doma razbila redakcijo lista «Del-bačka«, ter začela razbijati trgovske izložbe, ld so bile odprte, ker se je reklo, naj bodo zaprte samo eno uro med službeno parado, drugače pa odprte. V Beogradu so bile vse trgovine, prodajalne in delavnice odprte in na privatnih hišah ni bilo zastav.
Državni uradnik se je takole oglasil v «Slovencu«: Dvorska uprava v Belgradu išče tri natakarje, ki dobe mesečno po 700 D v gotovini, prosto stanovanje, hrano in obleko. Kot višji državni uradnik sem prejemal v Belgradu 1500 D mesečno. Za prehrano sem izdal 750 D, za naj skromnejšo sobico v pritlični hiši (bolje koči) 500 D ter za ostale telesne in duševne potrebe — ker žalibog moja duša še ni izenačena z dušo natakarja!
—	sem potrošil 450 D, torej skupno 1700 D mesečno.
V svrho izravnave mesečnega primanjkljaja sem prodal hotelskemu natakarju novo obleko za 900 D. Da si ne bi nakopal še večjih dolgov, sem bil prisiljen pustiti ministrstvo in Belgrad in državno službo ter stopiti • v privatno službo, da se morem vsaj preživljati. Zakaj sem se toliko učil in duševno trpel, ni treba vprašati. Vdati se moraš razmeram! Saj Stoji danes cela- Evropa in z njo naša država, kar se tiče društvenega, organizma
—	na glavi. Vendar pa se v drugih državah za urad-ništvo vsaj nekaj stori ali pa se previdno molči. Pri nas pa se to nujno socijalno vprašanje rešuje že eno celo leto z visoko gesto pragmatike in izdatnih podpor, ki obstoje iz toplih fraz in obljub. Patrijot. — Koruptni sistem rabi uradnike samo za svoje priganjače. Oni, ki se mu vdajo, že pridejo na svoj račun, druge se pa pusti v naj večji revščini. Uradniškega vprašanja sistem sploh noče urediti, ker hoče imeti državnega nameščenca za žogo, s katero se igra. Misli, da bo lakota ene pri-
•vedla v korupcijo, druge pa tako utepla in uklonila, da . bodo nemo šli še v boj za ta sistem!
Dnevne novice.
POZOR, ČITATELJI «STRAŽE«!
Prihodnji teden bomo začeli v «Straži« priobčevati velezanimivi podlistek «Zgodba o nevidnem človeku«, angleški spisal H. G. Wells. Naš novi podlistek bo še zanimivejši, nego so bili «Gladiatorji.« Vse naše cenj. • čitatelje in naročnike pozivamo, da se zainteresirajo za naš novi podlistek.
Petkova številka «Straže odpade radi praznika Brezmadežne.
Naši dijaki na inozemskih vseučiliščih. Mnogo sinov naših državljanov študira na univerzah v tujini. Posebno tehnične in trgovske visoke šole za stroke, ko-. je se pri nas ne podučujejo imajo polno dijakov iz Jugoslavije. A visokošolei so danes na inozemskih univerzah pravi pregnanci. Ne smejo se ob praznikih vrniti na dopust k svojim staršem, če pa se vrnejo, ne smejo več nazaj študirat, ker je Pribičevič kot prosvetni mi nister izdal Strogo prepoved. Politične oblasti ne dajejo vizuma za prekoračenje meje. Prizadetih je na stotine dijakov iz naše države. Poslanca Jugoslovanskega kluba Žebot in Pušenjak sta na pristojnih mestih v Beogradu intervenirala v prilog dijakov. Ko pride rešitev, bomo v našem listu obvestili prizadete starše. — Povdarjamo pa, da mora za vsak posamezni slučaj biti vložena dobro utemeljena prošnja na ministrstvo prosvete v Beogradu. V prošnji treba navesti, da iz teh in teh razlogov mora dijak študirat v inozemstvu. Starši'naj prosijo, da ministrstvo dovoli študije izven naše države in prebod čez mejo in nazaj. Priložiti je treba potrdilo zavoda, da je dijak res tam vpisan.
Iz ceste. Tine: «Veli, Miha, kdo je danes še državotvoren?« Miha: «Težko, da bi vedel«. Tine: «Slovenski kateheti-dušni pastirji«. Miha: «Beži, beži, saj je vendar znano, da so ti najhujši nasprotniki sedanjega režima«. Tine: «Pa je le res, kajti vse bi že bilo šlo rakom žvižgat, če bi kateheti obupnim državnim financam s svojo katehetsko plačo ne prišli na pomoč.«
Direktor Tone Kristan na odhodu iz Bel ja. Listi javljajo, da bi moral g. upravitelj državne posesti Belje ostati po pogodbi na svojem mestu do konca leta 1923, a je. sklenil, da pusti upravitcljsko mesto že ob koncu leta 1922. Vzrok Kristanove demisije še ni znan, a javnost je že večkrat čitala, da so se mudile na Belju posebne parlamentarne komisije, ki so preiskovale gospodarstvo na posesti, Radi nič kaj razveseljivih poročil te komisije pred parlamentom je prišlo v skupščini do burnih scen. Kristanova demisija je najbrž v zvezi z ne ugodnimi poročili preiskovalne komisije. Kar meni nič in tebi nič g. Kristan ne bo zapustil Belja, ki mu je t nosilo kar suhih letnih 1 in pol milijona dinarjev, seve brez milijonskih postranskih zarad. Pa četudi bo Kristan'zapustil Belje, ne bo beračil . . .
Okrajni glavar dr. Pirkmaier poživlja v posebni poslanici cerkvene konkurenčne odbore, da naj tekom 14 dni določijo v skupni seji z župnimi in občinskimi oblastniki pristojbine za grobove. Ali je dr. Pirkmajer že zapravil vse juridično znanje, da ne ve, da spadajo v kompetenco konkurenčnih odborov samo župnijska nadarbinska poslopja, ne pa cerkev in pokopališča? — Ako so pokopališča cerkvena last, jih oskrbuje cerkveno predstojništvo, ako so pa občinska last, pa obč. •odbor, nikdar pa konkurenčni odbor. Gospod glavar, je li morda šampanjec ali sekt gosp. Čučka tako možen, ali. pa razblinja Rudlnova starina v Podlehniku vse juridične paragrafe? Smó radovedni.
Božičnica obmejni deci in deci okrog Maribora. — Okrajni glavar dr. Lajnšič pripravlja lepo božičnico otrokom obmejnih šol: Sv. Duh, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Kungota, Svečina, Sv. Ilj in Sladki vrh in otrokom šol: Krčevina, Studenci (deška in dekliška šola), Pobrežje, Tezno, Radvanje in Razvanje. Obdarovanih bo več sto ubožnih otrok z obleko in perilom. Božičnica za otroke šol okrog Maribora se vrši v pondeljek, dne
18.	t. m. ob pol 3. uri v telovadnici realke. Spored: vrše se nastopi otrok — se pozneje objavi. Vodstvom obmejnih šol so se že poslala navodila za te božične prireditve, vseh teh božičnic se udeležita tudi gg. okrajni glavar in okrajni šolski nadzornik.
Šentlenartski kaplan g. Martin Kozar je odpotoval 'včeraj v Ameriko,
Občni zbor izobraževalnega društva v Brežicah ob Savi. Tukajšnje katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 17. decembra ob pol 3. uri popoldne v župnišču svoj 15. redni občni zbor. Ob enem se vrši zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o orlovskem taboru v Brnu. Vse člane pa tudi druge prijatelje našega društva vabimo, da se v prav obilnem številu udeleže občnega zbora in predavanja. Vstop je prost vsakomur.
Devetindvajsetletnico poroke sta obhajala v sredo, dne 29. novembra v Brežicah ob Savi v najožjem prijateljskem krogu obče priljubljeni g. kapetan I. raz. v pok. Jože Požar s svojo ljubeznivo soprogo. Vsemogočni jima daj še prav trdnega zdravja, da dočakata zlato poroko!
Srezki načelnik — zločinec. Preiskovalni sodnik prvostopnega sodišča v Skoplju je dal zapreti načelnika, kačaniškega sreza Gjorgjeviča radi vsakovrstnih zlorab uradne oblasti napram prebivalstvu svojega okraja. Kačanik je kraj v pusti pokrajini med Kosovem in Skopljem ter slovi že od nekdaj kot glavno zatočišče hajdukov ali kačakov, ki so dobili to svoje ime najbrž od kraja Kačanik. V teh krajih je bilo vedno vse polno Kačakov pred vojno in med vojno in da jih tudi po osvobojenju ne manjka, je pač poskrbela policajdemo-
kracija in raclikalija s tem, da je Ija postavila za oblast nike ljüdi, ki ob vsej protekciji končno le morajo romati v zapor vslecl svojih zločinov, ki so glavni vzrok hajduštva v teh nesrečnih krajih.
Nezvesta žena hotela zaklati svojega moža. Pred sodiščem v Varaždinu se je vršila te dni sodna obravnava proti neki Rozi Gjurkan, ki je bila obtožena pois-kusa umora svojega moža Josipa, s katerim je živela skupno v hiši roditeljev v Imbrovcu. Mož je bil pozvan na orožne vaje in žena je začela nedovoljeno ljubimsko razmerje z nekim mladičem iz sela. Ko se je vrnil njen mož od orožnih vaj, je bila žena prvo noč izvanredno prijazna z njim, mož se je čudil njeni ljubeznjivosti in nič hudega sluteč, je zaspal. Ko je žena videla, da je mož zasmrčal, je potegnila nož in parkrat prerezala spečemu možu vrat. Speča žrtev pa na nevoljo nezveste žene ni smrtno izkrvavela, ampak s časom okrevala. Žena je pred sodiščem v Varaždinu izpovedala, da se je hotela na ljubo ljubimca rešiti moža. Zakonolomki so prisoditi samo pet let ječe.
Tiralica za svetovnim goljufom. Novosadsko redarstvo je izdalo tiralico za internacijonalnim defrav-dantom Imrom Fecher, ki je v Pešti, Subotici, Novem Sadu in na Dunaju poneveril .večje svote denarja in je nata pobegnil. Fecher je v Novem Sadu obiskoval najboljše rodbine in se je izdajal za lastnika velikega salona za dame. V Novem Sadu je goljuf prevalil krog 50 oseb ter jim odnesel lepo svoto 2 milijona kron. Fe-cherja sedaj iščejo po svetu, a ga še niso dobili.
Orožnik — hajduk. Že leta 1920 se je podal med hajduke orožnik Cuf Sadip iz rugovske občine v okolici Peča (Nova Črnagora) .Pred nekaj dnevi se je ta orožniški hajduk predal oblastim, kjer je izpovedal, da ,je bil od leta 1920 v službi arnautskega orožništva.
Huda zima po južni Srbiji. Po krajih južne Srbije je nastopila tako ostra zima, da so samo v okolici Sko-plja že zmrznile tri osebe.
Iz Celia.
Živimo v časih, ko bije delavstvo pri nas, kakor v vseh državah težke boje za človeka vredno življenje. Socijalno vprašanje je postalo v dobi, katero preživljamo tako važno, da se morajo ž njim baviti tudi tisti, ki so se ga dolgo previdno izogibali. Delavske organizacije, kakor posamezne skupine pogrešajo v svoji borbi, — v vseh važnih in aktualnih, delavskih, gospodarskih strokovnih in organizacijskih vprašanjih — dobro poučenih in izobraženih voditeljev 'in funkcijonar-jev, kakor se pogreša tozadevna- izobrazba splošno.mied delavstvom. Ako hočemo, da bo naš delavski pokret, za zboljšanje našega položaja imel uspeh, moramo začeti predvsem z izboraževalnim delom. Tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze v Celju je organiziralo redne j tedenske socijalno izobraževalne; večere, ki bodo vsako sredo zvečer ob 7. do 9. ure v hotelu Beli vol soba št. 10 I. nadstropje. Ti večeri bodo urejeni po svojem programu in dnevnem redu tako, da bodo nudili obiskovalcem članom JSZ in našim prijateljem poleg prilike za pridobitev delavnemu ljudstvu potrebne izobrazbe tudi družabno zabavo in razvedrilo. Prvi večer je bil v sredo 1 dne 6. decembra t. 1. predaval je tovariš prof. dr. Dornik od 7. do pol 9. ure zvečer. Predmet: temeljni pojmi socijalizma«, nakar je bil pol ure prosti razgovor, pri katerem se je na naznanil tudi program, ki je jako zanimiv za bodoče socijalne večere. Sodelovali bodo odločilni pristaši in prijatelji. K obilni udeležbi vabimo vse člane JSZ in tudi druge naše somišljenike. Na delo za izobrazbo. — Tajništvo JSZ v Celju.
Iz Maribora.
GROZNA RAZSTRELBA V MARIBORU.
Včeraj, v torek ob pol 8., uri zjutraj je močna detonacija pretresla ozračje v bližinrSlovenske ulice, da so zašklepetale šipe na hišah, kakor ob potresu. Kmalu na to so prihiteli gasilci in policija na lice mesta nesreče, kar je privabilo veliko število radovednežev. — Množica, zlasti ženske, je skoraj celo dopoldne postajala na ulici pred hišo puškarja Dragotina čutiča.
čutič je imel svojo trgovino v Slovenski ulici v lastni hiši ,na dvorišču pa je imel svojo delavnico, kjer je izvrševal puškarsko obrt. Poleg delavnice je bilo stanovanje hišnika, njegove žene in enoletnega otroka.
V smislu obrtnega reda je smel čutič imeti v zalogi največ 5 kg smodnika. Trdi pa se, da se čutič na te varnostne predpise ni prav nič oziral in da je imel večje ! množine v delavnici skritega utihotapljenega streliva, i Baje je po noči pred usodnim dnevom prejel zopet ; večjo količino utihotapljenega streliva.
Včeraj zjutraj je čutič ob navadni uri začel svoje j delo in imel opraviti okrog ambosa. Hišnik, ki je za-1 poslen v Götzovi pivovarni, je odšel na delo, dočim je žena njegova ostala v svojem stanovanju, Na doslej nepojasnjen način se je smodnik užgal in razstrelba je bila tako močna, da je razrušila celo poslopje, v katerem je bila delavnica in hišnikovo stanovanje. Okna bližnjih hiš so popokala, bodisi od kosov opeke ali pa od grozovitega potresnega sunka. Gasilci, ki so prihiteli ; takoj na mesto nesreče, so izvlekli izpod ruševin težko ; ranjenega in osmojenega čutiča, katerega so z rešilnim ; vozom odpeljali v bolnico. Zlomljena mu je ena noga : in tudi po telesu je znatno poškodovan. Življenje mu je j. rešil samo slučaj, da je na ambos padel tram, ki mu ; je zavaroval gornji del telesa, ker je čutič pri padcu obležal poleg ambosa. Kmalu za čutičem so gasilci iz-j izvlekli izpod ruševin hišnico in njenega enoletnega otroka, ki sta pa bila že oba mrtva.
Ker pa se je bilo bati, da je v skrivališčih pod ruševino delavnice še kaj streliva in smodnika, je prišel oddelek pijonirjev, da razgrebe ruševine in ugotovi varnost zemljišča. Ko to pišemo, je kopanje v polnem teku. Policija je podvzela potrebne varnostne mere.
Tragika tega nesrečnega slučaja še posebno povečuje dejstvo, da se je ravno včeraj odpeljalo v Zagreb truplo zaročenca čutičeve hčerke, ki se je ustrelil v Mariboru. Upravičene policijske odredbe glede eksplozivov pa bi občinstvo moralo podpirati, ne pa celo ovirati ali prikrivati policijskim organom stvari, ki ogrožajo življenje toliko nedolžnim bližnjikoin.
Dr. Korošec za Maribor. Beograd, Zagreb in Ljubljana zidajo, samo Maribor se ne gane in to največ po krivdi sedanjega režima. Vlada se niti ne zmeni za popravo državnih poslopij, kakor za kaznilnico, vojaško realko in druga državna poslopja. Za zgradbo uradniških stanovanj se vlada sploh ne gane, še stanovanjskih rekurzov noče reševati, celo upravo falske elektrarne bi ! radi režimovci prenesli iz Maribora v Beograd. Razne j gradbene akcije so že ponovno prosile vlado za kako ; denarno podporo, a za vse te podporne prošnje je imel ; Beograd doslej gluha ušesa. Dr. Korošec sam je sestavil ! obširno interpelacijo na ministra za zgradbe, v kateri ! slika zanikernost vlade napram mariborski gradbeni j akciji in zahteva, da se gradbena akcija v Maribora pospeši s podporo zadružni organizaciji.
Razne osebe se sumniči, da so v zvezi z našimi noticami o Mestni hranilnici. Vse to je pač nepotrebno in smešno,, ker bi vendar lahko vsakdo vedel, ali si vsaj domislil, da so podatki o Mestni hranilnici prišli v javnost povodom obravnave v zadevi dr. Irgolič—dr. Leskovar, kjer je imelo tudi naše uredništvb svojega zastopnika. To bodi povedano enkrat za vselej in če še kdo pride tempravi: sumničijo me! Zapišite, da ni res! — mi tega ne bomo storili, ker res ni potrebno. Strah ima velike oči in kjer ni vse v redu, tam tudi raznovrstnega sumničenja na vse strani ne manjka.
Vodstvo Jugoslovanske Strokovne zveze v Mariboru sporoča svojim članom in članicam, da tajništvo zopet redno posluje v svojih prostorih Gregorčičeva ulica 10, I. nadstropje in sicer vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do 4. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do
11.	ure dopoldne. Vsi, ki so na zaostanku pri plačevanju članarine, se poživljajo, da isto čimprej poravnajo in da oddajo stare članske knjižice. Predsednik je stran kam na razpolago vsak dan od 3. do 4. ure popoldne. Prihodnji torek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani v Lekarniški ulici občni zbor Strokovne zveze tovarniškega delavstva v svrho ustanovitve nove skupine. Vsi, ki prejmejo vabila, se naj istega zanesljivo udeleže. V nedeljo, dne 17. t. m. popoldne ob 5. uri pa se vrši ravno tam shod Poselske zveze. Članice se vabijo k polnoštevilni udeležbi. Pred Božičnimi prazniki pa skliče JSZ odnosno DZ večjo politično, zborovanje, na katerega je povabljen tudi načelnik Jugoslov, kluba dr. Korošec in poslanec J, Gostinčar. Kraj In čas shoda ! se bo še pravočasno določil.
Zborovanje o izjednačenju davkov. Danes v sredo, dne 6. t. m., ob 20. uri, se vrši v dvorani Narodnega doma v Mariboru zborovanje o načrtu «Zakona o izjednačenju direktnih davkov«, katerega se udeleži kot glavni poročevalec davčni nadupravitelj g. Žagar iz Ljubljane. Vsled važnosti predmeta se vabijo k čimvečji udeležbi vsi gospodarski krogi Maribora.
Orlovski vestnik.
Vsem cenjenim dobrotnikom, Id so tudi letos omogočili obdarovanje orlovske mladine, kličemo iz hvaležne duše: Bog povrni! Ravno tako se toplo zahvaljujemo vsem sestram in bratom za izdatno in požrtvovalno sodelovanje z nabiranjem darov, s pripravami in vztrajnim delom na dvojni Miklavževi prireditvi! Obenem se zahvaljujemo tudi cenjenim gostom in prijateljem orlovstva, ki so obiskali našo prireditev v tako obilnem številu. Z našo najprisrčnejšo zahvalo vsem sprejmite tudi prošnjo, da nam ohranite tudi v bodoče svojo dragoceno naklonjenost, katere vredni se izkazati bo vsikdar naša topla želja in le tej bomo posvečali vse potrebne duševne in fizične moči. Bog živi! V imenu mariborskih Orlov in Orlic — odsekovni odbor.
Miklavžev večer v Gambrinovi, okusno okrašeni dvorani je nudil pestro sliko z vsem potrebnim ozadjem, v kolikor je dopuščal prostor za učinkovit nastop Miklavža in njegovega spremstva. Dvorana je bila nabito polna, da so morali mnogi zavzeti prostore v sosednji sobi. Razdeljevanje darov in komični prizori so vzdrževali ves večer najboljše razpoloženje, ki se ne bo tako kmalu pozabilo. Ravno tako je lepo uspel tudi Miklavžev večer naraščaja in gojenk orlovske organizacije. V dvorani v Lekarniški ulici je kar vršalo od ljubkih deških glasov, ki so nestrpno pričakovali Miklavža. Igrica sv. Miklavž je bila dobro naštudirana in izzvala polno pohvalo. Med obdarovanjem dece, so nekatere srčkane Orličice deklamirale in zapele prav lepe pesmice. V mladih otroških srcih bo tudi la večer zapustil ljubek spomin in neizbrisne vtise.. Blagi dobrotniki pa imajo zagotovilo, da njihova dragocena pod pora bo imela trajen uspeh.
Vsem sestram in bratom mariborskih orlovskih organizacij! Dne 8. decembra, na praznik Matere Božje, je za vso orlovsko mladino obvezen praznik. Ta dan se udeleže vsi Orli in vse Orlice ob pol 6. liri zjutraj skupne sv. maše in skupnega sv. obhajila v Alojzijevi cerkvi. Na j nikdo ne izostane! Bog živi!
Občni zbor orlovskega okrožja mariborskega se vrši ob priliki tehničnega tečaja v 'nedeljo, dne 10 t. m.
•uma 4.
<>b 'à. uii popoldne v dvorani Pomočniškega društva. Lekarniška ulica. Vsak odsek naj pošlje dva odbornika v smislu Poslovnika, da bo občni zbor sklepčen. Bog živi!	/	'
Tehnični tečaj orlovskega okrožja Maribor sc vrši od 9. do 14. decembra v Mariboru. Opozarjamo še enkrat vse odseke nanj. Zbirališče udeležencev tečaja je točno ob 8. uri zjutraj dne 9. t. m. v dvorani Pomočniškega društva, Lekarniška # ulica.
Nosile zaradi n j ihovih velikih prednosti
O. H.
Na razstavi.
(Konec).
Vobče je policaj zelo koristna naprava človeške dražbe, posebno z ozirom na pomanjkanje primernih stanovanj za razne vinjene razgrajače in postopače. Med te vsekako ne spadam jaz, še manj pa moj prijatelj Gusti. Zdto mi je došli policaj uljudno, ne ravno razžaljivo, vendar nekako sumljivo, rekel:
»Gospod, ste morda temu možu kaj izmaknili?«
Policaj sicer na zunaj zaradi številnega občinstva ni kazal presenečenja, gotovo pa ga je imel znotraj, ker sicer se ne bi bil takoj obrnil do obrtnika s vprašanjem:
»Kaj imate s tem gospodom?«
In čudno! Vkljub v srce segajočemu Frančekovemu »silanciju- je začel obrtnik zopet in še bolj kričati:
»To je sramota! Primite ga, pobalina! Vklenite ga, potepuha!
Policaji vsikdar niso gluhi, zato je tudi našemu presedalo obrtnikovo kričanje. Prijel je z levico za sabljo, z desnico potrapljal obrtniku po rami ter rekel:
»Mož, pomirite se — in potem povejte, kako in kaj je bilo!«	.
Obrtnik je prišel — Bog bodi zahvaljen! — k sapi. Srdito je gleda! na mene ter govoril v presledkih:
»Ta le človek, ali mu naj rečem »gospod«, takemu potepuhu, zijaležu, mrcini.«
Mir«, je zaukazal policaj.
Ta le človek«, nadaljeval je obrtnik, »je rekel, da je moj škorenj velika neumnost.«
»Tako«, izpregovoril je policaj ter se obrnil proti meni. »Gospod, to je pa razžaljivo. To je kratenje obrtniške časti, to je javno smešenje, to je diskreditacija obrtniške izurjenosti.'Pa veste, to je kažnjivo. Gospod, kako se pišete?«	...
»Predno zveste za moje ime, vam povem, da jaz nikakor nisem razžalil gospoda obrtnika.«
»Razžalili ste me«, zadrl se je obrtnik ter se prerival proti meni.	.
Jaz pa sem — čujte in strmite! — popolnoma mirno odgovoril:
»Kot Jugoslovanu mi je vsekakor dovoljeno govoriti jugoslovanski. Ta obrtnik je razstavil velik škorenj. Pod ranjko Avstrijo so rekli takemu obrtniškemu izdelku: «Ein grosser Stiefel«, ali ne? In to smo po navadi pre-
stavili na slovensko:' »velika neumnost« — ne pa »velik škorenj.« Razumete?«
Tokrat mi je ženijalni Gusti odpustil burko, pač pa me je prijel pod pazduho ter me potegnil iz navdušene gnječe, in tako sva 'nadaljevala ogledovanje obrtniške razstave.
Vsak, ki bo bral te utise — ne izvzemši profesorja Zevsa — mi bo pritrdil, da bi moral imeti, namreč jaz kot obiskovalec razstave in pisatelj, strahovit lokalni spomin, ako bi hotel ohraniti vse posamezne utise z obrtniške razstave. Prisiljena reč ni dobra, zato tudi jaz nočem preveč napenjati možgan, da bi izsilil vse utise, ki sem si jih nabral na razstavi. Omenil bom vsied tega le nekatere važnejše, da ne zaidejo v pozabljenje, pač pa ostanejo takorekoč pribiti črno na belem.
Z Gustlom sva jo ubrala — o ljudje božji, ne bojte se — mimo mrtvaških krst. Ali je .to kaj posebnega? Tudi mrtvaške krste mora izdelati v zato izučeni obrtnik,. kajti človek, ki je postal mrlič, ti ne zabije enega žreblja več, in najsi je bil prej še tak strokovnjak. Toda jaz imam nekaj drugega v mislih. Spominjam se namreč pogovora, deloma resnega, deloma hudomušnega, med hišnim posestnikom Miha Moljanom in opatom p. Leonom. Pritoževala sta se čez mestni pogrebni zavod, ki gotovih mrličev noče voziti, a nositi jih po mestu ni dovoljeno. Kàj storiti? — Predlagam, da spravijo vse dotične ljudi, ki so že začeli umirati, torej kandidate smrti, na pokopališče, da bodo takorekoč na licu mesta umrli. Vse sitnosti s pogrebnim zavodom bodo s tem odpravljene. Pogrebni zavod si bo ohranil konje in opravo, žalujoči ostali si bodo prihranili stroške, ki jih zna naračuniti pogrebni zavod, kakor bi jih pripeljal z vozom prve in druge klase. S tem pa nikakor nočem škodovati pogrebnemu zavodu, ki stoji na stališču, da je smrt — šport, torej luksus in kot tak obsojen na veliko plačilo. Naj bi se ustvaril konzorcij j s potrebnim odborom, z raznimi odseki in s sekcijami v svrho pouka lahkomiselnih” ljudi, ki ne upoštevajo sedanje draginje ter kar tako tebi nič meni nič umirajo, ne meneč se za strašne stroške, ki so združeni s smrtjo. Počakajte, da se razmere vstaiijo, denar dvigne ter cene padejo toliko, da umreti ne bo tako drago!
Vsak razsoden človek mi mora pritrditi, da razmišljanje o draginji in smrti človeka utrudi, upeha. Mene je utrudila in povrh se me je polotila še žeja. Ker se je u-žejal tudi prijatelj Gusti, bo menda že res, da je žeja naša narodna lastnost, da ne rečem čednost. Znano je namreč, da velja med fanti po mestih in na deželi tisti za nazvečjega junaka, ki ga največ »nese.« V tem oziru je moj prijatelj Gusti neprimerno večji junak, nego jaz. Da pa častivredni abstinentje in vitezi «Svete vojske« ne bodo mislili, da sva se ga z Guštinom »nacuzala« (namreč vina), povem kar odkritosrčno, da sva jo krenila v svoji narodni žeji v paviljon brezalkoholnih pijač. Ta hvalevreden kerak sva storila iz dveh razlogov: zaradi žeje in padfer sem jaz časnikarski poročevalec, ki bi ob prevelikem zavzetju alkoholnih pijač — žejen sem bil, kot kraški jesihar — videl vse po dvoje ter seveda tudi časnikom poročal polovico več nego je bilo v resnici videti na razstavi. Pri nekaterih časnikarskih poročevalcih pa je to stalna navada, ker .tako zahteva njih firma. Zgodi pa se seveda tudi pogostjo, da ti poročevalci vidijo polovico manj, ali pa še več), če tako želijo njih gospodarji.
Paviljon brezalkoholnih pijač je bil zelo okusno okrašen in ureien, znamenje treznega duha prirediteljev. Rde-čenosci in podobni strici tega paviljona niso obiskali, pač pa so se ga od daleč izognili. Zakrknjenci, ki ne veste, kako sladek je malinovec, kako okusen bezgovec, kako prijeten limonovec! Le čakajte! Bo že prišel čas, ko se boste še z bridkostjo v srcih in v ustih spominjali tega paviljona, pa vam ne bo dano, da bi vam kdo postregel vsaj s požirkom vode. Kakor Tantalus sredi vode boste trpeli ter vzdihovali: Oj gospodična iz paviljona brezalkoholnih pijači Ponudi mi v kupici vsaj en požirek malinovca ali karkoli — in moje bolečine bodo ponehale. Usmilite se me, prijatelji, usmilite se, gospodična — jaz postanem abstinent! —
Prav zato, da se pozneje ne bi kesala, sva obiskala tudi midva z Gustlom zgoraj opisani paviljon. Priznati moram, da so mi vse tekočine teknile izborno, posebno še, ker sem bil žejen. Gusti se v tem paviljonu ni pokazal bogve kakega junaka, vendar je izpil več nego jaz. Bog pomagaj, sem li jaz kriv, da sem bolj. majhen človek z
manjšim želodcem ter kajpada tudi z ožjim grlom nego je Gusti z vsemi pritiklinami vred?
Za slovo sem žete poskusiti kako prav posebno vrsto brezalkoholnih pijač, toda imena nisem vedel. Vprašal sem Gustla,, saj veste, da je ženijalen kot malokdo ali pa nihče. Gusti mi je rekel:
»Hinavec!«
«Aha«, sem si mislil «malinovec, bezgovec, — ni šmenl, da ne bi izpil še hinavca. Gospodična! Moj prijatelj mi je svetoval posebno vrsto z etiketo «Hinavec«! Prosim za požirek«. —
Gusti, ti si zloben, to zapišem takoj tukaj, da pozneje ne pozabim. Veš, gospodična me je pogledala zaničljivo, nasmehnila se še bolj zaničljivo ter mi v odgovor dala reklamni Jistek za svoje brezalkoholno industrijo. Hvala!
Utis pa je le ostal, utis namreč, da sem se nekaj trenutkov mudil takorekoč v svetišču treznosti in zmernosti.
Ljuba zmernost, kakor nalašč mi prideš prav pri pisanju uti s« v in spominov na obrtno razstavo. Ne smem na dolgo nategovati tega spisa, ker bi utegnil priti v roke profesorju Zevsu, ki ni bil prijatelj dolgega konca, še manj pa moj. Zato pa hočem k sklepu pripomniti le še to:
' Prijatelju Gustili hvala za ženijalno spremstvo skozi vse zmote, rdečelasce in paviljone! Upam, da me še spremlja na prihodnji razstavi, na kateri bodo razstavile predvsem sledeče, v našem ožjem in širšem življenja dobro znane obrti: obrt za izmišljanje laži, obrt za opravljanje, obrt verižnikov, obrt vojnih dobičkarjev, obrt državotvorne soli, obrt afer, obrt de-nuncijantov in štrebarjev, obrt nemčurskih ovaduhov. Treba je, da naše zdravo ljudstvo spozna tudi te nanne «obrti«, ki so se kako pijavke in hijene razpasle med njimi. Hej Gusti, takrat vabim tebe in vse poštenjake! Pa ne bomo šli skozi vrste «obrtnikov« s smehom in šalo, temveč s korobačem ter delili nagrade — vsem tem obrtnikom in bogme, domovina bo vesela, ker bo očiščena svojih največ jih škodljivcev. Na svidenje!
Božične jaslice, krasne in trpežne, se dobijo, v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8.50,11,13 ali 22 din. komad.
k kg 10 do 40 kron cenejši kot drugod. Garantiran v vsake m oziru.
C Kirar, Sv. Peter pri Mariboru.
POSiSTVA NA PRODAJ!
Gostilna, mesarila.
z 12 ordii zemljišča pri postaji.
Posestvo
z 56 orali, gosposka hiša z inventarjem.
Gozdna oosestvo
z 260 orali, parna žaga z inventarjem.
G ral Silna
z 180 orali z bogatim inventarjem.
Različna posestva od 5 do 300 oralov. Industrijska podjetja, gostilne in kavarne v mestu in na dež» li, trgovske in stanovanjske hiše, vile, travnike i.t.d. pri
POSREDOUALNICI K. TROHA, MARIBOR,
Slovenska ulica štev. 2.	571
SENO
slamo, drva ter
Sremog, žito, krompir, sadje t druge dežel ae pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ. MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88.	49-323
Krasen harmonij ■=
17 registrov, 4 oktave, z močnim glasom kakor orgle, se po ceni SS proda. Vpraša se: Maribor, Pod jg mostom 9/1.	566 **
Iščemkolarskega pomočnika
Nastop takoj, stanovanje, hrana in pranje proste.
Ferdinand Brukmeister, Vas Plane 31, Gornja Kungota.
OJ
ra
i 1 Denarja ni !
Bi
=■ Draginja je velika, zaslužek pa Š5. majhen. Kdor hoče z malim tru-S„ dom gotovo do 200 K na dan za-.» služiti, naj pošlje svoj natančen J“"" naslov in znamko za odgovor.
3 Josip Batič, Lilija 32.
V)
IO
Poljedelci!
FIŽOL
I Najvtčja tovarna ” 8 I elekTifnih svetilk v Evropi
t
^ išče samoprodajalca za celo Jugoslavijo. ^
^ Naslov se izve v upiavniš*vu STRAŽE it Hmelak in drug
Narlior’ w 6
• ireinievec • (U/achtlbohnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
—= SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULTGA Štev. 6, reg. z. zn. zrn.
«
obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
Vloge na trimesečno odpoved po 5 72%. Stalnejše in večje vloge
pa od 6 do #72%«
Oai Strife»« n. (Urile a Maribora,
Kfetfavarei sucedaiki .Vlado iPašenjak.
Izdajatelj in založnik: Kam»,