Številka 282. Trst v četrtek 12. oktobra 1905 wm~ IshaJ* vMkl k d) ob nedeiiaii in praznikih od 5. ari. ob 9. ari zintraj. ?NiBlja( številke se proasjajo po 9 iotA. (6 « anofih tobakarnah » Trsta in okolici. ^Ljubljani, Goiid, - eljI, Kraniu. Maribora. Celovca. Idriji, Petru, nofini, Nftbrežini. No ve m mest u itd. C rima« in marolbe sprejem« aarmvm list* , Edinost", mllss aior«1« Gmlsttl it. 18. — U radie are so «d 2. pep. 4* L rrečer. — Cene oriaeom 16 st nm vrsto petit; poalmnics, wtn«. javne sanvaie in domsfi oglasi do pofodbL TELEFON Itev. 1167. laroialaa snaAa sa vse leto 3A K. pol leta 13 K. 3 mesece <5 K. — Ni* aaroćbe brez doposlane naročnine ae oprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na nredniStvo lista. Nefrmmkovmam pisma ee ae sprejemajo la rokopisi ae ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiijati na opravo lista UREDNIŠTVO: ml. CMorflo Galatti 18. fNarodal tem.) bdmjmtelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik usorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost*4 v Trsta, ulica Oiorgio Galatti it. il. Poitmo-hraallmlftml rm^mm it. 652.841. I Brzojavne vesti. Baron Hein. LJUBLJANA. 11. B-vši deželni pred-'-e'inik in sedanji sekcijski načelnik baron Hein je danes zapustil Ljubljano ter se je podml na svoje novo mesto. Koroški deželni zbor. CELOVEC 11. Deželni glavar je daoea s nagovorom otvoril deželni zbor. Cesarjev dir. DUNAJ 11. Casar je daroval sa pri-radete po potresu v Kalabriji 10.000 frao- KOV. C esar T lijem ▼ Draidanlh. DUNAJ 11. »Zeit« poro&m is Berolinm, da ee eeaar Viljem poda dns 30. t. m. v Draždane, da vrne ob sk saszemu kralju. Baron Fejervar). BI DIMPEŠTA 11. Mtnietereki predsednik baron Fejervarv se je popoludne podal na Dunaj in ba jutri vsprajet od cesarja v a vd;jenci. BUDIMPEŠTA 11. Rizun miaistar-£kega predse.inika barona Fejervarya, sta danes popoludne odpotovala na Dunaj tudi ministra Krist« tfy in L«yi. BUDIMPEŠTA 11. Ogrski biro poroča z Dunaja: M nisteraki predsednik baron Fe- civilna Švedsko vojaštvo odpuščeno lia dopust, »eboi odsek j« Hocla««o<> p-edlugal. naj se do-STOKHOLM 11. Daots j« bilo udaoo govor, odobri izreka ua.iu, oodo pogodbe, povelje, naj sa vojni dolžnosti zaveaaao mo- & sa sklenejo skupno z dogovorom, sestav-štvo vojne mornarice čim prej, najpozneje do Ijen® ▼ francoskem jeziku, kar utegne priti 18. t. m. odpusti is službe, tako naj se do raz*>diščn;h raseodeb. umekoe od zapadne meje tudi tjakaj poslane fcte- j Dogodki na Ruskem. Zaroka princa Eiteln Friderik«. MOSKVA 11. Štrajk tovarniških de- GLI CKSBURG 11. Pru*ki princ E i tel fcvcev sa čimdalje bolj Siri. Delavci več Friderik se je zaročil e vojvodiajo Sofijo tovarn so prisilili en del delavcav v delavni-Karloto Oldenburikc. cah brestske železnice, da so ustavili delo. Sneg T Alpah. Te delavnice stiažijo vojaki. SOLNOGRAD 11. Danes po noči j« Ćrkostavci protastujejo, da so se udelo zapadlo lu kaj mnogo snega. Iz vse dežele, žili nemirov. Sklenili so, da ostanejo dcma i zlasti z gor poročajo, da ;e povsod močao in da se ve« ne prikažajo na ulicah v Bku-snežilo. Drevje je močno poškodovano. V pinah. gorah je snega 25 ca na debelo. Švedska obrežna eskadra. GOETEBORG 11. Švedska obrežna eskadra odpluje danes popoludne od tnkaj v Karl«krono, kjer -s a racide. Mirovna konferenca. CETINJE 11. črnogorska vlada se je cdevala pozivu caija Nikolaja ter se udeleži mirovne konferenca. Poroka v ©j vode Karola Snsko-Koburg Cfftaikcfa. vseslovenskih in- Govor dra. O tokar j a Byb&ra na javnem shodu dne 8. septembra. (Dalje.) In takoj ee je pojavila ideja združenja vseh Slovencev v jedno upravno celoto, v zedinjeno Slovenijo. V raznih oblikah in na raznih krajih, od navdušenega poziva dunajskih vseučiliščnikov v > Novicah« do kon- kretnih predlogov dra. Kavčiča v dunajskem GLUCKSBURG 11. D.o« m J. vrtita ,b„u io ka,oej. , aatanovnenl od- boru se je vedno ponavljala zahteva po zdru- poroka vojvode Karola E lvarda jervarv, ki je dospel semkaj ob 7. uri zvečer, | Saško-KoburgGotaškega s pnncesijo Viktorijo ^ gloveniji? to je po druženju Slovencev bo jutri predpoludne, po splošnih avdijencab, Adelaido Holstein-Giuckeburško vsprejet od cesarja v posebni avdijenci. Kolera na Praškem. BUDIMPEŠTA 11. Potiv, ki ga je BEROLIN 11. Oi včeraj do m nistereki predsednik baron Fejervarv prejel,' opoludne ni bil prijavljen noben naj pride na Dunaj, tolmačijo tukaj tako, da kolere. bo jutri ministerstvo Fejervary-jevo reaktivi- j Otvoritev španske zbornice, rano. xNalcge, ki jih prevzame Fejerva-y, bodo MADRID11. Kraii Alf.nzje o/načene v posebnem cesarskem resknptu, soisanem v obliki mea 1'ssta. Dijete oerrsklh državnih poslaneev. v jedno teritorijalno caloto- Do tega ni prišlo. Leta 1849. je nasto-danes pila reakcija, ki je uduš la vse nade^ poko-slučaj pala vse lepe načrte. No, iste politične in narodne zavesti v S ovenoih ni več ugasnila, i temveč je mogočno zaplapolala zopet 1. 1867. danes Nesrečno leto 1866. je izsililo avstrijskim popoludne otvoril zbornico s prestolnim go- urodom zaieljeno ustavo i* takrat trajno, vorom, v katerem se najprej povdarja, da so Komaj so se smeli Slovenci zopet svobodneje odnešaji do inozemskih držav presrčni in g bati, začeli so skliesvati velike shode, BUDIMPEŠTA 11. (Ogr. brz. biro.) ugodni za sklepanje trgovinskih pogodeb. tabore, na katerih so reklamirali svoje Gospodarski cdsek poslanske zbornice je imel Glede pogajanj v Maroka, katerih se Špan-i Pravice* «an€s pod ( redaedetvf m predsednika Justha Bka dejansko udeležuje, je vlada vsprejela "P* "hteva po zedinjeni Sloveniji! posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno,! princip konference. lati aa sestane na špan- No, polagoma je navdušenost pojemala, in da se morajo državnim poslancem izplačati «k.h deh. Prestani govor naznanja več vladnih vedno bolj so 6t>pile namesto vsf* ovenskih, dijete in pavšali za stanovanja, ki bodo pia-č lne meseca novembra. Predsednik je naka-r.al državni blagajni, da stavi dotične «vote na razpolago. v Državni poslanec Dre^el. FELDKIRCH 11. Državni poslanec! Ivan Drt>»l je denes predpoludne tukaj1 umrl. Avstrijske romska trgovinska pogodba. PETRtKJP.AD 11. Dne 19. t. m. se podasta pomočc.ka lioančnega ministarstva, ' Tim:r"asev in L^ngovoj, ravnatelj oddelka za j industrijo, v Ženevo, kjer se bodo vrš la pc- Dd, prišiO je st -anke kar očitno vežejo e tujimi strankami proti slovenskim lastnim rojakom. Tako ne more iti naprej, da brez pro* grama, brez enofne organizacije zapadamo v vedno hujši strankarski boj, ti mora oslabit? narodne moči in pripraviti zmago našim na-] rodnim nasprotnikom, ki nas napadajo od predlog, glede preosnove sodišč in policije, strankarske zahteve in borbe, organizseije delavetva, nadalje glede pošlo- tako daleč, da se slovenske vanja š >aoske banke, vojaške naobrazbe, ustvaritve nove flot«, nakupa vojnega materijala iti. Španski bral j. MADRID 11. Kralj A f jnz bo povodom svojega potovanja na Nemško bival v Barolinu od 6. do 12. novembra. Kralja bo i ~ ^ B Bajve6:) ^BnuBtjo in podpirani najbrž spremljal miaisLer vnanjib stvari. J c(j vlade Karlstndoki dogovor pred švedskimi ; pri naB v Trstu se niso še razvili stran-zbornieami. | karski boji, akoravno se od izvestne tuje- STOKHOLM 11. Por« čilo posebnega i rodne strani skuša na vde kriplje zasejati •ajai 4 glede ek epa treovinnke pogodbe med odseka o karlstadskem dogovoru je bilo danes seme razdora tudi mej nas. Mi smo do sedaj Avstro-Ogr>'*o in Rusijo. popoludne predloženo obema z^orn csma. Po še edini in globoko čutimo potrebo PODLISTEK. 311 Prokletstvo. fcdovinaki roman Avgrasta Ženoe. — NadaljeTsl -c dovrSil I. E. Tomlć. FreTel M. O—e. — Ne tako, je rekel Miroslav, ne za~ vezuješ prav! Čakaj! Ti obvtiemjaz. Dijak ;e pokieknd in popravil obvezo. — Tazo, je rekel, je dobro za sedaj, ali, loško, pojdi z menoj. Ker si tudi ti fz Trna ve, sprovede m te oa svoje stanovanje, zperem ti rano in dam ti mazila z?, rano. — Bog te blagoslovil, goepjd dijak, je reiel orežnik. Dijak ga je prijel pod rokj in odšla sLa oba. Na nevesele glasov«, ki s3 jih begunci | prinesli z bližnjega tojišša, so osupnili kapiteljski ljudje, nekoliko iz strahu, da bi mogli Gnčani navaliti aa to atran ter povr-aiti hudo za sramoto, nekoliko pa, ker je bilo Kapiteljce sram, da so priprosti črev* jarji grški potoikli škofovo četo. Slet se je tudovai in razburjal, zakaj se ni ljudem poslala pomoč. Go»god Grga pak je bil tako gotov svoje zmage, da je mislil, da za črev-Ijarje oe treba večega junaka ne~o je Niko Gregorovič. Seveda se je hudo prevaril. — Sramota je, je klical mali suknar, da se toliko zdravih glav meče v žrelo tem j lopovom. Vsa sreča je še, da so ti orožniki kmetje, da niso bolji mestni ljudje, ki so poginili v Neocšsi ves*. — Saj je b.l tuli plemič med n imr, zaletel sa mu j3 sosed v besedo. — Torej je starcu Nik:ć odletela glava, je rekel suknar na pol v šali. E<, ej, srečni njegovi upniki ! Kar so mu dali, to si morejo zapisati za uho sodnjega dne. Nu, vsaj na dalje se ne more več zadolževati Nikica. Moj Bog, jaz sem si vedco misli), da tega pijanca elivovk« vrže v grob, a pokončalo ga je junaško sekanje. Pri Bogu in dnši : tega ni cas!užil ta stari jecikovec. — Uh ! je zatulil suknar, dvignil pesti in zažkripal z zobmi, hotel bi opasati meč, zgrabiti za kopje, in vrači aa preko mesta na oae malopridneže, da aa maščujem za nt#o sramoto. Poda vil bi vae te č revij a rje. is temi svojimi pestmi — in suknar je stisnil zopet svoje pesti ter zaškripal z zobmi. — Pojdi, pojdi, Be je zasmejal sosed krojač, moj dragi suknar, tvoj jezik je daljši, nego si ti, a tvoje junaštvo se daja raztrgati kakor tvoji konci. Jez vsaj te nisem še videl, da bi ae bil ti z nožem dvignil, pa bilo tudi na dojenčka. A ko te je ravno volja poigrati se po juntški, pa skoči ti Goljat na črevljarje. — Molči ti, kozliček in osliček, menda je v meni več krvi, nego pod tvojo podkr-pano kož d, ali suknar se je domislil nečesa in se obrnil do bednja, čemu bi se trudili, čemu nalivali preko mosta, eaj imamo tu na bednju prvega črevljarja, največega lopova Tomo Slabela, tu ga imamo in nad njim se maačujmo. Vlečimo ga, tolčimo ga, ubijmo ga, naj oa plača za vseh. Na ta basni krik euknarja, se je razvnela vsa gruča ljudij in kakor grom so odmevale besede: * — Ubijmo ga, naj on plača za vseh, a ▼ tem je že tat Martin udaril Črevljarja na bednju, da ja ta začel cm*hovati. O tam je kr.čal bresuhi malopridnež: varovanja t e r e s o v. Ne bo se nam torej menda zamerjalo, če povzdigamo svoj glas, če zopet enkrat javno in glasno izrazimo žaljo po tesnejem združenju vseh Slovencev. To je v prvi vrati v našem interesu, da namreč ne podležemo tujemu navalu, a tndi v interesu naših rojakov v severnih krajih, da namreč ne izgubijo najvažnejše točke, da si ohranijo važen trgovski emporij, prevažno pot do morja: vrata v široki svet. Kolike važnosti je dobro morsko pristanišče, to je pokazala rusko-japonska vojna, ki je nastala le vsled tega, ker je Rusija hotela sa svojo trgovino in za svojo fljto imeti dobra pristanišča (Daljni in Port Artur) na daljnem Vstoku, mej tem ko je hotela Japonska to preprečiti, da Rusijo odreže od morja in s tem sebi zagotovi v Aziji neomejeno gospodstvo. Kar je imel biti za Rnse Pozt Artur, to je za nas Slovence Trst! Braz Trsta bi bili mi Slovenci omejeni na poljedelske okraje in vse naše gospodarsko življenje bi ?e moralo omejati na proizvajanje poljskih in gozdnih pridelkov. Res žalostno bi bilo, da bi mi Slovenci* ki smo še pred malo desatletij sestavljali na tržaškem ozemlju 60% vsega prebivalstva, morali položiti orožje in se odmakniti od morja ! In to le vsled zaslepljenosti naših rojakov v središču Slovenije. Skrajni čas je, da se osve-stimoin da zopet oživimo vseslovenske zahteve. Kakor sem omenil, zahtevali so prej zedinjeno Slovenijo, teritorijalno ločitev od naših sosedov : teritorijalno avtonomijo. Tu moram na kratko razložiti, kaj je avtonomija. Pravica do samouprave in lastnega jrako-nodajstva in sicer so avtonomni teritoriji ali pa skupine ljudij z enakimi interesi. V prvo vrsto spadajo občine, kronovine, v drugo n. pr. zdravniške in odvetniške zbornice, trgovske zbornice. Pri teritorijalni avtonomiji b s j vse dežele, obljudene od ene narodaosti, združile v eno kronovino. Zastopniki te ideje so danes Čehi. Ideja je neizvedljiva, oziroma nepraktična. Dokaz: češti deželni zbor, ki ne funkcionira. Sploh je skoraj nemogoče teritorije tako zaokrožiti, da ne bi bilo v njih tu erodaih manjšin : kaj bi bilo s Trstom in drugimi mesti na slovenskem ozemlju? Vedno bi ostalo nekoliko Slovetcev zunaj Slovenije, ki bi =e obupno borili za svnj obstanek a iatotako bi na našem c zemlju ostali tujerodni otoki, ki bi nam nagajali in nas ovirali v razvitku, — Naj Tomica plača za vseh ! I a obr-nivši Ee na peti, zakrohotal se je na Ostali ljudje so tulili kakor gladni volkovi proti bednju, da potegnejo doli Štabala. Sto in sto pesti se je dvigalo proti nesrečnežu, sto jeznih oči je žarelo na njega, in že ga je bil pograbil tat, da ga vrže v roke beanih ljudij. Ali v ta hip je skočil, ne da bi ga bil kdo opazil, pred bedenj Miroslav Šišako-vić, ki ee je bil povrnil iz svojega stanovanja na to tužno pozorišče. Sicer plah prosjak-dijak, kakor da je v bipu postal orjak. Drzno sa je dvigala njegova glava in pod visokim čelom so plsmtele te sicer motne in plahe oči, kakor da lev kljubuje svojim pogledom vsej gonji, nosnici eta ee širili, ustnici tresli od pravične jeze, a svoji suhi roki je razširil na široko, kakor da se hoče spoprijeti z vsem svetom. Jeza, pravičnost, prezir, dostojanstvo človeka, a vse to je v ta hip trepetalo na bledem obrazu uijaka-prosjaka ter ga Btorilo človeka med ostalimi ljudmi, junaka med plašljivci. (Pride ša.) oziroma narodnostni boj bi m nadaljeval vkljub delovanja minolost, jo'em pripada avesi — aVtODOBilj?. Traba najti torej drug način ločitve in to bi bla naroda* avtonomija, idm-tavanje vaah pripadnikov ena narodnosti v eno upravno aku-pino brei ociri na teritorij. Nekaj analognega imamo n. pr. v cerkvenih občinah. Mi ae danee niti najmanja ne brigamo 24 trf če ai iidje ridaj o evoj tempelj, ali proUstantje avojo cerkev. Ako pa bi bili združeni, v cerkvenih stvareh, bi ae ravno tako prepirali, kakor ae sedaj prepiramo za n*rodno iolo. Tudi potrebna je narodna avtonomija. Naša stara Avstrija peka na vseh koa-cih in krajih, parlamentarna medina se je ustavila, sam prestol je v nevarnosti, in to vee radi narodnostnega boja, ker veaki narod zahteva za-ee svoje pravice, a nekateri tuli predpravice. In glejte, narodi v Avstriji na ekeistirsjo za drživo, namreč ne e k z i-s t i r a j o j u r i d i Č n o, pravno ali zakonito. Na*i zakoii ne poznajo in ne pricnavajo narodov. Vi porečete : saj zagotavlja čl. 19 naie uatave enakopravnost vetrn narodom v drživj, pravic) do varovanja narodnosti in jezika : v šoli, uradih in javnem življenju ! Ako bi bilo to res, petem bi smeli narodi zahtevati sol, nastopati pred sodišči in zahts-vati varovanje svojih pravic. To pa ne morejo, ker nimajo zastopnikov. Nastopati morajo posamičniki. Ako bi ee hotel mirreter a kakim narodom pogoditi za kako atvar, da koga naj se obrae ? ! Vi porečete : do poslancev. No, to niso poa'.snr* tistega uaroda, temveč poslanci tega ali tega okraja, ki je sestavljen od več čarobnosti. In ce!<5, če je več okrajev obiju lenih eamo cd ene narodnoiti, je stvar sla. Vzemimo takoj nts Sloverca. Slovenski pes e no: so zastopniki slovenskih volilcav a ne slovenskega naroda. Saj bi tudi pr šii v zadrego, ako bi poaluših slovenska poslance o narodnih zahtevah. Koga nfj poslušamo: liberalce ali kleiikalcs ? Volilci n majo volilne pravice ker pripadajo tej ali oni narod nos ti, temveč zato, ker plačujejo divs« brez ozira na narodnost. (Pride se). Ustanovni zbor „Slovenske sokolske zaveze". (Dalje.) Na to je prekinil starosti zborovanje. Popoludne ob 2. in pol ^e otvoril zboro vanje siarosti dr. K a v n ih a r ter naznanil, da se je odposlanstvo skoro eno uro mudilo pri dr. Murniku, m j-a vkljub nagovarjanju ni hotel prevzeti načel*t va. Brat Josip Zadel je predlagal na to, ob sjl( snem prit'je vanju nače laikom brata Josipa Smertnika, načelnika celjskemu Sokolu S solzami v očeh, ki mu jih je izvabila žalost vseh dopolulanskih do-gedkov, je odalanjal sprva br. Smertnik po nuieno mu načelstvo. ;Po daljšem nagovar janji pa vendar vsprejel izvolitev ob velikem navdušenju. Mid s'.u5ajaodt3ii je predlagal dr. Josip S t r a s e k, starosta Sok o a v Brežicah, da naj bo prihodnje zborovanje »Zveze« v Brežicah, kateri predlog je obveljal ob togUi-aem pritrdilu. Starosta »Se vinskega Sokola« br. Rudolf Pevec pa je vabil na 25 letnico »Sjkola« v M o z i r j i, ki bo prihodnje leto. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, zaključil je staro »ta dr. H a v n i h a r zborovanje. Danaso i dan, je rekel starosta, je zgodovinskega pomena za elovensko sokolstvo: ta dan dela razdobja med minolostjo in bodočnostjo. Dokazuje na eni strsn , da je slovensko s školstvo, počasi zicer, toda vztrajno rasti o in da stoji danes na v šini, ki je do-sihmal ša ni b lo doseglo. To trdim Uko glede števila društev, glede številnosti členstva, kolikor glede mat-vanja ćlenetva. Pa tndi dopoludaneki dogodki estanejo v naši agodovini v neizbrisnem spominu. Vtl.c tem dogodi ojs pa bo doSaoat. Njej j« izročena naloga, da dvignn sokolstvo razmeroma do one sile, kakor jo iaa v bratih Čehib, naših učiteljih — češko so šolstvo. Dati moramo našemu sokolstvn ono široko podlago, da ae bo njej utrdil narod slovenski ▼ evojih širokih množic ih. Kajti le tedaj bomo ameli govoriti o vplivu sokolakem na narod, le tedaj dobi sokolstvo svoj pomen; (Pritrjevanje). Ako tega ni, ostane sokolstvo sicer lepa, za posamtfinike tndi potiebna a v splošnem brez pomembna igrača. Zt'o pa je nnlogs, ki jo prevzema »Zveza«, težavna in polna odgovornosti. In kakor ee radujemo.dnevn ustanovitve »Zveze«, tako polni resnosti moramo iti na delo, ki je in 03tane glavni delež novi orgarieaeiji. Od tega našega dela bo zavisno, bodo-li kedaj pozo i naši rodovi blagosla vtjnli dana-šnji dan, ali ga prearo v globoki pozabnesti. In dn bi bilo prvo, t) telim jaa, to> želite z menoj vsir ki sts is vse Slovenije poleteli na sokolski ta parlament, ki pa je, žal, dopolu d ne kazal žalostno podobo ostalih naših parlamentov. Torej pogumno naprej, na delo! Na adar > Mnogoštevilno obiskani zbor je zapel v iskrenem in svetem navdušenju) našo himno, Hej Slovani«, ki je s tem poBtala nase geslo. Po zborovanju je imel prvo se^o va-tSi-teljski zbor. možna, da bi prišlo do sporazumijenja med krono in nsrodom, nko se ne ugodi zahtevam naroda. Zoltan Bi6 v je stavil 'na to sklepni predlog, katerega je zbornica ▼sprejela. Ogrska zbornica bo razpuičona- »Wiener Allg. Zeitung« poroča iz Budimpešte, dn ao tamešnji politični krogi mnenja, da bo ogrska zbornica eklicana za 19. deeembra t. 1. aa eno samo sejo, v kateri jej bo priebčen dekret, da je razpuščena. Nove volitve bi se v tem alnčaju vršile meseca marca leta 190K. Soditijaka preiskava radi klica : Živela ogrska republika I Na ukaz državnega pravdaika je poli" oijn pričala preiskavo proti nepoznanim osebam, ki so doe 3. oktobra na banketu vssučiii&čnikov po govoru post, Holo zaklicali: »Živela republika! Doli s dinastijo!« Nadalje je pričela preiskava proti vseučil:-ščnemu slušatelju Armandu Mfetbi, ki je v svojem govoru povodom blagoslovljenja vee-učiliščne zaatave zakrivil razžatjenje veli čanstva. Keika resolucija. Po§l. Biankini je bil menda med njimi, ki d "so soglašali z resolucijo, ki jo je vBpre-jela kotfareoca poslancev na Reki. Tem za-mmiveje je, ktkor piše o sklepih redke koo-1 erence zadarski »Narodni list«, ki ga ureduje isti posl. B ankini. Rs šla resolucija — pravi — pr menja znamenit preobrat v hrva ski politik'. Onemu ii je pazno sledil d godkom zadnjih let, ne bodo ti najmanje nejasni vzroki temu preobratu. Ta je logična k o n s e -s v e n c i j a tefc dogodkov in istodobno dokaz, kako Ee politično delovanje ne more napravljati odvisno od gotovih dogem, empak ee razvija razmeram primerno kakor vtaki ielavni organizem. Na to (inača »Narodni list« leto 1903.. kfckor razpotje, ko je hrvatska pelitika ubrala dingo pot. Venec pole ž-n pred J*lač čev spomen.k z zalpisom: »Ustaj bane. Hrvatska te zove«, je bil preluknan od svinca avstrijskih vojakov. Zaprta vrata Hofcurga na Dunaju pred hrvatskimi poslanci so oeta vila neizbrisno s ed v duši hrvatskega naroda. A ko se se uražuje stoletni tis em oeiromasevt nju eksploatacije v Da'mtcji, po:em nam je ^asen vzrok ki je bil odločilen za veliko večino udeležencev na reškem sestanku, da so vsprejeli ono resolucijo. Prigovarjalo se je od nekih strani, da resolucija ne označuje konečn:h narodnih ciljev. Na to odgovarja »Narodni List«, da ae je resolucija omejila na minimum iz razloga, ker udeležencem ni bilo do jalovih deklaracij, ampak do etvarnega vspeha. Shod je računal s faktičnimi dejstvi, postavil na realna t'a, da ustvari predpogoje razvoju na vseh poljih narodnega življenja. Će resolucije niso podpisali vsi udele-žecci, ne pomenja to, da kodo oni na poti akciji, ki je zasnovana v resoluciji. Več razlogov je, ki eo nekatere poslance pris lili v reservo, izlasti pa ta, da ni bilo cd ma-djatake kompetentne strsni podano nikako jamstvo, da se bodo hrvatske zahteve pozneje uvaževale. Oni, ai n s? podpisali, so hotel', da bi se ne prtnaglili. Nekaterim ni stilizacija ugajala. Ako se že določi kooperacija z Madjari, ao hoteli ti še veliko estrejo teso-lucijo, v kateri bi bili navedeni vsi vzroki temu preobrntu. Nikakor pa ni bilo nesoglasja, ki bi zmanjševalo vrednost reškega sklepa. Ako bodo Madjari — tako aaključuje »Narodni liat« — uvažavali hrvatske sahteve, potem ni dvoma ds postane reška resolucija »vade mecum« vaej hrvatski opoziciji. Dogodki na HusketiciL. Dar grofiee Witte. »Agencija Sttffani« je prejela iz Petro-grada, da je gospa W,t:e darovala ubožcem 25-.000 frankov, da proslavi vspeh misije svojega soproga. risbe polieijsko mioisterstv&v Kakor poročajo ie Petrograda, se govori-v vladnih krrgih, da bo ustanovljeno policijsko ministrstvo, kuti« mu bo9ta podrejena policija in orožništvo. Za to novo mesto- je baje določen Trepov, sedanji min sterski pomočnika i poMoraik finskega generalnega guvernerja. Ptmočnik prokuratorja pri apelacijskem sodišču v Petrcgradu, Feodnr Kukuranov je imenovan pomočnikom finskega generalnega guvernerja. Oblopajača »Mikasa«. Iz Niw-Yorka poročajo: Potniki nekega v Viktorijo došlega parnika, med katerimi je bil trcdi znani vojaški poročevalec Coilins, sd pripovedovali, da eo admiralsko ladijo »Mitiaso« rai i Častniki pognali v zrak, ker se je bilo moštvo spuntilo. V magnetski zbornici je Slen Kes a tove stranke, baron Deeiderij Pronsy v daljšem no trditi,1 govoru utemeljeval predlog, češ, da magnat* da so slovenskemu sokolstvu vzraatle paroti, ska zbornica ne more poeredovati v obetoječi ono je poatalo godno aa viiji polet, ki naj ' krizi, ker es poslanska zbornica ponovno mu ga omogočuje ravno »Slovenske sokolska odgajs. Magnetska zborn ca pričakuje ieljno, zveza«: Ako sestopajo posamična naša dru- da odgovori krona aa adreeo državnega štva v svojem dosedanjem takoreč aasebnem s bora. Grcf Viktor Seceenv je isjavil, da ai Drobne politične vesti. H r v a ts k o - o g r s k i » p o r a r u m. Z Reke poročijo, da je včeraj dospel tjakaj ograki državni pos-lanec Geta Appoayi, da po nalogu ogrske koalici;e pričnejo predpo-gajanja s hrvatiko dalmat nsiim delegatjm dr. Truro'n čim glede hrvatsko-ogrskega Bpo-razuma. Volitve na Dunaju. Na pred včerajšnji državnozboraki dopolnilni volitvi namesto umrlega poslanca S^rohbicha v V. dunajskem okraju je bil izvoljen s 5184 glasovi krščantko-sccijalni profesor S t u r m. Scci-jalni demokrat Reumann je dobil SS'Ki glasov. Na dtžalnozborčki volitvi v IX. dunajskem okraju, tudi namesto Strohbacha, je bil pa izvoljen s »>006 glasovi krščansko socijalni prefesor Wolsy. Kanrii lat svobodomiselne stranke, dr. Zsmann, je ostal v manjšini z 2351 glasovi. Volitve v Bukovini. Na pred-včarajšnji državnozborBki dopolnilni volitvi v v prvem volilnem okraju kmetskih občin Crnov.ce, je bil izvoljen kandidat združene romunske stranke, Avrel vitez Ome i u 1. Trentinci v tirolskem de* želnem zboru. Trentinski deželni poslanci se bodo baje, kakor javljajo iz Trenta, udeleževali tej tirolskega deželnega zbora, to pa pod pogojem, da se jim dsjo razne koncesije glede avtonomije. Novi glavni poveljnik fran coske armade je pcstsl general Htvron, dosedanji načelnik šeetega armad nega zbora. Vojaške reforme na Španskem. Kakor javljsjo iz Madride, naznani kralj v svojem prestolnem govoru povodom | želJ® ^ prepovedi otvoritve zbornice, da predloži vlada med diugim tudi sakonaki načrt glede obligato-ričnega vojaškega pouka, ki ima pripravljati splošno vojaško obvesnoat. »argument«, ki ga navajajo Italijani proti zahtevi tržaških Slovencev po eni ljudski šoli. Ta je : v okolici je toliko in toliko slovenskih šol, ki niso oddaljene 4 km od mesta. V te šole morejo mestni Slovenci po. šiljati svoje otioke. Evo vam krasno ilustracijo k temu argumentu — kulturonosniii Italijanov ! V slovenski III. razred v Rojanu zahaja še sedaj 8S otrok. V nižje razrede got v<> šs več. Porečete morda : saj lahko otvori;o pa/alelke! Na to pa odgovarja dejetvo, da se ima v K janu odpreti V. slovenski rar-red in da je tudi učiteljsko mestu že zistemizirnno, a ne morejo odpreti tega razreda, ker nimajo prostora!! Žito sta IV. in V. razred združena z 10> učencev ! Torej n majo prostorov niti za domače okoliČanake otroke. In v take šole naj po-šdjajo še mestni Slovenci svoje otroke ? T A razlika v učnem zistemu mestnih in šol na deželi?! A notorične vremenske iu prometne razmere v našem velikem trgov&kem me slu ?! Neverjetno ali resnično. Pred seboj imamo kuverto nske tvidae na Kranjskem. Kuverta ima nadpis : »D i t t a A d. O b r e b a — Z i r k n i t z prešao Rakek — Commercio Legnami«. In ta kuverta je naslovljena v slovenskem jeziku na slovenskega trgovca v Tr»-t u. To je pač višek brezbrižnosti v narodnem pogledu. Tako varuje kranjski trgovec slovenski značaj dežele kranjske ! In to dandanes, ko dobivamo v Trst celo iz MiU»a tiskovine in naslove v aeitalijanskih ijezikdi ! Ne vprašujemo, je-li to zakrivil slovenski liberalec ali klerikalec-^ ampak konatatiraoiu jednostavno, da je taka breshrižnost v narodnem pogledu — naroden škandal. Iz Lokve nam pišejo : »Slovenec« r «1 dne B. t. m. je skušal bran t akifa tira. Nagla. ZiBtonj ! »Slovenec« trdi, d .t skef žili in podpira slovensko narodno petje po slovenskih cerkvah, do pa neče, d i bi se pelo hrvatske napeve v slovenskih duhovnijah. Gola resn en je, kakor je le B )g v nebesih, da škof Ntgl v c-erkvi sv. M liaela v Lokvi ni slišal □ obene hrvatske pesmi niti pri maši, niti pri blagoalovu. V nedeljo dne IS. seDteinbra t. 1. je bil aktf pri pipoludans i službi btžji v Lokvi in pavci so peli pasem »Ker skrivnost je tukaj taka« itd., kar popolnoma odgovarja becedilu »Tantum ergo«. Saj pevc;, nev<š5i latinskemu jeziku, si is: > peeem veeli iz Foersterjeve »Cecilije«, stran 172, ter primerjali latinski tekst na strani 1S4 Ista ptFjxaric» se rabi n dovoljenjem knezfšk. trdinarijata v cerkvah po vdtm Slovenskem. Namestu. »Genitori« to peli »Oast tn slava rezodevec iti. Sicer pa ee ue bomo radi tega prerekali ni z jedoim ni c drugim : dejetvo je, da, oko bi ntši latin katarji molčali, bi bilo vse tiuo. Oj pa jim je slovenski jeeik trn v peti, bodi jioi pove-dan da Be ne bomo pogajali r njimi. Roko na srce in vprašaj sam sebe: Kdo je B.gu ljubši: ali oni, ki dtugim narodnostim odreka žaljs in pravice, ali oni, ki ljubijo svoj rod ter branijo to, kar jim pritiče ? ! V nedeljo dne 1. t. m. je bila »Sno-i-helska nedelja« t. j., obhajali so Lokave: s;ojega cerkvenega patrona. Oznanjena je bila peta maša z blagoslovom. Gospod duhovnik je v resnici pel sv. mašo, a pevci eo molčali, molčala je vsa cerkev, odgovore je preskrbljal sam cerkovnik! Isto tako seja godilo pri popoludanski službi božji. Pred sv. mašo je bila propoved, ki jo je završil gospod duhovnik z nagovorom do cerkvenega pevskega zbora. Opozarja! ga je na želje škofa, na veliki praznik, na bv. Mihaela. Govorico, ki sa je raznesla po vasi, je ozna-čal ftakor veliko laž. Pevci so še isti tenu tek napravili protirazglss, v katerem eo izjavili po maši ljudstvu natsnčoo, kaj je govoril gospod duhovnik prvikrat, ko je, pri-»moran pod smrtnim grehom, povedal škc fjve Dne 26. t. m. je bila vsa masa popolnoma tiha, le pri blsgoslovu in zahvalna pešam so peli ljudje v cerkvi. Na isjavo, ki co jo pevci poslali škofijskemu ordinarijatu, je isti odgovoril, na naslov tukajšnjega gospoda duhovnika, da sa je na kanonični vizitaciji le reklo, naj a» Intereaaaten prispevek k na&eMn j intonira duhovnik »Tantum ergo« v nloven-triaškema šolskema vprašanj«. Vsakemu ^ akem jeziku, ker pevci pojejo za tem sle« elovenskemu otroku je gotovo žs znan glavni veniko pesem, temveč aaj se poje, dokler ni Doma5e vesti. moiao peti »Tantum ergo«, »Sveto« in »Če t tirno Te«. Pevei eo pa is v svoji isjavi dovolj pojasnili, da ne bodo ne pri petih ia ae pri t k h mašah in pri nobenih cerkvenih slovesnostih pevali v nobenem jezikn, ako ee j m ne dovoli vse v slovsnsksm jeziku, ka-koi se je to doslej vršilo. Glede maie zatrjujejo gospodje, da se ni ničesar govorilo. — Ali ol kodi naj pevei vedo, da ne smejo peti pete hrvatske maše? Od kodi naj pevci vedo da ai pridržuje ikof odgovor, dokler oi iz R ma pojasnila in sklapa tozadevnega ? Cerkveni pevski zbor je že poslal orgije v Rim, pazi nsj se, ds svojih misli ne pošlje kam drugam! Res ginljivo je, kako napredujemo Slovani v cerkvenc-rimakem pravu. Pred nedavnim čtsom so peli tu splošno slovanako mašo duhovaiki sam , kar ao jim dovolili sami rimeki papež;. Sedaj pa nam rimski papeži jemljejo se isto malo, kar nam je ostalo od starine. < i jgpodje se ksj radi irgovarjajo na starodavne predpise v jezikovnih odredbah in nočejo nič norega, ako jim staro slučajno prija. Zakaj pa se ne drže v vsem tega načela ? Le dosledni naj bodo : če imajo ostati narodu krivice za vedno, pa naj se giede tega, kar gospodom ne ugaja in bi rad' spremenili, drže načela : Proč z novet.- rijami ! Občni zbor ruskega kraŽka se je vrš 1 v torek zvečer, kakor je b lo sazna ojec. P« d pred-e inik, gospod Pogorele je pozdravil navzoče ter zborovalcem predata-vi nivo učiteljico gospico Zorko Ilji Ino Bubalo tčr vladnega višjega komisar a P«rtota. le tijnčnega poročila posnemamo, da je odror mrkega kružka sklenil lani odpreti Sploh opozarjamo vse naše občinstvo, naj pazi, pri o kupvanju, da ne dobi prestarih rib, ker je etara pokvarjena riba — strup za ielodec. Frankfnrtarlee pred cerkvij* it. Vineenea ? Z oairom na vest, ki emo jo prinoeli te dni, da so namreč na dan blagoslovljena nove cerkve av. Vineenea v Ro-colu vi«ele tudi »frenkfnrtaric*«, nam zatr-jajo od drage strani, da ta vest ne odgovarja resn ei in da ao ai dotični pevci gotovo motih*. (Tu atoji torej trditev proti trditvi. Sicer pa opozarjamo, da je naše uredništvo izrečno pripomnilo, da je želeti pojasnila od kompetentne strani. Uredništvo ae torej nikakor ni identilikovalo a ono vestjo ! Slučaj pa bi bil, ako resničen, tako kričeč, da nismo mogli drugače, nego da amo dali prostora oaemu dopisu posebno ie zato, ker so bile napo-vedba podane v povsem pozitivni obliki. Će pa stvar vendar ns odgovarja reanici — o čemer mi ne moremo soliti, ker imamo pred seloj trditi v proti trditvi — beležimo to radi in lojalno. Op. ured.) Vojaški nabori leta 190« 0_.i obve-zacci, ki so se rodili v letih 1885., 1884. in 188H., se imajo (brez razlike, ali so pristojni v Trat ali ne) v teku meseca novembra ( zvzemši nedelje) fg'as ti na mestnem magistratu in sicer oni, ki so pristojni v Trst v Via Muda vecchia s-. 1, III. nadstropje, vaanji pa v anagrafiSnem uradu v ulici SS. Mart ri št. 4, I. nadstropje. V imenu onih, ki s j odsotni iz Trata, ali so drugače zadr-žini, sa imajo zglasiti etariši, oziroma varuhi, sorodniki, ali druga zaupne osebe. Gibanje »Proč od Rima« na Štajerskem. V mesec h julij, avgust in september Smrtna kosa. V Št. Andražu ca Koroškem je v torek umrl siani misijonar jezuit o. Frančišek D o 1 j atk. Pokojnik M je rodil v Grgarju pod Sv. Goro. Kakor kape lan v Komnu je leta 1858. stopil v družbo Jeauitov. V Sovodnjah pri Gorici je |-a umrl tamoSaji vikar Alojzij K o v a č i č, atar 31. let. Živinoidrarnlk t Vipavi je postal g. Fran C e k, rodom is Hrušioe pri Pod-gradu. Službo občinskega zdravnika ▼ Borcu je vaprejel g. dr. Alojzij K r a i g c r, rodom it Postojne. Žeieznliki ni ost pri Solkanu je sedaj osvobojen vseh odrov in vseh priprav ter ga je mogoče občudovati v vsej impoaant-nosti. Radi nevarnega groženja. V 5 »raj popoludne je bil aretovan v krčmi »Alla c.t'A d'Alm sas« v ulici Punta del Forno 28 letni težak Šufan Milkov <5, doma iz Dalm cije, a stanujoči v zagati del Pgzeo. Aretovan je bil pa na zahtevo težaka Josipa Muraso-vića, kateremu je grozil da ga hoče ubit'. Ukradene kokoši. Gospa Hema Bakof, stanujoča v Škorklji št. 460, je včeraj predpoludne prijavila na policij1, da so jej predminolo noč lesnani tatovi ukradli z dvor šča 7 kokoš1, vrednih — po njeni cenitvi — 24 K. Radi pretepa. Včeraj predpoludne je bil tretovan 23 letni zidar Rudolf Pankovid, doma iz Hrvatske, a prenočujoči na preno čišču Uršule Dekleva v ulici deli' Iadustria it. 2. Aretovan je bil pa zato, ker je predsi-aočnjim na prenočišču pretepal 27 !etnega je prestopilo na luteranstvo okoli .'>00 oseb. Od teh jih odpade na Maribor 163, Gradec j Udarja Jos pa Bsnčići, ki je tudi doma iz uči j z* hrvaščino, a ker ni bilo učeccev, 56, na L ubno 20 itd. Od novega leta l'J05 ( Hrvtt^ke in prenočuje v istej sobi s Pan-me ti se je pouk le na ruščino in s cer poije i»a Štajerskem prestopi'o na luteranitvo j kovicam. Pankovlć je v pretepu ntmlatil 2 uri n:» teden ca vsak tečaj. Proti koncu skupno okoli 600 oBeb. Nakladanje in razkladanje tOTornlh vozov na državni železnici. Veled naredbe o. kr. železn žzega ministarstva, sa z oz re m na ieredni naval blaga na progah c. ! šolskega leta moral ee je pouk omejiti le na 'J uri, ker so učene druzega tečaja prene tnarco obiskovali pouk- Proitcr ;e za VBe leto odstcpil g. dr. Rv: ar hrezpl&eno ter je tudi razsvetljavo plačel stm. Zato ee mu je ga. tajn ca prav prezreno zahvaljevala v svojem poroSilu ter mu z ki eala iskren: B )g nam ga ohrani! Nap sled j« zaključila svoje poročilo z adreso na ene, ki sa mis'ijo vpisati ! »Ali pr B:m vae«, dej a a je ga. tajnea, »ne samo pričen at', vpisat: se, priti k psr »irosoir« in potem izginiti! Vstrajajt3 vee leto ! S tem, da sa vas mnogo vpiše, se od bor asmo navaja, da odloči več ur pouka in j Benč;ca iu je pri t?m provzrcčil tudi 16 K škoda goipodinji Uršuli Dekleva. za sta pa orožaištvo in konjaništvo zaprla nc-tranje mesto, ho izgredniki pričali razbijati okna Nsmoev in Ž dov in tudi Čahov. No* tranis mesto je izprazn io konjaništvo, kar se je \ i silo in je bilo dovršeno še le okolo poIuioČ;. O > r biia ena težko, več oseb pa lahko ranjenih. Oružaištvo je bilo na nekem mestu večkrst napadeno s kamenjem. Le posredovanju političnih uradnikov se je zahvaliti, da se ni rabilo strelno orožje. psr*K -do—.—, London kratek termin K 230 !K)- '40 15 Francija K. 95.50—95.50 Italija K 9> 55--^5 «i0 - italijanski banko vel K —.—--. Nus'nu 117.50--111.60— nemški bankovci * — - — svstrijska ednotna renta R 100 30 10J 50 og-mr . kronska renta K 9«>.05 96 25, tttlijtasJci rea:- --—kreditne akcij* - 678— — 680.— drtavne isleraiee K 680.--t-82.-- ' 'i 117.--119.—, Llojd jve e^iiu K 773 — 779 - Srečke: Tisa K «>31.75— 35.7"j treo.. K. 496--do 483—, Boden kredit 1880 K 302.— 310.—, -denkredit 1889 S 3u2 — 310 — Tarlk« 146 — do 14 S. - Srbske — <\t>-- Dunajska borza ot» 2. url pop- včeraj 10:. 30 101 30 lltf.40 100.50 92 10 114./5 96.15 87.10 1652.— h78.75 2411.26 117.40 23 48 19.13 95.50 11.31 danes «9 tf 5, 93 —. Koledar in vreme. Daues: Maksimilijan, Skof in mućenec ; Dru- kr. avstrijskih dižavnib železnic zn.ža takoj gielaT ^ Priba- ~ Jutri: Edvard, krelj ; Sibisl.v, Ro- siea — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 14.5° Celsius. -— Vreme včeraj : oblačno, de- (do prekl c.) čas za vsakokratno nakladanje ali rnzk!ada>je tovornih vozov na šestdnevne ure. ) Kakor dnevno ure se računajo ure cd 8 • z utrtj do 6 zre čer. Državnozborska volitev na Koroškem. Včeraj emo poro/ali, da je na dopol* nilni državnozborski volitvi za kraet9ke ob- zevao. Društvene vesti in zabave. »Dramatično društvo« vabi vse one p. n. dame in gospode, ki čut jo veselje do dramatike, da se zzlase pri g. J. Stoki v čine Celovec — Velikovec prodrl cenški kan- »Narodnem domuc IT. nadatr., vhod iz ulice didat Friderik Seifritz. Zanj je b lo oddanih s. dela vtč str^šsov. Iv it s si sa najme sobo, 2253 glasov, dočim je dobil slovenski kandi-k jo bo trel>a plačevati. Ali Če ne jamč.te, dat Grafcnauer 2169 glasov. Nemški kanda b gtg raba a i n plačevali redao, odkodi ' didat je zmagal torej z malenkostno večino na vzimemo za streške ? Zatorej z isto vnem) začnimo in z istoj vnemo radaljujmo!« i 84 glasov. Slava češke mnzike je prodrla že v v t- a k i kot Ček izobraženega sveta in hvalili eo Poročilo gcspica blagajnice se je eo- jG ;n jQ hvalijo najkompetentneji na glasbe-e!a?no odobrilo in potem se je izvolil novi j Min poiju jn jej Eato ne treba našega odbjr: Pr(«lsedoik: dr priznanja, da bo še veličastneje, nego v W ilfan ; tajnica: ga. resa ci je. Nam je samo do trg«, da konsta Giorgio Gilatti. »Dramatično društvo« ima danes zve Čer ob 9. uri odborovo sejo. Marica Bartjlova ; blagajnica: gC3. Manko- tujemo najnoveje triunfe glasbe velikega Čeva. Namestn ki : Prgorelec, Gregorič in Mas e. < ene na ribjem irsu in dru^ro. Prejeli mojstra Smetane, ki jih je slavila te dni v Milanu. Cešzi umetn ki so se odločili, da se predstavijo tudi v ttm mestu s »Prodano smo : nevesto«. Milanske novine so polne resne Med tržaškimi Slovani je mnogo ljub - hvale za češko muziko in priznavajo odkriti, teljev muških rib. Zato hočemo napisati par da je 8metani vspelo nadaljevanje neamrt- vrstie o n&šem ribjem trgu, ali »peškariji«, nega Mozarta in Weberjs, a češia tšK' r imenujejo istega naše ženice — cbj- plemenita tekmovalka z italijansko. glasba j«ga spola. Mi Slovani sa moramo ponašati s Če- Glavni takt .r na t-žeškem ribjem trgu škimi brati, ki tako dostojno zastopajo vse v 1 r-tu je oče Komar (T'umar). On pobira Slovane pred izobraženim svetom. v?e najlepše in najbol še r be ter jih pošilja Pred izprasevalno komisijo za obče v>n iz Trste. Kar c staja Komarju in še par Ijndske in meščanske šole v Koprn ae drug m trgovcem ekepediterjem, ee piolaja prično prihodnji izpiti v ponedeljek dne 6. na trgu, a tega je bore malo. novembra t. 1. ob S. uri zjutraj. Nam ni zcano, kako morejo izhajati j Tržaška statistika. Od 1. do 7. okt. ti/ilki i Mečevalci s ribami, ko imajo vedno ee je rodilo 116 otrok, 54 možkih in 62 prazna »srante«. Ćozoti pa delajo dobro, osd- ženskih ; od teh 21 aeaakonskih. Umrlo je bit > ker imajo vedno »svežec ribe. 110 oseb, in sicer 67 moških ia 43 ženskih. Coioti so navihani, kakor je in mora Poročilo ae je 41 parov, biti navihan sleherni trgovec. Ti Ćožo'j I Tuje! T Opatiji. Od dne 1. septembra branijo svoje ribe v ledu, kakor delajo to ; 1905. do vštetega 8. oktobra 1905. je priilo ostali trgovc:. C\ z o to m ni smeti verjeti, ko trde, da imajo samo naje7ežje blago, ker ao tički ravn > tako trgovei, kakur eni, ki ti ▼ Opstijo 3893 oseb. Od 6. do 8. oktobra je naraslo 216 eaeb. D je 8. oktobra je bilo uavaoč h 1493 oeeS. 50.000 K aa Istra. Splitsko »Naša Je diastvo« je priobčilo naatopao vest: Na bilo aklenjeno, da sa avota 50.000 Kf ki je bila nabrana na Hrvatskem leta 1903. povodom »P ccjIo« p še, da so ribe zelo po eeni, mu aaaaega gibanja in je preoatala, daruje hr-ni smeti verjeti vsega, ker ta liat je organ v a takem u konviktu v Pasi no. Ta konvikt tudi ribičev ia jim zato dela — reklamo, i asa ie mali fond 20.000 K. prodajajo ns »bankih«. Kar preeistaja enim in drugim, shranijo v lcdan ce. R be ao letos precsj drage. Sardele porabljajo razne tovarne,1 shodu hrvatskih poslancev na Raki je zato je le redek dan, ko se jih ie vidi ns tržtškem trgu in še te eo preeej drage. Ako Zadnje brzojavne, vesli. Srbski kralj. ĆUPRIJA 11. Kralj Peter in prestolonaslednik sta včeraj dospela semkaj v sprenc-fct v u vojaških etašajev Avdtio Ogrske, Rusije, Nemčije, Italije, Turčije in Bolgarije. Lahovary v Bukarešti. CARIGRAD 11. Tukajšnji romueski odposlanec Lahovary je odpotoval v Buka rešt. Parni k zadel na plavajočo mino. TOKIO 11. (Reuter ev biro.) Brzojavka iz Moji poroča : Angležki parnik »Leho« je dne 30. septembra 90 milj od svetilnika pri Šautuogu zadel na plavajočo mino. 15 oseb as pogreša, med t »mi dva inozemska in leni rja. Korvežka kriza. KRISTIJANU A 11. Državni minister Michelsen je caključil včeraj zasedanje ator-tinga. g'ascm pooblastila, ki ga je sklep stortinga od dna 7. junja podelil norveški vladi. E^ede Nissen je vprašal, ee je !i državni minister obrn 1 na dansko kraljevsko bifo. Predsednik Ftort nga je pripomnil, da ae more državni m n ster storiti tak-ga koraka kakor načolnik vlade. Novo zasedanje stortinga prične f'aie«. Demonstracije t Prostejern. PR03TEJEV (Moravska) 11. Po Pnd-akem shodu, ki m« j« v«šil eiooči p vodom dog^odaov v B bu, t« priš o d.« isgredov, katerih so se udslež It n»jv*č niži al >ji češkega prebi viiUtvu. Vali« te um. ds je občinski SVSt is tal prmeruu s ari o, mj se eh a ji mir, kar ae ;e tu ii ns sholii ponavljalo, ter valic pjsred-.vanju v« č poslancev in possmez nih treenh tidel-Ž tsljsv shoda, ae niso de moastrantje Lo.eli c dreči svoje namera. Ko Državni dc g v papirju n n srebru Avstrijska re*' » —Lcmrard 122.— nalfioirsna tarSsa to^ ^0.9 , avstri.ska zists rinit ^9 85, odrska 4'/, « » rentn i<6.8 Ltodorb-i 4S5 — incit> aie ',e 134 25 parižca baaka 15 <>4, na d- ionsins akcijeakalje ^ > t'i« . IG 03 M ^n*. London. ioniouit- p 5 /« Lombf rdi 43/4 irebro 23.7/ls SpanakR 92l, - tijaraia ren*.i 1 (J4!/s, tržai 3.'/« " v,J n-iuoui —,—, Stalno. Tržna 1 i. oktobra BnditnpSSta. PSsuiu^ ^ zt. K Iti ^ K 16.20, rž za okt. K 13.10 do 13.12, . ves za okt od K 13.40 do U 42; korus* t. maj K 13 38 o K 13 40 fSdiica: ^onudce in povpraševanj'' sred'je, tendenca vzdržana.— Prodaja 15.000 met. stotov, nespremenjeno. Druga žita n spremenjeno. — Vreme : oblačno. H s v r s. (Sk ej».j Ka;» asj^j. ^u : -ra2e za tak. mesoo po k^: 45.— fr^, ^ d?c 48.—. Sialno. flew-1 ork. (Otvj Kav» Kio • < •' doba«-«. — Stalno, nespremenjeno. Prodaja: 1000 vreč. Haaaburg. (3"*ie • i ip.^ Sau gooi averiiga z t oktober 39.— za dac 39.—, a a marec 39.V, za naj 40.—. Mirno. K*va ii.. j mi oj i0 —41 navatlon r-tei 42—43 • 'l ^4 -46 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za otciber 17 65, za nov.raber 17 60, za tleč. 17.75, za januvar 17 za febr Iti.—, za marec IS.lo. Alirno. — Vreme: lepo. London. Sladkor i« r»jpe -u o« 83/4 3 . Slabotno. Pariz. Rž za tekoči mest:« 15 2), rt r november 15.25, za nov.-februvar 15.50 jaauvar-april i ls.75 fmirno) — « &e«.ica s lc» jo m az 23.10, za november 2J 20 ia november februvar 23.40, za jan.-april 23.75 (stalno . Moki. u tfofi« mesec o0.*0, .a nov. 3l).6o za nov.-februvar L0.40 za jen. apiil 31.25 stalno). — Kt^iCn ulje zu tekući u»nec 4y74, t*, nov. 49r/5 , za jan.-apri! 32.— za maj-avg. iJ^.Vt mlačnoj. — oiaaaur «urov dS-nso nov. iO.1/.—203/» mirno), bel za tekoči me^c 24."/4 za nov. 24."/,, za okt^ber-jauuvar 25.—fr,.1/, januvai-a ii! 253/» Vreme: oblačno. (mlačno) (»u^r«. 5ti--5 za Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. in po mr Jiustrovan cenit Mlačno in Iranko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo niskih cenah. ar Tovarna pohištva ' Aleksander £evi jtiinzi | ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiša). ; ® , ' ZALOGA: Pinzzn ftOSARSO (Šolske peslepje) Cene, da e« nI bati nobene ksnkursnoe. Sprejemajo se t sako vrsto a dsia Sadi po posebnih aačrtib. •esoocccs Saatrms eealk r lOiioiiononoiionoiiOiiOHOiiOi \J 1)2) i A ITI ^ prazna soba. krasen V lldjvlll razgled in soba meblovana za dve o^ehi Acijuedotto 81, IV. 10 000 hektolitrov vinskih sodov v vsaki I U.UUU velikosti od 5—70 hektolitrov dajapro po jako zmernih r*enah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Križevac. M Tret|| Je n:1 prodaj poželo nizki ceni ■ mirodilniea prve vrste v zelo živahni ulici in novi palači. Vse štelaže in •preme >o nove in prav vkusno urejene. Več te izve pri upravi »Ednosti«. Enega čevljarja se sprejme v ul. Arcata št. Stavbinski materijal kakor koree, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-k u ren ce, pri t vrdki ■■ ■ ■ -..... Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Telil izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Gol donije v trg ti. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Poch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonr v in fonografov. Zaloea priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oenab --—---- TELEFON štev. 1734. Antlioriseil Scbool of inmm uči moderne živeče jezike cd profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana >o!a za učenje jezikov odra^čene in otroke v Trstu, ulica Nuova 5t. 11, II. nadstr. MALA OZNANILA*« V novi prodajalnisi jestvin is koiomjai petra Petemel v ulici Giulia št. 76 )e vdohiti vsakovrstne jeatvine kakor : kavo. rit, testenine fnapeljske). slailkor, tnrSčno In belo moko, naravno maslo, sveće, milo, jedilno olje prve »rsw po 36 novć. — BIar<> vedno sveže. — Tomasoni Ulisse Trst sllkar-dekorater. Sprejema delo na deželi Dekoracije sob s papirjem. Slikanja bo h in napisov v vseh ■logih in na vse načine. Ponarejen les In marmor. Barvanje pohiltva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno In hitro. — Delavnica: ulio« *Jgo Fosoolo štev. IS. Mejnarodio suedicijsko posredovanje © Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna št. 2 Trst. Pozor! Pozor! Jfova krojačnica. Piuzza del In Barricra j J. —— Slovenski napis. Izvr-uje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene I Priporoča se udani „ Slavo j S ker L TELEFON it. 1827 Podružnice: Dunaj, Budapešt in . Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tn- in inozemstva. = Se prporoča za preskrbljenje celjenj sfc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ===== državne ^uradnike = PoSiljatre rsate mie po stalni nizfri preYoziiioi. wr Proračuni brezplačno. Za bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s preiilajeujeni ali s prenapolueujem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavnih.prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča -e dobro doma pri dolgotrajnih 1 zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, od^tran jajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7qniranip rlnuPČlfP nntrphp in DJe uei,riietne Pl>8le,lice kakor: stiskanje, Ld|lirdlljc LlUVCollC puu CUC ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme- nj^- vi v ;etrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zi-iemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, vadne posledice slabe preba\ e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nesp&nje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež j vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje ■"■■veku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje in ir^olifcije širjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje boluik^an uove : 31 in novo Življenje. - To doraziij^j? mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaj* v stekleni, ab po i .3 - in 4 — v lekarnah v T-Miliah. Kopru. Sežani. Tržiču, Konkali. Fiumičelu, Ogleju. Giadežu. Izoli. Piranu, zetu Postojni. Vipavi. Ajdovščini. < Iorie;. UradiiČu ob Soči. Korminii. R< mans.i, »Vrvinjanu. Umagu, Jlujah, Vižinadi. Mon oni, Lovranu, <»p;.tiji Voloekem, Reki. Bukaru, >u*aku. i'a barju, Ribnici. Vrhniki, Idriji. Kanalu, Čedadu, Vidmu. .Mor el jami. Palmanovi. Lo-ti-ani. Port,-gruaro, Vodnjanu, Pulju, Labrnju, Cresu i'ernombljn, Metliki- N'ovemestu, Trebnjem, i .liji Ljubljani. Kamniku, ^kotjiloki. Kraiiju. Tolmin. : arcentu. -tanjeJu Oodroipo, \ jdu ob Tagliam-ntu. Pordenone. Mot^i di l.ivenza, Treviso. Lošinju, ArUe. Novi, Cirkvenua, Oguhn, Vrbovsko. Karlovac. Jaška. Samot or. Brež ce, Kr^ko, Podčetrtek. Pregrada, Kogaiec. Celje. Pli-berk. Radovljica, Tržič, Tiviž. Rigolato, Pie di Cadore, Scrar.do, Longarone, helluno, Co-negliauo. Pad-.vi. c hiotrgia. Rovigo, i'ago. Zadar: itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manj-ih krajev Istre, Dalmacije, cele Avstrc-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu v rse kraje Avs ro-Ogrske. se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. . Skedniu, Pazinu. Bu-t amplungu. ali već steklenic zeliščnega vina po originalni ceni Svari Svoji k svojim ! * SroJ* k svojim J r Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga 99 Croatia stojeća pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vr>to nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolznoat vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačen zavoda — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst ULICA TORBE BI AN CA 20-- Zastopniki za vsafco mesto, trg m večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in ^ Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoju cccococoooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre- moga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. CavBiia luhod ulica Ca-vazzeni št. 3). OCOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene svede ♦ Cenit oresplačflo in franio. i Podpisani priporoča svojo w N0V0 PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri Sv. Jakobu latTsia ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban. =Jfova zaloga = ovsa in sena na debelo iti drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. MIRODTLNIOA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal (leppd Specijaliteta navaitnih In uie-dicinalnih g, barr,' pokosi:. lakov. Sćetk, ropičev. nava 1-nega in parfiuum^a mila, petroleja, Špirita (ieste) za - >-reti, — Barvilo za čiS^euje ------- —vina. — ............=■ Nizke cene. prodaja na debelo in drobno „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra In direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzo parobrod mmmtmmm Francesca odpluje dne 14. oktobra t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniška službe. Parni ki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na draštvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 I C. VECCHIE1 smr ZLATAR TRST - Corso š 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Cene zmerne. čl! K * M XV K K & K Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ni. GlOACHIM) R0SS1NI -št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega*, na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULA R. i.-—» JCaroJni kolsk je dobiti pri upravi ,Urnost1' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULiCA CASSA o: RlSPAKftttO 5 ItBLflVANiE PO N k 1 SI UflERM ClSlfl UHTHiB ao aiviaenae. i ! "i 33 I a v i j au Tzajeiiia zaTaroTaisa fearia r Pnip. — Rezerrni M 31.865.385 801. sd^oiiiiaš: 82.737.159 57 K. Po relikosti drugu r maj cm nm Mmvmrtrrmlnica naie dršmve s rmemkomi miorun*tro-narod no opravo. Tu HJualU tej«: Generalni zastop v Ljubljani, oegar pisurue so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 lil r*0^01* Zavaruje posiopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenab. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši alnvea. krnder poHlu)e. Dovoljuje t f K čisteea dobička izdatne narodne in i»bčn«iir »rintne